k iz h ni rt vsak »etrlek. leti: mu e K nn ieto. ('/.t A en i1 t < K. rt Aitienku it« rir«i'f »ne t't9r\i < h). — 1'tiMniMne čieviike pp pn»dn niu ■ no 10 vm«r ev. - S prifooaina* ,K«š kireiki fcn>" m J? g rosrofirja". t»i>in in n«• t >•" te po#Wa't't 1'redmfiv« o»-iil»r" i »Iti i na. hopliT evn nlirn. >nruffl»nn. rekmn erHe in in-p» r ti r" •• 1 t r»\niftvii „|)onMil'«t>r" - MuMtnna. hopitnrevn ulicn.— --— SSev. 6. C- -—- - _•-- ..... V L;iibJjani, one 5. februarja 1914. Leto XXVII. Kmečka moč. Tiskarski us'užbenci štrajkajo. Velike tiskarne počivajo; samo vajenci in neizučc-Bi pomožni delavci delajo, kar jc neodložljivega. Mnogo časopisov je prenehalo iz-jhajati; drugi se tiskajo v zmanjšani obliki; vse t^karsko delo zastaja. Tu imamo boj med dvema: med de'avci in lastniki tiskalen. OboJi so združeni med seboj in sedanje razmere kaže:o, da delavci mnogo bo'j drže ekupai, nego gospodarji. Pr«ce'šnie število lisknrpn, ki so se prej zavezale, da pojdejo z dri't*imi, je odpad'o in sprejelo začasno, Itar c'e'nvci zahtevajo. Tiskarjev, ki bi se Be držali svoie zveze, pa ni takorekoč nič. Sknpna moč, ki izvira iz zavesti, da je treba V7a!emne zveze in V7nipmnprfa dela. ki •e knže pri tiskarskih uslužbencih, je ve'ika. fTako daleč gre. da mora biti redno vsak, Icdor dovrši vaieniška leta za stavca ali Hromika. pri organizaciji in p'ačevati, kar mu ta nalaga. Tiskarska organizacija je po |H po'i snravila ogromne vsote tekom let aknnai. Sa^o za štrajke so si prihranili par 'iionov. Po'eg tega podpiraio svoie člane, adar so na potu, ali b-ez dela in jim zago-ve "receišn:o preskrbnJno, ko obnemo-io. Druge reči: skupne kmižnice, strokov-list omenjamo 'e mimogrede. Tiskarska organizacija ie stareiša ka-r socia'no-demokratična stranka. Zdaj so vrhu v nji socialni demokratje in dasi je togo tiskarjev, ki niso socia'no demokra-ičtie stranke, moraio biti vendar le v sta-lovsM organizacij pod niihovim vodstvom. Tiskarska zveza ie izbojevala in sicer »rez štraika, da se med tiskarskimi tisbtž-»enci in lastniki tiskaren vsaka štiri leta lapravi natančen dogovor [tarifna pogod->a), kako naj bodo plačani tiskani, ko'iko ir n«? se dela, koliko sme biti vajencev in >loh o rečeh, ki se tičeio službenega raz-lerin. 7. 'etom 19M. 'e b"o treba narpditi iov» fitiri'etno pogodbo. Tiskarji so zahte- vali manj dela, več plače in ?e nekaj drugih reči. C-ospodrr:em so te zahteve orev' soke in za»o :e zdaj štraik. Ž njim hočejo tiskar'! izsiliti evoie zahteve. Zakaj-pišimo v »Domoljubu« o ti reči? Kai hrirfa ogromno večino naših bravcev ta bo:? Po naši sodbi je v tem boju nekaj tako važnih naukov, zasti za kmečko ljudstvo, da si ga je vredno ogledati. Delavci im-io moč v svo i tesni zvezi, in sicer tako veliko, da sc ž nio uoiraio premož. gospodarim in vsi javnosti. Kmet, ali ne vidiš, da ie trdi samo v tesni medsebojni zvezi, tvo'a mor? Tisk."ni rajnih strank so združeni v svo'i zvezi, vsi, brez izieme. Pri nas pa, ko 'e naša stranka koma! priborila kmetu rpkaf nravin, ko je ravno začela združevati kmečko 'o-dstvo v kmečkih zvezah in dnv''1 not^pbnih dr"?bah in zadrugah, pr5-hnja liberalec in huiska kmeta proti kmetu. Kmet kmeta vrnejo; delaio pa po načelu: kmet 7oner kmeta. Vre n^nvo ^p'0 je samo razdirajo in uničevalno. Duhovnika ner"'o, ko dela in se žrtvive samo zato, ker ie duhovnik. Niihovo dc'o za ljudstvo ie klafan;e, laž, obrekovame vseh, kateri delaio v b'agor ljudstva. Oderuh, slepar, go-liuf ima čast med liberalci, ker ie niihove stranke; vse, kar se ne paidaši ž mirni, je tarča, kamor strp'iaio s svojimi zastrupljenimi kroglami. Kmet, ki gre ž njimi, ie samomorilec, izdajavec svoJprfa stanu. Dokler se popo'noma ne razbiie liberalna samopa-šnost, dokler ne dosežemo tega, da bo libe-ra'ec pri vseh kot tujec in sovražnik s KaJ-novim znamemem na čelu, dokler ne bodo vsi naši v živo čutili, da ie ni več>'e sramote v javnosti, nego če se kdo prišteva liberalni stranki, ne bo mogoče zvariti trdnih obročev krog združenega kmečkega ljudstva. Še nekaj! Tiskarji zahtevajo, da bi se morala vsaka tiskarna, ki potrebuje kakega stavca ali stroinika, obrniti na tiskarsko zvpzo Jn od nie dobiti osebo, ki io zveza določi, Ravno ta zahteva ie gospodarjem ne- spre'eml'iva. Toda iz žnje posnemamo re« cen in važen nauk za kmeta. Po pravici toži, da mu manjka cVavcev in pos'ov. Tiskani imajo svojo lastno posredovalnico. Kmetje nimajo nič, kakor vse po'no dela in prema'o rok vkljub temu, da so plače za delavce in pos'c na kmetih sorazmerno višje kakor po tovarnah. Izrecimo brez ovinkov: Za naše kmete moramo ustanoviti delavsko in poselsko posredovalnico! Zonet tu pa potrebujemo pred vsem medsebojne stanovske sloge. Razdiraču je treba najprej zamašiti usta in preprečiti n;egovo Judeževo delo. Potem pojde vse! Amerikanski farmar je nasproti mestnemu prebivalstvu v veMki manjšini. In vendar dobi no svcih zvezah in posredovalnicah poslov in delavcev, kar jih rabi. In naj bi ne bPo mogoče, da bi tudi naš kmet ne dobi' ljudi, ki jih rabi, da obdela svoJ grunt in Pridela živeža zase in za mesta? Po mestih tožijo delavci, da ni dela; po kmetih kmet. da nima delavcev. Skupno, vzaiemno delo bo kmeta tudi iz te stiske rešilo. NeM številk o vrednosti življenja v Zedinjenih državah. Amerikanci so na glasu kot zelo podjetni ljudje. Manj znano je morda, da so pri svoji podjetnosti zelo lahkomiselni. Da so Amerikanci res zelo lahkomiselni z ozirom na varnost premoženja, nam dokazuje statistika požarov, ki se tam vedno ponavljajo, tako, da trdijo nekateri, da zadene ona tretjina vseh požarov, kar se jih pripeti v civiliziranih državah, Ameriko. Amerikanci se namreč ne brigajo dosti za varnost pred ognjem, za varnostne priprave in odredbo. Enako lahkomiselni so Amerikanci udi z ozirom na varnost človeškega ivljenja. O tem je napisal dr. E. Schul-ze, v 11. in 12. zvezku revije »Zeit-chrift fiir Sociahvissenschaft« 1. 1913. elo podučljivo razpravo: »Zapravlja-ije človeških življenj v Zedinjenili iržavah«, po katerem priobčujemo na-lednje podatke. Dr. Schultze sam za-ema iz zanesljivih virov. Ogromne žrtve zahtevajo vsako le-o v Zedinjenili državah nesreče na že-aznicah. Tako je bilo na tamošnjih že-eznicah 1. 1907. ubitih 11.839 oseb, ra-ljenih pa 111.016, 1. 1890 je bilo ubitih samo« 6335 in ranjenih 29.027 oseb, 1. 910. pa je izgubilo na ameriških želez-\icali življenje »samo« 2804 oseb, do-im je bilo ranjenih 82.374 oseb. V dobi 7 let do 30. maja 1. 1902. je bilo na žc-eznicali v Zedinjenili državah ubitih 03.320, ranjenih pa 587.028 oseb. števi-o nesreč v prvih desetih letih 20. sto-etja pa presega število nesreč v ime-lovani dobi 17 let. Od 1. 1888. do 1. 1907. orej v 20 letih je bilo ubitih v Zedinje-lih državah na železnicah nič manj :ot 152.966 in ranjenih 1,041.466 oseb. re številke se dajo primerjati s številkami izgub v velikih vojskah. V Ameriki tedaj ni posebno poskr-iljeno za varnost življenja na železni-ali; varnostnih priprav nimajo, ker ih smatrajo amerikanske železniške iružbe za nepotrebno razkošnost. Lahkomiselnost Ainerikancev je azvidna tudi iz števila nesreč, ki sc iripete vsako leto na narodni praznik no 4. julija zaradi neprevidnega ravnanja z ognjem in smodnikom. Tako jc ahtoval narodni praznik dne 4. julija . 1903. 466 mrtvih in 3983 ranjenih, leta 904. 183 mrtvih in 3986 ranjenih, leta 908. 158 mrtvih in 5308 ranjenih, ve-inoma fantov in dečkov. Dandanes je postalo »moda«-pona-ejanje živil, kar ima posebno slab pliv na zdravje otrok. V Zedinjenili Iržavah umre vsako leto na boleznih sled ponarejenih živil okoli 350.000 •trok. Skoro ni treba posebno povdarjati, 'a si amerikanski industrijski podjet-siki ne delajo posebne vesti zaradi ne-arnosti življenja svojih delavcev. Dr. Schultze zatrjuje, da ti podjetniki s iladnim razumom kalkulirajo, kaj sc ;olj rentira: ali varnostne priprave, ali lovi delavci. Ker pa je vir izseljencev '.eusahljiv in ker prihajajo v Ameriko edno novo, sveže, mlade moči, — se merikanskernu podjetniku ni težko dločiti. — V premogovnikih je izgubilo živ-jenjo v dobi od 1. 1896,—1909. nič manj ot 25.125 delavcev. — Miss Emily '.rečno Balch trdi, da prevladujejo led rudarji — slovanski delavci, ki a so silno lahkomiselni glede varnosti vojoga življenja. Socialna zakonodaja je v Ameriki elo pomanjkljiva in sc nahaja šele v ovojih. Tudi statistika jo zelo povr-na, tako da si ni mogoče ustvariti ravc sliko o varnosti v obratih v Ame-iki. Zaradi nesreč v obratih sc dogodi 2' v Zcdinjenih državah povprečno 20.000 smrtnih slučajev na leto. Sam predsednik Roosevclt je dejal pri neki priliki leta 1907., da jo industrija v Zcdinjenih državah vodno zahtevala težji smrtni davek, kot vse njene vojske. (Dr. Schultze, 1. c. str. 836.) Vsled pomanjkljivega zračenja delavnic (ventilacije) umre v Zedinjenili državah vsako ieto okolu 220.000 lju-dij, dočim jih umre vsako leto na jetiki okoli 138 000. Koliko delavcev se siccr telesno poškoduje, o tem molče viri, ker se Amerikanci za to ne zanimajo, raj«; si prizadevajo, odkriti sistem, po kate--retn bi se dalo kolikor mogoče najbolj izrabiti moči in spretnost delavca, kakor je med drugimi tudi Taylor-jcv sistem: produkcija naj sc zviša, stroški dobave naj so kolikor mogoče znižajo, s tem, da sc delavec najprej nauči, kolikor mogoče spretno izvrševati tudi najmanjše podrobnosti. Za to, kako bi se napravile kolikor mogoče dobre varnostno priprave, pa Amerikanci nimajo zmisla. Omenimo samo še, da izgubi življenje vsako leto v Zcdinjenih državah okolu 7000 ljudi j pri požarih in da jih usmrte za kazen vsako leto 8000 do 9000 oseb. Zanimivo bi bilo poznati število slovenskih žrtev v Ameriki in ga pred-očiti slovenskemu ljudstvu. Dr. M. M. Boj proti žganju. Vsak resnični ljudski prijatelj pri nas se mora zanimati za boj proti alkoholu, ki ga vrši naša edina tozadevna organizacija, »Sveta vojska«. Ne samo zanimati, ampak tudi pospeševati njeno rešilno akcijo in pri njej sodelovati. Koliko delovne energije gre pri našem narodu zavoljo alkoholizma v nič, koliko talentov sc zgubi, koliko trpi narodovo telesno in gmotno blagostanje! Antialkoholno gibanje je ena naših najvažnejših narodnih zadev. V pravkar izišli številki glasila naše protialkoholne zveze, »2i..ti Dobi«, beremo v uvodniku sledeče: Moderno protialkoholno gibanje sloni na popolni abstinenci in zajema iz nje svojo moč. Pri vsem tem pa moramo priznati, da je najhujši naš sovražnik — žganje, in da naš prvi in glavni boj velja njemu. In če bi mi mogli žganje izriniti iz njegove domene, bi učinili za domovino toliko delo, da mu ga ni para. Ali kako težko je to delo! Kaj so že vse počeli in poizkušali naši predniki, da bi žganje, če ne zatrli, pa vsaj omejili. Duhovniki so skozi deset- in stoletja pridigali zoper njega, pa tudi pisali in snovali družbe. Vrhtega se je še davek na žganje vedno poviševal. Zdaj ga je dvignila dežela, zdaj država, zdaj občina. Posledica vsega tega pa je bila, da se je žganjepitje Ie vedno bolj razpaslo, žganje se le bolj in bolj zagrizalo v ljudstvo. In tako je danes samo na Kranjskem 13.000 žganjskih