Prekinitev v jedrski elektrarni
Nedelo je premalo kaznovano
Z obiska predsednika slovenskih sindikatov Mihe Ravnika v krški občini
Napaka na varnostnem sistemu — letos drugič
KRŠKO — V četrtek, 5. februarja, je JE Krško prekinila delovanja zaradi napake na zaščitnem sistemu turbine. Glede na to napako bi sicer elektrarna lahko delovala že v petek, vendar so vzdrževalci elektrarne izkoristili vikend, ko je manjša poraba električne energije, za to, da so odpravili še druge manjše napake na primarnem in sekundarnem delu elektrarne. V ponedeljek ponoči so elektrarno spet vključili v električno omrežje, do 12. ure pa je elektrarna dosegla polovično moč. V večernih urah so prešli na obratovanje s polno močjo, kar je seveda zelo pomembno glede na preskrboenergije. Letos je bila to druga prekinitev, lani pa jih je bilo šest. Sicer pa je s planom elektroenergetske bilance predvideno, da elektrarna stoji dva dneva in pol na mesec, ko v njej odpravljajo manjše napake na opremi. Lani je elektrarna izpolnila plan proizvodnje, letos januarja pa so v elektrarni proizvedli 441 milijonov kilovatnih ur električne energije.
BRANKO MAMULA V KRŠKI OBČINI
KRŠKO — Od 11. do 12. februarja je bil na obisku v krški občini državni sekretar za ljudsko obrambo in član CK ZKJ Branko Mamula. Med svojim obiskom v občini Krško si jeogledal več kulturnih zanimivosti, obiskal pa je TCP Djuro Salaj in JE Krško, kjer seje udeležil akcijske konference, na katerih so govorili o nalogah ZK po 13. kongresu ZKJ. V sredo popoldne je bila razširjena seja občinskega komiteja ZK, na kateri so tudi govorili o nalogah ZK po kongresih.
RAZLAGA MARTINA MLINARJA
NOVO MESTO — V sredo, 4. februarja, je v novomeškem Domu JLA delegatom občinske skupščine oziroma vodjem delegacij ter skupinam občinskih delegatov za republiško skupščino govoril Martin Mlinar, vodja slovenske delegacije za zbor republik in pokrajin v zvezni skupščini. Udeležence je seznanil s pogoji gospodarjenja, kakršne določa letošnja zvezna resolucija, ter z uresničevanjem družbenega plana SFRJ za letošnje leto v luči novih zakonov.
BREŽIŠKA KNJIŽNICA V PUŠKINOV SPOMIN
BREŽICE — V dneh od 17. do 28. februarja bo v občinski matični knjižnici v Brežicah razstava knjigvelikega ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Z njo bo knjižnica počastila spomin na 150-letnico umetnikove smrti.
POBRATENI KS SENOVO IN PREROVEC
SENOVO — Ob krajevnem prazniku KS Senovo, ki ga praznuje v spomin na pohod legendarne 14. divizije, so na Senovem podpisali listino o pobratenju s krajevno skupnostjo Prerovec iz hrvaške občine Ivaničgrad. Na proslavi je govoril Miha Butara, udeleženec pohoda in član sveta republike.
KRŠKO — »Sindikat mora še odločneje nastopiti proti vsem tistim, ki delajo slabo. Hkrati pa mora podpirati usmeritev, da za približno enako delo ob enaki produktivnosti, dohodku, delimo tudi približno enake osebne dohodke,« je dejal Miha Ravnik, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov, ko je pretekli teden obiskal krško občino in se zadržal na pogovorih ssindikalnimi aktivisti v JE Krško, TCP Djuro Salaj in na razširjeni seji predsedstva občinskega sveta ZSS Krško.
Največji posavski kolektiv TCP Djuro Salaj je lani v celoti izpolnil plan proizvodnje, dosegal pa je tudi dobre poslovne rezultate. Vendar bi bili v tovarni še bolj zadovoljni, če bi se uresničile napovedi o razbremenitvi gospodarstva. Resda je ta tovarna
• Predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Dular pa je opozoril na probleme v energetiki, ki jih občutijo tudi v krški občini. Dejal je, da bo treba vprašanje odgovornosti za razmere, v katere je prišlo elektrogospodarstvo, čimprej razčistiti. Opozoril je tudi na to, da so osebni dohodki naraščali hitreje od rasti življenjskih stroškov, vendar pa za to ni bilo podlage v gospodarskih rezultatih. Sekretar občinskega komiteja ZK Jože Habinc pa je opozoril, da čakajo družbenopolitične organizacije velike naloge, saj bo treba ljudi spodbuditi za boljše delo. Dejal je, da je tudi v vrstah Zveze komunistov precej oportunistov.
