Tednik , ».Gl|isUQ^0qialistiene ^yi?f|j §§lpyn^di ljudstva za Podravje ŠT. 49. PTUJ, 16. decembra 1966 Cena: 0,4 ND, 40 SD Letnik X!X »Tednik« izhaja pod tem tmenotn od 24 fiOvernbra 1961 dalje po sklepu občinskih odborov SZDL Ptuj in Onno* ~ Izdaja zavor' »Ptujski tednik« Ptuj Odaovcr- nl urednik: Anton Bauman. ~ Uredništvo in uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2. — Tel. 1W. Stev tekočega računa: NB 524-3-72 - Tiska Časopisno pod j Mariborski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND. za Inozemstvo 40 ND Pred letošnjim |ubiie|iiim dnevom JIA 22. decembra slavijo jugoslo- vanski narodi dan svojih oboro- ienih sil. Tega dne leta 1941 je bila .v trenutku, ko so Hitlerjeve tolpe zasužnjile velo Evropo in ko so stale pred Moskvo in Leningra- dom, ustanovljena v vzhodnoho- senskem kraju Rudo prva prole- tarska brigada, ki je postala poz- neje 7iajslaviicjša enota Jugoslo- vanske ljudske armade. Življenjska pot naše armade je dolpa že četrt stoletja. Po svoji družbeni vsebini, po njenem me- stni t? naši socialistični skupnosti in njenem ljudskem značaju, po njeni zasidranosti v bratstvu ju- goslovanskih narodov, po njeni zi'>estobi .socialistični rei'0luciji in zgodovinskemu poslanstvu delav- skega razreda, po njeni ideološki i-n politični iismerjenosti', ki izha- ja iz vodilne vloge Zveze komuni- stov, je JLA prav ista, kot je bila leta 1941. V istem, treiiutku pa je v marsičein popolnoma drugačna od sile iz vojnih časov. Po stopnji svoje tehnične opremljenosti in sploh po materialnih možnostih svoje krepitve, ki izhajajo iz vse bolj razvitega s^jcialističnega go- spodarstva, po svojem organiza- cijskem in Jormacijskem sestavil, borbeni pripravljenosti upreti se napadalcu ob povsem drugačnih pogojih od onih iz druge svetovne vojne, po izobraženosti svojega poveljujočega kadra, se povsejn razlikuje od armade, kot je bila ob koncil vojne. Torej ni nobenega nasprotja, če pravimo, da je naša armada ista. kot je bila v vojni, in istočasno mnogo bolj i^odobna. kot je bila v vojni. V takšni oboroženi sili so imeli naši narodi v vseh zadnjih petindvajsetih letih jam- stvo za svoj revolucionarni razvoj. Nepolna petina obstoja naše armade je bil čas narodnoosvobo- dilnega boja. To je bilo najtežje obdobje v njenem razvoJ7i, to je bil iisoden čas, v katerem se je opredelil njen značaj v isti meri, kot je v tem času opredelila zna- čaj^ in vsebino naše socialistične skupnosti narodnoosvobodilna voj- na in revolucija. V času po ustanovitvi je bilo v sestavu naše armade 43 partizan- skih odredov, ena. brigada in 10 samostojnih bataljonov nasproti 500.000 oktipatorjevih in kvislin- ških vojakoiK Koncem leta 1942 je imela naša vojska 37 brigad oziroma 8 dwi- zij (2 korpusa), okrog 80 partizan- skih odredov in več desetin samo- stojnih bataljonov in čet. Koncem leta 1943 se je borilo proti okupatorjevi vojski in kvi- slinškim enotam v Jugoslaviji 9 korpusov s 27 divizijarrii (skupaj 100 brigad) iiarodnoosvobodilne vojske in okrog 100 partizanskih odredov. Konec leta 1944 je imela narod- noosvobodilna vojska 18 korpiisov s 57 divizijami (288 brigad), S6 od- redov in druge manjše enote. Ob koncil vojne so bile v nje- nem sestavu 4 armade ozirom 50 pehotnih in dve letalski div: ziji, 27 artilerijskih in 5 inženir- skih brigad, enote vojne morna- rice in KNOJ-a in večje število partizanskih odredov. Armada je štela takrat 800.000 ljudi. Iz nave- denih številk je mogoče marsikaj sklepati. Govore npr. o revolucio- narnem ljudskem značaju armade, ker samo resnično ljudska armada lahko doživlja v vojnih okolišči- nah takšen buren razvoj in stalen porast svojih sil. To prvo obdobje naše armade pa karakterizirtjo še druge števil- ke: številke o izgubah, ki jih je moral zabeležiti sovražnik na na- ših tleh. Naša vojska je v vojnem času vrgla iz sovražnikovih vrst milijon vojakov, desettisoče topov, piinometalcev in strojnic, nad pol milijona pušk, nad 300 letal, nad dei\fitsto tankov in okrog 20.000 motornih vozil. Tako se je razvijala in se raz- vila naša armada v močno udar- no silo ljudske revolucije. Na po- ti do današnje stopnje organizira- nosti in bojne pripravljenosti je postopoma gradila svojo organiza- cijo, svoje notranje odnose in ls%wj sistem vzgoje in izobraževa- fija. Vsi napori v graditvi JLA so (Usmerjeni v to, da je i?sak trenu- tek popolnoma pripravljena za- \gotoviti mirno življenje in delo naših ljudi in naš socialistični družbeni razvoj. j Povojni razvoj naše skupnosti je tesno povezan z aktivnostjo JLA. Armada je v marsičem pri- spevala k razvoju, začenši s tisoči kilometrov modernih cest; nove železniške proge, mostovi in pre- dori so 'delo armade. Usposobila je na tisoče minerjev, kompreso- ristov, voznikov, telefonistov, ra- dio-telegrafistov, kuharjev, pe- kov, bolničarjev itd. Ce še dodamo, da je opismenila nagi pol milijona državljanot>, lahko kompleksneje vidimo pri- spevek armade k splošnim nafio- rom skupnosti v gospodarski in kulturni graditvi. Slobodan Crnjakovič Vojaki jla na manevru KRAJEVNE KONFE- RENCE SZDL Te dni sta bili krajevni kon- ferenci SZDL na Kogu in v Lo- peršicah. Člani so največ raz- pravljali o problemih kmetijstva in nadaljnjega ržzvoja družbe- nega upravljanja. Veliko govora je bilo zlasti o kooperaciji.'Ciani SZDL so ugo- tavljali, da so stiki med kmetij- Sikimi proizvajalci in zadrugo premalo i'ntenzivni. Premrle je zborov občanov-kooperantov. na katerih bi se skupno dogovorili o vseh v^prašanjih sodelovanja, o načinu proizvodnje in driigih vprašanjih, ki so povezani s kme- tijsko proizvodnjo. Glede nadaljnjega razvoja družbenega upravljalni a s.> skle- nili, da se morajo vsi člani bolj vklkičevati v razpravo o najvaž- nejših gospodarskih in družbe- nih vprašanjih. Ugotovili ro. da !?o sestanki v okviru roiotne kraievne organizacije preobšir- ni. Več pozorncsti bi morali po- .svetiti sestankom podružnic, ki bi zajemali eno ali nek;ij vasi. Ravno tako bi morali pbore ob- čanov sklicevati za manjša ob- močia. Razora vihali so tudi o di-uq;:h problemih krajevnega obnnočia in občine. Na omenjenih konferencah so izvolili nova krajevna odbora in člane občinske konference SZDL. Evid<^ntira.li so tudi kandidate ZH odbornil^e občinskega /bora. Krairvne konference b^-do do 2n derernbra Novt, izvoljena '"^'"""■i^^ka knnferv^ncp ni bo se- 'y. v začetku januarja. Z R Priprave organizacij SZDL na volilne konference Predstavniško in izvršilno telo v SZDL Posebna skrb za pravilen kadrovski sestav Občinski odbor SZDL Ptuj je osredotočil v zadnjem času svojo aktivnost na priprave na volilne konference v krajevnih organi- zacijah SZDL. Najprej je seznanil o namenu in vsebini volilnih konferenc predsednika in druge funkcionarje mestnih, 9. decem- bra 1906 pa podeželskih krajevnih organizacij. Prvi in drugi bodo imeli z volilnimi konferencami do konca leta 19fi() precej dela ali pa vse, če si ne bodo zagotovili pomoči najaktivnejših članov orga- ' nizacije in sodelovanja vseh aktivnih društev na svojem območju. Neposredna izvolitev članov občinskih konferenc (ne bo več občinskih odborov), potem pa še izvolitev članov republiške in zvezne konference (ne bo več glavnega odbora SZDL Sloveni- je in Jugoslavije), bc' na end stra- ni dokaz politične aktivnosti in vphva organizacij SZDL na svo- jem območju, na drugi strami pa ocena njihove prakse, ka.ko so razvili politično aktivnost In ka- ko so organizirali izmenjave mnenj med čLansitvom ter kako bo kcrisit:no delaiti tudi na.prej. Ne bomo smeli ostati samo pri razgovorih s članstvom SZDL in s prebivalci iz občine, pač pa morajo slediti tem tudi dejanja, tem pa zopet ocena njihovih ko- ristnih strani ter razpoloženja prebivalstva na območju krajev- ne organizacije in občine do v.^^eh oblik samoupravljanja in dolo- čil samoupravnih 'aktov. Pravilna ocena koristnega de- la organizacij szdl ter samo- upravnih organov in njihove de- lovne prakse, izkušenj in aktiv- nosti bo morala biti med prvimi nripravami za konference. Do- bro poročilo o vsem tem. pa tudi pretehtana priporočila za nadalj- nje delo, lahko mnogo pripomo- rejo k dobremu vzdušju n;i konferenci in k njenemu uspe- hu. Ob takšnem koristnem vzduš- ju na konferenci ne bo težko povabiti v organizadio tudi ti- stih mladih in odra6lih liudi. ki še niso v SZDL. niti ne bo tež- ko izbirati med dosedanjimi člani tistih aktivnih članov v no- vo pred'Sitavniš;ko konferenco in v izvršni odbor krajevnih or^a- nizarij nod^n^nir. k-' =:'o ijt-n znani cilji dela organizacij SZDL in ki jih tudi sami aktiv- no uresničujejo. Brez težav se bo mogoče dogovoriti o vseh vprašanjih okrog bodočih orga- nizacijskih oblik SZDL v mestu in na podeželju, o samostojnih ali združenih organizacijah, ka- kor jim j>ač to narekujejo obsto- ječe možnosti, izkušnje in po- goji. Dosedanje izkušnje bodo naj- lažje pokaizale, kje bi naj štele konference krajevnih organi- zacij več ali manj članov, kot so jih prej imeli odbori in nad- zorni odbori (11-13) in koliko čla- nov (60, več ali manj) bi naj šte- la občinsika konferenca kot pred- stavnik vsega članstva organi- zacije SZDL in koliko (11-15, več ali manj) izvršni odbor. Prav tako se bo potrebno odločiti za ključ za volitv.e članov 0'hčin:ske konference glede na ustrezna sestav konference. Občinski od- bor SZDL Ptuj priporoča, da bi (Konec na 2. strani) V PTUJU NOVA PRODAJALNA KONFEKCIJE »OBLAČILA« Na izbiro izdelki BLKO in MT1 MOŽNOST SAMOPOSTREŽNE PRODAJE TUDI PRI KONFEKCIJI V sredo, 14. decembra 1966, je izročila predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnik ključ nove poslovalnice »Panonije« pod imenom Oblačila v Ulici heroja Lacka 2 poslovodkinji Slavici Kračunovi in s tem tudi novo konfekcijsko trgovino v Ptuju svo- jemu namenu. Otvoritveni slovesnosti so pri- sostvovali poleg predstavnikom kolektiva Panonije z direktor- jem .Tankom Vogrincem na če- lu in kolektiva nove posloval- nice tudi gostje Branko Bračko. Simon Pešec, komandant ptuj- =;kp pnrn;-7iip .JLA in drugi gost- je iz Ptuja. Maribora in Ormoža. Uvodno besedo in pozdrav je imel predsednik DS .Janko Or- lač, kratek nagovor ob otvo- ritvi pa tudi predsednica skup- ščine občine Ptuj Lojzka Strop- nikova. O podjetju Panonija je dejal Ivan Orlač naslednje: »z odpiranjem prodajalne Oblačila jc naše podjetje za korak bliže k modernizaciji in razširitvi prodajnega prostora v Ptuju in k nadaljnji specializa- ciji trgovine. Res ,>e, da je v Ptuju že precej prodajaln s kon- fekcijo, vendar nas je pri od- ločitvi za tako trgovino vodila misel, da niso sedanji prodajni prostori dovolj za pokritje po- treb prebivalstva, ker ima kon- fekcija vedno večje perspektive. Posebnost poslovalnice Obla- čila bo v tem. da bo ta imela svojega krojača, da bo lahko potrošnik kupil konfekcijski iz- delek, ki ga bo lahko takoj ko- ristil in mu ne bo potrebno dru- god iskati uslug. V prodajalni Oblačila bomo prodajali potrošnikom izdelke rcnomiranih tovarn, kot so Beo- grajska konfekcija BEKO, Ma- riborska tekstilna tovarna in še več drugih proizvajalcev kvali- tetnih oblačil. Projektant inž. arh. Zdenko llcberc je pri izdelavi načrta notranje opreme upošteval že- lje potrošnikov in sodobne tr- govine. Prodajalna Oblačila je skoraj samopostrežna trgovina, v kateri si lahko izbira izdelke potrošnik. Tako je v vseh več- jih mestih v tako imenovanih modnih hišah. V naši občini je lr.