Slev n ^'vmtmvhm 1«)»« ----->ri"r - iiiiijbi i. Naročnina ■ j za državo SHS: za oelo 1010 uaproj Diu.120-— za 50I leta „ .. „ 69'— ia četrt leta „ .. „ 30'— za en mesec „ .. „ 10«— za inozemstvo: oa.ole.no.....Dr;, ? 6 — mesečno . . , . . „ 18'— ss Sobotna izda in ~ t Jugoslaviji. . . D n l. — t Inozemstvo ... ,, 3 — Pcsanifla Slev. 75 mi v Limifonl, v \m\ m 21 avguste 1922. Uredništvi Rokopisi se ne sprejemajo. Liro; Kopitarjevi ulloi itev. 6/II1 i>; neiranklrana pisma se ne ■ ol. štv. 50, upravn. Siv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi ai. ii. — Kaccr poštne bran. IjabljanLke št. 650 za naročnino In št. 349 za oqlsse, zigreb .9.011, sarajev. 7563, pra*:' e Ir dunaj. 24.787 Razgovor i dr. Korošcem Član uredništva »Straže« je obiskal g. dr. Korošca po njegovem dohodu iz Brna ter mu stavil različna vprašanja o najnovejših javnih dogodkih. Razgovor je potekel takole: »A 1 i s e č u d i t e m a n i f e s t u k r a. Ija Aleksandra na S o k o 1 s t v o ?« — »Zakaj neki? Militarizem si išče zaslom-be v narodu in jasno je, da jo more najti samo \ narodni obleki. Pri nas si oblači sokolsko srajco. Potom sokolstva hoče militarizem pridobiti zase srbsko-hrvatsko-slovenski narod. Zato je tudi francoski senator Reynauld prinesel pozdrave ne francoskega naroda, ampak sedanje militari-stične francoske vlade. V Brnu se je slavilo slavlie pobratimstva miru željnih narodov, v Ljubljani slavlje zavednih in nezavednih miiitarističnih pristašev. Menim, da se ne bom motil, ako trdim, da je potekla pobuda za manifest ravno iz naših miiitarističnih krogov, kajti noben politik ne bi mogel svetovati, da tako kočljiv manifest, ki bi povzročil med katoliškim, hrvatskim in slovenskim narodom mnogo pozornosti, ni protipodpisan od enega odgovornih ministrov, Vsakdo ve, da je osnovna misel Sokolstva ncjviiiazna krščansko-kulturne-mu stremljenju iu za to bi se morali vladarjevi manifesti, o katerih se s prvega začetka ve, da v velikih masah naroda ne bodo našli zažeijenega odmeva, izdajati v odgovorni obliki. Sicer pa bodite mirni, radi manifesta ne bo Orlovstvo izgubilo ne enega člana!« »Alise bo o manifestu govorilo tudj v parlamentu?« — »Si- Šurno. Vlado moramo opozoriti, da ji v bo-o£e daje vladar vse svoje javne izjave v protipodpis.« »G. doktor, ste bili v Brnu. Ali se je tam govorilo tudi o politiki?« — »Na shodih Orlovstva ne, kajti tudi češko Orlovstvo je kakor hrvat-sko-slovensko, nepolitična in kulturna organizacija, ali vsporedno so bile kajpada tudi politične konference. Z voditeljem katoliških Čehov, železniškim ministrom Šra-mekom sva govorila o solidarnem političnem delu katoliških strank na Češkem, Poljskem in v Jugoslavi i, Posvetovanja so došla do zaključka in v kratkem, ko bo vse pripravljeno, se bodo vršila v Bratislavi skupna posvetovanja vseh treh strank, jugoslovanske, češke in poljske. Že danes se lahko trdi, da se bodo stranke složile v vsporednem postopanju glede miru in razorožitve, krščanske šole, socialnega zako-nodajstva za vse delovne stanove in glede poglobitve prijateljstva med vsemi tremi narodi. Krog se bo pozneje skušal razširiti iz tega slovanskega jedra tudi na krščanske stranke drugih narodov, ako bodo soglašale s programom jugoslovansko-češko-poljske solidarnosti.« »Alires na jesen misli Jugoslovanski klub v vlado, kakor pišejo nasprotni listi?« — »Ne govorite mi še Vi o vladi! Škoda je sekati les, dokler raste.« Lidova stranke. Praga, 18. avgusta. Osamosvojitev češkega naroda je prinesla katoliškim Čehom silen politični podvig in razmah. Husitska miselnost je na Češkem pognala tako široko razpredene korenine in se je polastila tako širokih slojev ljudstva, da je svobodomiselstvo napovedovalo po prevratu konec katoliškemu svetovnemu naziranju na Češkem. Morava je bila v tem oziru odnekdaj na bo-ljem, pa je tudi tam upalo svobodomiselstvo na svoj triumfalni pohod. Dogaja se pa obratno. Pred vojno politično razklani katoliki so se združili v eno politično, Li-dovo (ljudsko)stranko in ne poznajo v svoji politični organizaciji več konservativne katoliške in krščansko-socialne frakcije, ampak samo enotno stranko, enotno po programu in taktiki. Ne naslanjajo se več na tujo pomoč, kakor v Avstriji, ampak gradijo samo z lastnimi silami. Takoj pri prvih parlamentarnih volitvah so dosegli lep uspeh. Parlamentarni dub Lidove stranke, ki mu predseduje minister Šramek, šteje 21 poslancev, devet iz Češke in dvanajst iz Moravske. Z dvanaj- —- Cene inseratom: = Enostoipna petltna vrsta mali oglasi po K 4'— fn K 6 -, veliki oglasi nad 43 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vaak dau izvzemši jionriVijka in dneva po pzaz« ni.-.t: ob 5. uri zjutraj. Mete na prlloja: Vestnik SKSZ. PeitniMiilanviotDrini. VsBslooanshi orloushi zlet o Brnn. sterimi slovaškimi poslanci, ki so se od-dvojili in ustanovili lasten parlamentarni klub, je štel torej klub Lidove stranke 33 poslancev. V senatu je 12 zastopnikov Lidove stranke, pet iz Češke, sedem iz Moravske, ki tvorijo en klub, šest slovaških senatorjev pa svojega,. Organizacija Lidove stranke je izbor-na. Jma dva centra, v Pragi za Češko in v Brnu za Moravsko in Šlezijo. Praška obsega 20 okrajnih tajništev, Moravska pa 26- Vodijo jo mlajši, pa energični, idealni in naobraženi možje, ki imajo jasno začrtane cilje in dosegajo zato tudi velike, naravnost nepričakovane uspehe. Samo na Moravskem je v stranki včlanjenih okroglo S20.000 ljudi, ki vplačujejo svoj strankarski prispevek. In ta organizacija raste takorekoč od dne do dne, ne malo po zaslugi strankinih parlamentarcev, ki vživa-jo vsled svojega modrega nastopanja v parlamentu, prostega vsake demagogije, in vsled svoje politične poštenosti velik ugled. Čiste roke političnih voditeljev, to je tudi v češkoslovaški republiki neodolji-va privlačna sila, ki jo glasila Lidove stranke tudi s ponosom naglašajo. Čehi so politično zrel narod, zato v njih demagoška gesla nimajo velike privlačne sile, Vsled tega nazaduje pri nj.ih narodno-sccialna stranka, ki je po prevratu dosegla svoj višek. Dejanja stranke se niso vjemala s pro-gramatičnimi govori narodnosocialnih voditeljev in strankine volivce razočaralo. Svoj socialni program so povzeli od socialdemokratov, ker se bistveno od njihovega ne razločuje, nacionalni državnopravni problem je pa z realizacijo češke nacionalne države v bistvu rešen, dasi s tem še ni rešen nacionalni problem v republiki. Nemška manjšina je številčno in gospodarsko močna in štej^ na Češkem 37 odstotkov, na Moravskem 28 in v Šleziji 45 odstotkov, kjer tvorijo vrhtega Poljaki 33 odstotkov prebivalstva. Tudi prej močna socialdemokratična stranka se krha in je z razkolom v sccial-demokratično in komunistično stranko zelo oslabljena. Obe stranki sla med seboj v najostrejšem, nepomirljivem nasprotju in socialdemokrat je in narodni socialisti z zavistjo gledajo na razmah Lidove stranke. »Nevarnost kulturne reakcije na severu!