ustvarila največ akumulacije v občini in regiji, vendar pa je bo skupaj z amortizacijo premalo, da bi lahko obnovili vse tisto, kar je obnove potrebno. Tudi sedanji sistem na-
grajevanja ni tak, da bi vzpodbujal k doseganju boljših rezultatov. Kot je dejal predsednik konference, je nedelo pretežno enako plačano kot dobro opravljeno delo. Rezultate temeljnih organizacij je zato potrebno med seboj primerjati in uspešnejše posebej nagraditi. To velja tudi za delitev osebnih dohodkov, kjer menijo, da bo potrebno poleg osnovnih načel delitve po delu uveljaviti tudi prakso, da bi se vrednost obračunske točke hitreje spreminjala, ne pa samo nekajkrat na leto.
Predsednik slovenskih sindikatov je dejal, da so take usmeritvedobrein da se mora sindikat zanje zavzemati. Poudaril pa je, daje potrebno sistem samo dograjevati, nepaga vtemeljih spreminjati.
Pozno popoldne seje Ravnik udeležil tudi razširjene seje predsedstva OS ZSS Krško. Na seji je predsednik izvršnega sveta povedal, da pretežni del družbenega proizvoda občineus-tvari industrija. Delež kmetijstva, ki
ima sicer za svoje potrebe zaščitene domala 90 odst. zemlje, in obrti pa pada. Lani so bili poslovni rezultati v občini dobri, tudi izvoz je bil na ravni načrtov. Vendar se delež akumulacije v dohodku manjša, lani pa so narasle tudi izgube (lani 3,5 milijarde dinarjev). Zato bodo v občini spet oblikovali sklad občinskih rezerv.
J. SIMČIČ
JANEZ VIPOTNIK V KRMELJU
KRMELJ — Izobraževanje članov osnovnih organizacij ZK v Mirenski dolini uspešno poteka. Prejšnji četrtek je pogovor o razpotjih sodobnega sveta vodil Slavko Kunej, o razvoju agroindustrijske proizvodnje pa Stane Tomazin. Predvčerajšnjim je prof. dr. Janko Prunk pripravil zanimiv uvod k pogovoru na temo Nacionalnosti in federalizem v Jugoslaviji, mag. Dejan Avsec pa je govoril o ekonomiji sodobnega sveta. Danes, 12. februarja, pa bo v Krmelju razgovor o komunistih v graditvi nove Jugoslavije vodil ugledni družbenopolitični delavec in pisatelj Janez Vipotnik.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Imeli pljučnico, zdravili nahod
na 3. strani:
• Razliko dela zakon, ne Slovin
na 5. strani:
• Boljši časi za Suho krajino
na 6. strani:
• Sevniški mizarji že iz vode
na 7. strani:
• Dogodek, vreden Lamutovega imena
na 11. strani:
• Sončni temo
žarek v
na 12. strani:
• Zadnja moda: belska televizija
ka-
na 18. strani:
• Iz cerkva denar
odnašal
n
Črnomaljska občina bo praznovala
Mnoge prireditve — Podelitev priznanj
ČRNOMELJ — V spomin na 1. zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), kije bilo v Črnomlju 19. februrja 1944, praznuje črnomaljska občina svoj praznik. Ob tej priložnosti bodo pripravili vrsto prireditev, ki se bodo pričele že v soboto, 14. februarja, s srečanjem literatov začetnikov iz vse Dolenjske in literarnim večerom v Vinici.
V ponedeljek, 16. februarja, bo v Črnomlju otvoritev delavnic pod posebnimi pogoji, naslednji dan bodo na svečani seji skupščine raziskovalne skupnosti podelili nagrade inovatorjem, teden dni pabo v sejni sobi občinske skupščine tudi razstava inovacijskih dosežkov v preteklem letu. V sredo, 18. februarja, bodo podelili izkaznice novim članom ZK, za tiste, ki so komunisti že 4 desetletja, pa bodo pripravili tovariško srečanje. Istega dne bo ob 18,30 uri v kulturnem domu otvoritev razstave likovnih umetnikov iz Duge Rese, pol ure pozneje pa se bo pričela slavnostna akademija ob občinskem prazniku. V kulturnem programu se bodo predstavili gostje iz Duge Rese in
MIHA RAVNIK MED DELAVCI TCP DJURO SALAJ — Predsedniksloven-skih sindikatov se je z delavci Tovarne celuloze in papirja pogovoril o njihovih problemih. Ravnik je med drugim dejal, da so razmere zelo težke in daje treba graditi na že doseženem, ne pa spreminjati zadeve iz temeljev. (Foto: Črt Čargo)
• Na svečani seji zborov občinske skupščine in izvršnih organov DPO bodo podelili plakete, najvišja občinska priznanja, ki jih bodo letos prejeli: Jože Panjan, direktor Kovinarja — tozda SCT, Janko Gladek, direktor Belta, krajevna skupnost Butoraj, avto-moto društvo »Bela krajina« in Sergej Thorževskij, predsednik Temeljne dolenjske banke. Podelili bodo tudi domicil zaščitni enoti za Dolenjsko, Belokranjskemu odredu pa ob 45-letnici ustanovitve posebno priznanje.