*iovina Oblačila prva trvostna trgovina. Celotna adaptacija trgovine v stari poštni zgradbi je pod nad- zorstvom spomeniškega varstva in je zunanjost trgovine v skla- du z zahtevami spomeniškega varstva. Ulica hero.ja Lacka ima sedaj še eno urejeno poslovno priilj^^ie več.1e zgradbe ve? in (Nadaljevanje na 2. strani) Drugi dogodki Američani so zadnje dni okre- pili letalske-napade na Severni Vietnam. Posebno hudo je trpe- lo mesto Hanoj s predmestji, kjer so ameriški letalci bombar- dirali cele stanovanjske četrti in p'ov'zročili ogromno škodo. V Washingtonu sicer zanikajo te vesti, na drugi strani pa jih pol- uradno priznavajo, ko trde, da postopoma »krepe pritisk« na sever. Tako ravnanje tudi priča o tem, da vztrajajo pri svoji »vojaški zmagi« v Vietnamu. ŠE NI KONEC NAPADOV RDECIH GARDISTOV Jz Pekinga pa poročajo, da še ni konec spopadov med Rdečo gardo in tistimi, ki so po ocenah voditeljev »kulturne revoluci- je« »protirevolucionarni revizio- nisti«. Omenjajo predvsem ime- na Peng Cena, Lo Dži Cinga in Hu Ting Jija. Iz notranjosti de- žel prihajajo vesti o krvavih spopadih med delavci, ki ščitijo svoje partijske komiteje, in pri- staši Rdeče garde. Rdeča garda sedaj posebno napada partijska vodstva v provincah Anhvei. Kveiču in Sensi. V Indoneziji sodijo nekdanje- mu ministru za vojno letalstvo Daniju, ki je sodeloval v ne- uspelem državnem udaru lani. Predsednik Sukamo je kot priča izjavil, da ga je državni udar »presenetil« in da torej ni vedel zanj. Na dfugi strani pa je mo- ral priznati, da je poslal gene- rala Danija dva tedna pred do- godki v LR Kitajsko, da kupi IGC.COO kosov lahkega orožja, ki naj bi ga uoorabili v sporu / Malezijo. Pričakujejo, da bo prav ta proces malce bolj raz- svetlil dogodke, ki so moč-no pretresli tako Indonezijo kot ves svet. težave nigerijske drža- ve Največji neodvi-sni državi er- nopolte Afrike Nigeriji grozi popoln razcep. Odkar je vodja najnovejšega državnega udara, podpolkovnik Govon, sicer ro- dom nigerijskega severa, pre- vzel vladno krmilo in s tem končal obdobje prizadevanj za strogo centralno oblast, se je Vzhodna Nigerija, kjer živi ple- me Ibo, praktično ločila in noče imeti z osrednjimi oblastmi no- bene zveze. Značilno je, da očitajo vzliod- nonigerijski prvaki Govonu, da bi rad kot predstavnik zaosta- lega severa vzpostavil oblast fevdalcev in da pride v poštev edino konfederacija samostojnih nigerijskih držav. Govon tako rešitev zavrača, pač pa je vo- ljan sprejeti razdelitev dežele na »najmanj osem in največ šti- rinajst samostninih provinc in avtonomnih oblasti«. Posebna ustavodajna skupščina naj bi v kratkem izdelala predlog novp ustave. Deželo tarejo še močna ple- menska nasprotja, zato je kaj malo verjetno, da bi prodrl predlog o provincah brez večjih samoupravnih pravic. Tako gro- zi tej razmeroma bogati in naj- večji afriški deželi črnopoltih prebivalcev še naprej ne\'arnost razpada, posebno še, ker v tem smislu tudi rovarijo tuje dežele, posebno ZDA, Britanija in Iz- rael. konCan kosiginov obisk v parizu Sovjetski ministrski predsed- nik Kosigin je v petek končal uradni obisk v Franciji. Kakor pravi uradno poročilo, sta sov- jetski gost in francoski predsed- nik de Gaulle poudarila pomen rednih stikov med državniki. Nič čudnega ni, če postavljata vprašanje miru v Vietnamu med najpomembnejše naloge sodob- nega sveta. Pogovarjala sta se tudi o evropski varnostni kon- ferenci in o sodelovanju, ki bi se »razširilo na vso celino':. Se- veda bi morala poprej poj>ustiti mednarodna napetost, evropske države bi morale odpreti obdob- je medsebojnega sodelovanja, kakršno je sedaj sovjetsko-fran- cosko. Zelo obsežna je bila razprava o dvostranskem sodelovanju med obema deželama. Daljnjemu razvoju gospodarskega, znan- stvenega in tehničnega sodelo- vanja naj bi doprinesla mešana komisija. Zanimivo pa je. da oba državnika nista posebej pouda- rila svojih nazorov o nemškem vprašanju, četudi je izrednecivi pomena za pomiritev v Evropi in v svetu. •m DNI PO SVETU OB DEKLARACIJI ZAHODNO- NEMSKE VLADE RAHLE ,.Z BOLJ SAVE" Čeprav smo se zadnjič v uvodniku dotaknili najnovejše »velike koalicije« v Zvezni re- publiki Nemčiji, kažejo najno- vejše napovedi v vladni dekla- raciji, da je treba »nemški sve- ženj« znova obdelati. Deklaraci- ja namreč obljublja rahle »zbolj- šave«, vendar le-te v odnosu na evropsko in svetovno politiko niso tako odločilne, da bi lahko pričakovali večjih sprememb. Spremembe bodo prihajale, kot vse kaže, »po milimetrih«. Značilno je, da se namerava socialnodemokratsko-krščansko- demokratska vlada preusmeriti proti Parizu. Francija in Zahod- na Nemčija naj bi postali jedro za združevanje Evrope v obliki konfederacije, kar v bistvu ustreza nazorom predsednika de Gaulla. To obenem pomeni, da se bodo »izredno prisrčni in tradicionalni odnosi^< z ZDA malce ohladili. Združena Evro- pa naj bi pomenila »enakoprav- nega partnerja« z Ameriko in nič več. Seveda si je pri takih politič- nih nazorih v daljni prihodno- sti težko zamisliti npr. ameriško politiko NATO v obrambnem pomenu besede, kolikor bi se- veda ne doživela temeljitih po- pravkov ... Seveda morajo v Bonnu upo- števati na eni strani vse tesnejše so-^etsko-francoske stike po ne- davnem Kosiginovem obisku, posebno pri dvostranskem sode- ^-'anju, na drugi strani pa še vedno odprta vrata za sovjetsko- ameriški dvogovor, posebno še, ker se ZDA in SZ strinjata v nekaterih pomembnih medn;- rodnih vprašanjih (prenehanja jedrskih poizkusov, prizadevanja proti razširitvi atomskega klu- ba, to je dežel z jedrsko oboro- žitvijo itd.). Ce se torej Bonn približuje nazorom, ki sta jih soglasno utrla svoj čas že de Ganile in nekdanji kancler Adenauer, de- la to samo zato, da bi skušal zrahljati francoske stike s SZ in v ta namen popušča v odno- sih do ZDA. V Bonnu sicer raz- glašajo tudi spremembo politike do vzhoda, ker jim spričo vse tesnejših stikov Zahoda z Vzho- dom tudi drugače ne kaže. Še več. V težnji, da bi se »enoten nemški narod«, razdeljen med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, preveč ne odtujil, obljubljajo celo stike z vzhodnonemškim režimom tja do ravni ministrov. Zal ta pobuda ne temelji na dejstvu, da obstajata dve nem- ški državi, temveč le na strahu, da se vzhodnonemška država ne bi preveč utrdila. Toda tudi taki smotri ne mo- rejo, če se bodo ravnali po njih, poslabšati položaja. Del opazo- valcev opozarja, da se socialno- demokratski vpliv — kolikor je seveda liberalnejši od krščan- ■skih demokratov — doslej še ni prav čutil, tudi v kompromisni deklaraciji ne. Treba je poča- kati na dejanja zunanjega mi- nistra, socialnega demokrata Brandta, ko se bo spopadel v ne- posrednih stikih z zahodnimi zavezniki. Prvo tako »srečanje<' je bilo v četrtek s predsednikom de Gaullom. stran 2 T E D M K — petek, 16. decembra 1966 Stran 2 Maj^perk ]e hvoležen za |>amo£ pri gradnji šole K šoli še telovadnico in povezni hodnik i Upraviteljici Ivanki Golob so dolžni priznanje j v sestavku pod naslovom: »V majšperški novi šoli že reden pouk — Izpolnjena želja Majšperka in okolice« v 48. številki Ted- nika z dne 9. decembra 1966 ni bilo prostora za vse o gradnji nove sole v Majšperku, zato je ostalo nekaj podrobnosti za to številko, da bi ostala v najširši javnosti vsaj v kratkem zgodovina nastanka za Majšperk tako važnega novega objekta. O tem je d-ejala v nagovoru upraviiteljica šole IVANKA GO- LOB, ki so ji ostali organizatorji slovesnosti diolžni glede na vso pr"zadevnost šopek rdečih na- gelj čkov, še Kledečo: Od zakoličenja za novo šolo 6. novembra 19G^ do betoniranja te- meljev ni bilo dolgo. Ker je bilo lepo vreme, so pričeli že decem- bra in januarja 1966 z betonira- njem. V februarju so opravili vse potrebno pri odstranitvi zemlje za trakt z učilnicami in upravnimi prostori. Marca je montiralo pod- jetje "Cromrnetal-K Velenje jekleno konstrukcijo, prišli pa so tudi monterji vodovoda. Aprila so pri- spele prve dobave opeke iz Ljub- ljane in začeli so zidati vmes- ne stene. Ob marljivem delu 15 zidarjev, 10 tesarjev in 30 pomož- nih delavcev je delo hitro in lepo napredovalo. Ze maja so pričeli na prvem traktu montažo ostren- ja, junija pa kleparska dela. Pri- spela je tudi peč za centralno kurjavo. Na stari šoli so začeli pripravljalna dela za adaptacijo tega poslopja že konec junija. Sredstva — 40 milijonov starih din — sta zagotovila Občinska skupščina Ptuj in podjetje »Gra- diš«. Avgusta so pričeli s keramič- nimi in parketarskimi deli. Ker je bilo vreme večinoma dokaj ugod- no, so vsa dela kar lepo napredo- vala. Dne 3. oktobra 1966 je bil teh- nični prevzem novega objekta šo- le in kmalu potem smo pričeli s poukom v novem delu, ker adaptacija v starem poslopju m bila gotova. Po 1. novembru je bi- lo i>otrebno speljati še kanal za centralno kurjavo čez notranje dvorišče, zgraditi " kolesarnico in vse urediti zunaj zgradb. Z adap-. taci jo je pridobila stara šola nova okna in vrata, parket, sanitarije v I. nadstropju, novo stopnišče, vodovod in centralno kurjavo, električno razsvetljavo, novi no- tranji in zunanji omet ter prenov- ljeno fasado. Gradnja nove šole je dodatno zahtevala še poglobitev m razširitev temeljev, kanalizaci- jo v Dravir«io. oporni zid ter pre- stavitev električnega voda. Inve- stitor in izvajalec sta skrbela, da pri delu ni prišlo do zastojev. Glede na nadvse zadovoljiv re- zultat skupnega dela in prizade- vanja, ki ga vidimo vsi ob otvo- ritvi adaptiranega in novih objek- tov, se zahvaljujem v imenu uprave šole, naših šolarjev in ce- lotnega šolskega okoliša Majšperk vsem. ki so pripomogli k izgrad- nji in adaptaciji naše šole. Predvsem dolgujemo zahvalo Občinski skupščini Ptuj za razu- mevanje naših potreb, prav po-, sebno pa predsednici Lojzki Stropnik za njena požrtvovalna prizadevanja pri republiškem skladu za šolstvo in pri gospodar- ski banki Slovenije v Ljubljani dosežena finanfna sredstva. Ob- enem tudi slednjim vsa zahvala. Zahvaljujem se Projektivnemu biroju »Tamar« iz Ljubljane in še posebej inž. arh. Blažu Slapšku, ki nam je v kratko odmerjenem času pripravil vse potrebne grad- bene načrte. Toplo se zahvalju- jem izvajalcu. Gradbenemu pod- jetju »Gradiš« — enota Celje, de- lovodji Petroviču in vsem delav- cem, ki so delali na gradbišču ob vsakem vremenu, v mrazu in v vročini, zidarjem, tesarjem, ple- skarjem, strojnikom, varilcem, vsem monterjem ii raznih podje- tij, kot IMP, Crommetal Velenje, vodovodnim instalaterjem in vsem drugim, enako pa tudi v nadzorni službi gradbenc-o tehniku Janku Safariču iz »Gradisa« in inž. Bla- zini ter inž. Jermanu kot zastop- nikoma investitorja iz Projektiv-' nega biroja Ptuj. . Zahval ju jerii se tudi šefu »Gradi- sa« iz Celja tov. Praprotniku in di- rektorju »Gradisa« iz Ljubljane inž. Hugu Kržanu predvsem za fi- nančno pomoč in razumevanje pri adaptaciji stare šole. Za opravljene finančne posle v zvezi z gradn.io se zahvaljujem Jo- žici Carman iz Ptuja, vsem Majšper- čanom za vso pomoč pri prizade- vanjih za zgraditev šole. posebno pa Idi Pislakovi, ki je skrbela za številne monterje in druge de- lavce, ki so stanovali v njenem domu. Zahvalo za celotno pomoč pa i dolgujem tudi celotnemu učitelj- skemu kolektivu, pa tudi vsem pionirjem in mladincem iz naše šole. Sola v Majšperku j^e nridobila z novogradnjo 8 rovih učilnic, 5 no- vih učilnic za učence od I do V. razreda, dve tehnični delavnici, učilnico za risanje in petje ter pionirsko sobo. V novem delu so tudr. novi upravni prostori, uči- teljska zbornica in knjižnica ter šolska kuhanja s shrambo. V adaptiran: šoli je 6 učilnic za viš- je razrede, 2 kabineta in pionir- ska šolska knjižnica. V vseh teh prostorih je razmeščenih 511 učencev. Od I. do V. razreda osta- ne pouk v 2 izmenah, vsa višja stopnja pa bo lahko imela le do- E>oldanski pouk. Vsi učitelji in učenci naše šole upamo, da nam bo čimprej omo- gočena še zgradiitev teilovadnice :n veznega hodnika do telovadni- ce čez notranje dvorišče. Potem bo naša šola dokončno urejena in bo lahko nemoteno opravljala svoje poslanstvo v našem okolju, kjer odpira številnim otrokom prav šola okno v svet in jim pokaže pot k boljšim življenjskim pogo- jem kot jih ianajo doma.