kotlov! Strašna je vlada tega okrutneža po naši domovini. Vsi konci in koti slovenske zemlje ječe pod njegovim jarmom. Pred- vsem kraji, ki niso vinorodni: Koroška, Gorenjska, ljubljanska okolica, severni del Goriške. Notranjska je bila časih dokaj trezna; a zdaj gospodari žganje tudi tam jako oblastno. Po vinskih krajih do zadnje, da desetletja niso veliko poznali žganja. Zadnjih deset let pa je začelo žgan'e silno prodirati tudi v te kraje, na Dolenjsko in drugam. Nekaj čudnega, neumljivega je v tem oziru na Štajerskem. Šnopsarska trdnjava Ptuj leži na vznožju Slovenskih in haloških goric; in tamošnji vinogradniki romajo dan na dan v trumah tja doli namakat svoja žejna grla. Nemčurski kramar se pa smeje v pest, in se debeli na račun zaslepljenih norcev. Zadnje čase se iz nekaterih kra ev slišijo ugodnejši glasovi. Vendar bo treba še ogromnega napora, preden bomo temu tiranu oblast toliko omajali, da sc bo res kaj znatnega poznalo. Treba bo delati in poskušati na razne načine, direktno in in-direktno: s pobijanjem pijančevanja samega, pospeševanjem sadjarstva, mlekarstva, drugih brezalkoholnih hranil itd. Vsaj pri tem boju — zoper žganje — naj bi se nam pridružili vsi, ki so količkaj dobre volje. Naj kdo misli o vinu in pivu kar hoče, tega žganjepitja kakor je zdaj razširjeno, tega vendar nikdo ne more zagovarjati; in ne le ne zagovarjati, ampak obsojali in obžalovati je mora. Obžrlovati in obsojati pa še nič ne pomaga. Poprimi-mo za orožje vsi, ki ljubimo očetnjavo in napravimo generalni naskok na tega vraga! »Žganju vojsko«! naj doni po vsej domovini! Zastudimo ljudem šnops! Dajmo jim drugih užitkov! Učimo jih ceniti in rabiti, uživati mleko in sadje v raznih oblikah. Predvsem jim dajmo pouka. Ker tu<4' tukaj pogostokrat iz nevednosti greše. Iz nadaljnega članka zadnje »Zlate Dobe« — »Čast okrajnemu glavarstvu v Kranju!« se razvidi, da bi politična oblast lahko veliko storila za streznenje našega ljudstva. C. kr. okr. glavarstvo v Kranju je za svoj okraj nedavno izdalo odredbo, da se ob sobotah in dnevih pred prazniki od 5. ure popoldne do 5. ure zjutraj prihodnjega pondeljka ozir. dne po prazniku ne sme točiti in prodajati žganje. — Okrajno glavarstvo kranjsko zasluži res čast, ker je s tem pokazalo, da mu je resno mar omejiti pijančevanje. Enaka odredba bi bila pa prav tako potrebna in mogoča po vseli glavarstvih oziroma po celi deželi. Da je to res potrebno, priča na ves glas prihodnji članek »Iz krvavega dnevnika tirana alkohola«. Tu so zbrane nesreče, nastale vsled pijančevanja, v letu 1912, povzete iz »Slovenca«. Takih nesreč je nabranih samo do 12. aprila istega leta celih 47. Spričo teh krirečih dejstev je mirnost in ravnodušnost poklicanih faktorjev, , c. kr, vlade in cele javnosti naravnost občudovanja vredna. Beremo tudi, da bo v tekočem letu enkrat sestanek vseh slovenskih abstinentov na Brezjah, — nekak kontrolni zbor »Svete vojske«. Temu zboru bo morala vsa naša javnost posvetiti primerno pozornost. Saj gre za eno najkulturneiših akcij med slovenskim narodom i 'S8TBS88 r°a°BBSH88E8B3S(=^8S887°) pM Političen pregled g® KKk^W^B8882SffiSSafflam?Sxiuooo.SSS3 lASE^s Državni zbor počiva. 'ik Zadnji dve seji v zbornici, dne 20. 1b So. j), m., nista prinesli pravega vspe-ba. Češki agrarci niso hoteli odnehati od obstrukcije. Zahtevali so, da grof fctCrgkh odločno izjavi, kdaj bodo razpisane volitve za češki deželni zbor. ali vsaj, kdaj bodo končina češlco-ne-»Ska pogajanja. Nato ministrski pred-jdnik ni hotel in nI mogel gotovo od-|ov<>riti, nakar so se pogajanja razdr-a. Ob 4. popoldne v petek se je potem ^nčeia zopet seja, ki jo je pa predsednik dr. Sylvester hitro zaključil. Kmalu nato je bila uradno naznanjena od-fcoditev parlamenta, ki bo sklican šele fcačeikom marca. Med tem časom bo gospodaril § 14, s katerim se reši tudi proračunski provizorij za prvo polovico leta 1914. Deželni zbori. Sklicani so sledeči deželni zbori: 5gorn jeavstrijski. koroški, šlezijski. mo-•avski. tirolski, goriški dne 3. februar-a, ni/.jeavstrijski dne 4. in kranjski iuc 5. februarja. 1'redarlbcrški, solnograški, tržaški li bukovinski deželni zbor ne bo skli-«n, ker ti deželni zbori nimajo poseb-tio važnega dela. Gališki deželni zbor je že sklican in bo ravno te dni rešil prav važne in tehtne predloge. Štajerski deželni zbor jo odvisen od pogajanj med strankami, ravno tako dalmatinski, kjer se gre za novo volivno ofonno. )eželni zbor za Istro, ki že več let ie deluje, je bil razpuščen in se bodo kršile nove volitve. Sporazum med Poljaki in Ruslni. l)no 28. p. m. se je po dolgih praskah in sporih med Rusini in Poljaki dosegel končno vendarle sporazum glede de/.elne volivne teforme. To dejstvo ni važno le za Galicijo, ampak za celo državo, kajti Rusi ni so v svoji stiski večkrat bili zanesli ta spor v parla-lament in so tam začeli z obstrukcijo, češ ako jim Poljaki ne priznajo njih pravic, tedaj bodo oni vedno motili zborovanje v parlamentu. Par let so trajala pogajanja med obema narodo-j- nia in večkrat je bilo videti, da ne bo I prišlo do pametnega kompromisa. Prav Eadnje dni pa je posegel vmes gališki L inetropolit grof Szeptycki, kateremu se Je posrečilo v par dneh doseči spravo. Rusini dobe sedaj od osmih odbornikov dva, namesto 30 dobč okoli 60 poslancev in zagotovljena je ustanovitev rusinske univerze. Volivnih okrajev z dvema poslancema se je sprejelo 14. Največje zasluge v tem oziru si je pridobil nadškof grof Szeptycki in skoro edino njemu se je zahvaliti, da so se stranko po dolgem prepiru končno zopet sporazumele. Ta sporazum bode v bočnosti prav velike politične važnosti «a Galicijo, bodisi za celo državo. Zmede na Bolgarskem. Po nesrečnih porazih v zadnji balkanski vojni so začeli v Bolgariji domači boji, ki so za državo morda bolj škodljivi kot so bile bojne izgube. Sedaj bi država najbolj potrebovala miru, a ga nima. Razpisane so po kratkem parlamentarnem zasedanju zopet nove volitve in dežela je razburkana od meje do meje. V novo pridobljenih pokrajinah je šc vodno obsedno stanje, ker se vlada boji, da. bi se ljudstvo ne uprlo Tudi med prebivalci starih kro-novin ni posebno zanesljivosti, .celo med armado nima kralj Ferdinand povsod trdne zaslombe, ker vlada med vojaštvom po večini ruski duh, ki ni sedanjim razmeram prijazen. Ker se pripravljajo po raznih krajih tudi vedno bolj nntidinastične demonstracije, se je bati celo revolucije vsled hude razburjenosti, v kateri je sedaj ljudstvo, Za bodoče volitve so izdani jako strogi ukazi, policija in orožništvo je na nogah, vsa dežela dola vtis vojaškega mobiliziranju, nc pa navadnih voltev. V deveti deželi. Iz nnptoSfMne po Hidei llauKaidu prevel I. M. (Dalje.) V mogočnem diru jo dirjal konj, privzdigujoč slokega Zula pri vsakem koraku. Čudovito je bilo gledati starca Umslopogasa, ko jo dirjal miljo za miljo z malo odprtimi ustnicami. Vsakih pet milj smo se ustavili za nekaj minut, cla se je mogel nekoliko oddahniti, nato pa smo dirkali naprej. »Ali moreš še dalje teči«, sem rekel pri tretjem prestanku, »ali pa hočeš raje za menoj počasneje hoditi?« Pokazal jc s sekiro na neko še malo razločno stvar pred nami. Bil je solnčni tempelj, komaj pot milj daleč. »Jaz dospem tja ali pa umrjem,« je odgovoril. Oj, teh zadnjih petero milji Na nogah mi je bila oddrgnjena koža na notranji strani in vsako gibanje konja mi je prizadevalo velike bolečine. A to še ni bilo vse. Vsled naporov, pomanjkanja hrane in spanja sem bil docela utrujen, vrh tega pa sem tudi silno trpel od udarca, ki sem ga dobil na levo stran. Pa tudi ubogi konj je bil že ves upehan in ni čuda. A v zraku je vonjalo po zori in tako se nismo hoteli ustaviti. Bolje bi bilo, da bi vsi trije poginili na cesti, kakor, da bi se obotavljali, dokler smo imeli še iskrico življenja v sebi. Zrak je bil gost in težak kakor večkrat pred zoro in na stotine majhnih pajkov je na koncu dolgih, trdnih pajčevin plavalo po jutranji meglici. Že so se bila pred nami orjaška bronasta vrata zunanjega mes.nega ozidja, ko se zbudi v meni nov, grozen dvom: Kaj pa, ako nas nc puste noter? »Odprite! Odprite!« sem zavpil in obenem povedal kraljevo geslo. »Odprite! Odprite! Sel jc prišel, sel s sporočili iz vojske.« »S kakšnimi sporočili?« je zavpil stražnik. »In kdo si ti. ki jezdiš kakor blazen in kdo je tisti, ki mu jezik moli iz ust, in kdo je tisti, ki teče poleg tebe kakor pes poleg voza?« »Gospod Makumazan jc, in z njim njegov pes, njegov črni pes. Odprite, odprite! Novice prinašam!« Velika vrata so se odprla, vzdigo-valni most se je z glasnim treskom spustil dol in planili smo preko njega in skozi vrata. »Kakšne novice, gospod, novice?« je kričal stražnik. »Inkubu podi Sorajo nazaj kakor veter oblake«, sem odgovoril in odhitel. Šo malo, vrli konj, še malo, vrli možak! Ne padi, Zor, še petnajst minul vzdrži, ti stari zuluški bojni pes, in obadva bosta na veke živela v zgodo-viru te dežele! Pa dalje smo peketali po spečih ulicah. Mimo solnčnega templja smo — zdaj pa še eno miljo, samo še eno pičlo miljo — vztrajajta, dokler je iskrica življenja v vaju dveh; poglejta, kaka dirjajo hiše mimo! Oj, poglej hleve, pogumno dalje! »Hvala Bogu, vendar enkrat pala-čal« sem vzdihnil, ko so prvi žarki dnevnega svitanja začeli padati na zlato templjevo kupolo. Ali pa pridem tja? Ali se je čin že izvršil? Ali je pot zaprta? Še enkrat podam geslo in zakli-čem: »Odprite! Odprite!« Nobenega odgovora — srce mi je začelo upadati. Zopet zakličem in to pot se oglasi en sam glas, v katerem v svo.je veliko veselje spoznam glas nekega častnika Nileptine telesno straže, po imonu Kara, o katerem sem vedel, cla je poštenjak od nog clo glave — prav tistega, ki ga je Nilepta poslala, da zgrabi Sorajo tisti dan, ko je ubežala v tempelj. »Ali si ti, Kara?« sem zavpil. »Jaz sem Makumazan. Zaukaži straži, da spusti most in odpre vrata. Hitro! Hitro!« Nato je sledil premor, ki se mi je zdel brez konca in kraja, pa naposled se je most spustil, se je odprla polovica vrat in dospeli smo na dvorišče, kjer se je moj Zor zgrudil na tla. Mislil sem da je mrtev. Oprostil sem se izpod njega, se naslonil na zid in se ozrl naokrog. Razen Kare ni bilo videti žive duše, a njegov pogled je bil divji, njegova obleka raztrgana. Sam je odprl vrata in spustil most, ga zopet vzdignil s pomočjo priprav in zaprl vrata. »Kje pa je straža?« sem zasopel, boječ se njegovega odgovora. »Ne vem,« je odgovoril; »pred dvema urama, ko som spal, me je moja lastna straža zgrabila in zvezala in še- 3 le pravkar sem sc z zobmi osvobodil vezi. Bojim se, prav močno se bojim, da smo izdani 1« Te besede so me navdale z novo eneržijo. Oprijel sem sc ga za roko in omahovaje stopal skozi dvorišča v veliko dvorano, kjer jc bilo tiho kakor v grobu, proti spalnici kraljico. Za nami pa se je kakor pijan opotekal vrli Um-slopogas. Prišli smo v prvo predsobo — nobene straže. Oj, gotovo so že izvršili brezbožni čin! Vzlic takim naporom smo prišli prepozno, prepozno! Tišina in samota teh velikih soban jc bila strašna in me je težila kakor mora. Pa dalje! Planili smo v Nileptino spalnico in se ustavili boječ se najhujšega. Zdajci pa smo videli, da je notri gorela luč in da je luč nosila neka postava. O, hvala Bogu! Bila je sama kraljica, kraljica živa, nepoškodovana! Stala je tam v nočni obleki, zbujena ob šumu našega prihoda; spancc se še ni popolnoma umaknil z njenih oči in rdečica strahu ji je zalivala ljubka lica. »Kdo je?