člani KUD Niko Zupanič iz Gribelj. Po končani akademiji bo srečanje predstavnikov občin Črnomelj, pobratene Duge Rese in prijateljskega Terzza iz Italije.
V četrtek, 19. februarja, bo ob 10. uri svečana seja zborov občinske skupščine in izvršnih organov DPO, ob 11,30 uri pa otvoritev nove naložbe v Beltu.
V počastitev občinskega praznika bo od 21. do 27. februarja v Črnomlju teden domačega filma, zvrstilo se bo več športnih tekmo-
Vanjl	M.B.-J.
Sevnica hoče korist ne škodo
Javna tribuna o ekologiji predvsem v luči načrtovane gradnje elektrarn na Savi in  onesnaževanja Jugotanina — čistilna naprava maja 1988?
SVETLANA MED OTROCI — Umetnica, pesnica Svetlana Makarovič, ki jo otroci poznajo po njenih kasetah in knjižicah, je ob slovenskem kulturnem prazniku v petek dopoldan nastopila v novomeškem Domu JLA za starejše skupine otrok vseh vzgojnovarstvenih enot novomeške občine. Mlade je navdušila z glasbeno igrico Sapramiška, tako da so že naslednji dan v vrtcih prodali več kot sto njenih kaset. (Foto: J. Pavlin)
SEVNICA — Sevniška mladina še vedno zahteva, naj investitorji poskrbijo, da bo Sava očiščena do drugega kakovostnega razreda, še preden bi načrtovane spodnjesavske hidroelektrarne v Boštanju in na Blaci spustili v poskusno obratovanje. Ne soglašajo, da se pripravi le program očiščevanja Save, kjer bi se verjetno marsikateri večji onesnaževalec lahko zmuznil.
Tako nekako bi lahko povzeli	listične zveze Sevnica, na tribuni pa je
zahtevo, ki so jo mladinci ponovili na	sodelovalo več ljudi tudi od drugod Če
javni tribuni o ekologiji m zakloniščih _______________________________________
prejšnji teden v Sevnici. Razpravo je	_ „	,	...	.
pripravila krajevna konferenca Socia-	* Povsem na kratko zaPlš,mo &
to, da je direktor Jugotanina Ivan Mirt na tribuni podrobno pojasnil zaplete v zvezi z nabavo čistilne naprave. Omenil je, da so banke Jugota-nin pustile na cedilu. 26. januarja so tovarni namreč povedale, da ne morejo odpreti akreditiva pri Narodni banki Jugoslavije, ker nimajo deviz. Zato je Belinka na hitro roko sklenila sporazum z beograjskim Genexom, ki bo uvozil za okoli 330 milijonov din opreme prek svoje inozemske firme. Oprema naj bi prišla proti koncu tega leta in pričakovati je, da bi opravili rekonstrukcijo v maju 1988.
že mladi niso povsem prodrli s svojim predlogom ob javni razpravi o lokacijskem načrtu HE Vrhovo, kaže, da imajo zdaj več podpore pri starejših krajanih. Te namreč trenutno bolj moti onesnaževanje z lesnim prahom iz Jugotanina kot tisto, ki naj bi ga povzročile savske elektrarne.
Sevničani pri savskih elektrarnah na svojem območju (delno posegata v sev-niško občino tudi HE Vrhovo in HE Brestanica!) ne dovolijo, da bi jih žejne prepeljali čez vodo. Sprašujejo pa se, koliko so ljudje sploh močni, da se uprejo elektroenergetskim težnjam. Lokacijsko odločbo bo namreč izdal republiški komite za varstvo okolja, sanitarno soglasje pa ustrezna republiška
inšpekcija. In kar jenajbolj bistveno,je to, da Sevničani hočejo jasen odgovor, kaj bodo dobili s tako naložbo, sebo to poznalo pri krajevni infrastrukturi in naposled tudi pri narodnem dohodku. Znano je, daobčina Sevnica že nekaj let domuje na dnu lestvice razvitosti slovenskih občin. Moti jih že to, da je predvideno nekakšno središče za vzdrževanje spodnjesavskih elektrarn v Brestanici. V Sevnici tudi ne bodo dovolili gradnje barakarskih naselij za delavce, ki bodo gradili elektrarne, ampak morajo zrasti stanovanja, ki bodo kraju v ponos, ne pa v sramoto.