« kliče brezupno socialistični organ * na severu«, ker prodira Lidova stranka tudi v severnem delu Češke, ki je veljala za svobodomiselno trdnjavo, in kliče na krov Rajalm pohod Orlic. vse »napredno« misleče ljudi proti »klerikalni deakciji«, Krščansko-socialno delavstvo ima kakor drugi stanovi v okviru Lidove stranke svojo lastno organizacijo, pri vsaki priložnosti pa naglasa solidarnost z drugimi stanovi. Tako se glasi peta točka resolucij, sklenjenih na shodu krščansko-socialnega delavstva v Brnu 14, t. m.: »Izjavljamo, da hočemo na temelju krščanske solidarnosti z vsemi sestavnimi deli stranke sodelovati in ž njimi skupno voditi boj za naše skupne ideale.« Je pa in se smatra za sestavni del Lidove stranke, v katere vrhovnem vodstvu so zastopane vse stanovske organizacije Lidove stranke, organizacija kmetov, malih kmetov, delavstva, obrtnikov in uradništva. Vsaka teh organizacij ima svoj stanovski program, vse skupaj pa skupen politični program »Česko-slovenske stra-ny lidove,« ki temelji na načelih krščanskega solidarizma in krščanskega svetovnega naziranja. Lidova stranka zastopa avtonomistič-ni program v smislu Slovenske ljudske in Na Primorskem jc zadružništvo zelo razvito in jc že od nekdaj izvrševalo najvažnejšo ulogo v narodno-gospodarskem in političnem življenju naših bralo v tam preko. Naravnost vitalnega pomena pa jc zadružništvo v Istri, kjer pomeni procvit zadrug blagostanje ljudstva, obstoj zadrug pa eksistenco našega življa. Razumljivo je toraj, da se je tamošnje ljudstvo potom svojih zastopstev najodločnejše borilo za čim najugodnejšo zamenjavo zadružnega denarja in je pri tem s popolno pravico pričakovalo tudi podpore s strani belgraj-ske vlade, ki ji je bila opetovano dana prilika načeli to vprašanje pri pogajanjih z Italijani. Zdi st pa, da sc je ljudstvo varalo, ko je računalo na pomoč belgrajske vlade, kajti njeni zastopniki so po raznih vesteh zastopali bolj koristi bank in zapostavljali zadružništvo. V tej zadevi je važen članek elberta Besednjaka: »Za banke i z Št. Petra pri Straži« z dne 9. t. m. G. dr. Besednjak poudarja neizmerno važnost zadružništva, katerega nadaljni obstoj vezan na zamenjavo denarja. Polom zadružništva bi bila največja gospodarska nesreča, ki bi jo kedaj doživelo naše ljudstvo. Zato so zastopniki ljudstva zastavili vse svoje moči, da se to vprašanje ugodno reši. Po nadčloveških naporih se jc poslancu Ščcku posrečilo s pomočjo italijanske liudske stranke, da se je denar Zadružne zveze v Gorici vsaj delno zamenjal, dočim je ostal neizmenjan ves denar pokrajinskih zadrug. Nesrečna Istra pa naravnost obupuje in gladujc, saj imajo njene, zadruge nad 10 milijonov denarja neizmenjariega. Ta vprašanja naj bi sc reševala predvsem ob priliki pogajanj med Italijo in Jugoslavijo v Genovi- »V Genovi se ni pojavil zastopnik našega ljudstva, kakor smo mi zahtevali, temveč ravnatelj Jadranske banke.« Zalo je bil rezultat pogajanj ta, da sc jc pač izmenjal denar Jadranske in Ljubljanske kreditne banke. Nato citira poročilo »Jutra« o odposlanstvu goriških zadrug v Belgradu, v katerem sc trdi, da je dr. Rybaf delal pri italijanski vladi za Jadransko banko in oškodoval pri lom vse primorsko zadružništvo. Na to poročilo je dr. Rybaf odgovoril. Tudi njegov odgovor prinaša ^Goriška Straža«. V njem sc dr. Rvbaf naslanja, na Hrvatske pučke stranke in se razločuje v tem oziru od Hlinkove slovaške ludove stranke, katere »avtonomistični program« je podoben Radičevemu. Hlinka zahteva namreč popolno politično samostojnost Slovaške brez vsakih skupnih vezi, Lidova stranka pa eno skupno državo in politično finančno avtonomijo dežel; Moravska in Šlezija pa naj bi tvorili avtonomno enoto, Lidova stranka se zaveda svoje moči in upa, da bo v bodočnosti igrala v političnem življenju odločilno vlogo. V borbi za šolski zakon je dosegla velik uspeh. Iz vladnega načrta je morala izginiti določba o svetni moralni vzgoji, verski pouk stoji na prvem mestu in je zakonito določen na dve uri na teden, svobodomiselno učitelj-stvo ne sme izrabljati pouka v svobodomiselne, protiverske svrhe. To je za dosedanje razmere v češkoslovaški republiki relativno velik uspeh Lidove stranke, ki jo vodijo njeni voditelji v sijajno bodoč* nost, pa vživajo zato tudi v vseh slojih stranke ne samo zaupanje, ampak tudi ljubezen in spoštovanje- Strfn T. STOVENEC, 3ne 72. avgusfa f9Z% Stev. 181, Čl. 215 senžermenske pogodbe In ga pojas-nuje tako, da ne govori o zadružništvu in denarju zadrug. Nasproti temu dr. Rybafevcmu zagovoru pa navaja dr- Besednjak odgovor in zaključuje svoj članek: »Za našo razsodno javnost je vsekakor ena stvar povsem jasna in neizpodbitna: na konferenci v Genovi so se čuvale, podpirale in ščitile banke, zadružništvo pa se je v ogromno škodo našega narodnega gospodarstva sramotno prezrlo. Izražamo mnenje, da je to najvišji politični škandal, ki se je zgodil nad našim ljudstvom po njegovi priključitvi k Italiji.