« je zavpila. »Kaj to pomeni? O, Makumazan, ti si? Zakaj gledaš tako divje? S slabimi novicami prihajaš — in moj gospod — oj, ne povej mi, da je moj gospod mrtev — da ni mrtev!« je tarnala in vila svoje bele roke. »Zapustil sem Inkuba, sicer malo ranjenega na bojišču sinoči ob soln-Čnem zahodu, ko je gnal Sorajino vojsko pred seboj; zbok tega naj Ti srce miruje. Soraja je odbita na celi črti in tvoja vojska zmaguje!« »Saj sem vedela,« jc vzkliknila zmagoslavno. »Saj sem vedela, da zmaga! Pa so mu rekli inozemcc, pa so zmajevali s svojimi modrimi glavami, ko sem mu izročila poveljstvo! Sinoči ob solnčnem zahodu, praviš, in zdaj se 6e ni zdanilo? Gotovo---« »Obleci se Nilcpta«, sem ji prestri-gel besedo, »pa nam daj vina. Ilitro, pa skliči svoje dvorianice, hitro, ako si hočeš rešiti življenje. Ne obotavljaj sel« Na take besede je odhitela skozi zavese proti zadaj ležečim sobam in klicala na vse grlo, nato pa je hitro obula sandale in se odela z debelim plaščem. V malo trenotkih je prihitelo kakih deset žensk v sobo. »Pojdite z nami in bodite tiho!« sem rekel, ko so začudene strmelo v nas. Odšli smo v prvo predsobo. »Zdaj pa«, sem rekel, »dajte nam vina in prigrizka, če ga imate, kajti utrujeni smo do smrti.« Soba je služila kot jedilnica za častnike telesno straže, ženske so nam kmalu prineslo vina in nekaj mrzlega mesa. Z Umslopogasom sva se lotila enega in drugega in kmalu sva začutila, kako sc nama jc življenje vračalo v žilo. »Zdaj pa me poslušaj, Nilepta,« som rekel, ko sem položil prazno kupico na mizo. »Ali imaš med temi dvor-Janicami dve, ki sta popolnoma zanesljivi?« »Imam jih«, je odgovorila. »Potem jim naroči, da odideta skozi stranski vhod v mesto do vseh meščanov, o katerih veš, da so ti udani, ter jih naprosi, da pridejo z vsemi zvestimi, ki jih morejo zbrati skupaj, oboroženi semkaj, da to rešijo smrti. Nobenega vprašanja; stori kakor pravim, in sicer hitro. Kara izpusti dvorjanici ven.« Obrnila sc je in izbrala izmed dvor-janic dve, jima ponovila moje besedo ter povedala obema več oseb, do katerih naj se obrneta. »Pojdita pa hitro in tiho; gre tudi za vajino življenje!« sem pristavil. V naslednjem trenutku sta odšli s Karo, ki sem mu naročil, da se nam pridruži pri vratih, ki drže z velikega dvorišča k velikim stopnjicam, in sicer takoj, ko zopet zapre vrata za ženskama. Tja sva se podala tudi midva s kraljico in njenimi dvorjanicami. Mej potoma sem pripovedoval Nilepti vse, kar sem vedel o nevarnosti, ki jo obdaja, kako sva z Umslopogasom našla Karo in kako so jo zapustili vsi možki strežaji in vsa straža in da je bila ona sama z njenimi dvorjanicami v celem poslopju. Ona pa mi jc povedala, da sc je po mestu raznesla govorica, da je bila naša vojska popolnoma poražena, da koraka Soraja v triumfu proti Mi-lozi in da so radi te.ga vsi možki odpadli od nje. Dospeli smo žc na dvorišče, tukaj pa me je moja rana začela tako silno boleti, da sem se moral opreti na Nileptino roko; Umslopogas je hodil bolj zadaj in je celo pot jedel. Kmalu nato smo dospeli do ozkih vrat, ki so držale do mogočnih stopnic. Ozrl sem se proti tem vratom in sem obstal kakor okamenel. Vrata so izginila; zunanjih bronastih vrat ni bilo več. Sneli so jih s tečajev ter jih vrgli s stopnic v globočino. Tam pred nami pa je bilo polukrožno stojišče, nemara še enkrat tako veliko kakor velika, okroglasta jedilna miza, pa onih deset črnih mramornatih stopnic, ki so vodilo k glavnemu stopnišču — to jc bilo vso. XXII. POGLAVJE. Kako jc Umslopogas branil stopnice. Spogledali smo sc. »Kakor vidiš«, som rekel, »so odnesli vrata. Ali imaš kako reč, da zamašimo vežo? Hitro, zakaj napadejo nas, prodno se zdani.« Govoril sem tako, ker sem vedel, da moramo braniti in držati ta kraj ali pa nobenega, zlasti ker v palači ni bilo notranjih vrat. Vedel pa som tudi, da bi morilci nikjer drugje ne mogli notri, ako bi lo mogli braniti ta kraj. Kajti palača sama jo popolnoma nepremagljiva, zlasti ker je dala Nilcpta zazidati tista skrivna vrata, skozi katera jc prišla Soraja v tisti znameniti noči, ko jo poizkusila umoriti sestro. »Imam«, je odgovorila Nilepta, ki je v tej sili zopet zadobila vso svojo energijo. »Na drugi strani dvorišča le- že kosi obsekanega mramorja — delavci so jih nanesli tje za temelj novega kipa mojega gospoda Inkuba; zadelaj, mo z njimi vrata.« Od veselja sem malone poskočil spričo te misli. Hitro sem odposlal eno ostalih dvornic na veliko stopnice, čo bi mogla dobiti pomoči od spodaj, kjer. je bival njen oče, bogat trgovec, drugo pa da nam straži vrata. Ostali smo so pa podali na kraj, kjer je ležal obseka-ni marmor. Tu smo srečali vračujoče-' ga se Karo. Res smo našli tam marmor v velikih, kakih šest palcev debelih kosih, ki so gotovo tehtali svojih osemdeset funtov, in tudi nekaj drogov, s! katerimi so jih dclavci nosili. Rrez odlašanja smo položili nekaj kosov marmorja na droge, ki so nam služili kofc nosilnice in štiri dvornice so jih odnesle k vratom. »Poslušaj, Makumazan«, je rekel Umslopogas, »če pridejo ti lopovi, bom jaz branil stopnice, dokler ne bodo zadelana vrata. Sicer padem pri tem, a ne ugovarjaj mi, dragi prijatelj, zakaj žo davno mi je taka smrt prerokovana, Dan je bil lep, pusti, da bo še noč lepa, Glej, jaz ležem tamle, da sc malo odpočijem. Kadar bodo že blizu, me pa zbudi, a ne poprej, kajti jaz potrebujem počitka.« In odšel je ven, se ulegel na marmor in hitro zaspal. Pa tudi mene je utrujenost začela premagovati, tako, da sem se moral pri vratih vsesti in se zadovoljiti stem, da sem delo vodil. Dvornice so nosilo, kamenje, Kara in Nilcpta pa sta jih postavljala preko šest čevljev široke veže in sicer v treh vrstah. A marmor je bilo treba prinesti štirideset korakov daleč in nazaj je bilo zopet štirideset korakov, a vzlic temu, da so se žensko imenitno trudile, jc šlo delo počasi, strašansko počasi izpod rok. Svitalo se je vedno bolj in bolj in kmalu srno začuli od vznožja velikih stopnic nek šum in slabotno rožljanje oboroženih ljudi. Zid jc bil dozdaj šelo dva čevlja visok, gradili smo ga pa dobrih osem minut. Torej so v resnici prihajali. Alfonz je bil dobro slišal. Rožljanje je prihajalo vedno bližje in bližje in v jutranjem mraku smo mogli razločiti dolgo vrsto mož, kakili petdeset vsega skupaj. Zdaj so dospeli do polovice stopnjic, kjer sc jc nahajala velika plošča, ki jc počivala na mogočnem oboku; opazili so menda, da se zgoraj nekaj godi in vsled loga so so ustavili za štiri minute in posvetovali,, nato pa so počasi in oprezno odšli na-prej. Dozdaj smo bili žc skoraj četrt ure na delu in zid je bil že malone tri čevlje visok. Tedaj sem zbudil Umslopognsn. Velikan je vstal, se zravnal in zavihtel svojo Inkosikas nad glavo. »Dobro«, je rekel. »Čutim se kakor pomlajen. Zopet se mi jc vrnila moja moč, prav kakor luč vzplapola, preden ugasne. Nc boj se, lahko se bom dobro boril. Vino in spanje sta mi dala novo srce. Makumazan, imel sem sanje. Sanjalo so mi je, da sva ti in jaz stala Skupaj na neki zvezdi in zrla dol na aemljo; ti si bil duh, Makumazan, nisem pa mogel videti, kakšen je bil moj iobraz. Najina ura je prišla, stari lovec. 'Pa bodi. Zadovoljen sem s svojim življenjem, želel bi le, da bi bil videl kaj več takili bojev, kakor včeraj. Pokopljite me po šegi mojega ljudstva, Makumazan, in obrnite mi oči proti zuluški deželi.« Nato me je prijel za roko, jo stresel, pa odšel proti bližajočemu se sovražniku: V tistem trenutku spleza v veliko jnoje začudenje zuvendski častnik Kara v naglici črez zgrajeni zid, izdere svoj meč in se postavi mirno zraven !Z ula. »Kaj, tudi ti prihajaš?« se je nasmejal stari vojnik. »Dobrodošel, dobrodošel, junak! Dobrodošel, ki zna umreti kot možak, ki se ne boji smrti. ■Pripravljeni smo! Kakor orli si nabru-Simo kljune, naše sulice se bliskajo v solncu, željni smo boja. Kdo prihaja pozdravljat mojo glavarico (sekiro)? Kdo bi rad okusil njen poljub, kojega fcfed je smrt? Jaz klavec, jaz, brzonogi, jaz, Umslopogas iz ljudstva Amazulu, povelnik Ukomabakosov, Umslopogas, rejenec kraljevega jezika, rejenec Ma-kedame, jaz, iz kraljevega rodu Tijaka, jaz, zmagalec nepremaganih, jaz jih kličem, jih poživljam na boj, jih čakam. O, ti si, ti si!« Ko je govoril ali pravzaprav pel to Svojo divjo bojno pesem, so oboroženi Sovražniki, med katerimi sem pri naraščajoči svetlobi ugledal Nasto in [Agona, planili po stopnicah kvišku in ivelikan s težko sulico v roki je skočil Iz vrste svojih tovarišev, pohitel čez deset polukrožnih stopnic in sunil pro-Iti velikanu Zulu. Umslopogas je premaknil telo, nc svoje noge, tako da je IBunek zgrešil, v naslednjem trenutku pa je njegova sekira razčesnila napa-idalcu glavo, da sc je mrtev zvalil po Stopnicah. Pri padcu mu je padel iz troke ščit iz kožo povodnjega konja in SZulu se je še vedno pojoč pripognil in Ka pobral. V naslednjem hipu je tudi junaški JKara podrl svojega moža, nato pa se je pričel prizor, kakor mu ga ne pomnim Snakega. Napadalci so planili po eden, dva, (trije po tistih stopnicah proti staremu Kulu, a kadar so prišli, je zahreščala gfekira. Leto 1812. {Doživljaji francoskega vojaka.) (Konec.) Med potoma zapazimo starega vojaka, ki se je komaj premikal naprej. Ko smo ga došli, smo ga spoznali: bil je oče Elliot, ki smo ga že davno smatrali za mrtvega. Bil je najstarejši vo-Jttk regimenta, bojeval se je pod Napoleonom že v Egiptu in je bil zaradi svojih zaslug obdarovan s križcem čast- ne legije. Bil je silno slab; oblečen je bil večinoma v raztrgano cunje, iz katerih sc je dalo komaj spoznati, da je bila to nekdaj vojaška obleka. Pa vkljub temu je starec nosil s seboj vse, kar je bilo za vojaka predpisano, telečnjak, puško, bajonet i. t. d. Obstali smo pri njem in skoro hkratu zaklicali: „Oče Elliot I" — „Da, dečki, tudi jaz sem zopet tukaj," je slabotno odgovoril, „to-da," tu so ga oblile solze, „kot siromašen pohabljenec, ki ni za nobeno rabo več. Petindvajset let je že, odkar sem vojak, in v tem času ni še nihče videl solza v mojih očeh; danes pa moram jokati, zakaj danes me bodo ujeli kozaki, ker ne morem več naprej in se ne bom mogel braniti. Štiri tedne sem blodil okoli, pa mi nihče ni vedel povedati, kje se nahaja armada. Štiri strašne tedne gladu, mraza in negotovosti I Do tukaj sem še nekako prišel, toda kmalu bo po meni, zakaj moje moči so docela izčrpane." „Toda moje še niso," zavpije pri tej priči Pikart, ki je starca poznal že sedemnajst let še iz Italije. „Naj me zlodej vzame, če pustim, da bi te Rusi ujeli; prej bodo še imeli opraviti z menoj. Magari če bi te moral nesti na ramah, jaz te nikakor ne zapustim. Vem, da sta istega mnenja tudi moja tovariša. Toda najprvo pojdi z menoj; imam nekaj zate. S temi besedami ga je prijel pocl pazduho in ga peljal s seboj v najbližjo hišo. Tudi midva sva šla za njima. Vzprejeli so nas prijazno; gospodar hiše je bil star mornar in ti ljudje imajo vedno dobro srce. Pikart je posadil svojega starega tovariša ob peč, izvlekel eno izmed vinskih buteljk iz plaščevega žepa, napolnil velik kozarec z vinom in dejal: „Tu, stari tovariš od triindvajsete brigade, spij ga na dušek! —Tako!