P. PERC
Rinža med najbolj onesnaženimi
V Kočevju so ustanovili svet za varstvo okolja
KOČEVJE — Po uradnih podatkih sodi Rinža med najbolj onesnažene vode (četrti razred), Kolpa v drugi kakovostni razred in zrak v kočevski občini v tretji kakovostni razred. Tudi glavno mestno smetiščeje na zemljišču, »kije propustno kot rešeto«.
Na to že leta opozarjajo krajani Kočevja. Hkrati trdijo, da zaradi tega trpi zdravje občanov, naraščajo predvsem obolenja dihal in druga, težko je priti do zdrave pitne vode, vprašljivo je zdravje rib in divjadi, kisli dež pa uničuje gozdove. Zahtevali so o vsem tem javno tribuno.
Do javne tribune sicer ni prišlo, jebil pa zato lani ustanovljen pri občinski konferenci SZDL svet za varstvo okolja, ki mu predseduje dr. Miha Petrovič, sicer direktor zdravstvenega doma Kočevje-Ribnica. »Svet naj ne bi bil nikakršno društvo zelenih, ki bi živelo v oblakih in ločeno od vsakdanjega življenja. Zadeve je potrebno jemati življenjsko in upoštevati tudi gospodarske danosti in potrebe. Stvarno gledano, onesnaževanja okolja ne bo mogoče takoj odpraviti. Velik uspeh bomo dosegli, če onesnaževanje ne bo naraščalo,« je med drugim poudaril predsednik Petrovič. Inž. Anton Prelesnik pa je opozoril, da varstvo okolja ni nikakšna modna krilatica, ampak življenjska nuja, in to ne le pri nas, ampak po vsem svetu.
Na seji so razpravljali tudi o tezah za osnutek odloka o varstvu okolja v občini Kočevje in dali nanje vrsto pripomb. Med drugim so menili, daje potrebno v odlok vnesti poglavje o varstvu gozdov.
J. PRIMC
O VOJAŠKIH ŠOLAH IN POKLICIH
ČRNOMELJ — Občinska konferenca ZSMS Črnomelj je v sodelovanju s tukajšnjo vojašnico letos prvič pripravila za vse učence 7. in 8. razredov v občini predavanja o vojaških šolah in poklicih. V črnomaljski občini je namreč za tovrsntne šole zelo malo zanimanja. Predavanja se bodo zaključila 25. marca, ko se bodo vsi tisti, ki se zanimajo za vojaške šole, zbrali v vojašnici »Bela krajina« v Črnomlju, kjer si bodo ogledali film o delu in življenju na vojaških šolah in se pobliže seznanili z vojaškimi poklici.
POŽAR V PLETERSKI KARTUZIJI
PLETERJE — Po prvih podatkih je požar, do katerega je prišlo v soboto, 7. februarja, okoli 23. ure v kuhinji samostana v Pleterjah, povzročil ogromno škodo, cenijo jo na okoli 10 milijonot din. Težko je o požaru tačas napisati karkoli več, saj posebna komisija novomeške UNZ vzroke ognja še raziskuje. Omenimo lahko le, da je požar nastal v samostanski kuhinji, kjer je uničen ves inventar. Ogenj so ugnali novomeški poklicni gasilci in gasilci PGD iz Šentjerneja.
V drugi polovici tedna bo oblačno vreme, občasno bo rahlo deževalo.
Vsak delavec
Kolikokrat se nam zgodi, da po tri ali štiri ure dolgi seji odidemo domov pošteno utrujeni, pa še slabe volje, ker smo poslušali profesionalne govornike, ki so govoričili o ie znanih stvareh, izgovorjenih ie stokrat. In potem gremo na drugo sejo, kjer spet govore o isti stvari. Po vsem tem dolgem sejanju pa rezultatov ni. Dolgoveznost, ponavaljanje in sploh neučinkovitost so bolezni našega delegatskega sistema. VTo-varni celuloze in papirja v Krškem so ie spoznali — o tem so govorili tudi na letni seji sindikalne konference — da je sestankovanja preveč. Zato menijo, da bo treba delegatski sistem poenostaviti, pri čemer naj bi imele pomembno vlogo tudi strokovne sluibe. Sploh pa naj bi ne bil delegat vsak delavec, ampak samo tisti, ki je za to usposobljen in motiviran. Menili so, da bi se dalo marsikaj narediti hitreje in bolj učinkovito, ne da bi bile delegatske pravice okrnjene. Inčenaj delegatski sistem obdrži korak s poslovnostjo, sodobnim upravljanjem podjetij, ki se v delovnih organizacijah vse bolj uveljavljata, potem se bo moral tem novim gibanjem prilagoditi. Delegatski sistem naj bi te težnje podpiral, ne pa da je zanje cokla, kar se tudi dogaja, kjer ga jemljejo preveč »zares«.