« Upraviteljica Ivanka Golob je tako končala svoj nagovor: »Varstvo šole pa sta prevzeli pionirskia in mladinska organiza- cija ter celotni šolski kolektiv. TVI Majšperk pa prosim, naj ima še nadalje patronat nad našo šolo. Želim, da bi se v novih šol- skih prostorih naše delo dobro odvijalo, da bi dosegel učiteljski kolektiv čim lepše delovne uspe- he in da bi si pridobili učenci mnogo znanja, ki jim bo v življe- nju v raznih poklicih vedno kori- stilo.« Prav gotovo bosta enako vesela, kot je sedaj šolski okoliš Maj- šperk v zvezi s zgraditvijo nove šole, tudi šolska okoliša Gorišnica in Podlehnik, k'- se že tudi pri- pravljata na graditev nove šole, najprej s projektom, ki jim ffa pripravlja Projektivni biro Ptuj po naročilu Občinske skupščine Ptuj. V. J. Pionirji ob izročanju albumov in šopkov osmim zaslužnim Ha izbiro izdelki »BEKObraževa,- ni center podjetja. Udeležba je bila zadovoljiva, čeprav bi se morali teh seminarjev udeležiti prav vsi člani organov samo- u.pravljanj"a. Večkrat smo že opazili, da še mnogim manjka tudi tistega osno\mega. kar mora znati vsak član DS. TIO in svetov proizvaialcev delovnih enot. Na seminarjih so predavatelVi sku- šali navTDčim članom kar na naibolj preorost in razumlilv način obr!37ložiti nekatere naj- važnejše zadeve, ki jih ootrebu je član organov samoupravli^nia v svojem vs^akodnevnem delu. Čeprav so seminarji doseali v^aj" svoj namen in je to tudi pre- riti nekatera mnenia prnizvnial- rev. ki so komentirali te s-emi- narje ter i"ih ocenjp-^'ali kot po- zitivne, vendar pa gledajo pesimi- stično vnaprej, ker je. kot so poudarili, bilo na seminar.fih vse zelo lepo in dobiD povedano, da pa se vedno tako ne izvaja v praksi. Začetek novih tečajev v kratkem se bodo pričeli v to- varni glmice in aluminija novi tečaji za kvalificirane in visokt) kvalificirane de]a^'ce k.emii?kn-me talurške stroke, kot so npr gliničar. elektrolizer. livar in nlinar. Ne- dvomno fe to zelo pozitivno, da se delavci iznbražujejo in stro- kovno usposabljajo na svoj'ih delovnih mestih, vendar pa se i« kljub temu treba vprašati po vzrokih vedno man,i'šega zanima- nia za take tečaje, kar dokazu- je tudi minula s-ezona. Čeprav se v začetku prijavi še kar zado- volj-ujoče število kandidatov, pa se pozneje to število vidno zmanišuje. Kje so vzroki? To je namreč vprašanje, katerega se bo treba nekolik., boli lotiti in ca ueotoviti ter ga se^^eda od nraviti! Iz izjav dosedaniih te- čajnikov je bilo moč razbrati, da prereišen del krivde leži v pre- davateljih, k- se ne nrila?aiaio dovoli Doslušalcem. Morda bi moral: tečainiknm nuditi le ti sto snov. ki deiansko vsak- dnevno potrebujeiV) na svoiih delovnih m-estih, in opustili tisto, česar nikoli ne bodo rabili Ver- ii='tno ie v tem eden izm-M klav- nih vzrokov slabega odzi'^'^? Ana- liza tega problema bi ooi--^ izhod. M. F. PISMO IZ JLA OB NJENEM DNEVU Dva meseca sta minila od ta- krat, ko so ptuj'.«ike ulice zaživele v pospešenem tempu, ker jih je v sončnih septembrskih dneh popestrilo veselo razpoloženje odhajajočih rekrutov. Še zadnji stiski rok, slovo od staršev in prii^ateljev, še zadnji objem de- kleta in že nas je 28. septembra zgodaj ziTitraj p>r,peljal motorni vlak proti Zidanemu mo^tu. Za- grebu. Sarajevu. Mo=?tarju in Bileči. Ko smo odhajali iz Ptu.^a. je bilo mesto še vse za^spano in zavito v jesensko meglo. Zadnji »Na svidenje« nam je klical le še ^ad nad mestom, ko smo bili že daleč cd njega Po dolgotrajni in naporni, sko- raj dvodnevni vožnji nas je po- pularni čiro pripeljal v Bilečo. To je majhno, na videz še kar prijazno hercegovsko mes'tece z okrog 3500 prebivalci Znano je predvsem po zgodovinskih bo- jih, ki so bili v njegovi bližini. Po njem se imenuje tudi znana Apihova »Bilečanka^. .^irša jav- nost je podrobneje spoznala m.e- stece letošnjega ax-gusta. ko je predsednik Tito obiskal v njem nahajajoče se šolo rezervnih oficirjev. Na železniški postaji so nas pričakali naši bodoči predstoj- niki oziroma učitelji, ki so nas popeljali v nekaj sto metrov od- daljeno vojašnico, ki je postala naš novi dom. Po uvodnih for- malnostih smo posttali gojenci šole rezervnih oficirjev. Za marsikaterega, če že ne za vsakega gojenca je ta šola pra- va življenjiska šiola in bogato dopolnilo k predhodni izobrazbi. Učni program je zelo obsežen in je razdeljen na teoretični del. ki ga im'amo v sodobnih kabi- netih m učilnicah, ter na prak- tične vaje v bližnji okolici me- sta. Naš delovni dan ie do po- drobnosti časovno razdeljen in ?e začne zjutraj ob 5. uri in kon- ča ob 21. uri. Vendar se najde vmes kaj ča?>a za najrazličnejšo dejavnost, ki je največkrat u.^eriena v utrjevanje prede- lane učnp snovi. Po predavanjih imamo seminarje, ko v razgovo- ru še utrdimo znanje in razči- stimo nejasnosti, na kar vse po- nazorimc na praktičnih vajah. Vse se odvija v sr^oznanju. da >^čim več znoja prelije vojak v miru, tem manj krvi preteče v bo-iu«. Idejno-politična vzgoja je na- daljevanje vzgoje, ki sta jo nu- dila gojencem šola in življenje, s tem da v tej šoli v gojencih še utrdijo narodnostne, držav- ljan.=;^ko in človečan.=;ko zavest in ljubezen do domovina, da bodo v primeru napada brez okle\-a- nia prijeli za orožje t^r nadalje- vali tradicije naše narodnoosvo- bodilne borbe. Ob tej priložnosti želim, ka- kor tudi moji tovariši Stanko Toplak iz Mostia. Stanko Mu- hi č z Gom.ile. Ix)jze Cič iz Ptuja in Vojko Belšak iz Ptuja našim staršem, prijateljem in 2nan- cem. o,^amljenim. ali pa tudi ne- osjaml.ienim dekletom, skratka vsem občanom ptujske občine srečno in uspehov polnp novo leto 1967. Jože Slodnjak. Bileča Ptuj se prip:avl|a na tekmovanje »Spozna- vajmo svet in domovino« Ptuj se pripravlja na tekmo- vanje pod naslovom Spoznavaj- mo svet in domovino, ki bo med Idrijo in Ptujem zvečer 24. de- cembra 1966 na pobudo RTV Ljubljana, Dne 2. decembra je bil v Ptu,iu pri predsednici Lojzki Stropni- kovi pomenek med ptujskimi funkcionarji in predstavnikoma RTV Ljubljana Pavletom Jako- pičem in Jakom Slokanum. Tako bodo imeli tudi Ptujčani in Idrijčani priložnost pokazati svoje znanje pred slovensko jav- nostjo o poznavanju sveta in do- movine. Tekmovanje dne 24. 4ecembra bo toliko zanimivejše, ker bo imelo ta večer mnogo radioposlu- šalcev priložnost poslršati tek- movalni prireditvi v liriji in v Ptuju in se veselili vspdia svojih tekmovalcev. J. V. Leseni moatorn nO. cestah IV. re- da v ptujski občini so dotrajali. Predvsem sta dotrajala mostova čez Dravinjo v Stogovcih, na cesti Zetale-Stogovci. in v Doleni. Ko- munalno podjetje Ptuj, ki vzdr- žuje ceste IV. reda v okviru do- deljenih dotacij, je omejilo tonaz- no signalizacijo na teh mostovih na 3 tone, vendar (naivni?) vozniki tovornih vozil tega ne upošteva- jo. Tako je Gozdno go.^^ipodarstvo Maribor vozilo fi. decembra l-^fifi s 5-tonskim tovornjakom MB llfS-93 in Kmetijski kombinat Ptuj s 5-tonskim tovornjakom MB 73-55 kljub opozorilu, da most čez Dra- vinjo v Doleni ne bo vzdržal take teže, da izpostavljata šoferja v ne- varnost ljudi in ljudsko premože- nje, kar trikrat moteno natovor- jena tovornjaku Nadalje vlači Gozdno gospodarstvo Maribor hlo- de v Doleni pri Mariniče^n hiši po krajevni cesti in so z blMom. ki ga vsakikrat s hTodnvino po- tegnejo na cesto IV. reda. tnkn po- škodormli in zblatili resto v dolži- ni okoli 50 metrov, da promet za pe^ce. kolesarje in osebve avto- \ mohile ni mogoč. Ali lahko oofoHmo r trl-ivrh primenn o čutu odgovornosti? I Izgovori, ki jih najdejo odgo- vom.i činitcl}i v takšnih prime- rih češ, saj plačamo cestni sklad in podobno, ne morejo biti opra- vičilo, da se sme v najslabšem v^^emenu. ko je cesta tako razmo- čena, opravljati takšno delo! Razumljivo je, da je treba drva in hlodovino prepeljati, vendar bi jo vozili takrat in s takšnimi vozili, da ne bo ogrožena promet- na varnost in da ne bo tako velike škode na cestah. Občinska skupščina Ptuj pa bo morala najti sredstva, da bodo mostove obnovili ali pa bodo pri- spevali svoj delež k obnovi mo- stov tisti, ki jih največ uporab- ljajo, ker bodo sicer sledili pri- meru v Narapljah. ko je tovornjak s strešno opeko zgrmel v potok, j ker so se pod njegovo težo vdali | dotrajani leseni nosilci. Veko TRZNE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTTTJSKI POSLO- VALNICI POVRTNINE (PRI MAGDI) « Grozdje TI. 4 nor^^e dinarje za kilogram, hruške II. 3. jabolka I. 3.60. jabolka II. 2.20. jabol- ka III. l.RO. smokve (odprte) 6.50. banane 4.90. ananas 6. grapefrult 4.60. limone 4.20, ore- hi (jedrca) 38, pomaranče 4,60, slive fsuhe) 5, cvetača 3..50, če- bula 1.50. fesen 4..50. korenje (jedilno) 1.20, krompir II. 0,90, ohro\'+ 1,20, pesa 1,30, petršilj 2..