« V dopisu iz Št. Petra pri Gorici, v katerem poročajo o občnem zboru tamoš-nje hranilnice in posojilnice, pa omenjajo govor zastopnika Zadružne zveze g. Dok-toriča, ki je med drugim izvajal: »Kot jugoslovanski delegat je bil poslan v Rim dr. Rybaf. In v Rimu se je zavzel za menjavo kron, ki so ležale v različnih bankah, a ni niti besedice zinil o denarja, ki ga imajo shranjenega primorske zadruge (približno 15 milijonov), ln ko se jc nato pritožilo, se je odgovorilo: »Nikogar ni bilo pri »Edinosti« (tržaški), ki bi nas na to opozoril! Za družniki so se naravnost zgražali nad tako malomarnostjo tržaških krogov, ki so na ta način zadali težak udarec našemu iz-mozganemu ljudstvu.« To vprašanje se je pričelo obravnavati ob priliki znane afere Jadranske banke banke v Trstu. Pri tej aferi, kakor smo že povdarili, ne gre zato, ali je oškodovan laški erar oziroma če ni oškodovan. O tem bo odločevalo laško sodišče. Gre predvsem zato, ali je dr. RybaF pri pogajanjih podpisal in zastopal njene interese. Celokupno slovensko ljudstvo je upravičeno, da od dr. Rybafa kot zastopnika naše vlade pri konferencah v Italiji zahteva jasnega pojasnila. Zatirani za svoje pravice. SPLOŠNA STAVKA SLOVENSKIH RUDARJEV- Trboveljska premogokopna družba, katere predstavništvo tvori par tucatov ka. pitalistov najtežjega kalibra, predstavlja v našem gospodarskem življenju največjega in najbolj brezsrčnega krvosesa našega delovnega ljudstva. Ob neprestanem dviganju cen si ta družba polni svoje nenasitne in globoke bisage, obenem pa pusti, da rudarji ter njihove žene in otrr umirajo gladu in lakote. V zadnjih mesecih so iz i rudarskih revirjev prihajala naravnost obupna poročila o položaju rudarjev; ob neprestanem naraščanju draginje posebno vseh najnujnejših življenjskih potrebščin je rudar za svoje nečloveško trpljenje v nezdravih podzemskih rovih dobival isto miloščino kakor pred letom dni — približno 90 kron na dan! Niti prošnje in grožnje delavskih voditeljev, niti obupen jok in stok delavskih žena in otrok, niso ganili ljudskih pijavk, da bi privoščili svojim sužnjem večji košček kruha. Zanaša;oč se na svoje visoke zaščitnike in varuhe, so hoteli iz ubogega delavca iztisniti poslednjo srago krvi, da rastejo njihove dividende. Kolikrat so zastopniki izstradanega delavstva namerili svoje trudne korake na vlado, da bi vsaj te »predstavitelje ljudske volje« ganili in jih preprosili, da uplivajo na vodstvo premogokopne družbe, da se vsaj spusti v obvezna pogajanja z delavstvom! Kolikrat je delavstvo poslalo pismene vloge na vlado in jo prosilo posredovanja, kolikrat je časopisje opozarjalo odgovorne činitelje na kulturen škandal: postopanje z rudarji! Zaman! Poslanca dr. Gosar in Go-stinčar sta ponovno interpelirala v parlamentu; na podlagi nepobitnih dejstev sta dokazovala nečuveno postopanje kapitalistične buržujske družbe pri vodstvu pre-mogokopov in pozivala vlado, da pokaže vsaj malo dobre volje. Zaman! Poslednji forum, pred katerega so mogli priti delavski kriki na pomoč, — vlada — se ni zganil. Ostala je nema in gluha. Piškavi odgovor vlade, katera je pritisnila, da je plače in dodatke izenačila z onimi v Bosni in jih s tem znatno znižala, je bil zdaj ta, da nima možnosti vplivati na — privatno kapitalistično podjetje! Zato je prišlo, kar je moralo priti. Izstradani od strašnega pomanjkanja In črne bede, so moški zapustili delo in pričela se je splošna stavka rudarjev v Sloveniji. Še zadnji dan pred izbruhom splošne stavke so skušali voditelji preprečiti, da ne bi prišlo do tega usodepolnega koraka. Sklicali so shod, ki naj bi se vršil v nedeljo v Trbovljah. Vlada oziroma njen eksponent okrajni glavar v Celju }e ta shod prepovedala in nobena intervencija pri vladi ni pomagala. Kljub temu se je zbralo nad 6000 rudarjev, njihovih žena in otrok. Bil je pretresljiv pogled na to pisano množico, ki se ji je kruti glad in trpljenje poznalo iz vsake kretne- Niti jokati niso mogli; le tu in tam je zdrčala preko zarjavele in nagubane kože posamezna solzna kaplja, konečno pa je vsa ta množica spontano sklenila, da se takoj prične splošna stavka. Vodstvo delavstva se je tej spontano Izrečeni volji ljudstva moralo udati. Ohranilo pa je hladno kri in takoj izdalo vse potrebne ukrepe, da se ohrani red in mir- V to svrho je izdalo sledeča navodila: »Rudarskemu delavstvu. Po 6 mesečnih poga an ih je spontano izbruhnila stavka dne 20. avgusta. Da se proizvede stavka normalnim potom je potrebno: 1. Celokupnemu delavstvu se nasvetuje, da takoj za-puste revirje in se preselijo na kmete, da si zaslužijo dnevno hrano. 2. Žene in otroci, v kolikor ne morejo istega storiti, se imajo po možnosti preskrbeti z dvomesečno hrano, katera se vsako soboto po noči •ventuelno prinese domov. 3. Potrebno je največje varčevanje, ▼ svrho tega je za-branjeno vsako uživanje pijač. 4. Gostilničarji se naprosijo, da takoj zaprejo svoje gostilne. 5. V revirjih mora vladati grobna tišina. prepovedu:e se vsako zbiranje po cestah ali javnih lokalih. 6. Stanovanja so potom zakona rudarjem osigurana. 7. Z oblastnimi organi, ki bi hoteli intervenirati, se ima postopati skrajno vljudno. 8. Prenehati morajo za časa borbe vsi strankarski in osebni boji. Med rudarji mora zavladati {bratstvo. 9. Dnevno se bodo izdajala situa-cijska poročila o stanju mezdnega gibanja potom časopisja in oglasov. Skrbelo se bo, da bo vsak o stanju natančno informiran. 10. Tarifni odbor bodo sestavljali od organizacije določeni narodni poslanci.« Ta oglas je jasen dokaz, da stavka ni političnega značaja, temveč je samo skrajni korak zatiranega delavstva v svrho samoobrambe in v dosego najprimitivnejših pravic eksistence. Vsled trdovratnosti kapitalističnega vodstva, ki bo seveda lahko razkošno živelo dalje, mora biti delavstvo in vsa javnost pripravljeno na daljšo, morda več mesecev trajajočo stavko- Da bo moglo tudi delavstvo vsaj skromno živeti tekom stavke, v kolikor si za ta čas ne bo drugje poiskalo dela, je izdalo na javnost, posebno na kmečko ljudstvo sledeč proglas: • Občanom radarskih revirjev! Glad, kruti glad, preti 40.000 rudarjem, ženam in nedolžnim otrokom. Šestmesečne prošnje živih podzemskih okostnjakov, da naj se njihove plače, ki znašajo danes povprečno 70 K, povišajo, vse trkanje na vrata trboveljske družbe je bilo brezuspešno. Trboveljski kapitalist je naše vnebovpijoče prošnje, jokanje naših žena in otrok sprejel le z krutim posmehom. Vsa sredstva so