— In sedaj še enega! Prekrasno! Pa še tale kos kruha in mesa! Vidiš, saj gre in kmalu bo boljše." In v resnici; slabost starca je izginila čudovito hitro, ko je povžil vino in jed. Mornarjeva žena mu je iz-mila obraz z gorko vodo in odstranila ledene svečice z njegove brade in tako se je zdelo, da je stari vojak postal povsem drug človek in pozabil vso svoje gorje. Iztegnil je roko in se zasmejal rekoč: „Ej, presneto, Pikart, zdaj pa naj le pridejo kozaki I Videli bodo, da je stari Elliot vojak na svojem mestu I" V tem trenutku je vstopil Gran-gier, ki je med tem časom pazil odzu-naj, kdaj se bo vrsta začela premikati. Pove nam, da stoji tik pred vrati voz s prtljago kralja Murata. „Govoril sem," pravi, „z voznikom in ta je pripravljen vzeti očera Elliota na voz. Le hitro 1" — Naslednjo minuto jc že sedel stari vojak na vozu. Narednik, ki je spremljal voz, je zaklical: „Naprej," toda Pikart zakriči: „Stoj!" stopi na voz, sleče svoj plašč in zavije starega vojaka vanj, rekoč: „Tudi plašč moj vzemi s seboj v Pariz," nato mu vtakne še zadnjo steklenico vina v žep, skoči nagloma dol in zakliče: „Zdaj pa le vozite v božjem imenu 1" Mi smo vet selo klicali: „Na svidenje v domovinilt oče Elliot pa je le premikal ustnice, n» da bi mogel izgovoriti kake beseda Dve debeli solzi veselja sta se mu po>' svetili v udrtih očeh in sta po izmtf čenem licu zdrknili v brado. Komaj smo stopili zopet v vrstd ko je prišlo povelje za odhod. Čez pol ure je ležalo mesto Elbing za nami Še tisti dan smo na ledu prekoračili Vislo gredoč tako nasproti dogodkom usodepolnega leta 1813. Teh doživljajev nisem pisal zato, da bi proslavil svoje ime, ampak zato, da si poživim spomin na tisti tako slavni začetek in tako strašni konec velike vojske, spomin na tiste ljube moje tovariše, ki jih je usoda skozi ono grozno zimo peljala z menoj, bodisi v grob, bodisi domov na naša francoska tla. Toda teh poslednjih je vedno manj, večinoma že spe v Gospodu. Dogodki, katere pripovedujem, se bodo včasih zdeli neverjetni, toda nihče naj ne misli, da sem kaj pridal, kar ne bi bilo resnično. Vsak bodi prepričan, da je to le majhna slika onih strahot; da so se tiste dni godile celo take grozne reči, ki jih sedaj, ko se jih po tolikih letih živo spominjam, skoro sam ne bi verjel, dasi sem jih videl s svojimi lastnimi očmi. Pisal sem te spomine leta 1813., ko sem bil v ujetništvu in 1814, ko sem se vrnil v domovino, torej ob takem času, ko mi je bila groza pre' teklosti še v živem spominu. Konec. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 48/<% brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. zjutraj do i. popoldne. Glej inserat! Dom in svet. -j-Iz seje kranjskega deželnega odbora dne 31. januarja 1914. Vzame se na znanje, da c, kr. poljedelsko ministrstvo pritožbi Tomaža Pavšlerja in delniške družbe Ltykam Josefsthal proti ministrski razsodbi, s katero je deželi podeljena vodo-pravna koncesija za deželno elektrarno ua Završnici, ni priznalo odložilne moči. — Sklene se predlog na deželni zbor glede 51 poslovnika za revizorje deželne banke. — Zgradbo vodovoda za Stari trg in okolico se da tvrdki Kunz v Moravskili Hranicah, — Glede na pritožbo tvrdke Grssner & Glanzmann v Tržiču, da pošilja upravitelj-stvo dež. dobr. zavodov njeni bolniški blagajni slovenske dopise in račune, se naznani c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju, da deželni odbor nima povoda te prakse spremeniti. — Sklepi obč. zastopa na Krki glede proračuna se razveljavijo. — Sklene se načrt zakona za vodovodni odbor občin Dolenji in Gorenji Logatec. — Dovolijo se podpore gasilnim društvom: Št. Vid pri Vipavi, Naklo, Stara Loka, Trebelno, Dobrava, Zasip, Gorje. Kako liberalci gospodarijo. Že V zadnji številki smo sporočili, da je zmanjkalo v občinski blagajni občine Dolina pri Trstu 00.00'J kron. Starega župana in deželnega poslanca Pa n por ca so odstavili in izvolili na njegovo mesto dosedanjega podžupana in Pangerčeve-ga prijatelja Martina Samca. Pravijo, da niso v občinski blagajni še vsega odkrili in da bo primanjkljaj najbrže še večji. Sedaj so začeli pregledovati vse stare račune, katere je Pangerc delal. Pangerc je eden najbolj zagrizenih in najbolj širokoustnih liberalcev v slovenski Istri. Katoliških društev in organizacij ni mogel trpeti in jih je preganjal, kjer jih je le mogel. Ljudje so se ga bali, ker je imel zelo široka usta in je nastopal z nenavadno predrznostjo slovenskega magnata in ošabnega komandanta. Adijo, g. Pangerc! — Tiskarski spor bo poravnan? Vlada razglaša: Dne 28. m. m. so se na Dunaju začela pogajanja med tiskarnarji in pomočniki. Predseduje tajni svetnik sek-čni načelnik dr. Mataja; razen njega je navzočih še več drugih visokih uradnikov iz ministrstva. Kot strokovni izvedenci posredujejo: Komerc. svetnik Buxenstein, predsednik nemškega tarifnega urada, pivdsednik nemških principalov Franke, predsednik nemških pomočnikov Gieseke in še par drugih. Od strani avstrijskih principalov so bili navzoči: ces. svetnik Anczyc iz Krakova, Beaufort, posl. dr. Rašin, Wiesner iz Prage, dr. Hutschmann, Holzhausen, Jasper, Honetz, Reiser Ro-scnbaum z Dunaja, Jakobovvski iz L.vova, Zech iz Inomosta; pomočnike zastopajo: Dungl, Etiler, Fallek, Holzl, Lehr, Neme-ček, Pochop, Romanik, Schiegl, Turner in Wieser. Dne 1. t. m. pozno zvečer se je med prizadetimi strankami v vseh glavnih vprašanjih dosegel soglasen sporazum. O podrobnostih se bodo pogajanja nadaljevala tekoči teden pred veliko avstri:sko tarifno komisijo; ako bi se v kakem vprašanju ne moge doseči sporazum, bo o njem razsodil sekčni načelnik Mataja s sodelovanjem zastopnikov nemškega tarifnega urada. Pogaj-.nja se dovrše najbrže tekom tekočega tedna, tako da se bo s prihodnjim tednom redno delo v tiskarnah zopet načelo. Pametna prepoved. C. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu je naročilo Županstvom, naj trikrat okličejo in prepovedo takozvano „voglarjcnje" in postavljanje „šrang" ob priliki ženitovanj. Ta razvada spada med najgrje in najti* pogvibnejše ter daje priliko za kaljenje lavnega miru in reda, ker pride do pretepov in pobojev. Proti vsem, ki bi kršili prepoved, bo najostrejše postopalo. Dostojno petje ženinu ali nevesti pri podoknici je le ledaj dovoljeno, ako ženin ali zastopa k neveste skupno s fanti za to prosijo pri županstvu in to da dovoljenje po dogovorjeni pogodbi glede nagrade. Tako prepoved | naj bi izdala vsa okrajna glavarstva. : Čas je že tudi, da prepove oblast san-| kanje po javnih cestah. Nihče si skoro ! ne upa stopiti več na cesto. Mraz na Koroškem. Zadnji teden je bil na Koroškem zelo hud mraz. Posebno lnulo ie trpelo voiaštvo na vajah in nočnih stražah. Zaradi ozeblin na rokah in nogah je moralo žc veliko vojakov v bolnišnico. V vojašnicah v Celovcu je po sobah tako mrzlo, da jim v posodah celo pitna voda zmrzu-je. »Pištolice za strah« so nevarne. Iz Vogelj na Gorenjskem pišejo: Zadnji čas so dobili tudi v trgovinah na deželi takozvane »pištolice za strah«, ki so jih ob Božiču otroci radi kupovali in seveda pridno ž njimi streljali. Da pa te pištolice niso tako nedolžne, je pokazal sledeči dogodek: Brat in sestra, Franc in Marija Žun iz Vogelj. sta se pred kratkem s takim „orožjem" igrala in pištolica se je tako nesrečno izprožila Francetu, da je bila sestra hudo poškodovana na glavi in so jo morali peljati v bolnišnico. Revica bo ob eno oko. Je pa celo nekaterim otrokom take nevarne igrače po neprevidnosti starišev Miklavž prinesel, kar pa ni imeti za Miklavžev dar, ampak za parkeljnov. O^enj v I.frfifcnf^urnovem zavodu v Ljubljani. V noči od 30. na 31. m. m. je v Lichtentluirnovem dek'išk. zavodu v Ljubljani nastal ogenj v sušilnici za perilo. Prvi je zapazil ogenj domači vrtnar Fmnc Ve-rovšek ob eni uri pet minut ponoči in takoj pozvonil z velikim zvoncem. Llsmilien-ke in uslnžbenci so b'li v naslednjih hipih že na nogah ter hiteli v sušilnico, začeli nositi vodo in gasiti. Kmplo nato je prišel nnčni stražnik in pos'al po požarno brambo, ki je bi'a v par minutah na licu mesta. Ker je bilo pa vse zamrznjeno, ni mogla takoj uspešno delovati. Ko so odta-jali led in je začela delovati brizgalna, je bil ogenj kmalu udtišen. Za poslopja, v katerih se naha;aio spa'nice, šola itd. sploh ni bi'o neposredne nevarnosti, ker str ji sušilnica popolnoma sama zase. Pretežna večina gojenk — zlasti manjše — ni do jutra o nesreči niti nič vedela. I.e več'e gojen-ke, ki spe v traktu nasproti sušilnice, so se zbudile; toda sestro, ki nadzorujeio v spalnicah, so tudi te nermdoma pomirile in vzdržale med njimi največji red in mir. Niti ena deldich ni šla niti iz sobe, kamo li na dvorlSče. Tcfn'-1-n le vlndnl red in ti-hota nri gašenju, kar se je jako ugodno opaža'o. — Ogenj je uničil stropovie in podstreš;e sušilnice, notranio opravo, zlasti pa ve'iko trnovJno rerila. Poškodovano je r»~ tudi zidovje. Škoda se ceni na 5000 K. — Pretirana ljubezen do živali. Kralju Ljudeviku III. bavarskemu so se predstavile aristokratke, ki so ga prosile, da naj prevzame proleklorat nad azili za bol. ne živali, ki jili nameravajo na B v ar-skem ustanovili. Kralj jih jc mirno p^slu. š<-1 in vprašal, koliko denarja cla so o na. brale. Ko so mu poved; le vsoto, jim je .d. govoril: Bolne živali se usmrte, bolnim ljudem se pa mora pomagati. Nabrani denar porrbite rajši za bolne in brezposelne ljudi, ki jim boste tako koristile, medtem ko bolnim mačkam, osoin in konjem ne poma-grte. Ubogajte me in storile boste dobro delo. Dame so kralja, kakor se poroča, zelo razočarane zapustile. Štirje rodovi mlatili skupaj. V Kalu na Goriškem jc umrl lani OOletni Jožef Bukovec. Bil je do zadnjega časa Krepak mož, ki je nosil še bremena. /ani-mivo je, da je pred 3 leti še mlatil v družbi svojega sina in vnuka. Petletni pravnuček Mihec pa je gledal, kii^o 3 rodovi njegovih prednikov mlatijo. Novi davki na osebno dohodnino. Kdor nima 1000 K dohodka, je davka prost. Od 1000 K do 170« K znaša davek K 1300, od 17(10 K do 1800 K znaša K 15-20 (kakor doslej), do 20 o K znaša davek 18-70 K. pri K 3000 — 3200 znaša davek K 40'80. pri K 4000 — 44)0 znaša davek K (>0.50, pri K 5200 . .00 znaša davek 100-50, pri K »200 — 10.000 znaša K 234. od 10 do 11 tisoč znaša K 273*— (doslej le lv 258; davek je v tem razredu povišan torej le za K 15). Pri 100.000 do 200.000 K dohodka se da-vek na vsakih 4000 K dohodka povija za 2(18 K (doslej le za 200 K). Kdor ii maja. Z ozirom na svojo stanovske in službene razmere si lahko vsakdo bere dobo, v kateri želi doslužiti svojo orožno vajo. Tozadevno pa se je treba nemudoma zglasiti z domobransko knjižico pri županstvu svojega bivališča, v Ljubljani pa v vojaškem uradu v Mestnem domu in sicer najkasnej« do 