J. SIMČIČ
Imeli pljučnico, zdravili nahod
V Krškem so se predstavniki Novolesa temeljito pogovorili o svojih težavah — Velike izgube so plod izvoznih prizadevanj pa tudi nesoglasij v vodstvu
Je paradnemu konju začela pojemati sapa?
KRŠKO — Novomeški Novoles bo lansko poslovno leto zaključil z domala petimi milijardami dinarjev izgub, od tega bo ostalo malo manj kot dvemilijardi nepokritih. Zakaj je ta delovni kolektiv, kije bil v vseh pogledih več kot zgleden, zašel v tako krizo, je vprašanje, na katero dokončnega odgovora še ni. Vendar je eden izmed vzrokov neustrezna zakonodaja za izvoznike, po drugi strani pa so k izgubi ali vsaj k nepravočasnemu reševanju težav pripomogla tudi nesoglasja v kolektivnem poslovodnem organu, kadrovske težaveter razcvet režije. Posledica tega pa so bile napačne poslovne odločitve.
Zdaj seveda ni čas, da bi ta delovni kolektiv, ki se je v preteklih letih izkazal kot eden izmed najbolj uspešnih izvoznikov, postavljali na sramotilni oder. Končno so to spoznali tudi v izvršnem svetu krške oočine, kjer so ob obravnavi težav terjali, da je treba narediti v Novolesovem tozdu Bor korenite spremembe, vključno z zamenjavo direktorja. Na kasnejšem skupnem sestanku predstavnikov Novolesa in nekaterih članov krškega izvršnega sveta so prevladali veliko bolj strpni toni.
Podpredsednik KPO Novolesa Vili Pavlič je na sestanku povedal, da je tozd Bor lani ustvaril za 2 milijona dolarjev izvoza, desetino vsega Novolesovega izvoza, zato naj bi imel Bortudidesetinovseizgube. Do nje pa je prišlo, ker je bil dolar podcenjen in ker so pohištvo prodajala v tujini naša domača podjetja, ki so lahko plačevala šele po enem letu. Poleg tega ni bilo izvoznih spodbud, izvozna posojila so draga itd.
»Morda smo naredili usodno napako, ker smo čakali na nekakšen čudež, ki naj bi nas rešil izgube. Ko sem v KPO terjal, naj se bobu reče bob, smo se razšli. Če bi ravnali tako, kot so v Meblu ali Marlesu, bi bilo danes precej drugače. Čeprav je po toči zvonitiprepozno, prosim izvršni svet, da nam pomaga vsaj toliko, da nekaj denarja za pokrivanje izgub dobimo od naših poslovnih partner-
je posebna komisija krškega izvršnega sveta tudi proučevala poslovanje tozda Bor. Pristali so na to, da se poslovne partnerje Novolesa odveže plačila dela sredstev v občinski rezervni sklad. Vendarso terjali tudi.
UPORABA SLOVENŠČINE
BREŽICE — Občinska konferenca SZDL seje na pobudo sveta za kulturo pridružila počastitvi slovenskega kulturnega praznika tako, da je za torek, 17. februarja, sklicala razpravo o slovenščini v javnem življenju. Razprava bo z namenom, da bi kritično spregovorili o odnosu do jezika v javnih občilih (od časopisov in krajevnih glasil do lokalnih radijskih postaj), delegatskih gradivih, na lepakih, v uradnih dopisih in še kje.
• Pa še pomisel. Doslej je bil na ■čelu Novolesa Janez Bajuk, od 15. januarja dalje pa je prevzel novo dolžnost v zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino. Vsiljuje se vprašanje: kako bo tam reševal jugoslovansko lesno industrijo in njene izvozne težave, ko še svojih ni mogel rešiti? To pa je že eden izmed nesmislov naše kadrovske politike, ki bi poleg položaja naših izvoznikov in njihovih težav (tudi zaradi zakonodaje) terjal tehtnejšo obravnavo.
jev v krški občini, TCP Djuro Salaj in SOP-a. V kratkem bo namreč dokončan sanacijski program, s katerim se nadejamo rešiti ne samo problemov v Boru, ampak tudi v celem Novolesu. Pri tem moramo na vso moč hiteti in biti moramo tudi temeljiti. Prepričevali so nas namreč, da imamo samo nahod, v resnici pa smo zboleli za pljučnico,« je dejal Pavlič.
Seveda so člani krškega izvršnega sveta po ponovnem posredovanju podatkov o izgubah v Novolesu precej spremenili mnenje. Podatki, ki so jih pripravili Novolesovi ( strokovnjaki, so namreč drugačni kakor so bilančni, na podlagi katerih
Mariborsko pismo
Rjast spomenik
Kako lahko celo kisik povzroči — politični problem
naj se razmere v Boru uredijo. Menili so, da bo potrebna tudi tehnološka dograditev Bora.