izčrpana, zato je prisiljeno delavstvo, da stopi v stavko- Vi občani najbolj poznate bedno življenje nas trpinov, vi najbolj občutite našo strašno bedo, ker ni skoro enega od vas, na katerega dobro srce ni ubogi, izmozgani rudar potrkal in tudi našel odprto srce in odprte roke. Vi, ki imate sami le toliko, da živite, sle vendar vedno pokazali za nas sestradance usmiljenost in potrpežljivost. Prepričani smo, da nas tudi sedaj ne boste zapustili, ko nas je izročilo 50 judovskih kapitalistov smrti od gladu. Naš boj proti izkoriščevalcu ni političen, on je strogo gospodarskega značaja. Zato se je združilo vse delavstvo brez razlike strank, da kot en mož izbojuje svojo pravico do živl:enja. Mi Se hočemo v boju za najprimitivnejše življenjske pravice strogo držati vseh zakonov in predpisov. Mi garantiramo za red in miren potek našega obupnega boja. Mi smo navezani na vas, ker ste tudi vi na nas. Naša zmaga je vaša zmaga! Mi smo trdo prepričanj, da nas boste v našem obupnem ali opravičenem boju podpirali tako gmotno in potom kredita kakor tudi moralno. Bodite prepričani, da j vam bo delavstvo za to globoko hvaležno in strnile se bodo še ožje vezi našega medsebojnega prijateljstva. Živela solidarnost občanov z delavci! Trbovlje, dne 21- avgusta 1922. Prepričani smo, da bo naša javnost delavstvo v pravičnem boju podpirala z vsemi močmi. ZADNJE VESTI O STAVKI. Stavka je dosedaj popolna v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Kočevju. Kmečko in mestno prebivalstvo se je vsepovsod izjavilo solidarno z delavstvom. Samo v Trbovljah jc občinstvo nabralo prvi dan za stavkujoče nad 10.000 kron. Orožništvo, ki se ga je seveda zbralo v velikanskih množicah v vseh revirjih, hodi od trgovca do trgovca in obiskuje — seveda po višjem nalogu — vse one, ki so kaj darovali in jih zapisuje. V vseh revirjih vlada absoluten mir kljub mnogoštevilnim plačanim izzivačem. Delavstvo se trumoma izseljuje na kmete. Cele karavane mož in žena vodijo svoje otročiče iz revirjev in potu^jo — za kruhom. Opolnomočeni zastopnik vseh rudarskih organizacij, g. šlelanovič pa je dobil sledeči odlok: Iz javnih ozirov se Vam do nadaljnjega prepove bivanje v okolišu kr. okrajnih glavarstev Celje, jKrško in Litija, Pozovete se, da se s prihodnjim vlakom odstranite preko mej imenovanih okrajnih glavarstev. Proti temu Vam je prosta pritožba na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadeve tekom 14 dni računši z dnevom, ki sledi dnevu vročitve odloka, ter bi se morala pritožba vložiti pri kr. okra'nem glavarstvu v Celju. Morebitni pritožbi se ne prizna odložilne moči. Kr. okrajno glavarstvo Celje, dne 21. avgusta 1922- Vladni svetnik dr. Žužek, 1. r. Dosedaj je orožništvo aretiralo rudarja Pristava, VLADA POBIJA DRAGINJO Z MINISTRSKIMI MIŠLJENJI. Belgrad, 21, avgusta. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal v finančnem ministrstvu ponovno odbor za pobijanje draginje. Seje so se udeležili tudi zastopniki vseh mlinov v državi, ki so navedli svoja mišljenja glede produkcije in konzuma moke. Konferenca je trajala dopoldne in popoldne. Nadaljevala se bo jutri ter bodo ob tej priliki zastopniki mlinov stilizirali konkretne predloge. URADNIŠKI ZAKON. Belgrad, 21. avgusta- (Izv.) Predsednik zakonodajnega odbora Trifunovič je izjavil, da bo sklical sejo zakonodajnega odbora na 1. septembra. Kot prva točka bo na dnevnem redu uradniški zakon. NEPRESTANO ZAVLAČEVANJE. Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Današnja »Politika« piše med drugim: Zdi se, da se bo podpis sporazuma med našo državo in Itali o oonovno odgodil radi akcije fašistov. Skrajni čas je, da sc vprašanje rapallske pogodbe končno izroči zvezi " —cclov. NAŠ SPOR Z BOLGARIJO. Belgrad, 21. avg. (Izv.) Uradno se objavlja: Potrjuje se, da je bulgarski zunanji minister izrazil svoje obžalovanje, da ne more vzeti na znanje skupne note Jugoslavije, Romunije in Grčije. Kakor znano, je naša vlada skupno z vladama imenovanih dveh držav zahtevala, da bi bolgarska vlada preprečila delovanje društev, ki tvorijo gnezda za vse organizacije hajdukov. Bolgarska vlada je izjavila, da zamore urediti to vprašanje le po sporazumu bolgarskih in naših oblasti. Na sestanku male antante v Pragi naj bi se uredilo tudi to vprašanje. AVSTRIJO NAJ BI PREVZELA AMERIŠKA BANKA. Pariz, 21. avg. (Izv.) »Matin< poroča iz Londona: Ameriški bankir Vanderlip je izvršil v različnih državah Srednje Evrope temeljite ankete o vzpostavitvi Srednje Evrope. Izrazil je mnenje, naj bi prevzela upravo Avstrije kaka ameriška banka. Nestalnost meničnih tečajev v Srednji Evropi onemogočuje vsakršno trgovino med posameznimi podonavskimi državami. Kot rešilno sredstvo priporoča ustanovitev nekakega centralnega urada na Dunaju s pomočjo kake ameriške banke ali bančnega konsorcija, ki bi podprla trgovske zaključke v trgovini in industriji z ameriškim dolarjem. Dolar bi na ta način postal denarna enota za mednarodni blagovni ob-men med posameznimi državami Srednje Evrope. AVSTRIJSKI KANCLER V PRAGI. Priiga, 21. avg. (Izv.) Zvezni kancelar dr. Seipel, zvezni finančni minister Segur in poslanik dr. Wiltner so danes zjutraj prispeli semkaj. Na kolodvoru sta jih sprejela ministrski predsednik in minister zunanjih zadev dr. Beneš in avstrijski poslanik Mareck. Ob 10. predpoldan so se pričela posvetovanja na Hradčinu. Ob pol 1. se vrši sprejem avstrijskega zveznega kancelarja dr. Seipla in avstrijskih ministrov pri predsedniku dr. Masaryku. Praga, 21. avgusta. (Izv.) Razgovori zveznega kanclerja dr. Seipla s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem so danes trajala ves dan izvzemši mal presledek opoldne. Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel je stavil ministrskemu predsedniku češkoslovaške republike med drugim vprašanje: Ali nudijo pogajanja o avstrijskem vprašanju pred zvezo narodov možnost, da se še v zadnji uri doseže ne-deljeni obstoj Avstrije, ali naj nastopi država že sedaj drugo pot, ki obstoji v tem, da išče bodisi gospodarsko ali politično za-slombe pri kaki sosedni državi ali gotovi drugi sili? Po daljšem razgovoru, ki sta se ga udeležila pred vsem finančna ministra obeh držav je prišel češkoslovaški ministrski predsednik do nastopnih zaključkov: Delovanje zveze narodov se nikakor ne sme podcenjevati. Vsekakor je treba poizkusiti to zadnjo pot, in to tembolj, ker se bodo gotove sile zavzele za to vprašanje. Tudi dr. Beneš sam bi ne nastopil drugega pota. — Razgovori so pokazali, da pre-prečenje finančne in gospodarsko katastrofe v Avstriji ni le važno za Avstrijo, tem-.več za celo Evropo, zato se predlagajo so- glasno gotovi koraki, ki jih podvzameta avstrijska, kakor tudi češkoslovaška država. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš bo avstrijske korake pri zvezi narodov podpiral, kakor tudi pri onih državah, ki so pokazale svoje zanimanje za položaj v Avstriji. Končno sta državnika razpravljala o praktičnih finančnih in gospodarskih vprašanjih med obema državama, ki so s nerešena ter o načinu tesnega gospodar-slcega sodelovanja. Za tem so bile naznanjene modalitete, nana šajoče se brzo likvi-diranje še neplačanih obresti češkoslovaških kreditov. »DOLI Z ŽENSKAMI!« London, 21. avg. (Izv.) »Daily Mail< javlja iz Firence: Preko dvatlsoč bivših frontnih bojevnikov se je zbralo zadnjo soboto, da protestirajo proti temu, da bi ostale ženske nadalje v državni službi. Odšli so v sprevodu pred poslopje glavne pošte, kjer so med klici: »Doli z ženskami!« prodrli vojaški kordon in pregnali nameščenke, ki so se v divji paniki razbe zale. Policija je demonstrante končno razpršila. Demonstranti pa so sklenili, da zopet začno napadati, ako tekom septembra ne bodo odpuščene vse nameščenke. Katoliški shod v Mariboru. Maribor, 20. avg, Danes se je vršil v Mariboru katoliški shod za Maribor in celo bližnjo okolico. Na shod je privrelo od vseh strani nad 5000 ljudi, ki so se zbirali na Slomškovem trga v sprevod. V sprevodu, ki mu je na čela korakala godba in v katerem je vihralo mnogo zastav, je korakalo nad 2000 organiziranih moških raznih organizacij: Kmet-ske zveze, strokovne zveze in katoliških pomočnikov. Za njimi je korakala lepa če ta Orlov in Orlic, na kar so prišle ženske organizacije. Več sto ljudi pa se je zbralo na zborovališču v lepem in velikem sem» niškem vrtu, ki so došli posamič. Cerkveni govor je imel preč. g. kano nik dr. V r a b e r, ki je v krasnem cerkvenem govoru razlagal naloge krščanskega življenja. Peto sv. mašo je služil g. prošt M a t e k ob obili asistenci, prepeval pa j« cerkveni pevski zbor od sv. Jurija v Slov, Goricah. Po cerkvenem opravilu je v prisrčnem govoru s pozdravom na vse zborovske otvoril g. dr. J e r o v š e k katoliški shod, ki mu je predsedoval g. poslanec dr. Hohnjec. Ta je v jedrnatem kratkem nagovoru očrtal nalogo katol. shoda tec podelil besedo voditelju katoliških Slovencev, dr. Korošcu. (Viharno ploskanje ia pozdravljanje.) , Dr. Korošec je govoril o razmerah katoličanov v Jugoslaviji ter navajal krivice, ki se gode katoliškemu ljudstvu. 7 škofijskih fftolie je praznih, vlada preprečuje imenovanje novih škofov, duhovska semenišča katoliška se ugonabljajo z lakoto, dušno pastirstvo katoliških vojakov ni urejeno. Tako hoče vladni režim upogniti katoličane. Mi pa ne smemo ostati tihi in mirni. Katoličani cele Jugoslavije morajo na noge! Treba je zgibati katoliške vrste ne le v Sloveniji, almpak tudi po Hrvatskem, Bosni, Dalmaciji, Vojvodini ter v Črni gori, kjer tudi prebiva mnogo katoliških bratov. Viharno vsklikanje je v poslušalcih vzbudil dr. Korošcev poziv, naj se za drugo leto organizira katoliški shod vseh katoličanov cele Jugoslavije. Dr. Korošec je žel za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje. Za njim so govorili: urednik Krem-žaro tisku, dr. L e s k o v a r o veri v javnem življenju, prof. Vesenjak o katoliški šoli. Izvajanja vseh govornikov je ljudstvo glasno odobravalo. Na to je dr, Jerovšek prebral energične resolucije, ki so vzbudile vihar odobravanja, posebno one, ki se tičejo šole in sokolstva. K sklepu je dr. Hohnjec v kratkih besedah povzel glavne misli shoda ter zaključil lepo zborovanje. Po shodu je preč. g. kanonik Toma-ž i č pred Najsvetejšim imel litanije S. J. * blagoslovom ter bral posvetitev Srcu Jez., kar je vez zbor na glas ponavljal. Ta veličastni trenutek, ki je marsikomu privabil solze v oči, ostane vsem v neizbrisnem spominu. Shod je brzojavno pozdravil ljubljanski škof dr. Jeglič. Ob tej priliki je ljudstvo priredilo škofu dr. Jegliču veliko ovacije. Katoliški shod v Mariboru je napravil globok vtis. Bog mu daj blagoslova! Katoliški shod v Cerknici Cerknica, 20. avg. Veliko množice ljudstva iz najoddalje-nejših krajev obširne cerkniške dekanije, pa tudi iz sosednih dekanij so 20. t. m., v nedeljo, rnno zjutraj peš in na vozovih pri-hajnlo v Cerknico, ki je bila okrašena & zastavami, mlaji in slavoloki, na katoliški shod. Tolikega Navala ljudstva naš trg menda šc ni videl, knr obstoja. Razvrstil se jo sprevod, v katerem je korakalo do 5000 ljudi pod mnogoštevilnimi društvenimi pra- pori, med njimi velika četa Orlov in Orlic iz celega okraja; igrala je mengeška godba. Sv. maša se je darovala na prostem na trgu okoli cerkve, kjer se je tudi vršil shod. Cerkveni govor je imel prior g. Va-lerijan U č a k, ki je z vznesenimi besedami navdušil veliko množico za katoliške verske ideale. Shod je nato otvoril predsednik pripravljalnega odbora, g. dekan J u v a n e c, nakar se je za predsednika imenoval bivši deželni poslanec g. Drobil i 5, kateri je ljudstvo prisrčno nagovoril. Nato je govoril narodni poslanec g. prof. Sušnik o katoliški šoli ter o boju zanjo in g. Terseglav o pomenu ter nalogah vere v javnem življenju. Vse govore je ljudstvo spremljalo z navdušenim odobravanjem. Nato so se sklenile ostre resolucije zoper šolsko politiko sedanjega režima in njeno protežiranje enih kulturnih organizacij na škodo drugim, s čimer se kruto žali načelo enakopravnosti vseh državljanov in organizacij v državi. Nič menj niso uspele popoldanske prireditve, to je zborovanje nabožnih organizacij v cerkvi ter zborovanje izobraževalnih organizacij v društvenem domu. Na obeh je bilo natlačeno polno