=0, redke^^ (črna) 1, repa (kisla) 1,30. solata (endivija) 3, zelje (sveže) 0.60, zelie (kislo) 1,30. fižol rcipro) 4. fižol (prepeličar) 4. fižol (enobarvni") 3.50, fižol (tetovec) 3,50, papirnate vrei^ 3.20. olie belo 1 liter 5. olje buč- no 20,40. PAVILJON »POVRT- NINE« PRI BOLNIŠ- NICI Trsro-sko pod,ietje »POVRTNI- NA« v Maribom. ki prf^dstsvlja •= svojo prodajalno (pri Magdi) za Ptn.1 pomembnega preskrbovalca s sadjem. zeleniaTo, s konzervira- nim in suhim sadjem ter dru?im, se je v neka.1 Iftih d«»1a tudi v ptnjski občini dobro uveljavilo In -sodi njegova ptujska poslov^lnira ro«d naiaktivtifjše poslovalnice na poslovnem območju podjetja. V torek, 13 decembra \^(\. zju- traj je razširiln podjetje »Povrt- nina« svojo prodajno mrežo tudi na Potrčevo cesto s tem. da je odprlo pri bolnišnici prodajni pa- viljon, ki bo koristil celotnemu kolodvorskemu in Trubarjevemu naselju, pa tudi bolnišnici, saj bo- do lahko kupovali obiskovalci bol- nikov domače in južno sadje in drugo. Med tednom bo ->5 viljon non stop odprt kot proda- jalna »pri Magdi« v nedelje pa od 10. do 15. ure Preskrba mesta s sadjem in ze- lenjavo spada tudi v Ptuju med važno rieia\mo5t trsovine ki se razšir- v sezoni zorenja sadja in zelenjave tudi na prodajo nadrob- no na mizah na živilskem trgu, kjer prodajajo okoliški prebival- ci svDje pridelke, pa tudi proda- .falei \7. dru2ih republik- sicer p: preostane preskrba ptujsikega pre- bivalstva Kmetijskemu kombinatu Ptuj. ki ima prodaialn«:> na živil- skem trgu. m »PovTtninic, Marljive prodajalke v trgovin »Povrtnine« niso samo vljudne, temveč tu KARLU KORENU IZ PTUJA i upokojenemu delavcu iz železni 1 ških delavnic in tajniku občin skega sveta kulturno prosvetni! organizacij, ki mu je prometn. nesreča zvečer 8. novembra pre , trgala nit življenja. Na zadnj poti na ptu.jsko mestno pokopa lišče ga je spremljalo skupno ' j svojci in sorodniki več sto prebi valcev iz Ptuja, Ormoža, Varaž dina, Maribora, Ljubljane ii drugod in so mu ob odprten grobu skupno z več govornik ob spuščenih zastavah in prapo- rih, ob petju moškega pevskcgf zbora -Svobode- ter zvokih god- be na pihala - Svobode- iz Kidri- čevega in Ptuja obljubili, da bo- do nadaljevali njegovo napredno nesebično in vestno politično tei kulturno-prosvetno delo in da ga ne bodo pozabili. Trije govorniki iz Ptuja, Sta- ne Stanič. Janko Vogrinec in Franjo Hrihemik ter govornik 12 Ljubljane so opisali življenjske in napredno politično aktivno pol pokojnega in uspehe ter žrtve njegovega nesebičnega in vest- nega dela. Že pred 40 leti se je začel z vso vnemo udejstvovati tudi na kulturnem področju, ker se ,je dobro zavedal, da je le razgle- dan in kulturen človek najmoč- nejša sila proti nazadn.jaštvu In zaostalosti. Ostal je zvest pripad- nik kulture in kulturnih vrednot vse življenje. Bil je prvoborec za delavske pravice že pred drugo svetovno vo.jno. Tak je ostal med okupacijo in zaradi tega tudi iz- ku.^il grozote nemškega zloglas- nega taborišča Dachau. Bil je ak- tiven v takratnem delavskem društvu -Svoboda- v železniških delavnicah in večletni predsed- nik -Svobode- v Ptuju, kjer je z vso predanostjo, vnemo in od- govornostjo vodi! društvo. Zad- njih 6 let je bil tajnik občinske- ga sveta kulturno prosvetnih or- ganizacij. Bil je duša zveze in je posvetil temu odgovornemu delu vse svoje velike organizacijske sposobnosti ter je pokazal pri tem delu- izredno vestnost, ten- kočutnost in požrtvovalnost. Ta- ko delo je lahko opravil samo tak človek, kakršen .je bil Kar! Koren. Imel je pri.ietno in toplo! besedo za vsakogar, bil je huma- nist v svo.jem delu in zivl,jenju. Njegove zasluge so velike. Po- sebne zasluge je imel za obnovi- tev ptujske gledališke hiše. Sko- raj dve leti je neumorno sprem- ljal, nadzoroval in vodi! to ve- liko delo. Ko je bilo delo v tem letu končano, je bil presrečen. Gledališka hiša .je postala nje- gov novi dom. V njem je bil do- poldne, popoldne in tudi zvečer na prireditvah. Zato .je bilo slo- vo zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij od njega težko, enako tudi slovo Janka Vogrinca In dachauskib internirancev in vse- j ga prebivalstva Ptuja, celotnega i območja občine in vseh pro-' svetnih društev z občinskega ob- močja. Vsi so mu hvaležni za veliko opravljeno delo in za vse, kar .je dobrega in plemenitega napravil za svojo domovino. Slo- venski narod in domovina sta mu hvaležna in naj bo slava nje- govemu spominu. Njegov grob so obložili z ven- ci. Pevci in godba so mu zad- n.jjč zapeli in zaigrali v slovo in mnogim se .je stisnilo srce. da sn "nolre posamično in v skupinah zapustili pokopališče brez Karla Korena, ki ga pokriva svobodna slovenska zemlja. ' stran 4 TEDNIK — petek. 16. decembra 1966 Stran 4 V prihodnjem ielu v Ormožu arhivska razstava Prof. Anftx>n Klasinc, direktor Zgodovinskega arhiva v Ptuju, J« na naša vprašanja o probic- mih arhivske službe dal nasled- nje odgovore: — Spomladi sem zasledil v Ča- sopisju, da je izšel republiški zakon o arhivskem gradivu in o arhivih. Ali se je položaj vašega zavoda po sprejetju tega zakona v čem spremenil? — Vsekakor moram potrditi, da se je položaj zavoda po sipre- jetju zakona o arhivskem gra- divu in o arhivih povsem spre- menil. Odslej arhivi niso več v prvi vršiti kulturne ustanove, tenvveč zavodi, ki opravljajo ob- vezno službo varsitva srhivnega gradiva. Ta služba pa je po za- konu posebnega družbenega po- mena. Po ziaikonu moraimo voditi nad- zorstvo nad arhivi vseh delov- nih organi7>acij (gospod arskih organizacij, uprave, zdravstve- nih ustanov itd.). Arhivski zavo- di imajo pravico in dolžnost, da v rokih, ki so z zakonom dolo- čeni, prevzamejo to arhivsko gradivo v svoja skladišča. To se zgodi največkrat že taikrat, ko delovne organizacije svajegia arhivskega gradiva ne potrebu- jejo več za redno poslovanje.' Prevzeto gradivo v zavodu ure- dimiO, nepomembno izločiniiO, ositalo pa uredimo po zahtevah arhivske službe. Za tO' gradivo sestavimo potrebne preglede, sezname in inventarje. Tako ure- jeno gradivo je pristopno in uporabno vsem koristnifcom. To 90 zlasti zgodoviimarji in drugi raziskovalci naše preteklosti. Kulturno prosvetna dejavmoist arhiva sicer ni primarnega zna- čajia, vendar je glede na stro- kovno znanstven značaj arhiv- skih zavodov zaželena, — Predstave o nalogah arhi- vov in njihovi pomembnosti so bile torej doslej enostranske? — V javnosti se važnost ar- hivskih zavodov res premalo po- udarja. Zato bi rad tudi v tej zvezi posebej omenil, da so na- loge arhivov mnogovrstne, nao- važnejše pa po zakonu obvezne in nujne. Tako je tudi razumlji- ve, da se naloge arhivov ne da- jo enačiti z nalogamii muizejev in knjižnic. S tem v zvezi je važno tudi naisledmje dejstvo: občine so po zakonu dolžne skrbeti, da se na njiihovem področju opravi jia služba varstva arhivskega in re- gistraturnega gradiva. Za oprav- ljanje te službe ustanavljajo ob- čine arhivske zavode a.M pa po- verjaijo to delo že obstoječim arhivom. — Zgodovinski arhiv v Ptuju je lansko leto praznoval 10-let- nico obstoja. Kako se je zavod v tem času razvijal? — Zgodovinski arhiv v Ptuju je v aprilu leta 1955 ustanioviila občina Ptuj pod imenom »Mest- ni arhiv v Ptuju«. Ob ustanc- viitvi smo prejeli obsežne neure- jene arhivske zbirko in fonde od ptujskega muzeja, v nasled- njih letih pa so se pridružilii še fondi ukinjenih krajevnih ljud- skih odborov, občinskih Ijud- sikih odborov, ptujske okrajne obrtne zbornice ter gospodarskih organizacij. Občina Onnož Je leta 1962 po- stala soustanoviteljica zavoda. Prevzela je del ustanoviteljskih pravic in dolžnosti. Delovno ob- močje obsega ozemlje občin Ptuj in Ormož. 1. januarja leta 1953 se zavod preimenuje v Zgo- dovinski arhiv v Ptuju. S podrobnimi pregledi je ugo- tovljeno, da se nahaja na ob- močju občin Ptuj in Ormož oikrog 4000 tekočih metrov arhivske- ga in regiistraturnega gradiva. Okrog 500 tekočih metrov tega gradiva je zrelega za prevzem in ga bo moral zavod v najlkraj- §em čatsu prevzeti. — Znano je, da velike količine arhivskega gradiva zahtevajo tudi primerne prostore. Kakšno je stanje glede tega pri vas? — Brez ustreznih prostorov si uspešne obvezne službe varstva ne moremo zamislit. To je tudi najtežji problem zavoda in cd njegove primerne in pravočasne rešitve je tudi odvisen obstoj sa- mostojnega Zgodovinskega ar- hiva v Ptuju. Danes ima zavod na voljo 260 kvadraitnih metrov prostorov. Ti se nahajajo na treh različnih mestih ter so večinoma suhi in zračni, žal pa povečini slabo za- varovani pred požarom, ker ima- jo lesene strope. Taki prostori ne ustrezajo sodobnim zahte- vam arhivske službe. V naših arhivskih skladiščih je okrog 560 tekočih metrov ar- hivskih polic. Večina polic je kovinskih, delno pa tudi lesenih. Na teh policah je postavljenih okrog 600 tekcčih metrov gradi- va. Za najnujnejše potrebe bi zavod moral vsaiko drugo leto nabaviti vsaj 100 tekočih metrov novih kovinskih polic, ki so se iizkazale za naiše namene zelo primerne. Po zagotCA^-ilu upravnih orga- nov občinske skupščine Ptuj bo- mo v doglednem času dobili za prostore arhiva posebno zgrad- bo. Obenem bodo po'trebna tudi den'arna sredstva za nujno adap- tacijo. Ko bodo ta zaigotovila postala resničnost, bo zavodu zagotov- ljen najvažnej.ši pogoj za njego- vo uspešno delo. — Čutite pomanjkanje stro- kovnih kadrov? — Do leta 1960 je imel zavod samo enega stalnega in enega honorarnega uslužbenca. Danes delajo v zavodu štirje redno za- ix>sleni uslužbenci: eden z vi- soko, dva s srednjo in eden z nižjo izobrazbo. Za delo v ariiivih je potrebna posebna strokovna izobrazba, ki se pridobiva s praktičnim de- lom in s stalnim študijem. Delo samo je precej naporno. Arhiv- ski delavec mora dan za dnem urejevati prašne arhivske fon- de. Starejše gradivo pa je poleg tega pisano v nemškem jeziku. Glede na vse te velike zahte- ve, ki se postavljajo v zvezi z vztrajnim delom v arhivih, je treba najti možnosti v ustrez- nem nagrajevanju. To vpraša- nje pa ni, kakor tudi na področ- ju izobraževanja in kulturnih dejavnosti, do sedaj zadovolji- vo rešeno. — Zgodovinski arhiv v Ptuju je v letih 1957. 1958 in 1965 or- ganiziral arhivske razstave. Pri- pravljate v letu 1967 tudi kaj podobnega? — V letu 1967 nameravamo prirediti v Ormožu zgodovinsko raizstavo, ki naj bi prikazovala šeststoletno zgodovino tega me- sta in njegove okolice. Ormoško področje je bilo do- s;lej v zgodovinskem pogledu manj obdelano, čeprav je za to področje ohranjenega precej ar- hivskega gradiva, zlasti v arhi- vu nemškega viteškega reda na Dunaju. Upamo, da nam bo za izvedbo te razstave uspelo iz avstrijskih arhivov pridobiti precej ustreznega gradiva vsaj v foto posnetkih. Skupščina občijne Ormož je z veseljem sprejela našo zamisel o nameravani zgodovinski raz- stavi v Ormožu in nam za štu- dijisil«> raziskovalna dela že na- kazala nekaj denarnih sredstev. — Leta 1969 bo praznoval Ptuj 1900-Ietnico svojega obstoja. Ka- ko bo vaš zavod sodeloval v pro- slavah tega leta? — Zgodovinski arhiv v Ptuju je ravod, ki se v okviru svojih delovnih nalog bavi z zbiranjem dokumentaicije za zgodovino Ptuja in njegovega okoliša. Za- to je njegova dolžnost, da na primeren način sodeluje zlasti v prireditvah in manifestacijah, posvečenih zgodovinskemiu raz- voju tega starodavnega mesteca ob Dravi. Zavod je že začed s prvimi štu- dijskimi raziskavami za samo- stojno zgodovinsko razstavo o razvoju ptujskega mesta, ki jo bo pripravil leta 1969. Delo na tem področju bo obsežno in za- htevno, potrebna pa bodo tudi precejšnja denarna sredstva zla- sti za dostojno oblikovanje in primerno zunanjo izvedbo raz- stave same. Pa pKcufCjo, da so pota pri nns na kmetih še kolovozasta in blatna. Kdo jim za- meri, če pogledujejo na naša obu- vala in morda kar pomilovalno mislijo: »Nekdo pač mora živeti na deželi in tam mešati blato.