15. februarja t. 1. Zakasnele prijavo s najbrže ne bodo moKle vpoštevati. — Automobilna zveza Celje — Ljubljana je vsled slabih cest začasno ustavila "ves svoj promet. — Zmrznil je 50letni v Grebinj pristojni Janez Arnolčnik. Bil je žganja pijan. KF — Brihtna punca. Neko dekle v Pulju se Je zadnjič zamudilo, ko se je zvečer domov vračalo. Ker se je bala materine pridige, se :e vlegla v sneg in si sama roke zvezala. Ko jo je policist našel, mu je pa pripovedovala, da je bila z roparskim namenom napadena. Zdaj pa je prišla resnica na dan in utegne gospodična slišati zdaj -pridigo namesto od matere, od oblasti. — Prve zvončke so 27. t. m. trgali ob Soči v Gorici, ko je komaj skopnil sneg in Jto se je toplomer dvignil šele 6 C nad ničlo. Nemški eesar Viljem cepil drva. Nem-Skemu cesarju Viljemu je nasvetoval njegov zdravnik, naj bi nekoliko več delal telesnega dela. Cesar je dobil nekega delavca in je vsak dan ž njim žagal drva, jih cepil in skladal. Drva, ki jih je napravil, je daroval delavcu, ker ga je ta naučil drva žagati in klati. Laški kralj gre v Tripolis. Laški kralj Viktor Emanuel se odpravlja na spomlad v severno Afriko v Tripolis, v deželo, ki je šele lansko leto postala laška. Volkovi požrli celo drnžbo. Na Ruskem blizu mesta Grodna so požrli volkovi družbo 8 ljudij, ki so se peljali na izlet. Prismojen svet. Plesni učitelji v Parizu pripravljajo nov ples, ki se imenuje Tatao. Ples je star že 6.000 let in -stee pleše še dandanes na Kitajskem, frlesavec in plesalka se ne držita, ampak sta zmerom oddaljena drug od idrugega in se eden drugemu priklanjata. Zraven pa poklekujeta, klecata Is koleni in se sploh zelo čudno obnaša-ita. Plcsavci stoje večkrat tudi na eni Bami nogi kakor štorklja. Ker je svet Idanes vedno bolj prismojen, se ne smemo čuditi, če bo kmalu vse začelo plesati Tatao. Snažnost v starih časih. Na sna-žnost so v preteklih stoletjih ljudje jjako malo držali, naj bo že kmečki lju-idje ali gospoda. V 17. stoletju so nosile gospe na Španskem celo poleti 12 do 18 fcpodnjih kril, iz dragocenega, težkega iblaga, obrobljenega z zlatimi in srebr-mimi čipkami. Krila so cenili eno k Idrugemu po 500 do 600 kron. Samo eno ;Spodnje krilo je bilo iz platna. Razkošje je bilo veliko, a snažnosti malo. Kraljica Kristina je imela tako umazane roke, da se ji je komaj koža videla. Pisatelj Leo piše 1. 1672.: Francoske go-IBpe zelo gledajo na zunanjost v obleki, pampak njih telo je umazano. Spodnjo »bbleko so prejšnje čase menjavali sa-jrno enkrat na mesec. Španska infan-Itinja je prisegla, da bo nosila toliko Basa, eno samo spodnjo obleko, dokler l©o njen mož mesto Ostende oblegal. Kosila jo je od 12. junija 1. 1601. do 22. Septembra 1604. Odvetnika stopila v semenišče. Na ffrancoskem sta dva priljubljena advokata, voditelja katoliške mladine zar prla svoji pisarni, dasi sta uživala velik ugled in sta stopila v semenišče, kjer študirata bogoslovje. Polet okolu sveta. Newyorški aero-klub je sklenil, da priredi polet okolu sveta ob svetovni razstavi v San Franciscu. Tekmovalci se bodo dvignili v San Franciscu in se morajo tekom 90 dni vrniti. Zmagovalec dobi 100.000 dolarjev. Za polet sc določi ruta: San Francisco. New York, Belleisle, Gronland, Izland, Hebridi, Eddinburg, London, Pariz, Berolin, Peterburg, Moskva, Mandžurija, Koreja, Japonska, Komčatka, Beringova ožina, San Francisco. Miljonar — berač. V New Yorku je neki znan miljonar živel čudno dvojno življenje: miljonarja in berača, o čemer se nikomur niti sanjalo ni. Stvar je prišla še-le po njegovi smrti na dan. Te dni je namreč v neki newyorški bolnici umrl berač znan pod imenom JVilliam Šmith. Ko so natančnejše preiskali njegovo obleko, so našli med drugimi listinami oporoko, podpisano od Duddly Jardina, gori omenjenega znanega miljonarja, v kateri razpolaga s premoženjem enega miljona dolarjev. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da sta bila berač Šmith in miljonar Jardine ena in ista oseba. Kaj je nagnilo moža do takega dvojnega življenja, ni znano. Najbolj čudno pa je, da se je miljonar tudi oženil kot berač in živel z ženo in dvema otrokoma v beraški, zapuščeni sobi, za katero je plačeval po en dolar na teden. Družini se niti sanjalo ni, da je njen poglavar miljonar. Kako je čudak napravil oporoko, viri molče. Kitajke — morske roparice. Na kitajskih vodah se večkrat zgodi, da pridejo na kak parnik v potnike preoblečeni pirati, ki potem ob ugodnem nočnem trenot-ku navale na moštvo, se polaste parnika in ga oplenijo. To bi se bilo kmalo zgodilo tudi nekemu angleškemu parniku na West-Riverju; vendar se je pa kapitan, ki se mu je nenavadno veliko število potnikov čudno zdelo, še o pravem času začel natančneje zanimati za ljudi na ladji. Kmalu je dognal, da ima na krovu nad 60 preoblečenih kitajskih roparic, ki so bile vse oborožene in so imele pri sebi bodala in revolverje. Parnik je nato pristal v prvem najbližjem pristajališču in oddal nevarne potnice oblastem; piratinje so zvezali in jih odpeljali v Hongkong. Na Kitajskem je za morsko roparstvo določena smrtna kazen. Napredovanje katolicizma v Indiji. Iz statističnih podatkov o razmerah v Indiji 1. 1912. izhaja, da živi v Indiji in Birmi 2,311.000 katoličanov latinskega in sirskega obreda. Splošni prirastek nasproti leta 1911. znaša 20 6%, prirastek iz anglikanskih vrst 15 6%. Vsega skupaj je v Indiji 4 milijone kristjanov, 220 milijonov brama-nov, 66 milijonov mohamedancev, 9 milijonov fetišistov, 11 milijonov budistov in 22.000 judov. Zima na severu odnehava. V Berolinu in v zahodni Nemčiji je nastopil jug. Toplomer kaže več stopinj nad ničlo. |(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(C(0(C(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0? m r5> | Gorenjske novice p l M<<<<<0C0C<0C0C0C<0C0C0C<0C°fe(2&CoCoCoCoCoH g Bohinjska Bistrica. Kakor čujemo, posestvo Matevža Pibra kupila na sodnijsi dražbi tukajšnja posojfnica. Pri tem gospe darskem polomu je zelo veliko Bohinjce prav občutno prizadetih. Hotel Pošta je r prodaj; da se tudi v najem. Prostor zelo pr. praven, poleg glavne ceste. g Moravče. Podružnica kmetijske dri žbe je imela v nedeljo 25. jan. občni zbci Izmed članov je bilo 18 navzočih, ki so i; volili sledeči odbor: Predsednik vlč. g Jai Bizjan, blagajnik Ign. Detela, tajnik Ign& Tome in odbornika: Fr. Orehek in Fr. Bizi:, Navzoči člani so naročili drevesca, druge p prosimo, da se ob pravem času zglasi Splošno lahko rečemo, da je zanimanja z kmetijsko podružnico veliko premalo, kaj 4 K, ki jih plača vsak član je pač vredn dati za list »Kmetova'ec« in za štiri lep 'Vfivesca, ki jih vsak dobi. Podružnico zi. stooa predsednik in tajnik na obenem zbe ru kmetijske družbe. — Iz Vrhpolja se nai poroča, da se vrši na Blaževo nedeljo p popoldanski službi božji v šoli pogovor • vodovodu Javoršca, Vrhpolje in Stegne i o sprejetju občinske ceste, ki veže Vrhpoij z novo cesto. Stvar je velike važnosti, zai naj se ga možje zanesljivo udeleže. g Šmartno pod Šmarno goro. Kmeti s!'ir'i nnnpHsjo v »Slov. Dr mu«. Hotiški učite1) ne poseda in ne r«*-graja no liberalnih gostilnah, zato ga treb pomočiti v gnojnico »Slov. Doma«. Ker | učitelj Rigler ne širi liberalizma, zalo pa hr di svetogorski učitelj Gorišek misijonar! po "Hotiču. Vse liberalce v Zasavju vpraš; mo, kaj bi reklo liberalno učiteljstvo, če 1 mi na tak način kot »Slov. Dom« pisali t učiteljstvu? Eno zadevo bo pa iz svetogoi ske šole pretresala šolska oblast, če ie »ne varnemu« učitelju Gorišku prav ali ne, O je namreč prevzel kurjavo šolske peči. Ki šo'ski svet je lani meseca maja dal naprr viti tri sežn;e razklanih bukovih drv, ki ji je oktobra in novembra pri najlepšem vr« menu suha spravil, da Je bil lahko ž njirr zadovoljen. Dne 13. jan. pa pride okrajt šolski nadzornik na Sv. Goro in med potj sreča učence, ki so šli dve uri prezgodaj i šole. Učitelj pa si zna pomagati in zvrn krivdo na krajni šolski svet, ki baje ni sr hih drv pripravil, niti dal peči omesti, vsle V Domoljubi?!^ $1* v 8 česar ie peč kčdi a in se soba r,i dala razgreti. na k?r e krtini šel. svet dob:1 iz Li'i-je graio. ki ;e pa ni znal mirno v iep vtakniti. Dimnikar bi bil že o Božiču rrd omete! a uči'eli ie imel tistikrat v šoli otroke, in ker ni hote! takrat čakati, ie moral sec- i priti omesi šolsko peč, ki pa kadi e vsled neugodnef? vetra. Zadn a s m re- čen? \T Dolenjske novice w —---- d Krka. V zadnji seji |e občirski odbor sVenil, ce ti liberalnemu gasilnemu društvu 200 K podpr re, da se bedo pokrili stroški libertlr.e veselice in kup^ere zastave, katera jim sedaj v r.ekem kotu gniie. — C- ece žuonišča 'e krško župriio spravi' Borštnin tudi v velike stroške. Vedno se e ta liberalni modritan pritoževrl tako dolgo, da bo župnHče vseeno novo. Pri tem ima pa občina radi pritožb ve iko stroškov. — D bili smo dobrega naduč. g Samca, ki zc-'o marljivo dela v šoli in zunai šole posebno pa e-po vedi cerkveno peiie. d Mirnska dolina, Na Mirni ie bi'o dne 26. ianutria mraza 22 C. Ena suknja je bila pre~alo za teča strica. — Občinski odbor v .Mirni ie sklenil. da ne bo občina več plačevp'a ord£n)3ta. Bodo pa rrg e molčale, dokler ne bo krnkurenčna obravnava drrčače odločila. — Malo premegarfko že-lezn'o ie ustavi' mraz. Sedaj vozijo na saneh premog na k. c: »Vipava" Vipavcem! Ena najvažnejših točk na starodavni cesti z juga, črez Gorico v Ljubljano, je gotovo trg Vipava. Nimam pred očmi tukaj preteklosti, saj za njo še jud« ne da nič. Pogledr ti hočem rajši v bodočnost tega prijaznega trga. Cel svet je povezan z železno mrežo; železna cesta veže tudi najoddaljenejše kraje, rudi vipavska dolina, trg, mora dobiti železnico, Ali bo to v treh, petih ali desetih letih se ne ve; gotovo pa bo in središče bo: Vipava-Trg. Ali se bo vila zelezna kača črez Vipavo na Postojno, ali crez Branico v Stanijel ali proti Ajdovščini ali kamornbodi, vipavski Trg igral bo tu važno vlogo. Oživela bo trgovina z lesom, s »krli«, katerih je poln Nanos, povzdignila se bo kupčija z živino, katero pošiljamo sedaj na umetno zboljšane pašnike na Nanos, vinska kupčija bo znatno pridobila. Ze sedaj dobiva »Vipavček« svoje ime na severu, koliko bolj potlej! »Trg. jma ^ jaštvo in ne malo. Zidajo se vojašnice j, sc bodo še. Kdo more pa biti tako kratko, vicen, da bi trdil, da bo vse to le za pa, let, le deset let? Vojaki so tu ir, bodo za to ie skrbijo prijateljske evropske raz! mere. Kjer je pa vojaštvo, raslo tudi večjt potrebščine in ž njimi trgovina. Drugi vu boljše bodočnosti za naš Trg. Tujski promet vsled zanimanja za n». ravno lepoto Trga raste od dne do dne, Pa ima res tudi svoje naravne posebnosti in krasote. Izvir Vipave, Podskr-b, stari grad, Nanos, Zemoni. Marija Devica v Lo-ra'e vipavsko Brezje«, lena okolica, vse to mora privabiti tujce v dolino. Iz navedenih točk je jasno da Ho Vipava vspevala. Kaj pa sledi za Tržne? Zagrabi trenotek«, zdaj je ieieid gorko, sedaj kuj! Današnli čas zahteva odlcinosfi, hi. trosti in podjetnosti. Zato zberim" ves de. n:r cele deline v Vipavi, v Trgu. K ko to? V vsakem večjem kraju deline, če e še ni, v-'rnovimo podružni-e, vipavske R jfajj. novke. Denar ostani doma, toda ne mrtev, rmoak brdi plodonosen! Občir- rabi vodne sile! Vipava—Trg, pa bre/ elektri-1 •''! Kaj nima trška voda res nobene moči? Reiem samo toliko; dajte mi s no trije dobri posestniki v Vipavi svoje : t, e, in v enem letu. če ne prej, svetila bo po Trga električna luč. Kako naj se to zgodi, tukaj rc morem poj; snevati. Pustimo to družin, ki so od rreMirja-. Občina kupuj zemli . Zemljišča bodo draga! Kako žalostno ie 'cdaj videti in slišati, da propada trliko lepih posestev in jih pokupijo begati posamezniki za sramotno ceno 600 d<> S10 k!l Občina poskrbi za stanovanja čestr ■ om i« njihovim družinam. Taka stanov ni:i nwo. Pa ne le za te, ampak tudi za letovičarje treba kaj bolj poskrbeli. Skrbimo za reklamo naših pridnih lepot! Mi, ki smo tu doma, ne znamo ceniti svojega kotička rPod skrlo«, krasote Nanosa itd.! Kako sc govori o lepoti Vipave po Trstu in Gorici! Že krr je zdrčs! sa-modrč. naši gorjani bi rekli »motov:lo«, skozi Vipavo, lahko opazujemo zanimanj Goričanov za naše lepote! Trž."