Po svoje pa je bila osupljiva izpoved direktorja tozda Bor. tov. Sitarja, ki je dobil naročilo dosedanjega predsednika KPO Novoles, da naj se sestankov, na katerih seje govorilo o Boru, ne udeležuje. Vprašljive so tudi obtožbe, daje izključni kri vec za izgubo v tozdu. Vsekakor je s podatki te obtožbe ovrgel, zdi pa se, da predstavnikov krške občine le ni povsem prepričal. Zdaj direktor Sitar čaka na zamenjavo, saj je menil, da v takem ozračju ne more delati.
Vsekakor je zgodba o Novoleso-vih težavah zelo žalostna. Še bolj žalostne pa bodo posledice. V Novolesu namreč menijo, da bodo morali več prodajati na domačem trgu, izvažali pa bodo le toliko, da bodo pokrili svoje uvozne potrebe in prodali presežke, ker je domači trg zanje pač premajhen.
JOŽE SIMČIČ
Ob koncu leta 1986 lepi, a znatno manj bleščeči rezultati kot med letom
IZJEMNO DOBER OBISK
PREŠERNOVI
NAGRAJENCI
SEVNICA — Če so nekateri upravičeno zardevali ob osrednji slovenski proslavi kulturnega praznika v ljubljanskem Cankarjevem domu zaradi preštevilnih praznih stolov, tega ne moremo reči za osrednjo Prešernovo proslavo v Sevnici. Kulturna dvorana GD je bila polna, kot že dolgo ne ob podobnih dogodkih. Precej ljudi je celo stoje potrpežljivo spremljalo slavnostni nagovor predsednika skupščine občinske kulturne skupnosti Alojza Konca in toplo sprejelo pester kulturni spored okteta Boštanjski fantje ter igralca Iva Bana in harmonikarja Silvestra Mihelčiča. Da bi bilo vedno tako!
LJUBLJANA — Prešernove nagrade za leto 1986 so podelili minulo soboto v Cankarjevem domu na slovesnosti, na katerijeimel slavnostni govor književnik Miloš Mikeln. Nagrade so dobili: arhitekt Miloš Bonča, igralec Boris Cavazza in pisatelj Pavle Zidar. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so: prevajalec Aleš Berger, slikar Emerik Bernard, pesnik Alojz Ihan, slikar Lojze Logar, kreatorka maske Berta Meglič, igralka Ivanka Mežan, režiser Edvard Miler, oblikovalec Vladimir Pezdirc, koreograf Milko Šparem-blek in ustvarjalci dela FAUVEL 86 Lojze Lebič, Ksenija Hribar in Jernej Habjanič).
NOVO MESTO — Za 12 odst. povečan izvoz, kolikor ga izkazujejo v preteklem letu štiri dolenjske občine, je sicer odličen rezultat v primeri z drugimi regijami in izkupiček čez 62,7 milijard dinarjev je lep, vendar so ti rezultati slabši od doseženih ob tričetrtletju.
Kar 78 odst. celotnega regijskega izvoza gre na območju s trdno valuto, kjer je lanski izvoz napredoval za 13 odst., toda ker je bilo lani tudi za 17 odstotkov več uvoza s konvertibilnega trga, se je bilanca blagovne menjave s tujino poslabšala. Kritje konvertibilnega uvoza z izvozom je s 94,07 odstotkov v letu 1985 zdrknilo na 89,65 odstotkov ob koncu leta 1986. Kljub vsemu so ti rezultati še vedno boljši od slovenskega poprečja in tudi delež dolenjskega izvoza v republiki še naprej raste. Po zadnjih podatkih je 11,16 odstotkov izdelkov Dolenjske zajetih v celotnem slovenskem izvozu, v državi pa majhna regija pomeni 2,4 odst. vsega izvoza.
K takim rezultatom je največ pripomoglo nekaj tradicionalno dobrih izvoznikov, med katerimi prvo mesto še vedno krepko drži IMV, sledijo pa tovarna zdravil Krka, Novoles, Iskra Semič, Novoteks in drugi.
V preteklem letu so izvoz povečali v vseh štirih dolenjskih občinah, največji porast beležijo Metličani z 29 odstotki, samo za 2 odst. manj so izvoz povečali v Trebnjem, v občini Novo mesto je bil izvoz za 12 odst. večji, v občini Črnomelj pa za manj kot 10 odstotkov.
R. B.
CONSORTTUM MUSICUM V SEVNICI
SEVNICA — V soboto, 14. februarja, bo ob 19. uri v kulturni dvorani sevniškega gasilskega društva zanimiv kulturni dogodek. S svojim koncertnim programom se bo namreč predstavil znani pevski zbor Consortium musicum iz Ljubljane.