* Naj bo! Ni dolgo tega, ko se je po naši domovini sneg spremenil v brozgo, brozga pa v blato. Ne rečem, da ni bilo to po mestih bolj omiljeno kot pri nas na kmetih, kajti tam so pločniki in tlakovane ceste. No, in prav sredi tistih blatnih dni je njihova Micika obiskala rodno vas. Dobro leto dni je že mi- nilo, odkar dela v gostilni blizu Ljubljane. Drugi kraji so tam in drugi ljudje, drugačne šege in na- vade, pa tudi drugo narečje na- šega milega slovenskega jezika se tam glasi. Seveda, povsod ne mo- re biti tako kot je pri nas. Z vlakom se je pripeljala njiho- va Micika in izstopila na domačih tleh. Zagledali smo jo, a spoznali je nismo. Meni pa se je kar nekam zasmilila, ko je v plesnih čevelj- čkih z najvišjo peto in najbolj od- prte oblike skočila z visoke va- gonske stopnice v blatno brozgo. Joj, ali jih ni škoda? Pa pretanke nogavice! Vse so obrizgane z rjav- kasto črnim blatom. Njen vagon namreč ni obstal tik pred postajo, ampak tam med zadnjimi, kjer se pač moraš pognati v nakopičeno s snegom pomešano blato. Ne morem si pomagati, če me je tedaj nekaj pritegnilo k dekle- tu in so se mi usta kar sama od- prla: »Deklica draga, ali nisi vedela, kakšno vreme imamo? Taki dragi čeveljci...« »O, sej pr nas u Lublan pa ni tacga blata, kt je tle,« mi je odgo- vorilo izza rdeče pobarvanih ust- nic. Nekje »pod kožo« me je prevzel smeh. Oči pa so se mi v trenutku razgledale mimo plesnih čevljev iz našminkanih ustnic še dalje po Učni ročni torbici in umetno na- rejeni pričeski ter se ustavile na obrazu in ga — spoznale: »O, to si pa ti, Micika! Glej, kako si vsa drugačna!* Narejeno so se ji raztegnila usta in z dolgimi koraki je začela pre- stopati z umazanim snegom pome- šane luže. — o Za dobro volfo Neodpustljiva pozabljivost Iz sobe, v kateri leži operira- no dekle, pride ženska in naleti na mladeniča, ki hoče vstopiti v sobo. — Nikdo, razen družiniskih članov, ne sme v sobo. — Jaz sem njen brat. — To pa je res neodpustljivo, da vas ne morem spoznati, jaz S'em namreč njena mati. O r m o _X. Mladina se le s leža%'o uveliavlja ORMOŠKA MLADINA JE BREZ PROSTOROV. OKREPITI BO TREBA VODSTVA MLA- DINSKIH ORGANIZACIJ. PO- TREBNO JE ŠOLATI KMECKO MLADINO. Mladinske organizacije posta- jajo vse bolj društvene organi- zacije, ki skrbe za društveno dejavnost zabavno-vzgojnega značaja. Tega ne smemo grajati. To dejavnost mladine moramo podpirati in vsebinsko bogatiti. Mladina pa ne bi smela pozabiti na druge dejavnosti, to je napo- 3redni vpliv na družbene dejav- nosti, .šolstvo, kulturo, gospodar- stvo ... Tu ni čutiti dela mla- dinskih organizacij. Morda je preživel pristop k tem vpraša- njem. Organizacija, tudi zveza komunistov, se s poglabljanjem demokracije odmika od odloča- nja o neposrednih vprašanjih. Mlad človek cesto ni zainteresi- ran za družbeno upravljanje tudi zaradi tega, ker ne verja- me, da bo kaj pripomoglo, če se bo oglasil na kaki konferenci. 2e večkrat se je izkazalo, da cel zbor volivcev govori tako, na- redi se pa drugače. Mladina bi morala na konferencah nasto- pati energično s svojimi zahte- vami, na žalost pa nima niti prostorov, kjer naj bi se orga- nizirala in kot taka nastopala v družbi. Mladina le redko dobi vabilo na zbore in sestanke. Za- to se še manj sliši o delu orga- nizacije. Sama vodstva nimajo volje za sestavljanje programov dela, ker jih nimajo kje uresni- čevati. Dobro dela lo mladinski aktiv, k^ si je sam pomagal do potrebnih finančnih sredstev, do prostora in se tako osamosvojil. Vsekakor se bo moral urediti si- stem dotacij. Na konferenci zveze mladine občine Ormož so mladinci in mladinke povedali, da še danes aktivi nimajo prostorov, kjer bi se sestajali in razpravljali o svojih težavah. Zgodi se celo. da se morajo sestati pod drevesom. Kot kaže, prostorov niti v bliž- nji bodočnosti ne bodo dobili. Mnogi mladinci se ne morejo za- posliti, čeprav so končali šolo. Dalje so ugotovili, da bodo lah- ko študirali le sinovi bogatih staršev, ki jih bodo lahko vzdr- ževali. Poleg vsega se bodo po- dražile še vozovnice na vlaku. Ormoški mladinci, ki študirajo, se bojijo, da bodo morali hoditi peš v šolo. Ker mladina nima prostorov, je opaziti močan r'^- lisiozni vpliv. Ir. kmetijske ob- čine mladina odhaja v mesta. Na pn«"s1vih ostajajo starejši, ki zemljo slabše obdelujejo. Kjer so na kmetiji stroji, tam opazi- mo pri dolu mladino. Nezado- voljivo jo tudi šolanje kmečke mladine, ki bi morala poslati s pridobljenim znanjem in prak- so nosilec modernizacije zaseb- nega kmetijstva. Kmečko mla- dino bi morali izšolati v sodob- no nroizvajalce in dobre gospo- darje na posestvih. Mnogi od- Od larru do obleke Tudi pionirji pionirskega od- reda Janeza Ceha iz Trnovske vasi smo sklenili, da bomo so- delovali pri izvajanju programa jugoslovanskih pionirskih iger. Sedaj spoznavamo svoj domači kraj, kakršen je bil v davni pre- teklosti, čaka nas pa v letošnjem šolskem letu še mnogo dela. Tudi jaz sem narisal laniščni- co in opisal delo v njej. Nekdaj, ko še ni bilo tovarn, trgovin in sploh industrije, so si ljudje delali ■ obleke in vse, kar so potrebovali za življenje, doma. Za izdelovanje platna so sejali lan. V jeseni, ko je lan dozorel, so ga sphali na ros- ni travi ter ga posušili. Suh lan so nato spravili v laniščnico. To je prostor, v katerem so sušili in trli lan ter konopljo. V pro- storu je bila peč, ki so jo kurili šest dni pred teritvijo, da se je lan dobro posušil. Nato so ga stolkli na nizkem hlodu in ga s trlicami štrli. Dobili so pre- divo. Tega so potem predice spredle na kolovratu in nastale so nitke. Iz teh niti so tkalci stkali blago. Težko in naporno je bilo to delo. Danes se vse to spreminja. Večino dela opravljajo stroji. Marjan Kramberger osnovna šola Trnovska vas Kako smo praznovali dan republike Na nebu so viseli tiste puste jesenske dni težki, svinčeni ob- laki, vendar so bila naša srca pol- na veseljia. Pripravljali smo se na proslavo za dan republike, 7^ rojstni dan naše domovine. Sem gojenka ptujskega dija- škega doma. Ustanovili smo majlien pevski zbor, ki je pri pravljal nekaj partizanskih pes- mi. Na klavirju nas je spremlja- la in tudi točke je povezovala Mimica Lah. Tako smo pripra- vili pevske točke, recitacije, za zaključek pa še taborni ogenj. Z njim smo obudili spomin na ti- ste dni, ko nais mladih sploh še ni bilo, ko so morda naši očetje sedeli ob tabornih ognjih ter se pogovarjali o osvoboditvi svoje zasužnjene domovine. Jožica Valant XXXIV. Odlomki iz življenfa heroja Večerilo se je. Stražarji pod taboriščem Simonovega bata- ljona na Krvavcu so zaslišali neko govorjenje. Skala se je priplazil do stražarskega mesta in gledal skozi daljnogled. Če- prav je bil mrak, je hotel ujeti še zadnje, kar je mogel v po- jemajoči svetlobi. Zagledal je obrise nemških vojakov in po- licistov. Presodil je, da jih je okoli petsto. Tomaž se je tudi napotil do straže in poslušal vpitje in pe- tje Nemcev, ki so odšli do koče na Krvavcu in se tam nastanili. Okoli nje so postavili zasede. Nemški stražar ni bil odmak- njen od partizanskega niti sto petdeset metrov. Stane je dal po nemškem pri- hodu povelje, da zavzame bata- ljon položaje na robovih globeli. Noč je bila temna. Vsi so po- čivali na svojih položajih, par- tizani in sovražnik. Najvišj^^ ^o taborili Nemci — v planinski koči na Krvavcu, pod njimi pa Simonov bataljon in pod njim Kamniška četa. Nemci s par- tizansko bližino seveda niso ra- čunali. Za partizane je bil najbolj nevaren ugrabljeni junec, ki bi ne smel mukati. Zato sta stala ob njem dva stražarja, da bi morebitno mukanje zadržala. Kljub nemški bližini je To- maž za nekaj ur trdno zaspal. Stražarji so se vsako uro me- njavali in tako so prišli vsi do precejšnjega počitka. Ob štirih zjutraj pa so vstali in se pri- pravili na pot. V predhodnici je šla Kamniška četa, za njo je šel Tomaž s štabom in Simonov bataljon. Tomaž so je s kolono spuščal po strmini v dolino Kamniškfi Bistrice. Ker so morali večkrat drčati po vlažni strmini, so pu- ščali za seboj sledi. Cez dve uri je Tomaž s par- tizani prispel v dolino. Ustavil se je pri Brusnikih, kjer naj bi se srečali s štabom Kokrškega odreda. Vse je šlo dotlej po sreči, Kokrčane so našli v go- stem smrečju. Pomenili so se z njimi o položaju, o nemških za- sedah. Tomaž je nato posedel s sku- pino partizanov na gozdni tra- ti, nekateri pa so se spravili nad junčka, da ga bodo zaklali za slastno kosilo. Toda vse se je naglo spremenilo. Tznenada švi- gne mimo Tomaža svinčenka, nato druga, tretja. Toča krogel se vsuje na partizane. Najprej je zajel ogenj kazen- ski vod. Junaško se je držal. Marok je tekal po položaju in poveljeval. Simon je pritekel z mitraljezom in tolkel po Nem- cih, ki so se znašli v težavnem položaju, saj so bili nižje od partizanov. Kazenski vod je zmogel zato s^m odbijati nem- ški napad. Tolkel je po sovraž- niku, da se ni mogel premakniti na boljši kraj. V boj sta pose- gla še Stane in Skala. Stane je odredil, da odide Tomaž s Si- monovim bataljonom na drugo stran Kamniške Bistrice. Kazen- ski vod pa bo kril njihov umik čez reko. Tomaž je' razdelil partizane v dve skupini. S prvo je zabredel v precej globoko reko in prešel nato glavno cesto Kamnik — Kamniška Bistrica ter zavil pro- ti Veliki planini po dolini Dol. Cez reko je prišla nato dru- ga skupina, ki sta se ji pridru- žila Stane in Skala. Nekaj bor- cev se je .y vodi spoprijelo ^ sršeni. Ko so odganjali nadležne žuželke, jih je voda zanesla po reki navzdol in so se precej niže od drugih izvlekli iz vode. Na nasprotnem bregu pa je bil še kazenski vod. Nemci so ustavili svoj ogenj in se umak- nili. Na bojišču so pustili sedem mrtvih in odnesli sedem ranje- nih. S kazenskim vodom sta prebredla reko Simon in Marok. Na drugem bregu reke niso na- šli ne štaba Kokrškega odreda, ki je zavil neznano kam, in ne Tomaževe skupine, ki je pot že nadaljevala. Skupaj s partizani, ki so s Stanetom prebredli re- ko, so pot nadaljevali. STANETOVA IN TOMAŽEVA SKUPINA Simonova in Stanetova skupi- na sta nadaljevali pot. Tomaža in njegovih niso našli. Tako sta se po prehodu čez Kamniško Bistrico oblikovali dve skupini: Stanetova in Tom.aževa. Stane je s svojimi korakal po dolini Kamniške Bele pod stenami Rzenika proti Presed- Ijaju. S seboj so imeli težki mi- traljez. Izmučeni partizani so se komaj premikali. Z zadnjimi močmi so prispeli na Presedljaj, visok 1610 metrov. Da bi našli varen počitek, so morali še na vrh Konja, še dvesto metrov visoko. Pri vzpenjanju jih je mučila slabostna vrtoglavica. Nekaterim so morali zavezati oči, da se niso zvrnili v globino. Na vrhu so onemogli polegli po skalo\'ju, ki je zaznamovano kot štajersko-^kranjska meja. Ko so Stanetovi taborili na vrhu Konja, je Tomaž dospel na Veliko planino. Kdaj bodo prišli sem tudi Stanetovi, se je vpra- Stane pa je tedaj s svojimi prehodil precejšnjo pot in se ustavil med Malo in Veliko planine. Tam je odredil počitek. Stopil je pred zbrano partizan- sko skupino in pohvalil partiza- ne kazenskega voda, ki so s svojim junaštvom v včerajšnjem boju ob Kamniški Bistrici pa tudi že prej na pohodu prek Gorenjske sprali s sebe nekda- nje madeže. Kazenski vod je Stane preimenoval v udarni vod. Poudaril je, da bo sloven- ski narod zapisal v svojo zgo- dovino njihov pogum. Zidar, komandant kazenskega voda, je bil navdušen nad Stanetovimi besedami. Zavedal pa se je, da so nagrado, ki jim jo je podelil, tudi zaslužili. Stane je nato po- stavil na mesto padlega komi- sarja Scma partizana Vojteha. Po