ljudstva. Govori so bili odločno socialne smeri, poslan. Sušnik je zlasti bičal duha socialne krivič-nosti, odiranje in izkoriščanje kmetskega in delavskega ljudstva od strani kapitalizma ter se je iz viharnega odobravanja navzočih videlo, kako nase ljudstvo postavlja prvo in poglavitno važnost na socialno vprašanje. Govorniki iz domačinov okraja so naglašali zlasti potrebo, da se katoličani dobro pripravijo na politične dogodke bližnje bodočnosti, da se uveljavi v drŽavi volja krščanskega ljudstva. Shod je poslal udanostni brzojavki sv. očetu papežu Piju XI. in škofu dr. A. B. Jegliču. Tudi škof dr. Jeglič je shod brzojavno pozdravil. Zaključek je tvorila lepo uspela javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Ves okraj stoji pod mogočnim vtisom te manifestacije. Lepi uspehi SLS. V nedeljo 20. L m. so se vršile volitve V nekaterih občinah, kjer so bili odbori radi komunistične večine razveljavljeni. V vseh teh občinah je SLS. znatno napredovala in odnesla častno zmago. Posebno lep uspeh je dosegla v Zagorju, kjer je napredovala za skoraj 60%. Izidi volitev so sledeči: Zagorje: SLS 130 (pri prvih volitvah 87) glasov, 8 mandatov; NSS 118 (117) 7 mandatov; socialdemokrati 112 glasov in 6 mandatov; obrtno-gospodarska stranka 75 glasov in 4 mandate. Medija-Izlake: SLS 5, SKS 4, JDS 3 in Delavska neodvisna stranka 13 mandatov. Kotredež: Vsi odborniki SLS. Aržiše: SLS 5; združeni socialdemo-kratt (!), demokrati in samostojni 4 mandate. Hotič: SLS je nastopila z dvema listama in dosegla 11 mandatov; NSS pa 6 mandatov. Dfimm iwice. — Shod zaupnikov SLS v Črnomlju se je vršil dne 20. t. m. Poročala sta poslanca Nemanič in Stanovnik. Zaupniki, ki so se shoda v izredno velikem številu udeležili, so vzeli poročili na znanje in soglasno izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu. — Shod v Starem trgu in »Slov. Narod«. »Slov. Narode je postal v zadnjem času menda oficielno glasilo samostojne-žev. Z radostnim srcem poroča, da se je preteklo nedeljo vršil veličasten shod SKS v Starem trgu pri Poljanah, na katerem je poročal ob veliki udeležbi ljudstva g. Pucelj. Žal nam je, da moramo priliti v kupo veselja »Slov. Naroda« kapljico gren-kosti. Imenovani shod ni bil shod samo-stojnežev, ampak dogovorjena manitesta-cija vseh strank za izpeljavo železnice. Zato je tudi shodu predsedoval domači župan g. Rade, odločen pristaš SLS. Dogovorjeno je bilo, da na shodu ne bodo govorili o političnih vprašanjih. V kolikor sta Pucelj in Majcen hotela prati politično umazano SKS sta seveda grešila proti dogovoru. Vnaprej je bilo pričakovati, da samostojneži ne bodo držali besede. Tako se je t^di godilo. Zlorabili so skupno manifestacijo in zaja-hali mršavo kljuse samostojniške skrahi-rane politike. Pridobili pa tudi s to zlorabo niso ničesar. To je resnica o velikem shodu samostojnežev v Starem trgu pri Poljanah. »Slov. Narodu« pa privoščimo, da potolaži svoje pristaše s podrobnejšim poročilom. — Za stavkujoče rudarje. Za časa stavke rudarjev bo uprava našega lista sprejemala darove za stavkujoče. Pozivamo vse socialno čuteče občinstvo, da nam pošilja darove, oziroma jih pošlje na naslov: Zveza rudarskih delavcev, gostilna Pravdič, Trbovlje. — Kmetovalcem, obrtnikom in podjetnikom, ki potrebujejo kake delavce, priporočamo, da naj se takoj obrnejo na: Zvezo rudarskih delavcev, gostilna Pravdič, Trbovlje. Obenem pozivamo vse delavstvo, da ne sprejme niti najmanjšega dela v rudnikih, dokler stavka traja. — Pametna odredba, če je resnična. Listi javljajo, da je vlada ukinila uvozno carino za žito. Ta naredba je jako pametna, ker bo znatno vplivala na regulacijo žitnih cen. Naše žito je bilo doslej mnogo dražje kot ameriško. Z odstranitvijo uvozne carine pa bomo imeli za žito vsaj mednarodno ceno, ki je nekaj nižja kot naša. — Živijo izvoz! Iz Negotina poročajo belgrajski »Politiki«: »Neka znana (seveda »partijska«) banka v Belgradu si je znala izposlovati od finančnega ministrstva dovoljenje, da sme neki trgovec in njen klijent poslati iz naše- države v Romunijo 7 milijonov lejev za nakup hrane za svoj okraj, ki spada med pasivne. Trgovec je žito kupil, a ga takoj nato prodal — Čehom. Z romunskim žitom obložene ladje pa bodo plule v Bratislavo — mimo Belgrada ...« / v — Obrtna zveza v Železnikih. Priliko-m« odkritja spominske plošče dr. Janezu Ev. Kreku v nedeljo, 27. t. m. v Selcih nad Škofjo Loko, se vrši istotam ustanovni občni zbor Obrtne zveze za Železnike. Prostor in čas naznanimo pravočasno v »Slovencu« in potom vabil. — Dvoje dejstev. Pred nekaj dnevi je bila v ljubljanski deželni bolnici operirana gospodična prodajalka. Hitro po operaciji pa so jo odpustili, češ, bolnica nema para. Po prošnji in posredovanju nekega župnega urada pa je bila sprejeta v ubož-nico, ker je revica še za nekaj tednov vsled operacije dela nezmožna. — Pred nekaj dnevi pa smo tudi od verodostojne strani zvedeli, da je vlada za sokolski zlet žrtvovala težke milijone in jih bo še, Če bo treba. Povsod drugod bi se seveda ljudski denar uporabljal najprej za to, kar je narodu neobhodno potrebno, pri nas pa se celo težko bolni mečejo iz bolnice, da ostane temveč za režimske parade. — Kdo vse piše francoske slovnice? Na notico pod gornjim naslovom, v kateri smo pisali o sestavku g. P. V. B. povodom vsesokolskega zleta, je odgovoril g. dr. Pavel Viktor Brežnik, kr. profesor (in zapriseženi sodni tolmač francoskega jezika), v sobotni številki »SI. Naroda« z razkačenimi besedami. Ne bomo se kregali z bivšim g. prefektom in učiteljem plemiških sinov v dunajskem Terezijanišču glede njegovih aspiracij na stolico za francoščino. Ker pa g. kr. profesor trdi, da je bil njegov sestavek v »SI. Narodu« kompo-niran v dobri francoščini, namesto da skesano pripozna svojo zmoto in da nam je hvaležen za dobrohotno pojasnilo, mu moramo postreči s kratkim podukom: V La-roussu, na katerega se sklicuje, stoji sicer to-le: delibere adj., aise, libre, determine: avoir un air, dčlibere. De propos delibere = a dessein expres. Toda ta sicer klaverni izgovor ne drži v danem primeru, ki nam ga je g. P. V. B. zapisal