•.' nora i« pa izlet v Vipavo sploh zelo priljubljen, saj imajo s postaje Štanjel pešboda komaj dvi uri. Ali sc nc množijo vedno t"di trum« hribolazcev na Nanos? Torej slike n»*ih prirodnih lepot med svet: po časopisih « fotografijah! Rekli smo: Zagrabi trenotek! Varujmo se pa po drugi strani neke velike napake, ki jo imajo navadno ljudje, ki hočejo hitro obogateli, namreč da nc bo sam« grabel', po geslu nekaterih brezvestne^"-ovca se striže, kedar ima volno! 'J0™ blago, poštena kupčija, točna postrežba, , zmerne cene, vse to privabi tujce. Glejte, da se ne bo godilo, kakor ne-l kje v bližini Trga, da je vsled draginj« ^ ma, šla gospodinja po piščance in ja)ca I Gorico, pa je bila še na dobičku!! ' Torej Tržani, občinski očetje, na o ge, na delo z,a prihodniost našega trga1 Išče te sreča, um ti je dan, našel jo bodeš, če nisi zaspan! Prijatelj & n Iz Zagorja na Pivki. Pred par leti sta .'Sva obč. moža pobirala po hišah krone v JU namen, da se bo napravilo pri soseski-9em vodniaku perišče. O nabranih kranah -pa ni ne duha ne sluha; le toliko vemo, da •e hrani dotična nabiralna pola pri županstvu. Ako je županstvu kaj znano o nabranih kronah, ga prosimo, naj poskrbi, da se nabrane krone nazaj vrnejo z obrestmi Vred. n Žiri. Podobčina Vrh bi se rada izločila iz n.-še občine ter postal samostojna ofrčina. O tej zadevi se bo raznravlialo ka-fcfer slišimo, v obč. seii dne 14. februarja. Žjjrovci jim ne bom0 delali ovir; le proti t etri u bodo nastopili, da bi Vrhovci prite-jjftili del žirovs''c fare na-se. Prizadeti del affrovske fare (Ooale, nekaj Brekovec) bi ffitmreč zelo slabo zamenjal, ker pot iz ,0bal ali ce'o od Jureča na Vrh pozimi ni rjdvno preveč prijetna. Vrh tega ne bo v ko-jrjffct žirovski frri, ako jo bodo razkosali kar 'hlied štiri občine. Žiri - OeUca - Dole - Vrhi -rr Vendar, ko bi sc Ooalci iz prijaznosti in dobrohotnosti nasproti Vrhovcem, da bi 'Mm pripomogli do samostrine občine, le :®da'i ter pozabili, da Žirov in zveze z Žirmi Mpb" potrebu'p!o nego vrhovške občine — 1»; hodi'o v Žiri kunovat, prodaiat, k maši fn torej z is'o potio in trudom opravijo tudi jrvoie opravke v občinski pisarni, kar se na Vrhu menda vendar ne bo dalo! — ene ovire nc bodo motfli pre nagati. Prtflejmo: Dohodki nove obline bodo tile: Ženitovanj-«>V'e 7'flrsnice 50 K fv recnici i;h ne bo nikoli toliko''; užitnina 100 K: godbene licence !n morebitne kazni 20 K: lov (no novi deželni postavili ?5 K (pa bi 1->hko z mirno veslio še te črtali. Žirovska občina ima po-Jovico (200 K) lovske najemnine iz lova na ijivfe pete'ire, P'< seveda niso na Vrh", ter iz lova po \-rsni?Hh hribih. Vrh že sedaj ne pomeni ve'iko v lov. oziru. ko bo 'ov prost v gotovem pomenu dohodki za ob'"iio mon- da ro b^do ver'i1. Od ob';gari;e, ki da'e let- tno 27 K obresti, pa bo ime'a nova občina sVrh ravno to'iko kot ima sedaj žirovska, to pravi nič, ker obMgacija ni občinska last, iplrveč (fosnodarshefia odseka na Vrhu. cupni dohodki tore:: 195 K ali okroglo 200 on. Približni stroški bodo: Vrhovskim vezem se daip ••»''a? Ipfno 168 K: za Iz-tfore podpore 48 K; redno za bolnika iz Hlevnega vr^r- 50—60 K: lorej samih pod-j&or letno "'06 K. Iz zanesljivega vira vemo, SHa bo treba v kratkem prav za ondotni Kraj te podnore znatno zvišati. Ko bo zabelo uradovati občinsko predstoiništvo, ne bo tedna, da ne bi priš'a kaka terjatev zdaj za pogrebne stroške tuji občini, za prevo-znino bolnikov, otrok. Drugod naj vprašajo, kako je z ubožnico, zlasti v razmerah, vr-hovškim podobnih. Če ostanejo povprečno pri vsoti 500 K za daljšo dnbo, bo za obči-|no zelo ugodno. Tz. ?'rov dobivajo za svojo [golo (v 1. 1913.) 335 K. Za otroke svoje ob-ičine, ki bodo hodili v šolo v Zavrac, bodo tplačeva1! najmanj 150 K (sedai p!aču'e židovska občina čez 300 KI; za liste, ki bodo "tod"! iz njih občine v šolo v Ž:ri. ^50 K — lorej za tri šole 'etno skupno: 935 K. Za li-pencovanje bikov 40 K. Za ogledovanie 3imnikov 40 K, Za potrebščine občinske Jisarne. kurjavo, snaženie: 150 K. Za po-fravo obri«-' ■'• ipo v. ■žunanu, taj- liku. slugi 900 K, (V par letih bo težko sa- mega tajnika za to plačo dobiti, kot se bodo lahko kmalu prepričali.) Nepričakovani stroški: 150 K. Torej skupni stroški: 2865 kron. (K sejmom, ako jih bodo hoteli imeti, bodo mcra'i doplačevati.) Ako torej primerjamo skupne stroške v znesku 2865 K s skupnimi dohodki v znesku 145 K, ostrne še nepokritega 2670 K. Torej vsoto2670 K na obč. dok' do' Davčna ""oč podrla "tre Vrh znaša 1259 K 45 vin.; Opale 1056 K 27 vinarjev; skupaj 2315 K 72 vinar,ev. To se pravi: 115 nroceniov h^do doklade znašale, ako jim bodo Opalc; pomagali. Ako prištejemo začetne stroške, ki bodo ob u-stanovitvi občine, v znesku 300 K (deželni odbor zahteva že "?00K'V za inventar (najpotrebnejši!) 300 K, ki bodo doklade krj prvo leto: 141 T! V letu 1917. bodo zidali novo šo'o na Vrhu! In ko bo samosto na šola na Vrhu, se bo vsako'etni šolski proračun znatno pomnožil; od 1. 1917. bo za oboje treba dvign;ti d0k'ade vsai za 50% — torej skupne občinske doklade od leta 1917. za občino Vrh 191 (to ie: od vsake krone dve kroni! V Žireh ie od krore samo 80 vinarjev!). Pri tem pa še vedno štejemo Opalce k temu vrhovškemu računu; a ti so že stori'i notrebne korake, da ostanejo tam, kjer so bili do zdaj, oziroma se bodo še poti vi7~'i se rlpvo'1 -'.-n. tfe obči^p. T--ei TV»~de pr'o1'"no pol d^v-č^e moči rovi občini — dcklade pa re podvojilo in dosežejo višino, 7.a k.Aero se .,o navadi dovo'jenje ne daje. To se pravi, priti iz dežja ood kap. Mi smo prepričani, da se previdni in pametni možje ne bodo vjeli v nas1av'ie,-p zan'1'e, ki jih razgrimaio na zvit način naibrj jik-rpV; sami, ker se h'iža čas občanskih volitev in se za nie ž" resno Pripravljajo. — Vrhovci bodo ali pod žirrvs'-o obrtno, a'i pa bodo zdihovali pod težo občinskih doklad in z njimi vsi, ki se iim bodo pridruži'!. Saj ni ='o ne pred leti, ko so poskuša'! z lastno občino ter pristopili zopet nazaj k stari občin! — pa bi š'o sedrj. Icr Vio vedno več novih stroškov in potreb? Naše n*nenrc ie: Velike občme l^žjp shaja;o — občani imaio v velikih občinah mani stroškov in več dosežeio (naj začno 'e t''di Vrhovci n. pr. zahtevati pota, cesto, za. ka*e»-e so podorre skoro že zagotovljene in treba od strani vrhovških odbornikov 'p nodregati) — torej se ie treba držali velikih, davčno močnih občin, ki lahko ka! prenp'p;r in ne siliti k majhnim, kjer bo vedno večja bpračiia. — Zmrznil je v noči —'O. '-«, ,Iii>fT \x Gororn strmi poresrečil, rb'e?al ter Z""r7ni1. Podotin" nerrnga fg zade'a Ta-nc7'< Vj7. S?la fPrezarl: padel J« te'1'o s-r.: in vs'cd notranjih poškodb umrl 28. jan. N. p. v m.! »Deseti brnt« n? Viču. Krasno vspe'a narodna igra >-Deseti brat« se ponovi v ne-delio dne 8. februarja. Začetek ob 4. uri popoldne. Izobraževalno društvo v žabnici pri Škofji Loki priredi v nedeljo dne 8. februarja popo'dne ob 3. uri gledališko predstavo, pri kateri se uprizorila dve igri: »Svoie-glavna Minka«, šah igra v 4. dej. in >Ribi-čeva hči«, burka z mešanimi vlogami in petjem v enem dejanju. Vstopnina: sedeži po ' 60 vin., stojišča po 40 vin. K obini udeležbi vabi odbor. Izobraževalno društvo Stara Loka priredi v nedel o 8. februarja veselico v dvorani pri gospei Je'ovčan. Na sporedu je petre, »Trije tički«, burka v dveh dejanjih. Nastopi tudi tamburaški zbor. Začetek ob 3. uri. »Sveta vo;'ska« v Vipavi. Prijate'je »Svete vojske«, društva treznosti vabimo na sestanek, ki se vrši v nedeljo 8. februarja ob pol 8. uri zvečer v sobi izobraževalnega društva. Izobraževalno društvo v Mekinjah vabi k predpustni veselici, ki se vrši v nedeljo 8. febr. v Društvenem domu. Spored: 1. Miletič: Tamburica, koračnira; 2. Svibrnj-ska ružica, valček; 3. A'jaž: Na bregu, poje moški zbor; 4. Gerbič: Prgcdba, poje moški zbor. 5. »Teta iz Amerike«, burka v treh dejanjih. 6. »Drzni zrakoplovec«, burka v enem dejanju. 7. Ferančič: Nos. Šaljivi spev za moški zbor. — Začetek točno ob pol 4. Ples v zraku. Trst, 2. febr. 1914. Tržačani še niso videli do nedelje popoldne take čudovite znamenitosti, kot je bil Pegoudov ples po zraku nad žavlsko kotlino. Odkar je prišel glas, da Pegoud obišče Trst, se je vedno in povsod govorila o njegovih predrznostih. Zanimiv program zr&čnega plesa je v nedeljo dne 1. t. m. popoldne privabil na žavlske travnike polovico tržaškega prebivalstva. Vozili so trije posebni vlaki z državnega kolodvora. V prometu so bili vsi tržaški avtomobili in iz-voščki. Drugi so se zopet odpeljali s tramvajem in miljskimi parniki, a večina ljudstva je pa šla peš. Brezštevilna množica je popolnoma obkolila ograjen letalni prostor. Na hribu jugovzhodno od aerodroma je mrgolelo radovednega ljudstva. Prišlo je polovico vojakov tržaške garnizije z godbo bos. herc. pešpelka št. 4 in častniki. Nestrpno je pričakovala nebrojna množica čudežev, in si ogledovala pripeljani aero-plan, s katerim sta imela dva francoska monterja vedno opraviti. Do 150 mož bro-ječa policijska straža je komaj vzdrževala red. Mladi Francoz, junak dneva, se je pripeljal z avtomobilom in s smehljajočim obrazom sprejel ovacije občinstva. Zdravnikom, ki so bili pripravljeni za slučaj nesreče, je rekel, naj gredo rajši drugim ljudem pomagat. Pegoud je nato temeljito preiskrl svoj aparat. Nekaj pred pol štirih je strel iz možnarja javil, da se čudoviti ples po zraku začne. Drznega aviatika so monterji privezali z jermeni k aeroplanu, kar je bilo potrebno za letanje 7. glavo navzdol. V trenutku se začne aparat naprej, po zemlji premikati, nakar se vzdigne, zavija v krogu vedno višje, nagiblje enkrat na levo stran, potem na desno, poslednjič se postavi popolnoma vertikalno na eno in potem na drugo stran. Nato se zopet vzdiguje v krogu, zavija naglo na levo in desno, obrača predni del navzdol in navzgor in se preobrne v zraku, da leti nekoliko časa z glavo navzdol, nakar sc zo-■ pet obrne, ponavlja obračanje z repom, za- Čne strmoglaviti navzdol proti občinstvu, ki glave dol pritiska v strahu, da bo