kratkem počitku so pot nadplie'-di Prek Kisovca so se vzpeli m Pirčev vrh do koče, kjer so naleteli na pastirja in partizana Kamniškega bataljo- na. Ta je Stanetu povedal, da je videl Tomaža in njegovo sku- pino blizu ceste Stahovica — Gornji grad. Tam blizu imajo Gorenjci skladišče hrane. Stane je ubral pot za Toma- žem. Vodič jih jc peljal proti skladišču hrane. Bili so nadvse lačni. Daies je 15. avgust! Od desetega oa niso nič toplega za- užili, suhega pa vse premalo. Na cilj s» dospeli v mraku. V gozdu za kmetijo so posedli in čakali, da jim je kuhar skuhal močnik. Xer so želeli zelo za- beljenega so nekateri kmalu po slastni večerji trpeli hude bo- lečine v ;elodcu. Stane e poslal gorenjsikega vodiča isl^at Tomaževo skupino. Vrnil se je čez uro in pol sporočilom, da so Tomaževi nad vasjo Gozd. Zjutraj so se napo- tili proti Gozdu. Pot ni bila dol- ga. Hodili so dobro uro in že so zagledali sredi gostega drev- ja Tomaža in njegove. Prisrčno so se pozdravili. Za veselim snidenjem jih je čakalo nekaj neprijetnega. Stra- žarji 'SO Tomažu in Stanetu na- znanili, da so okoli taborišča potikajo sumljivi neznanci. Ene- ga so ujeli in pripeljali v tabo- rišče. V njem so spoznali nem- škega vohuna, ki so ga takoj obsodili na zasluženo kazen. Tomaž in .Stane sta se pome- nila s člani štaba in odločili so se, da odpotujejo takoj naprej, ker tu niso na varnem. Na poti je sijalo vroče polet- no sonce, ki je partizane bo- žalo, kadar so se umaknili gozd- nim sencam. Hodili so previdno do vasi Zlato polje. Nad vasjo so se utaborili in počivali kar dva dni. Sto zbranih partizanov se je nato poslovilo od štaba II. grupe odredov, ki je moral, kakor je bilo zmenjeno, do ta- bori.šča Moravske čete. Pred Tomažem so ležale velike nalo- ge političnega komisarja II. grupe odredov. Po prihodu II. grupe odredov naj zagori velik plamen vstaje na Štajerskem! Cihiprej se mora štab II. gru- pe pogovoriti z vojaškim vod- stvom štajerskih partizanov ter s pokrajinskim odborom OF in pokrajinskim komitejem KP za Štajersko. Reorganizirali bodo partizanske enote na Štajer- skem. V gozdnem hladu nad vasjo Zlato polje je spregovoril par- tizanom Tomaž v slovo. Omenil je najvažnejše zgodovinske do- godke na pohodu neizmernih naporov prek Notranjske na Go- renjsko do Štajerske. ?;elel jim je, da ne bi nikoli klonili in bi ostali še naprej pogumni in zvesti partizanski nalogi. Po slovesu je Tomaž s šta- bom odšel spet na pot do tabo- rišča Moravske čete. Simonov bataljon pa je odšel proti Do- brovljam. SREČANJE Z VODSTVOM OSVOBODILNEGA GIBANJA NA ŠTAJERSKEM V Moravski četi je bil ko- mandir partizan Risto. Četa je taborila na Limbarski gori in že dolgo čakala na prihod štaba II. grupe odredov. Dočakala jih je šele v drugi polovici avgusta. Partizani Moravske čete so z velikim zadovoljstvom sprejeli skupino, v kateri sta bila legen- darna junaka Stane in Tomaž. Stane in Tomaž sta po prvih razgovorih z Ristom določila, da bosta oba, komandir Risto in komisar Vojteh, zapustila Moravsko četo. Prevzela bosta druge, odgovornejše naloge. Za komandirja Mora\'ške čete je Stane imenoval Lovca. Po prvi noči na Limbarski gori se je užgal spet poletni dan. Tomaž je skočil na noge. Po zajtrku se je s člani štaba odpravil spet v zgodnjem jutru na pot. Zbrati so se morale vse enote štajerskih partizanov, da se preuredijo in si določijo nove naloge! Potrebno je na zborno mesto štajerskih partizanov! V. R. (Dalje pghodnjič^ stran b TEDNIK — petek, 16. decembra 1%6 Stran 5 Občinska konferenca mladine v duhu samokritičnosti v nedeljo, 11. decembra, je bi- la v dvorani skupščine občine Ptuj letna konferenca mladine ptujske občine. Povzemamo nekaj misli in nekaj bistvenih vprašanj in predlogov za bodoče delo občin- skega komiteja ZMS Ptuj iz re- ferata predsednika Franca Za- dravca. Franc Zadravec je med dru- gim dejal, da bi morala biti ZM usmerjevalec mladih v razne organizacije, da se vsak mladi- nec in mladinka vključita v or- ganizirano življenje ene izmed organizacij in društev, v zvezi mladine pa bi naj bile organizi- rane le tiste oblike dela, ki jih ostale organizacije ne nudijo. Organizacije, v katere se mladi- na vključuje, pa ne bi smele biti samo ozko strokovno programi- rane glede na namen, zaradi ka- terega so bile ustanovljene, temveč bi morale zraven svoj- stvenih programov imeti tudi vzgojne smotre — morale bi biti' vzgojne organizacije. Osnovna naloga zveze mladine Slovenije v delovnih organizacijah je pri- pravljanje mladine za delo v samoupravnih organih, kar po- meni, da morajo biti mladinci dobro informirani, da se o pro- blematiki proizvodnje pogovo- rijo in da svoja mišljenja izna- šajo na vseh razgovorih v pod- jetju od proizvodne enote do delavskega sveta ali zbora de- lovne skupnosti. Zveza mladine pa mora v večji meri imeti v evidenci tudi življenjska vpra- šanja mladine, rekreacijo, sta- novanjska vprašanja, izobraže- vanje ipd. Med najpomembnejšimi vpra- šanji, ki jih je navedel Franc Zadravec v svojem referatu, je vsekakor tudi izobraževanje v zvezi mladine v naši občini. V preteklem letu občinski komite ni mogel usposobiti dovolj ka- drov za vodenje mladinske or- ganizacije. Organiziral je sicer več enodnevnih seminarjev, kjer so se pogovarjali o najvažnejših vprašanjih vodenja organizacije, vendar je opaziti, da je to ob- čutno premalo, saj delo v akti- vih zelo upada. Temu vprašanju bo potrebno v bodoče posvetiti posebno skrb, saj ima lahko to neugodne posledice za delo mla- dine v bodoče. Predsednik občinskega komi- teja je spregovoril tudi o vklju- čevanju oziroma sprejemanju mladih v Zvezo komunistov. Opaža se namreč, da mnoge osnovne organizacije že lep čas niso sprejele v svoje vrste nobe- nega mladinca. Na prvi pogled bi lahko mislili, da je mladina nezainteresirana, .vendar so tu verjetno tehnični vzroki, ki jih je treba iskati tako pri Zvezi mladine kot pri ZK. Opažamo namreč, da nekatere csnovne organizacije ZK nerade spreje- majo ali zavlačujejo sprejem mladinca, češ da ga dovolj ne poznajo, da pri njih še ni niče- sar napravil, ne vidijo, ali bolje rečeno, nočejo pa videti, da je ta mladina med najaktivnejšimi tam, kjer stanuje, ali na delov- nem mestu, v raznih društvih in podobno, vendar tam ni organi- zacije, ki bi ga sprejela, niso pa toliko spretni, da bi ga predla- gali organizaciji, ki mu je naj- bližja. V drugih primerili pa osnovna organizacija takim pri- poročilom ne verjame, ali ima še vedno pomisleke. Nadaljnji problem so strogi kriteriji, ki si jih vsaka organi- zacija različno tolmači, nekatere pa jih še zaostrujejo, druge pri njih popuščajo ali pa ne najdejo prave razlage. Pri tem se tudi postavlja vprašanje vsebine de- la nekaterih osnovnih organiza- cij, ki se spuščajo v najrazlič- nejša drobna opravila, ne naj- dejo pa prave vsebine svojega dela. To je precej problematično pri terenskih organizacijah, ki so po svoji strukturi takšne, da ne nudiio mladini privlačne vse- bine dela, temveč jo morda celo ^dbijajo. Predsednik je ob zaključku menil, da je treba v prihodnjem obdobju pokazati in dokazati, da se mladih ne loteva lagod- nost, da jim ni vseeno, kam gre razvoj, da jim ni vseeno, v kak- šnih razmerah in kako živi mla- dina, da ji ni vseeno, kako se dela in gospodari v delovnih organizacijah, kako se izvaja reforma in kaj je storiti za od- pravo .nepravilnosti. Mladina bi naj dokazr^la, da je mladina še veino v prvih vrstah borcev za napredek. Po poročilu in referatu se je razvila živahna razprava, v ka- teri je sodelovalo 23 delegatov in gostov. Značilnost konference se od- raža v izredni kritičnosti do dela in o delu tako aktivov ZMS kot občinskega komiteja ZMS. Mladina se je nedvomno med letom spoprijemala z mnogimi problemi in težavami, tako od vprašanj zaposlovanja in nega- tivnih pojavov, ki so povezani s tem problemom, z izobraževa- niem kme'^ke mladine, s proble- mi štipendiranja, kulturnega in zabavnega življenja itd. Mladi niso zadovoljni s svojim delom še posebno zato, ker je težnja po širokih demokratičnih in sa- moupravnih odnosih iz dneva v dan večja. Jasno je, da vsi pro- blemi, ki so bili na konferenci nakazani, niso in ne morejo biti le mladinski problemi, pač pa je zanje zadolžena in od(^0'('orna tudi naša širša družbena skup- nost. Na mladih pa je, da akti- virajo vse sile in sposobnosti, da prisluhnejo mnenju in želii članstva ter na tej osnovi dolo- čijo in oblikujejo svoje progra- me dela. Mladinska organizacija zaje- ma v svoiih vrstah mladino od 14. do 25. leta starosti, torej mla- dino v tistih letih, ko so interesi oziroma želje mladih v polnem razvoju. Ravno tukaj pa mora mladinska organizacija s svojim delom usmerjati mlade interes- ne skupine, ki pa bodo uspešne samo, če bodo programi dela pripravljeni tako, da bo sleher- ni mladinec našel v njem tisto, kar ga zanima in privlači. ' Aktivnost mladine naj ne bi bila v bodoče zgolj v mladinski organizaciji, v njenem zaprtem dosedanjem tipu in naj se ne ocenjuje le po sestankih. Raz- viti se mora v široke interesne skupine, organizacija pa naj bo resnično vzgojna in usmerjeval- na, ne pa materialno pridobitni- ška. Ugotovitev, da idejno vzgojno delo ni zaživelo tako kot bi mo- ralo, je popolnoma upravičena. Naložiti breme idejne vzgoje samo komisiji, v današnjem času ne uiitreza več. Tako bodo mo- vodstva aktivov postati nosilci rali občinski komite ZMS in idejnega usmerjevanja in vzgo- je, ki jim bodo komisije le v pomoč. Bolj kot kdaj koli prej bo potrebno posvetiti kadrovski politiki več pozornosti, če ho- čemo, da bomo vse sklepe z let- ne konference uspešno reševali in realizirali. lero Mladina se le s težavo uvelfavlja (Nadaljevanje s 4. strami) hajajo v tujino, ker se ne mo- rejo doma zaposliti, ali pa na- prej študirati, ker starši nimajo denarja. To vse je posledica slabe politike v kmetijstvu. Ostale družbeno politične or- ganizacije nikjer ne razpravlja- jo o mladinski organizaciji, da bi nudile vsaj moralno, če že ne materialno pomoč. Mladinski aktivi nridejo do finančnih sred- stev le s prirejanjem veselic, iger in podobno. Ugotovili so, da mladine ni videti na zborih in drugih sestankih. Največkrat iih nihče tja ni vabil. Na teh se- stankih bo morala ormoška mla- dina nastopiti bolj energično in si priboriti svoje pravice. Do sedaj je delo mladinske organi- zacije slonelo le na nekaj čla- nih. Izvolili so nov občinski ko- mite, za novega predsednika pa Franca Poliča. Na konferenci so predstavniki mladine iz Cakovca in Ljutome- ra izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju, kot so se že dogo- vorili. Na koncu konference so se mladinci zahvalili Martinu Hab- janiču za dolgoletno delo z mla- dino in mu v znak priznanja po- klonili darilo. Nagradili so tudi predstavnike aktivov za njihov trud. Ormoški mladinci bodo morali sodelovati pri reševanju druž- beno političnih vprašanj. Te naloge niso lahke. Le tako pa bodo našli sebi mesto in dosegli svoje cilje. ZR Grajski prostori le začasna rešitev Zgoraj: zbrani gostje in člani kolektiva med proslavo Spodaj. Nekaj otrok iz doma je nastopalo {NADALJEVANJE S 3. STRANI) ke z