tako-le:... mettent pied sur notre sol, d č 1 i b e r e par la guerre mondiale du joug alleinand. Tu ni delibere adjektiv, ampak glagolska oblika. Glagol deliberer pomeni: con-sulter ensemble (posvetovati se) in pa sklepati (mettre en dčliberation), nikakor pa ne osvoboditi, oprostiti. Torej se mora reči: notre sol delivre (liberč, affranchi). Delibere je glavna napaka. — G. P. V. B. nadalje sploh n i razumel, da smo bili zoper rabo besede sse« v njegovem stavku, notre but est de mieux se connaitre. Stati mora pravilno n o u s. »Se* je slovenizem. Ker g. profesor želi, da mu navedemo še par cvetk, mu bodi ustreženo. On piše: 1 a n a t i o n fran^aise et yougoslave. Pravilno je: les nations fran?aise et yougo-slave. — Kot lep zgled njegovega res fran-cosko-jasnega stila in vsebinske globokosti bi bilo najbolje, če bi navedli sploh cel članek. Upamo pa, da bo zadostovalo, če navedemo sledeči pitijsko-primitiven izrek: Nous voulons donner (!) u 1'enfant deja la maitrise de soi et 1'energie virile par l'habi-tude ( morda: la pralique) de la gymna-stique... Hočemo dati že otroku obvladanje nad seboj in moško energijo potom navado telovadbe. Bolje se ta stavek ne sme prevesti. Naj bo konec, če je g. P. V. B. prav. Če mu pa ni prav, lahko nadaljujemo razpravo o sestavku, ki tako ljubi primitivne glagole etre, donner, kot smo mi ljubili glagole geben und sein, ko smo pisali prvošolske naloge. — Militarizem in sokolstvo. Socialistična »Zarja« je napisala sledeče: »Sokolstvo obstoja že desetletja, toda takih prireditev nismo poznali pred vojno. Geslo sokolstva je bistveno drugačno, kakor geslo militarizma, čeprav imajo, sodeč po teh dogodkih, državniki namen polagoma zidcntificirati sokolstvo z militarizmom. Kolikor je nam znano, je imelo sokolstvo doslej kot svoje vodilno načelo, gojiti telesno krepkost, glavno pa je bilo v narodu gojiti poleg narodne zavesti tudi demokra-tizem in duševno dvigniti narod. Militarizem ima pa v vsaki državi popolnoma drugačen namen. Militarizem je prisilna organizacija, ki ima namen absolutno vzdržati vladni sistem, ki ima takrat moč v državi, neoziraje se na to, ali je sistem re- akcionaren ali napreden. Obramba vladnega sistema je naloga militarizma. Iz tega sledi, da sta v bistvu sokolska organizacija in militarizem dve nasprotni organizaciji, katerih ena zahteva svobodni razvoj človeštva, dostojanstvo človeka, druga pa ohranitev sistema in slepo pokorščino vsakokratnemu sistemu.« — Režimski listi so na to odgovorili, da ne gre za militari-zacijo Sokola, ampak za preosnovo vojske v sokolskem duhu. Ta reč bi imela nekaj na sebi, ako bi mi živeli v Čehoslova-kiji ali v Švici, pri nas pa ne bomo izlepa učakali, da bi se armada količkaj preosno-vala po drugih načelih nego jih pozna srbski vojni zakon. Kdor hoče to doseči, se mora boriti proti sedanjemu režimu, sokolstvo pa mu danes služi. Da ima prav, dokazuje destvo, da vojno ministrstvo ni sprejelo od Sokola predlagane reforme v armadi. — Hrvatski listi, izvzemši par režimskih, o vsesokolskem zletu niso ali sploh nič poročali ali le zelo na kratko ali pa zavzeli že začetkoma načeloma odklanjajoče stališče. Posebno značilno je to za liste, ki eo sicer bili za sokolstvo vedno oduševljeni, kakor n. pr. »Obzor«. Kako to režimske kroge boli, se vidi n. pr. iz »Tabora«, ki zaradi tega hrvatskemu opo-zicionalnemu časopisju, katero zastopa veliko večino hrvatskega naroda, očita, da je neresno, češ, »dolžnost resne žurnali-stike je, da informira občinstvo o vseh važnih pojavih, tudi če sicer zavzema drugo stališče.« — Iz tega bi bil logičen sklep, da se »Tabor« prišteva k neresnim listom, ker o tako važnem pojavu, kakor je bil vseslovanski orlovski zlet v Brnu, ni ničesar poročal. — Planina pri Rakeku. Pišejo nam: Nedavno smo poročali, da je carinarnica na Rakeku proglasila bivšega kneza Hugo-na Windischgratza za notoričnega tihotapca, ker je bil ponovno kaznovan vsled tihotapstva. Sedaj smo prejeli poročilo, da tudi ministrstvo v Belgradu soglaša s carinarnico v Rakeku in je obsodbo v polni meri potrdilo. — 50.000 kron čredno zlato uro s verižico je izgubil ravnatelj inž. Meroslav Ehrman v Medvodah. Kdor uro prinese nazaj dobi 2000 K nagrade. Izključeno pa tudi ni, da bi ne bila ukradena. g Predpriprave za ljubljansko borzo. Včeraj se je vršil ob 4. uri popoldne v prostorih Slovenske banke sestanek lesnih trgovcev, ki so se zbrali na poziv pripravljalnega odbora za ustanovitev ljubljanske borze. Posvetovanje je imelo namen, da gredo strokovnjaki lesni trgovini pripravljalnega odbora z nasveti na roko, kako naj bi se uredil borzni promet te najvažnejše panoge slovenske trgovine in industrije. g Žitni trg. Kurzi žitu na novosadski produktni borzi so bili sledeči: Pšenica 17.20 K, ječmen 14.40, oves 13.40 K, koruza 15.20 K, pšenična moka št. 0 25 K. — Tendenca nejasna. g Čekovni promet Zagreb, Ljubljana in Sarajevo. Čekovni promet pri poštni hranilnici v Sarajevu in čekovnih uradih v Zagrebu in Ljubljani izkazuje v mesecu juliju t, 1. sledeči rezultat: vloge in izplačila 371.270 Din. z 1 miljardo 467.255.360 Din prometa. Od tega odpade na clearin-ški promet 9.388 manipulacij s prometom od 177.322.367 dinarjev. g Carinski dohodki v juliju. V mesecu juliju so znašali carinski dohodki 91 milijonov 500 tisoč dinarjev. Največ dohodkov je dal Zagreb, polem Belgrad, Ljubljana in Maribor. g Carinski nggio v Avstriji. Od 14. do 20. t. m. je znašal carinski aggio na zlato v Avstriji 10.900 Ka. g Za enake cene slovaškega sladkorja s f.c-škim. Iz Bratislave poročajo listom: Sladkorni industrijalci na Slovaškem zahtevajo v novem kolektivnem dogovoru, ki se ba§ te dni vrši, da se zmanjšajo mezde in črtajo priboljški, da bi sladkor na Slovaškem ne bil dražji kakor sladkor v Cehih. g Primanjkljaj v češkoslovaških državnih podjetjih. Kakor se poroča, znašajo v proračunu za leto 1928, predloženem ministrskemu svetu, prelimini-ranl stroški vseh državnih podjetij za L 1923 vsega vkup 15.474,427.987 č. K, dohodki pa le 9.067,085.98! 