padel, a v zadnjem trenutku obrne aeroplan in se zopet zravna. Po polurnem premetavanju in prekobacavanju se v krogu spusti po isti poti, kakor se je vzdignil, in se ustavi skoraj na istem kraju, odkoder je odpotoval. Občinstvo, ki se je komaj oddahnilo vsled Pegoudove predrznosti, mu burno ploska. Čez četrt ure se slični ples ponovi, ki je še nekoliko bolj predrzen in pretresu-joč. Lepemu uspehu je pripomogel tudi krasen solnčni pomladanski dan. Predrzen ples se je v ponedeljek popoldne ponovil. »Bogoljub« za iebruar izide okoli 15. tega meseca. Raznoterosti. Srečen bajtar. »Hlas« poroča: V Č. Krumlovi živi bajtar Tuha, ki je nekoč na dražbi kupil za neznaten denar staro so-hico Matere Božje, izrezano iz lesa, pa pobarvano. Ni še dolgo tega, ko jo je videl pri njem prijatelj starin, pa ga je vprašal, ako bi ne prodal sohice. Tuha je bil že pri volji prodati kip, ali ker mu je tujec ponudil zanj 40 K, ga je debelo pogledal. Cena se mu je zdela visoka in je vzbudila v Tuhu misel, da je kip več vreden. Pa ga ni prodal. Rekel je, da se mora posvetovati z ženo. Kmalu se je raznesel glas, da imajo pri Tuhovih staro sohico, ki je znatne vrednosti. In prihajali so kupci od blizu in daleč, in ponujali za sohico celo po nekaj st 'okov. Tuha se pa le ni omehčal, in prav je bilo, da ne. Tuhova Mati Božja je prišla v časnike, in naposled je stopil v Tuhovo hišo zastopnik c. kr. umetniško-zgodopis-nega muzeja ministrstva za bogočastje na Dunaju. Ogledal si je kip in spoznal, da je ta sohica dragoceno delo XV. stoletja, in da je iz samostana Zlatokronskega. Pa je odbrenkal na mizo Tuhu za Mater Božjo 30.000 K. 1 Avstrijska ekspedicija na južni tečaj. Dr. Feliks Konig, voditelj avstrijske antarktične eksoedicije je odpotoval z Dunaja v Berolin, iz Berolina pa potuje v Hamburg, Kodanj in v Kristijanijo, da izvede podrobne priprave za potovanje na južni tečaj. Potovanja se udeleži tudi neka eskimeška rodbina. Kupili so že tudi 150 eskimoških psov. Trpljenje rejenčkov. V Tokaiju na O- ! grškem je neka Siimegesz izvrševala nekako obrt s tem, da je sprejemala v rejo majhne otroke. Kako se je ubogim rejencem pri njej godilo, priča ta-le dogodek: Te dni je triletna Marija Mizokai nekemu drugemu rejenčku vzela drobtinico kruha. Za to jo je zverinska oskrbnica kaznaovala na ta način, da ji je zvezala roke in potem otrokove ročice toliko časa tiščala na razbeljeno p'oščci na štedilniku, da so popolnoma zgorele Deklica je v strašnih bolečinah ,umr a. Žensko so zaprli, rejenčke pa oddali idrugim družinam, ;. ,T T.?"ns.ka družba vjeta. Znani inšpektor Ti t z je dal te dni prijeti cel kup brezposelnih ljudi v Trstu, ker je zelo /verjetno, da se bodo med njimi zasle-»i oni vlomilci in tatovi, ki zadnji čas ) po Trstu s tako vnemo svoj posel lzvr-| šujejo. Pri tej priliki so pri nekaterih našli ccle zaloge vlomilskega orodja. Večinoma so brezposelni Tržačani m Hrvati. Obsojen bivši ropar cerkvenega premoženja na Francoskem. Kot sokrivca nu-ljonskega sleparja Dueza so pariški porotniki te dni obsodili na štiri leta ječe Martin Guthierja, glasovitega Combesovega pomagača pri ropu cerkvenega in samostanskega premoženja na Francoskem. Človeka ustrelil radi dveh divjih rac. V Bačini v Dalmaciji se je večja družba odpravila na lov na divje race. Padli sta dve raci, a ni se vedelo, kdo jih je zadel. Pobral jih je N. Tomaševic, češ, da jih je on ustrelil, temu je pa nasprotoval Danko Kastič in trdil, da je race ustrelil on. Končno sta se dejanski spopadla; Tomaševic je zgrabil svojo lovsko puško in ustrelil Katiča. — Srečke in zastavna pisma. Stranke, ki dobe od nepoznanih tvrd iz inozemstva cirkulare glede nakupa srečk j in zastavnih pisem, naj se v lastnem i interesu informirajo v pisarni trgovske 1 in obrtniške zbornice v Ljubljani o zanesljivosti tvrdke, ki razpošilja dotične cirkulare. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUB-LJANI PRIPOROČA: Jurčič-česnik, Domen. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. 80 vin. Ta po znanem Jurčičevem romanu prirejena igra je izredno ljubka ter lahko uprizorljiv/i in se odlikuje po dejanju in osebah, ki so islinito vzete iz srede narodnega življenja. Anzengruber, Krivoprisežnlk. Narodna igra s petjem v treh dejanjih in sedmih slikah. 80 vin. Prednost te igre obstoja v mar-kantno risanih značajih in nad vse živem dejanju. Igra izvira izpod peresa enega najboljših in najbolj znanih nemških dramatikov, ter je prevedena v večino kulturnih jezikov. F in ž g a r, Naša kri. Igrokaz v stinh dejanjih, 1 K 40 vin., vez. 2 K 50 vin. To je priznano klasična in najboljša slovenska igra, ki je izšla izpod peresa našega znanega pisatelja umetnika. Kjer bo šla ta krasna igra čez oder povsod bo budila narodno zavest ter dvigala blagočutnost občinstva. XXX J?,LCnk\e>wicz: Slt°*l pustinje In puščavo. Boman iz Mahdiicvih časov. 2 K 80 h, vez. 3 K 90. - Sla vnoznani poljski pisatelj nas v tem prekrasnem S«? Sp°Znav!Ui divjo Afriko in njene se divjejše prebivalce Deželič, V burji i„ viharju. Ilustro-van zgodovinski roman iz jugoslovan- 8$evin 0SU- 3 K 30 vin'» VM 4 K Finžgar, Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. 2 zvezka broš 6 K 80 vin., vez. 8 K 80 vin. S p i 11 m a n n: Zadnji dnevi Jem. zalema (Lucij Klnv). Zgodovinski ro-ma i. Dva dela 3 K 80 h, vez. 5 K 40 h.-_ Ta prekrasna povest se vrši lc nekoj let po Kristusovi smrti in se konča z razdejanjem jeruzalemskega templja Krmar Milanovič. Povest 1 K 40 h vez. 2 Iv 20 h. — Kdor hoče spoznati morje in njegove strahote, naj bere t0 povest, ki pretresljivo slika blodnje ubogega mornarja, ki se je edini otel iz potapljajoče ladje. Danes rdeč — jutri mrtev! so bi lahko opravičeno trdilo z oti. roii» na stoti-ro sredstev, ki ho jih danes v časopisih nnmun a. «la juto zopet u po/.orisča izginejo Tu ne pom ga nobena reklama ko sredstvo samo no drži, kur naznanilo obljublja. Nasprotimp, opo. zarjan.o tukai kratko, poni/.n» in brez vsuko reklame na d\a sredstva, ki sta s.- že Oii zadnjega m lotianeni kot popolnoma zanesljivo izkaza.t in sicer • i. izborni KeNerjov/••liic-nj fluid r znamko „Elzafluld", kateri — kakor smo so sami prepričali — odpravi bolečino, ozdravi, osveli, okrepča mi6i< e in kito, vpliva oživljajoče in poveča opornost. prepreči mnogo rovmatičn b n lahkih bolezni, ki se jih dob* vsled prepiha ali piobl. jonja I2n■alih ali fuivojnih alt 2 specialni steklenici Iran-ko 5 K. 2. Vam hočemo povedati, da tisočero ljudi prot i po manjkanju apetita, goreč, ci (Sod-bronnen), teži v ielodru. nagonu k pluvaii|'i -labobhra, kov« anju. naponjanju m prod vsak* mu motenju prebavo« posebnim uspehom rabi Kal-lorovo odvajalno ltal>arhara* kronljico h znamka „El/a« krogljic©", nškat. 4 K t ran ko. In v« dno zopet čujemo rc i: Nič ne grč čez dobroto oboh Kellerj.vih pr»-.piratov z znamkama .Klzatluid* in .Klaa- kroglpce", ali pazi naj so prod posnemanji in narodi ual se ju pristno s tem, da so natančno naslovi na E. V. FELLEB. lekarnar v Stubici. Elzalro 16 (Hmlskol Prav teko dobro ko zrnata kava diii ob pravilni pripravi edino popolni kavlnl nadomestek:. Kathrelnerlevs IKnelppova slad na kava. Sam z dobrim mlekom in malo sladkoriem zaužit, je pristni Kathrelner pijača, kakrina mora biti. Kdor ho(. k*| nsUnrn.lUg. na) Mil* KaUtralnorJavlai Mmm U Uadno kavo a. Or, OiUMi tm taU|UM It. K ;iUPW%IMmv;*l0im-VI.lU^UU.tfi^ima,'l.mj"1 "-1- I fff 1 ."V VI'. vJJUa»^J« lajša in ozdravi bolezni v prsih, kašelj katar, influenco, astmo. OriPinolvi zcvoi d K 4'— v vrh leknrnnh. .........................................................1............. .....* ""-1* Sirolin "Roche TUDI BABICA JE ŽS VEDELA. Illi,ll!llllillllnl|lllllll|llllllllllllira ............................................................................... da mora rabiti lc Schichtovo milo, čc hoče oprati perilo brez mnogo truda do belega kot »neg. Schichtovo milo, znamka "Jelen", ima nenadkriljivo pralno moč in ohrani perilo kakor novo, ker je — v nasprotju z mnogimi novomodnimi pralnimi treditvi — zajamčeno prosto jedkih, ostrih sestavin, vsled katerih perilo kmalu ra/pade. Zaupajte imenu 5chi'ht! Že 60 let sc odlikuje. 2, »Noge in roke potegni skupaj in jih krepko --- Pri vsakem delu, domn, na vrtu in .na polju se pripetijo runitve, katere 'moramo varovati pred zastrupljenjem. Najboljše sredstvo za take slučaje je 'fcnano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Glej inserat! §1. Lki.e'j. Franc, na la način se nikoli ne priučiš plavanja; glej mene!« Zločini v nori«n!cah. Te dni so r"'1 i pred sodiščem v Vel. Varaainu štirje sLio-žaji iz tamošnje norišnica, ker so lanr o nelelje nekega blaznika, ko ga je nepr< la besnost, do smrti pretepli. Bolnik sam je naslednji dan tožil zdravniku, kako so ga strešniki tenli. Zdravnik je dognal, da :e imel umobolni zlomlienih več reber in težke notranje ooškodbe, katerim je še listi dan podlegel. Sodišče je tri sirežnike obsodilo vfkega na dve leti težke ječe; četrti je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen. Največje zlo in obenem najbolj razširjena bolezen setlan]eua časa je še vodno kronično zaprtje iu neredno odvajanje. To je posledica zastajanja jedil-nih ostankov po črevesu, ki povzroča v celem organizmu skrajno neprijetno občutke. Dolgotrajno neredno odvajanje popolnoma oslabi človeka in ga stori nezmožnega za delo. Najboljše sredstvo zoper obstipacijo jo po izjavi zdravnikov strokovnjakov iz vseh delov sveta, splošno znana Sajclehnerjeva „Hunyadi Janos" grenčica. Imejte jo torej vedno pri roki. Odbsr zajndrEJi le z iii o žitno kavo. Zaračunamo o v platnenih vrečicah 5 kg za K V— V svrlio prav posebnega shninievnnja jo lazpoSilja-mo pri prvi iifiročbi v a-koniur v li pi pocinkani pločevinasti sk»r.lji (imitacija star. srebra natančno po tu vtisnjeni sliki)vskupn leži 5 kg za K 4'EO. Postni no plačamo sami. V teh :knt-ijali ohrani kava mesi ce svoj zboren okus.316 Oldricl) VildčcK.Praga-Karlio štev. 204, oddelek 20. Odgovorni urednik Jožet Gostinčar, drž. poslanec. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 28. jan. 1, 71, 23, 72, 8. Duncj, 31. jan. 37, 36, 19, 46, 34. 3. suni od sebe — sai to vendar ni-- 4. nobena umetnost.« — SKRIVALNICA. Kje je Francoz? Trije vajenci ▼ »tarosti od 15 do 16 1< t s- Hprrjmo v trgovino mešanega bUgu pri Maknu Gantarja, v Žireh - Tabor 30, nad Skoljoloko. 370 Kupi se posestvo prometnem kraju, trgovina ali gostilna. Ponudbe na F. O. poštnoležeče Medvode. :*»M} Na prodaj ste Z posestvi »no SO oralov. drugo (I oralov. Cena 7000 oziroma 6000 K. Vod pove Ant. Kobllšek, GolUe p. Kre.nice, 37J SPOMENIK KRALJICE DAGMAR. Vsi časopisi poročajo ravnokar o prekrasnem spomeniku, katerega je odkril hvaležni danski narod svoji oboževani kraljici Dagmar, ki je bila hčerka slavnega češkega kraljevskega rodu Pfemislov. Še lepši spomenik pa je postavil tej slavni ženi češki pisatelj Beneš-TrČ-bizsky s svojim prekrasnim zgodovinskim romanom »Kraiica Dagmar«, ki se dobi tudi v slovenski prestavi. To je eden najlepših slovanskih romanov, poln domorodnega navdušenja in ljubezni do domače grude. V njem je opisana najznamenitejša češka zgodovina kakor tudi žalostna zgodovina polab-skih Slovanov. Povest pa prepletu skozi in skozi s svojo milino in dobroto očarujoča prikazen kraljice Dagmar. Slovenski prevod slane 3 K 20 vin., ve. zan v platnu \ K 30 vin. ter se dobi v Katoliški bukvami v Ljubljani. Finžgar, Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. I. knjiga 3 K, vez. 4 K. II. knjiga 3 K 80 vin., vez. i K 80 vin. Samec prikupljivo zunanjosti, 40 let star z 1(1.