nagradatvijo borcev s knji- gami in 10 let zaposlenih v za- vodu s spominskimi nagradami. Z enominutnim molkom je bil tudi počaščen spomin na pokoj- nega ravnatelja dr. Borštnarja. Zbranemu kolektivu in gostom iz Ljubljane, področnim zastop- nikom .lanezu Vivodu, inž. Mi- livoju Lapuhu, Milošu Trampu- žu, Rudolfu Sušniku, Adalber- tu Slekovcu iz Ptuja, .Tovanovi- ču Miliču iz Ormoža in gostom iz Domave so govorili: predsed- nica delavskega sveta Marija Žemljic, ravnateljica zavoda dr. Irena Arko in pomočnik rav- nateljice Miha Guček. Poleg za- nimivih podatkov o zavodu je bi! prav spodbuden nagovor ravnateljice dr. Irene Arko predvsem o skrbi za otroke v do- mu in o pomenu oddelkov za habilitacijo tudi drugod v Slo- veniji, obenem pa je bila prisrč- na njena zahvala vsem za skrb in pomoč pri širjenju doma in graditvi novega oddelka. Na slovesnosti so prejeli go- stje šopke cvetja od otrok, ki so nastopali pod vodstvom učite- ljico Golobove. knjige pa so pre- jeli Miha in Ema Guček. Stane Korpar in Stanko Korpar in Stanko Repič, spominske na- grade za 10 letno službovanje pa Marija Jurišič, Francka Zgeč, Marija Pukšič, Elizabeta Cernar, Mairja Gašparič, Marija Zumer m Zinka Raj h. Velika, lepo razsvetljena dvo- rana s krasnimi freskami na stropu je bila nabito polna zbra- nih, ki so si po končand sloves- nositi ogledali še razstavo izdel- kov varovancev in pe-sebnosti novega habilitacijskega oddelkai. V. J. Plaotaže topolov na ormoškem obmoeiu Inž. Stanko Brodnjak o težavah in uspehih GO Ormož Gozdovi na ormoškem območju so močno izkoriščeni. So tudi slabe strukture. Večina je listavcev, le malo je iglavcev. Gozdni obrat Ormož poleg osnovnih dejavnosti nasaja s topoli plantažna področja, ki jih za drugo ni mogoče izkoriščati. S hitro rastočimi iglavci bodo izboljšali tudi oslabljene gozdove. Gozdni obrat Ormož upravlja 4.400 ha gozdov v privatni laisit- nini in 1.172 ha gozdov splošnega ljudskega premoženja. V glav- nem ras.tejo listavci, le maLo je iglavcev. Gozdovi na celotnem področju, predvsem v privatni lasti, so že močno izkoriščeni. To vpLiva na slabši finančni uspeh obrata, ker gredo iglavci bolje v prodajo. V obratu se zavedajo, da bi morali bolj negovati gozdo- ve, a jim tega ne dopuščajo fi- nančna sredstva. Teritorialno je področje raz- deljeno na štiri revirna vodstva: Tomaž, Ivanjkovci, Ormož in Obrez. Po teh revirjih je razde- ljena tudi eksploaitacija in nega gozdov. V podjetju imajo mno- go dela z odkazovanjem poseka v privaitnem sektorju, ker je ze- lo razdrobljen. Po novem zako- nu miora vsakemu privatniku odkazaiti posek logar ali revimi vodja. Pri tem postopku je po- trebno veliko adm.inistracije in precej finančnih sredstev. Pod- jetje od takega poseka nima nič, ker privatniki porabijo les za do- mačo uporabo. Gozdovi obrata so bolj strnje- ni. Drevje podirajo z motorno žago. Največ težav imajo s spra- vilom lesa zaradi neugodnega terena. Vozija ga z lastnim trak- torjem in konjsko vprego do- mačinov. Večji del lesa prodajo podjetju Marles, ostalo pa v rudnike. Celulozo, topole in vrbe prodajo v Avstrijo Posebna dejavnosit obrata so intenzivni nasadi topolov. Do je- seni leta 1966 je bilo na gozd- nem obratu Ormož zasajenih 191 ha nasadov topolov. Za te plantaže so izkoristili zemljišča ob Dravi, ki so v sta'Lni nevar- nosti pred poplavami. Na sploš- no so to neizkoriščena zemlji- šča. Z golosekom so jih pripra- vili za sajenje topolov. Podjetje ima težave pri arondaciji — za- okroževanju zemljišč v večje komplekse. Od kmetov kupujejo zemljo alii pa jo zamenjajo prek kmetijskega kombinata Ormož. V letošnji jeseni bodo zasadili nadaljnjih 20 ha topolovih na- sadov, kar bo stalo podjetje 38 milijonov starih dinarjev. V zadnjih letih sadijo samo visoko produktivne italijanske klone. Nasadi bodo dorasli za posek čez dvanajst do petnajst let. V gozdarstvu je to lep napredek. Pomembno pa je to tudi zaradi prejšnje neizkoriščenosti zem- ljišč. Kmetu 90 prinašaJia sla- be hektarske donose. Takih zemljišč je na ormoškem področ- ju še več. V naslednjih letih jih bo gozdni obrat Ormož izkori- stil za nasad topolov, v kolikor bodo zagotovljena finančna sred.stva. Ta niso majhna in predstavljajo za gozdno gospo- darstvo Maribor precejšnje bre- me, saj vlaga le lastna sredstva^ Investicije za sadiitev tcipolov je vložilo le podjetje Papir-les. To jesen sadijo topole tudi na dravskih otokih, ki so tu zelo veliki in številna. Dostopni so le s čolnom. Jame je bilo treba ko- pati ročno, čeprav ima podjetje v ta namen traiktor z vrtalno napravo. S pridom ga uporablja- jo na drugih področjih. Sam prevoz sadik na otoke je zelo otežkočen, včasih celo nemogoč. Sadike prevažajo na otoke s čol- nom. Več kot štirikrat jih mo- rajo prelagati. Poleti opravljajo v topolovih nasadih le vzdrže- valna dela: okopavanje, gnoje- nje, obrezovanje ... V ta namen najame podjetje sezonsko de- lovno silo. Poplava ni prizanesla topolovim nasadom. Nekaj sa- dik je podrlo in odneslo. V bodoče se v obratu pripratv- Ijajo na uresničitev novega ure- ditvenega elaborata v njihovnih izkoriščenih gozdovih na Kora- čici in Starem marofu. V pod- jetju smaitrajo. da je treba tudi ta zemljišča bolje izkoriščati. Elaborat bo izdelal inštitut na Biotehnični fakulteti — odseku r.a gozdarstvo. Na tem področju tvodo sadili v oslabljene gozdo- ve hitro rastoče iglavce. Le tako bodo gozdovi obogateli in se oo dvignila lesna zaloga. Z. R. Kai le novega na pollcafi Ljudske kr?^5žnice v Ormožu Tolstoj A. N.: Peter Veliki. V Ljubljani, Mladinska knjiga 1966. Damjan M.: Veverica in nosoro- gec, (Ljubljana 1965.) Mladin- ska knjiga. Brlič-Mn"'iranič I.: Striborov gozd.' Ljubljana, Mladinska knjiga 1966. Langfus A.: Peščeno breme. fLiubljana.) Mladinska knjiga 1966. Boli H.: Klovnovi pogledi. Mari- bor, Založba Obzorja 1966. Tavčar I.: Med gorami. Ljublja- na, Državna založba Slovenije 1966. (Klasje. 38.) Vardjan F.: Kakteje. (V Ljub- ljani. Centralni zavod za na- predek gospod. 1066.) Kardelj E.: Beležke o naši druž- beni kritiki. Ljubljana, Držav- na založba Slovenije 1966. Mikuž M.: Svet med vojnama. Ljubljana, Mladinska knjiga 1966. Bradač F.: Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana, Državna za- ložba Slovenije 1966. Gorenjska. (Ljubljana, Državna založba Slovenije 1966.) Grimm J. & W. Grimm: Lonček, kuhaj! (Ljubljana, Mladinska knjiga 1966.) Riha B.: Kapitan se menja. (V Ljubljani.) Mladinska knjiga 1966. Pearce A. P.: Zaklad pri samot- ni roži. (V Ljubljani.) Mladin- ska knjiga 1966. Ciuha J.: Potovanje v deseto de- želo. (Ljubljana.) Mladinska knjiga 1966. Novak F.: Turistične prigode ali poroka v zdravilišču. (Lovrenc na Pohorju, Turistbiro Pohor- je) 1965. Slikovni besednjak. Francoski in slovenski. Ljubljana, Mla- dinska knjiga 1966. Merc-Matjašič K.: Dvainpetde- set mednarodnih menujev. Ljubljana, Mladinska knjiga 1966. ZOPET PREVRNJEN TOVORJ^JAK Na ravnem odseku ceste proti Ormožu se je 10. decembra ob treh popoldne prevrnil s cestišča na njivo avstrijski tovornjak s prikolico. Iz Turčije je peljal 22 ton pomaranč. Domnevajo, da je šofer med vožnjo zaspal. V kabini sta bila še dva sopotnika. Vsi trije so ostali nepoškodovani, čeprav je kabina tako poškodovana, da voznik ni mogel do suknje in dokumentov. V sramoto vseh nas so se mnogi ob nesreči okoristili. Kradli so pomaranče. Celo z avtomobili so se pripeljali ponje. Nekdo je v ta namen prerezal cerado. Nesramno početje se je končalo šele po prihodu organov milice iz Ormoža, Naslednji dan so iz Avstrije pripeljali tovornjak in nanj pre- ložili pomaranče. Avtomobil in prikolico so spravili na kolesa v ponedeljek, 12. decembra. Na srečo motor in šasija nista bila huje poškodovana. Tovornjak s prikolico je lahko odpeljal. Sramota, ki so nam jo napravili posamezniki s krajo pomaranč, pa nam je ostala. S čolnom prepeljejo sadike na dravske otoke Topole sadijo pozno jeseni in zgodaj spomladi. Pri deln jih ovira slabo vreme. Potrebno je mnogo dobre volje Sliki k gornjemu članku o topolih Logika Mala deklica zahteva v trgovi- ni lutkico. — Hočeš tiste? Zna hoditi, kričati, jokati in piti. — Imam sestrico, ki vse to dela. Jaz bi rajši navadno lutko. V šoli — Si imel lepe počitnice? — vpraša učitelj lenega učenca. — Da, vendar ne tako, da bi o tem pisal šolsko nalogOw SJrnn ^ T E D M K - petrk. 16. decembra 1966 Slrnn 6 DELTA, tovarna perila in konfek- cije, Ptuj je pripravila potrošnikom za novo leto veselo presenečenje s tem, DA JE 6L0B0K0 ZNIŽALA CENE SVOJIH ARTIKLOV. PREPRIČAJTE SE O ZELO NIZKIH CENAH \H ODLIČNI KVALITETI! Prodajamo vsak dan od 18. do 30. decembra v času od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer na dvorišču podjetja. _____ ._____ Po sJdepu delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj z dne 14. decembra 1966 in .^klepa Zadružnega sveta KK Ptuj — Obrata za zadružno kooperacijo Jože Lacko Ptuj z dne 30. septembra 1966 razpisuje KK Ptuj — Obrat za zadružno kooperaciio Jože Lacko Ptuj javno prodajo sledetih osnovnih sredstev: 1. Odročna zemljišča na območju proiivcdncga okoliša Majšperk in sicer v k. o. Lesje in k. o. Slo-blje. 2. Odročna zemljišča na območju proizvodnega okoliša Podlehnik in sicer v k. o. Sodlašek, Stainošisna in Dobrina. 3. Odročna zeinlji.sča na območju proizvodnega okoliša Cirkulane in sicer v k. o. Brezovec. 4. Gospodarsiko poslopje (Babusekovo) v k. o. Sedlašek (Podlehnik) in gospodarsko poslopje v k, o. Brezcvec (Cirkulane). 5. Osem rabljenih kosilnic BCS, razne priključke z-a traktor in druge tnanjSe stroje. Številke zemlj'iSčnih parcel, namenjonih za pradajo, so objav- ljene na raz,glasnih deskah krajevnUi uradov. Prodaja osnovnih sredstev pod zaporedno št. 1 bo v tcrek, dne 27. decembra 1966 ob 8. uri zjutraj na sedežu PO M-jšpei;k, osnovnih sredstev pod zaporedno št. 2 v sredo, dne 28. decembra 1966 cb 8. uri zjutraj na sedežu PO Podlehnik, za zemljišča v k. o. Sedlašek in Stanošina ter gospodarskega poslopja Babusekovo v k. o. Sedlašek pod zaporedno št. 4. in v četrtek, dne 29. decembra 1966. v Dobrimi ob 8. uri zjutraj /a zemljišča v k. o. Dobrina ter zemljišča pod zaporedno š.t. 3 in g0'.5ipodairsko poslopje v k. o. Bi'e- 7jC'vec v petek, dne 30. decembra 1966 ob 8. uri zjutraj na sedežu PO Cirkulane. Prodaoa osnovnih sreds^tev pod za[X)redno št, 5 bo v sredo, dne 28. decembra 1966, ob 9. uri zjutraj v Štukih 1 »Marof«. Osebna kronika IlOJSTV.