5. kron, t j. za 6.407,342.006 č. K primanjkljaja. Torej več kakor za 6 milijard so češkoslovaška državna podjetja pasivna 1 BORZA. Zurich, 21. avgusta. (Izv.) Pešta 0.32, Berlin 0.44, Italija 28.50, London 23.70, Nev,- York (r.ablc) 524.50, Pariz 41.95, Praga 15.95, Dunaj 0.0075, Sofija 3.00, Zagreb 1.52, Varšava 0.07, Holandska 204.50. Berlin, 21. avgusta. Dunaj 1.48, Budimpešta 67.41, Milan 5303.35, Praga 8545.55, Pariz 9863.25, London 5253.40, Nev York 1168.53, Curih 22322.05. Dunaj, 21. avgusta. Devize: Zagreb 213.85— 218.65, Belgrad 853.10-S54.60, Berlin 62.35-03.65, Budimpešta 47.06—47.14, London 840.600 - 340.800, MIlan 8423.50-3426.50, Ncw York 7&025-76.075, Pariz 6072—6078, Praga 2349—2251, Sofija 449.50 —450.50, Curih 14493—14507. Valute: ameriški dolar 756.50—787.50. bnlcmrcki lovi 419—421, nemške marke 62.50—63.00, angleški funti 840.250—840.550, francoski franki 6020—6030, italijanske lire 3398— 8402, dinarji 849-851, romunski leji 553.50-554.50, švicarski franki 14430—11460, SehoslovaŠkc krone 2244.25-2247.50, madžarska krone 47.20-47.41. Ljubljanske novice. lj Finančni delegat dr. Šavnik je nastopil daljši dopust. Vodstvo delegacije je za čas njegove odsotnosti prevzel dvorni svetnik Bonač. lj Himen. Poročil se je včeraj v frančiškanski cerkvi gospod Milan B r a j e t z gospodično Jelko Rapotčevo iz Trsta. Mladima poročencema želimo obilo sreče1 lj Člani narodnega gledališča brez stanovanj. Uprava narodnega gledališča v Ljubljani potrebuje za 17 svojih članov stanovanja in sicer sedem rodbinskih, obstoječih iz ene do dveh sob s kuhinjami ter pritiklinami, in deset samskih sob za sedem gospodov in tri dame. Obrača se na vse prijatelje slovenskega gledališča in domače umetnosti s prisrčno prošnjo, naj ji pomagajo najti potrebna stanovanja, ali cs jih posedujejo sami, naj jih dajo na razpolago. Člani brez stanovanj, potikajoči se dalje časa po hotelih, so opravičeno nezadovoljni in uprava ima zaradi njih zelo težko stališče. Zato se v naprej vsakemu ljubitelju gledališke umetnosti za vsako tako uslugo zahvaljuje in prosi, naj se pošiljajo vsa stanovanjska naznanila upravni pisarni v dramskem gledališču. lj Policijska kronika. Na njivi Marijane Sitar v Šiški so tatovi izkopali in odnesli 50 kg krompirja. — 2 platneni strehi sta bili ukradeni Mariji Kramer. — Štirikolesni voziček ki je bil najbrže ukraden, je polic, direkcija zaplenila. Neznani lastnik naj so javi na policiji. — Ženska 30 do 40 let stara, velike, močne postave, je kopala krompir na Ljubljanskem polju. Tatico sta zapazila in prepodila 14 letni dijalč Josip Babnik in učenec Stanislav Pagon, ji vzela torbo s krompirjem, v kateri je imela še več stvari. Tatice nista izročila policiji, ker je ušla proti Poeavju. — Kovaškemu vajencu Andreju Radanoviču z Gline ja bilo ukradeno obleke v vrednosti 4400 K. — Cestarju Antonu Slabe v Podsmreki je bilo ukradeno 22.000 K vredno motorno kolo. — 1390 K je bilo ukradeno delavcu Jerneju Bencina v Tesarski ulici št. 3. — Dve konjski odeji sta bili ukradeni posestniku Jakobu Vidmarju na Ižanski cesti. —= Delavcu Jožefu Kopaču je neki žepar ukradel 600 K. — Na Rimski cesti je bila ukradena pleskarskemu mojstru Francu Zgon-cu lestev vredna 700 K. — Tesarskemu vajencu Francu Stoparju je bila ukradena denarnica z vsebino 41 K. — Jožici Bede-nik je bila ukradena 6000 K vredna zlata zapestna ura. — Jožefu Haufeku iz Prage je bilo ukradeno 750 č. K in 3200 K. — Sokolu Karolu Prešel je bilo ukradeno 1000 češkoslov. kron in 1000 dinarjev. lj Osrednja zveza javnih nameščencev in vpO' kojencev ima nujno sejo širšega odbora v petek, 25. t. m. ob 20. uri (ne v sredo) v sejni dvorani mestnega magistrata. Dnevni red: Odobritev zapisnika zadnje seje in poročilo predsedstva. Ukrepalo se bo o nadaljnh korakih glede zboljšanja gmotnega položaja drž. nameščencev, zato je polno-številna udeležba neobhodno potrebna. — Predsedstvo. x lj Tatvina pri »Slonu*. V hotelu >Slon< jo bilo Ifospej Adeli dr. Dlčkovi iz Celja ukradeno zlatnino v vrednosti 200.000 kron. lj Manjšo vsoto denarja je včeraj izgubila uboga ženica na Vodnikovem trgu. Pošten najditelj se naproša, da jo prinese v upravništvo »Slovenca*. Oslovski vsssfaSk. Onim, ki so vplačali za brnski tabnr in k« tabora niso udeležili sc na željo vrne vplačani znesek s 10 odstotki odbitka v pisarni OP (Ljubljana, Ljudski dom) vsak dan od 8—5. ure |>opoldno. — Onim, ki nc bi zahtevali vračila vplačanih zneskov vsaj do vštetega 5. septembra, se vplačani zneski ne izplačajo, ker pripravljalni odbor JOZ za Brno s tem dnevom sklene svojo račune. Terjatve napram pripravljalnemu odboru so lahko prijavijo v gornjem roku tudi pismeno. — Ljub-jjana, 21. avgusta 1922. — Pripravljalni odbor JOZ za Brno 1922. Soja vaditeljskega zbora Orliške poilzveie je v sredo, 23. t. m. ob pol 3. uri popoldne v prostorih Orlovske pod zveze. Seja velevažna, zato udeležba obvezna. Seja predsedstva Orlisko podzvnzo jo v sredo, 28. t. m. ob 4. uri popoldne. Udeležba obvezna. — Predsednica. Orel Krakovo—Trnovo. Danes ob ool 8. zvečer odborova seja. Dijaški vestnik. d Duhovne vaje za srednješolce Ljubljančane bodo od 28. do 27. avgusta pri oo. jezuitih. Začetek v sredo dne 28. avgusta ob pol 6. uri zvečer. Spored se bo objavil pri uvodnem govoru. Opozarjamo vso ljubljanske srednješolce in njih starše, da ne zamude prelepe prilike urediti in poglobiti vorsko življenje. 7.a dijake-kongregnnisto pri oo. jezuitih jo udeležba obvezna. — Pripravljalni odbor. MeteoroSopično poročilo. LJubljana 306 m n. iu. vik. CM opnao-v«ni» Unr<>-met«r v min Tormo-imttoi v O 1'nlljr m d t1' ene* v o Nebo, vetrov 1'mlavinu v mm 20. S. 21 h 740 16-5 1-6 jasno sever 21,8. 7 h 740-7 13-5 3 jasno 21./8 14 U 739 1. 21-2 3-1 jasno sover Vodstvo parobrodov amerikanske vlade je posetilo osobito pazljivost kuhinji, katere sličnost se dobe samo v največjih svetovnih hotelih. Velike, dobro zračne posamezne in skupne sobe in prostori za odpočitek so poleg pazljive postrežbe in največjega komforta, prednost teh parobrodov. Zahtevajte od spodaj označenega naslova plovne listine in paroplovne načrte. UNITED STATES LINES Original Scfjapirograpfj Gfte