(100 K premoženja, želi so priženiti na kako posestvo, gostilno ali trgovino. Zmožen jc vsoh teh poslov. Prednost so daje dekletom ali vilo. vam brez otrok. Itesne ponudbe s sliko sc prosi na upravo tefju lista pod št. 319. . Jako znamenita banka išče v vsakem mestu za prodajo zakonito dopuščenih srečk proti mesečnim o-brokom. Ponudbe pod „veliki zaslužek 783" na a-nončno pisarnoHenrik Schalek, Dunaj I., Wollzeile 11. Zu kro&Dj.rjc. tržno prodajalno, rnzproilajal-cp in za vsako gospodinjstvo razpošiljam pri stiskanju lahno poškodovano toaletno milo vsakomur 5 kg za 6 50 K (60—62 kosov), dišečo po vrtnicah, mandeljib. vijolicah, glicerinu, eoli-aeih. n.ošusu, lilijenem mleku itd. it a/pošilja po povzetju največja izvozna tvrdka za toaletno milo Franc Humano, Dunaj II., Aloisgas-se 3/6. Naročajte „Domoljuba"! Semenska trgovina AL. KORSIKA £iubliatia — $leiweisova cesta — Vrtača 3. Naznanjam Castitemu občinstvu, da jc izšel moj novi ccnik z« 1. 1914. in se dobi brezplačno in poštnine prosto. 21'J Z odličnim spoštovanjem JU. ^{orsika. Hudobni ljudje ko. i„o l;i namesto da bi razlJSllJGosto n^mv m^oTT^0 ,hi''vr«,l»" «•-natanko na to, sredstvo moderne znanosti, katero teknm na 14 lin, vsled vplivanja na brbonCIce pmvzrocv da prifro lasic takoj rasti. Neškodljivost I« zajamčena. - 10.000 krou v flotovinl-- plačamo noiobradcu ali plešastemu ali ima-točemu redko Icsovie, ki It breziispri"' npcrubiiai .Mos-batzam' iesl tednov. ivrdka je edina, ki da loko jamstvo. /'"« niSki opisi ln priporočila. Svarimo nui"» P'™ ponarejanji - Poizkus z VaSIm „Mos-i'»>« moin'' se je obnesei. Tekom 8 dm se I« " pokazala rnst l»s, ln vzllc temu, da so bili »«•» ln mehki, so bili dovolj trdni. Tekom lite««" —-se ie razvila naravna bflia orade in sedal 1« bil viden uClnek VaSega balz. I. C , dr. Twerg, Kodanj. — Podpisana priporočam uporabo nego neprekosljivega danskega ..Mos-balzama" vsakomur, kdor želi, do mu zrastejo novi '"I* Izpadali so ml lasje, da so nastala gola mesta: po 3tedenski uporabi „Mos-balzuma »o pričeli las|e rasti, poslnjali so gosti In težki. GspdC. M. C. Anrtcrsen, Ni). Vestera«'1«^ kodani. - i zavoj „Mos" vel/u II/ h. - Diskr. poSiljanie prof preiplaci ali povzel|u. N«r«'c' se pri naivei/i speč. trnovim nasvetu; MOS-MAGASINET, Kopenliagcn U. Uinrmark. (Dopisnice tranklratl z 10 vin »n.mi..-.i ----—- ' k- Priporočamo Kolinsfio fiavino primes v Korist oBmejnim Slovencem! Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 4. februarja 1914. Cena Cena Deželni pridelki: R2 ...... K v Živina, meso 2ivu vuga: K Lv b u <4 _ Goveda puana . 71 — 18 — i olein ležka . . . m — Oves...... IS _ Teleta mala . , . »0 — Proso belo . . 22 SO PrnSIC..... ■ti — Proso rumeno . . 18 in KoSIrunl . . . 88 — Koruza s':th . . 17 Ml Koruza nova * . 16 _ Kuretnlnain drugo. Let«..... Grah...... M Laneno seme >1 _ Maslo kuhano o< — _ K L60'— do . . >80 — DomaČa detelja HO - Maslo surovo ot! Fuot Hiliri.fnii . . 31 _ K J>70'— tlo . . . :t8n — Fižol 1'repeliCar Sanmii svežat Speti: :S». — K1701 Mandtiioii 27 Ml Slanimi ptenajena Mast svinjska . 108 — 10 — iOII — Krompir . , . 4 40 Loi....... .,3 — Zelje sveže . . — laica ioo komadov 14 — Zeha KIsio brezsodft * - Kepa norenjska . —- — — 60 Hepit svežn . . 3 — Kača ...... 2 — Kepn kisla brezsod; 8 — Gos...... i — Brinie...... 18 — Kumna..... 7n _ Gobe suhe. • , . 88 - Kolonijalno blago: Suhe hrti' ke . . . — na debelo: i Sulte CeSplle. . . 4« — ležice...... — — Rt2 Kannoti od Želod......j — K 25'— do . . 38 — Smrekovi storži 10 — Kava Sum os otl Seno...... 8 - K «611— . . . 80 — 6 — SlHdkorodl<84 -do 8« S ielrolej.....I 50 Jožef Železnik na Lukove!, pošta Zidani most, štajersko, proda svojo linseti i o ki meri 30 ornlov in je od teli 22 oralov lepili gozdov za 8.000 K. Tovarn;; za Mesfkrill Zenit' družba z omejeno zavezo Mor. 2umberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materija!. Zastopnik: Zajec & Korn, Ljubljana, Dunajska cesto. 73. 249 Boli tndf najmanjša rana! Sloveče, skozi 40 tisotkrat preizkušeno, antiseptično varuje rano pred nečistostjo, zabranja vnetje, lajša bolečine, hladi in pospešuje hitrejše za-celjenjc in se tudi kot ločilno mazilo ne more pogrešati v nobeni hiši. I puičiru 7« vin . razposilin »o vsaki ilan po pošt i proti improinoslatvi eiienkn K 3* 10 Zft 4 puii ii o, K 7 — rn ltiptiHčic prosto poštnine na vrnili kra<. BUD A rUFD C. in kr. dvorni . tnAbnbtt, dobnvitolj. lekarna .pri t'rneni orla" PRAG*. Mala strm, igli Nerudovc lil 11. 203. /Aituye v meh lekarnah Avitro • Offrike Vil teli zavitkov Imajo poti. zavarovani varstveno ~KJi ZNAMKO Ikif Akcijska tovarna za poljedelske stroje Ed. KGkora, Prerov išče dobro uvedene, strokovno izobraženo ZASTOPNIKE event. odda samoprodajo svojih izdelkov. Milijon konjskih odej * K Z'90 Zn Balkan namenjene n zaradi vo nc izustili, iz pristne btnsteltlrmtlnio volne. torc silno lop-le m za zimo neobhodno potrebne, '.AKI cm do.ge in ca. t*icm S rone, vsivl, ruiavi in drati-barn z lenimi barvamml bnrdurnmi, se bodo razprodaiale le malo časa za polov. Silo tovarn. Sko ceno po ie K 2-SO komad. Te zimske konjske odeie so dvakrat toliko vredne in sc bodo Droda)8le po teh čudovito hIzkiIi cenim samo dokler • bo kai zaloge in sicer: 1 komad zimskih kouiskih ode) stane le K 2-90 3 Koma-ii „ „ „ „ „ K 8-25 6 komadov „ „ „ „ „ K 16-- ?6'll hnmornzprotliilfl po povzet|u: M. Sivobod«, Dunaj III 2 Hiess(jasse 13 404. Dobro uvedena, izborno delujoča tovarna za mušje lovilce išče za Ljubljano in okolico izurjenega zastopnika proti visoki proviziji. — Ponudbe pod A. M. 1000 349 na upravo lista. F. K. KAISER, puškar Ljubljana, Seftenburg. ul. 6 priporoča svojo največjo zalogo pušk In samokresov ter lovskih priprav. — flvto-p mutifne pištole ,Brownin(i', ,Steyer' itd. S Najboi ši lopič »SflLUT«. V zniocfi i mam vse potr^bSC ne a ribji lov v nsjveCjl izbiri po nniipžjlh cenah. Poprava koles (bicikijev) ler njih deli. Poprav ia toč o n ceno. Umet?lnl ogenl. "Saii^- C. kr. prodata smodnika« Cenik zasfoni in poStn ne prosto. Adolf Hauptmann-a nasled. A. ZANKL sinovi Ivornica barv, lakov in iirnežev priporoča: 152 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karboline), čopiči itd. A. Zanki sinovi, Ljub-Cenlk zastonj. Naslov zadostuje liana Najceneje ive brzoparilnike vse vrste slamoreznice in vse drune polfedelske strne ter železnino ponujata m Karo! Kavšeka nasl. jScliiieiclor Vcrovšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana Dunajska cesta 16 Ljubljana Ne zamudite zahtevati cenik! Ne zamudite zahtevati ceniki F, -JII4 13 ~ 15 Važbeni oklic in poziv k napovedbi. Po znlitevanju stavb. pure. št. 26 to je hiša št. I!>. klet, svinjak in vodnjak stnvh. pare. ;t.29 gospodarsko jioslnp e št. 411 sadu i vrt s kozolcem na 7 oken, s kozolcem na II oken in 2 sušilnicama, pure. št. njiva v Kodnali, solastnina do vi. št, 48 k. o. 1'ihaboj in priliklino. ci stavb. pare. št. 27 I t. ie velik pod, hlev in pare. št. 2,3 pašnik ......... d) pare. št. r>0 sadni vrt. 34 'JO 570 105 38 H .0 Skupaj n) | are. št.41!) I gozd na Klinih. >') >, 4I!I ^ „ „ c) „ „ 4lil/3 „ „ ") >, „ 419/4 „ „ „ Skupni 178 5 I 20 -5 — ;t:> I - 111. a) pare. št. 522 7 gozd v Drčah. *>) .. » 5-2» „ „ .. 81 — Skupni | 15 . IV. C.elo posestvo v Drinji t. j. vi. št 1!) k. o. Selo pri Mirni obstoječe h pogorele zidanice stavb. pare. št. 22, pašnik pare. št 213, vinograd jiarc. št. 214, gozda pure. št. 216 in pašnika pare. št. 220 in pritiklin. n) pare. št. L06 3 gozd v Uebri >') » „ -0(1/6 ...... c) „ „ 20« 24 'I) „ „ 210 r,i «) „ „ 20« 39 f) „ „ "JOS,4« M M n » Skupin VI. VII. pare. št. 20«,57 gozd pod Brezovem pare. št. 20«,82 gozd pod Dre-zovem 342 5700 1055 82 7237 I 8: 50 1 — 50 200 50 350 70 80 150 1 — 228 - 384t. 011 702 : 54 54 ! 07 482.') 33 33 133 33 33 ! 33 233 | 32 40 , «7 53 ' 33 100 32 114 II« 45 18 24 17 33'i! 0« 8 09 223 18 1148 11 «3 451 183 244 17« ;>3'.t> I 05 80 92 97 59 vin. | u; pure. rit. . Ou/85 k. pri Mor. g. 70 7 23 72 30 ' '8 79 705 30 775 40 :s(xj ; «8 122 28 163 04 117 «1 '241 53 43 94 39 80 48 20 b pare.St. 2«« 80 g. pri g. Mor. g. .•i „ ................ 10 14 14 78 101 147 43 81 07 98 «2 ;>4 Skupin • j2 15 ;LI i), -14 IX. a) pare. št 20« 1 >2 g. Keš. hrib b) „ „ 206' 112 „ „ „ C) „ „2(10,21...... d) „ „ 206 132 „ „ e) „ „ 20« 137 „ „ ,, f, n ,. 203,148 „ ,. 14 12 5 5 5 1 83 30 50 148 123 50 50 50 15 35 98 82 33 33 33 10 jI 3.; Skupal 4.1 |3,> .15 211(1 811 X. a) pare. št. 224 vinog. v Orešju b) „ „ 237 „ „ „ ? o 29 . 19 o ; 32 51 <>.> 90 95 65 21 34 15 11;; «3 II) Skupaj 10 74 107 0 i 1 i;, XI. a) pare.št.421 9 g. pri Kump. b) „ „ 421/10 „ „ „ C) „ »» »J » « d) „ ,. 421 29 „ „ e) „ „ 421 34 „ „ 33 14 22 24 22 13 55 42 • in 337 141 225 244 «>2,) 20 34 52 94 224 94 1 >0 Iii2 151 so 81 Skupaj 1 17 ..1 1175 4s i mi. pare št. 4199 gozd na Klinih 25 250 U> tu XIV. a) pare.št. 217 Op. sedaj g. Keš. h. b) „ „ 218 4 „ „ „ „ „ C) „ „ 218, -i ,, „ „ „ „ 1 4 1 — _ 10 40 10 0 2ti ' « KI 117 hi Skoraj 'i - 00 40 ni XV. pare.št.419,11 gozd Pretroš 25 |- 250 1«(. lil XVI. „ 418 10 „ /aguben 22 50 225 — 150 _ XVII. „ „ 351 njiva v Zlmiluni 22 84 22- 40 152 'Ji XVIII. „ „ 446 .. v Dolgenjici o»> 14 221 40 147 M- XIX. „ ,. 4«l travnik v Mlakah 100 0-1 1000 44 lili« m. XX. „ „ 407 ...... 54 40 541 05 303 In XXI. „ „ 470 njiva oh travnikih 41 32 413 25 275 5i j XXII. „ „ 488 ,. za cei kv iio 43 45 434 50 | 289 i 0. S XXIII. „ 490...... '.'« i,., 2<> i 50] 177 : 07 •j XXIV. „ „ 447 „ Dolgiinjiva 53 52 ' 535 20 35« S(' XXV. „ „ 405 travnik Dol. trav. 237 ' 25 2372 50 15sl ti. XXVI. „ ,. 460 njiva oh travniku 39 74 397 40 204 113 XXVII. „ „ 513 „ za cerkvijo 37 93 379 32 252 t-H XXVIII. „ ,. 543 „ v žitnieah 7« ! 73 707 34 511 51; XXIX. „ 550 2 gozd v Drčah 8 58 85 77 57 IS i XXX. „ . 56 niiva pod ustmi 70 07 70« 75 471 17 j XXXI. „ 121 v kobilah 24 57 245 70 103 SI) j XXXII. „ 171 travnik pri potoku 23 | 71 237 12 158 0' i XXXIII. „ „ 175 njiva „ „ «0 50 005 00 403 i.''. XXXIV. „ „ 172 „ v Drez.lnl 24 05 240 4« 100 31 XXXV. „ 293,1 „ v Gradiščih 1 39 ••'9 393 92 262 |«l XXXVI. „ „ 293 2 trav. v „ 9 93 99 32 66 21 XXXVII. 819 njiva Dol. Preterš HI 34 823 U; 548 !)« XXXVIII. „ „ 357 „ na CeMttiici 44 20 441 1 96 294 64 XXXIX. „ „ 371 „ pod vrtmi 178 80 1782 1 80 1188 53 XL. ., „ 3!I7 ., na Cestnici 30 | 09 360 90 240 60 XI,I. „ „ 522/22 gozd v Drčah 25 „ 250 L 16« 67 XLII. celo posestvo, to so vlož. št. 28, 30, 159, 173, 236 k. o. Tiha-boj in 19 k. o. Selo pri Mirni 2803 18 28031 84 18687 90 C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem. odd. II., dno 15. januarja 1914.