\ I'OKOKE LN S.MRT Rodile so: Marija Petek, Rucmanci 30 — dečka; Hedvika Gorišek, Lju- tomerska 20/c — Tomislava; Mirka Horvat, Strelci 15 — dečka; Jožefa Kuri, Derbetinci 32 — Branka; Marija Skrajnež, Ljutomer, Prešernova — dečka; Neža Samec, Budina 63 — de- klico; Elizabeta Paternost, Bez- jakova 12 — Majdo; Marija Rozman, Miklavž pri Ormožu 46 — deklico; Jožefa Hercog. Medribnik 10/a — deklico; Ma- rija Levanič, Turški vrh 74 — Steiico; Kristina Grgelič, Kidri- čevo 36 — Mileno; Julijana Kupčič, Apače 1 — dečka; Ka- tarina Hrnčič, Tui-ški vrh 28 — deklico; Elizabeta Vaupotič, Lo- peršice 1 — Andreja; Elizabeta Hanžekovič, Kamenščak 65 — Dušana. POROKE: Janez Pilih, Mengeš, in Neža Kolarič, Naselje bratov Reš 12; Alojzij Pajek, Zabjek 34, in Ma- rija Horvat, Selška 1/b; Ivan Krnic, Kidričevo 13, in Karoli- na Brgles, Kidričevo 1. UMRLA STA: Kari Koren, Cesta dr. J. Po- trča 27, roj. 1904, umrl 8. de- cembra 1966; Silva Horvat, Slo- venski trg 2, roj. 19. septembra 1966, umrla 11. decembra 1966. Daaieis, 16. decembra 1966. je piv d obletnica, odkar smo se prezgo- daj za vedno neutolažljivo žLaost- m F>aslovidi od naše žene in mame IVANKE KOROŠEC iz Ptuja, Zagrebška c. 3 Zato prosimo sorodnike, prijatelje m znance, naj s-e :utri, v soboto, 17. decembra 1966, ob 16. uri pri njenem grobu na ptujskem mestnem pokopališču skupno z nami spom- nijo vsega pokoj ničinega ži^tvovanja za našo družino in za kulturno prosvetno aktivnost v ptujskem gledališču, pa tudi na terenu SZDL Breg. S tem nam bo3te pomagali ublažiti bolečino zaradi prerane izgube njenega plemenite- ga srca, ki se ga bomo vedno radi spominjadi in delali po njenem dobrem zgledu. Obenem se še ponovno zahvaljujemo vsem za sožalje in sočustvovanje takrat in sedaj ob obletnici ter prosimo vse, naj nam oproste. če se v svoji globoki žalosti in v svoji gkromnd zahvali po pogrebu nismo zahvalili \'sem za vso pozornost, ki so nam jo takrat izkazali. 2aIujoča družina Korošec in drugo sorodstvo Danes in jutri Kino Gorišnica 18. decembra — jugoslovanski bai'vni film SFvEC.*^IO. KEKEC. Kino Ormož 17. in 18. decembra — italijanski film MONGOLI; 21. decembra — jugoslovanski film S.\M0RA3TN1KI. Kino Ptuj 16., 17. in 18. decembra — mehiški film POD NE- BOM MEHIKE; 20. in 21. decembra — ameriški fikn PLAMTECA ZVEZDA; 23. decembra — jugoslovanski film DO ZMAGE IN NA- PREJ; Kino Tomaž pri Ormožu 18. decembra ~ ameriški fikn PLAŽA ZELJ.^. LUNINE SPRLME.\IBL IN VREMENSKA NAPO VED j za čas od sobolc, 17. decembra, do sobote, 24. decembra 1966.' Prvi krajec bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 22.41. ; NAPOVED VREMENA: Lepo vreme bo in za ta čas še^ kar toplo. i Alojz Cestnik i Kari Korpar tudi letos najboljši športnik občine Ptuj Letos smo ze sestic zapored izbirali najboljšega športnika naše občine. Z razliko, da je v prejšnjih letih najboljše šport- nike izbiralo občinstvo, je to- krat to ne preveč lahko nalogo opravila posebna komisija pri občinski zvezi za telesno kultu- ro. Po precej dolgi razpravi je komisija slednjič izbrala Karla Korparja, ki je tako že drugič o.svojil naslov najboljšega šport- nika v občini. Ce si pogledamo, kdo je vse do letos osvojil naslove najbolj- ših, vidimo, da so imeli največ uspeha letalci in rokometaši, vsak je bil po trikrat prvi, eno prvo mesto pa je pripadalo orodni telovadloi. Do letos so bili najboljši naslednji: leta 1960 — Kristina Toplak, rokomet; leta 1961 — Jelka Fric, roko- met; leta 1962 — Drago Zlender. rokomet; leta 1963 — Igor Curin, telo- vadba; leta 1964 — Karel Korpar, le- talstvo; leta 1965 ~ Stanko Vrbančič, letalstvo; letaM966 — Karel Korpar, le- talstvo. Največ uspeha v zadnjih dveh letih imajo prav gotovo letalci, ki sodelujejo na raznih tekmo- vanjih doma in v inozemstvu. Rokometaši pa so v letih 1960—1962 imeli največ uspeha in je bil v Ptuju takrat šport št. 1. Med drugim se-samo spom- nimo, da so bile ženske republi- ške prvakinje in da so se borile za vstop v zvezno ligo. Korpar letos drugi na državnem prvenstvu Karel Korpar je letos sicer manj tekmoval kot prejšnja le- ta, vendar je kljub temu dose- gel uspeh, ki ga uvršča na prvo mesto v občinskemu merilu. Njegov največji uspeh v letoš- njem letu je drugo mesto na , državnem prvenstvu v jadral- nem letenju v Vršcu. VSJ pa ga je letos uvrstil na 5. mesto liste športnikov VSJ. Kot je znano, je dvakrat osvojil naslov držav- nega prvaka, dvakrat pa je za- sedel drugo mesto. Na vjjraša- nje, kako to, da se letos ni'bolje odrezal, je Karel povedal na- slednje: »Mislim, da je glavni vzrok v tem. da sem imel letos premalo ur letenja, le 10 do 15 ur, med- tem ko je prvouvrščeni Maras iz Vršca imel nad 200 ur tre- ninga. Poleg tega smo zaradi slabega vremena imeli le štiri tekmovalne dneve, kar je pri nas minimum tekmovanja, tako da v teh štirih dneh nisem mo- gel doseči boljšega rezultata.« Ali ste bili morda še na kak- šnem d!--'^em pomembnem tek- movanju? »Določen sem bil, da zastopam našo državo na mednarodnem prvenstvu SZ na tekmovanju v standardni klasi. Ker nisem bil obveščen ob pravem času in ker sem bil brez priprav, sem to tekmovanje odpovedal. Trije tekmovalci iz Jugoslavije smo bili tudi na Poljskem, kjer bi se morali udeležiti višinskega ja- dranja. Zaradi slabega vremena tekmovanja ni bilo. tako da smo se po nekaj dneh morali vrniti. Zal pa se je po vrnitvi vreme popravilo in Poljaki so sami na- daljevali telcmovanje. Pri tem so dosegli celo svetovni rekord z 12.800 metri efektivne višine.« Znano je, da skupaj z Cestni- kom, Butolenom in Vi-bančičem pi'edstavljate eno najboljših ekip v državi in da ste kot dru- štvo v republiki takoj za ljub- ljanskim aeroklubom. Kakšne pa so kaj za v bodoče vaše per- spektive? »Trenutno razpolagamo z zelo dobi'im kadrom in smo dosegli v vseh disciplinah zelo dobre rezultate z izjemo v padalstvu. Vendar se padalstvu v bodoče bližajo boljši časi, ker smo dobili novega učitelja padalstva in bo- mo začeli prihodnje leto ponov- no s padalsko šolo. Za vsako po- membno tekmovanje pa bomo morali imeti več priprav, če ho- čemo doseči boljše uspehe. Sicer pa, kolikor bomo imeli v pri- hodnje zagotovljena finančna sredstva, sem prepričan, da do- bri rezultati ne bodo izostali. Omeniti in pohvaliti moram tu- di naše modelarje Veluška, Ali- ča, Stojčevskega in druge, ki so dosegli odlične rezultate v le- tošnjem letu." Oto Velunšek - drugi Kot smo že uvodoma omenili je komisija imela precej težlco nalogo. Ne moremo namreč, da ne bi omenili Otona Velunška, ki je v letošnjem letu imel ne- kaj res odličnih rezultatov. Mi- mogrede povedano, komisija ga je uvrstila na drugo mesto, ker je Korpar bil tudi na listi šport- nikov VSJ pred Velunškom. Naj omenimo samo nekaj njegovih rezultatov. Na republiškem pr- venstvu v hitrostnih modelih je zasedel prvo mesto. V isti kon- kurenci na državnem prvenstvu je za.sedel drugo mesto. Na XII. evropskem prvenstvu na Bledu pa je zasedel odlično 11. mesto itd. * Ostalih deset športnikov je še: Janez Mršek. Partizan Kidriče- vo; Srečko Muršec, NK Alumi- nij, Kidričevo; Jože Botolin, aeroklub Ptuj: Janez Meznarič, Partizan Kidričevo; Ida Mesaric, Partizan Ptuj; Pulko Stanko, SD Turnišče; Janez Podkrajšek, ŠD Ptuj; Peter Jurkovič, RK Drava Ptuj; Miran Cepin, Partizan Markovci; in Maruša Pungerl, Partizan Kidričevo. dm SAH V čast dneva JLA bo v nede- ljo, 18. decembra 1966, v domu JLA šahovsko srečanje na 30 deskah med garnizijo JLA Ptuj in reprezentance Ptuja. Srečanje se bo začelo ob 9. uri dopoldne. Ljubitelji šaha, vabljeni! Spodbudna telovadna akademija v Kidričevem Telovadna akademija Partiza- na iz Kidričevega 4. decembra 1966 v dvorani restavracije je imela namen prikazati rezultate dveletnega dela Partizana, ob-1 enem pa predstaviti udeležencem j na akademiji tudi slovenskega vrhunskega telovadca Mira Ce- rarja, ki pa se, žal. zaradi po- škodbe ni mogel udeležiti ska- demije. Po v.sem, kar so prikazali pol- ni dvorani pionirji in pionirke, mladinci m. mladinke ter konč- no še članice in člani iz izbrane slovenske vrste, bi lahko rekli, da se je Partizan iz Kidričevega resno lotil telesnovz.gcjnega de- la na svojem območju in da je vaditeljski kader zbral okrog sebe mladi rod, ki mu je telo- vadba pri 3rcu. Ugodna pa ie tudi ocena pripravljnloess pro- grama, ob katerem so se lahko prepričali navzoči, kako koristno je porabljen čas otrok v telovad- nici. Ploskanje po vsaki točki je pomenilo priznanje tudi odboru Partizana z inženirjem Jožetom Oberčkalom kot predsednikom, ki je tudi razdelil diplome naj- prlzadevnejšim članom in člani- cam, dnagim pa izrekel prizna- nja ter je tako vse spodbudil, da si bodo tudi v bodoče prizade- vali za nadaljnje uspehe. Mnogo je doprinesila k uspeli akademiji tudi prostorna in le- po razsvetljena dvorana, ki je omogočila nastop na odru in v dvorani, poleg tega pa tudi do- stop na akademijo mnogim, zla- sti mladini, ki jo je potrebno to- krat posebej pohvaliti, saj je bi- la zelo disciplinirana in vztraj- na, čeprav je bila prikrajšana za užitek, da bi ploskala tudi Miru CcrarJu. Glavni organizator vadmelj- skega dela Andrej Gorše je no- sil levji delež pri sestavljanju programa akademije in pri or- ganizaciji prij-editve, poleg lega pa je bil tudi s.krben asistent pri nevarnih točkah, ko je varoval vsakega nastopajočega. Izreče- no priznan.je mu je nagrada /.a ves dosedanji ti-ud in spodbuda, da se bo tudi napi^ej trudil. V točkah, ki .so jih pripravili oddelki Partizana iz Kidričeve- ga, so nastopili izbrani člani od- delkov pionirjev, pionirk, mla- dink in mladincev, ki so se i>o- kazali zelo spretni in drzni na vseh orodjih in v akrobatiki, po- leg tega pa so pokazaii vzorno gctovost. kar jim ic tudi pripo- moglo, da .*o bili naj- boljši v tekmovanju v re- publiškem merilu. Pionirji akro- bati so bili že spomladi na re- publiškem prvenstvu v orodni telovadbi drugi, pred nedavnim pa so se v akrobatik- povzpel: med najboljše. Vadi'telji ki so z mladino vedno v telovadnici, so bili z n,io tudi na odru. kar ^o je še bolj spodbujalo pri strum- nem nastopanju. V. J. IlISO z GOSPODARSKIM PO- SLOPJEM, garažo in 3,50 ha posestva prodam. Juršinci 5. DOBRO OHRAN.FENO KU- HINJSKO KREDENCO pro- dam. Vprašajte Videm 29. MOTOR 125 ni', pisalni stroj, usnjen plašč in drugo prodam. Naslov v upravi. • NUJNO PRODAM avto renault R-10, skoraj nov. Naslov v upravi. DREVESNO ŠKROPILNICO — )ji''\()7no — -.^pohorka- pro- dam. Martin Hrga, Podgor- ci 16. NOVE VOZOVE z gumijastimi kolesi prodam in sprejemam naročila. V zalogi imam voz za prevažanje pet do šest ton , hlodovine z vsemi priprava- mi. Ptuj. Rogaška 1. UGODNO prodam več rabljenih oken in vrat. Vprašajte v soboto in nedeljo. Ptuj, Vi- čavska pot 10. ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom ugodno prodam. Naslov v upravi. Razni oglasi ISCEM za takojšnjo vselitev samsko sobo. Svenšek, Pre- šernova 8. SPRE.IMEM ZELEZOSTRU- GARJA, ključavničarja in ko- vača. Ptuj. Rogaška 1. SOBO V PTUJU ali okolici išče- ta zakonca za leto dni. Naslov v upravi. PREKLICUJEM izgubljeno vstopnico v vojašnico št. 001 na ime Elizabeta Mlakar, Ce- sta Olge Meghč 4. Ptuj. V nedeljo, 18. decembra 1966, ob 9. uri bo v železničarski dvo- rani na Ormoški cesti 1 v Ptuju tekmovanje šolske mladine v poznavanju cestnopromctnib predpisov. Vabimo šole k sodelovanju, zainteresirane starše in druge pa k pregledu poznavanja pro- metnih predpisov naše mladine. Komisija za varstvo pro- meta občine Ptuj Amatersko gledališče Ptuj uprizori v soboto, 17, decembra 1966, ob 19.30 Stevensonovo ko- medijo Zakonski vrtiljak. Ponovitev bo v nedeljo, 18. de- cembra 1966. ob 15.30 in ob 19.30. Vstopnice v predprodaji. Amatersko gledališče Sestavek C. Veličkoviča o tek- mi Aluminij ': Maribor je moral tokrat žal izOstati zaradi preob- širnosti Uredni.št\o