Opekarna je pred razpotjem
V Opekarni Zalog snujejo nove, zelo donosne proizvodne programe
ZALOG — Še nikdar se ni zgodilo, da bi zaloško opekarno obiskalo toliko funkcionaijev vseh občinskih vrhov kot 5. februarja, ko je predsednik občinske skupščine Boštjan Kovačič sklical delovni pogovor, na katerem so obravnavali zdajšnji položaj 60-članskega kolektiva in njegove zanimive načrte.
liko bolj donosnimi dopolnilnimi proizvodnimi programi.
Pri izdelavi opečnatih izdelkov so že v kriznem obdobju pred dvema
sodelovanje in vpeljavo novega zanimivega proizvodnega programa Samotnih izdelkov.
Medtem ko so pred dvema letoma ob manjši izgubi in vse manjšem povpraševanju po opekarskih izdelkih na občini že razmišljali o ukinitvi tovarne, so se zaloški opekarji obrnili v iskanje poti za preživetje in za nadaljnji razvoj in pri tem kar lepo uspeli. V Sloveniji je pred leti delalo 19 večjih opekarn, a sojih 10 zaprli.
Preteklo leto so izkazali precej ugoden finančni rezultat, saj so po pokritju obveznosti namenili še 17,9 milijonov v poslovni sklad in osebne dohodke spravili do poprečja 94.377 dinarjev. Letos, ko poteka 90 let od ustanovitve zaloške opekarne, je direktor Jože Zorko s sodelavci predstavil gostom tudi zanimive načrte za nadaljnji razvoj tovarne z ve-
letoma opustili program obodnega zidu in vpeljali za trg zanimivejše izdelke tankih sten iz porolita. Pridobili so tržišče tudi v Dalmaciji, kjer čez zimo ne preneha gradbena sezona, in uvedli uspešno sodelovanje s stanovanjsko zadrugo Šentrupert. Močno so razvili tudi trgovinsko dejavnost.
Kljub vsemu imajo na krožni peči, ki gori noč in dan vse leto in porabi na dan 5 ton mazuta, še 12 odstotkov prostih zmogljivosti. Da bi jih zapolnili, se dogovarjajo s sozdom Astra za poslovno tehnično
• Največ razprave pa je bilo ob zamisli, da se Opekarna Zalog usposobi tudi kot regijski ekološki objekt, kakršnega sicer zelo pogrešajo. V preteklih letih so že na osnovi izkušenj iz drugih držav in ob sodelovanju vrhunskih institucij Slovenije poizkušali nevtralizirati kontaminirano zemljo (primer ob izlitju mazuta pri Beli cerkvi) in take odpadke, uvrščene med nevarne, so po predhodni obdelavi sežigali v lastni peči. Če bi to dejavnost dalje razvijali, za kar so na voljo tudi že neke strokovne študije in elaborati, bi to pomenilo dodatno donosno dejavnost opekarne.
politični problem.
MARIBOR — Res je hudič, če politični problem postane celo — rja! Da, prav to seje v minulih tednih zgodilo v Mariboru, kajti zarjavelo ni karkoli, temveč je rja napadla sam prečastiti mestni spomenik revolucije! Slednji ima med Mariborčani še drugo ime, »kojak« mu pravijo v šali, to ime pa si je prislužil z nenavadno obliko, ki spominja na lobanjo slavnega detektivskega plešca z lizalko. Zdaj seje izkazalo, da je spomenik manj odporen proti starosti kot Telly Savalas, saj je pred dnevi dopolnil komaj dvanajsti rojstni dan, pa bo že moral na krepko protikor-ozijsko terapijo, ki bo povrhu vsega še nekaj stala — predvidoma okoli 120 milijonov dinarjev. Za zdaj še nihče ne ve, kdo jih bo dal. čeprav ne dvomimo, da bodo odgovorni tovariši v mestu našli pravi vir, saj lahko spomenik revolucije, ki rjavi, preraste v še večji
Razprave v mestu so se kajpak razplamtele okoli vprašanja, kdo je kriv za rjo — subjektivno seveda, kajti objektivno je zanjo ven-tjarle kriv kemični proces, ki se imenuje oksidiranje. A kljub našemu zapletenemu sistemu odgovornosti na srečo nihče ni prišel na misel, da bi za krivca proglasil kisik. Žačeli so, kljub našemu nedoumljivemu sistemu odgovornosti, govoriti celo o imenih in priimkih. Tako naj bi bil glavni krivec zasebni livar, ki je po idejni zasnovi akademskega kiparja Slavka Tihca spomenik izdelal. Možakar bi se celo že moral pojaviti na mariborskem sodišču, pa se je za zdaj vsem obravnavam izognil.
Toda oglasili so se že drugi strokovnjaki z mnenjem, da gre za »konstrukcijske in koncepcijske pomanjkljivosti spomenika kar kajpak ne izključuje tudi kiparjeve odgovornosti za rjo, ki je predvsem zgrizla votlo notranjost spomenika. Avtor zanika sleherno krivdo, ker pravi, da je opozarjal na pomembnost izbire pravih kovinskih materialov, a da njegovih opozoril niso dovolj upoštevali.
3. POSAVSKI VELESLALOM OBRTNIKOV IN DELAVCEV
BREŽICE — Brežiško Obrtno združenje je letos organizator 3. posavskega veleslaloma obrtnikov in delavcev. Ker snežne razmere niso ugodne za organizacijo tekme na domačih smučiščih, bodo veleslalom pripravili na Gačah pri Črmošnjicah na Dolenjskem, in sicer v soboto, 14. februarja,ob 10.30. Če bi se vreme še otoplilo, bodo veleslalom prestavili na Lisco.
Četudi sedanje izkušnje kažejo, da je možno v opekarni nekatere nevarne snovi uspešno nevtralizirati brez nevarnosti za okolje, pa so bili občinski možje pri oceni tega dela novega programa zelo previdni. »Prvo in glavno besedo pri tem naj bi imeli strokovnjaki. Če bodo študije pokazale ob ustrezni zagotovitvi pogojev in kadra, da je možno opravljati nevtralizacijske usluge, najbrž ne bo zadržkov. Morali pa bi dobiti več kot stoodstotna zagotovila, da niti za reko Krko in okolje ta del proizvodnje ne bi imel škodljivih posledic,« je dejal Ivo Longar, predsednik izvršnega sveta.
R. BAČER
In medtem ko odgovorni v mestu zbirajo ponudbe tistih, ki so se pripravljeni lotiti sanacije spomenika, je slišati tudi mnenja, da »kojaku« ne bi šlo tako slabo, če ne bi imeli v Mariboru tako onesnaženega zraka. Vzročne povezave resda ni mogoče spregledati niti zanikati, čeprav je ne bi veljalo obešati na veliki zvon: navsezadnje ne zveni lepo, da ozračje v štajerski prestolnici ni naklonjeno simbolom NOB. Takšno ugotovitev bi morda spet kje povsem napačno razumeli.
MILAN PREDAN
NOVI DEVIZNI TEČAJI J27."”"*
. februarji 1987
državi	valuta	tečaj velja za	nakupni za devize	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	3563,91	3569,26	3574,61
Belgija	frank/C	100	1220,16	1221,99	1223,82
Belgija	frank/F	100	1201,92	1203,73	1205,54
Danska	krona	100	6676,87	6686,90	6696,93
E inska	marka	100	10152,25	10167,50	10182,75
Francija	frank ,	100	7531,90	7543,21	7554,52
Nizozemska	gulden	100	22366,34	22399,94	22433,54
Italija	lira	100	35,28	35,33	35,38
Norveška	krona	100	6600,03	6609,94	6619,85
Portugalska	escudo	100	323,97	324,46	324,95
ZR Nemčija	marka	100	25125,92	25163.67	25201,42
Španija	pezeta	100	359,10	359,64	360,18
Švica	frank	100	29773,61	29818,34	29863,07
Švedska	krona	100	7115,32	7126,01	7136,70
V. Britanija	funt	1	706,70	707,76	708,82
Japonska	jen	100	304,27	304,73	305,19
Kuvajt	kv. dinar	1	1683,37	1685,90	1688,43
Kanada	dolar	1	352,00	352.53	353,06
ZDA	dolar	1	469,55	470,26	470,97
Avstralija	a. dolar	1	311.82	312,29	312,76
	ECU	1	521,27	522,05	522,83
Naša anketa
C
D
Ni desničarskih odklonov
Predsedstvo CK ZKJ je predkralkim spet ocenilo izvajanje stališč ZKJ, ki zadevajo vlogo obveščanja in delovanje javnih glasil. Na kratko je njegova stališča mogoče povzeti, da v večini sredstev javnega obveščanja dobro izpolnjujejo svoje naloge, uresničujejo stališča ZKJ, ki se nanašajo na vlogo javnega obveščanja in da nasploh večji del javnega obveščanja ni problematičen, so pa uredništva, kjer vlada oportunizem, kjer slabosti uredniške politike izkorišča meščanska desnica za predstavljanje svojih idej, kjer prodirajo nacionalistična in druga protisocialistična stališča itd. Vse lepo in prav, prav gotovo sredstva javnega obveščanja niso povsem brez napak, a takih posplošenih ocen in kritik brez naslova je bilo že več kot preveč. S takim ustvarjanjem vzdušja nezaupanja v vse, kar obravnavajo sredstva javnega obveščanja, naredijo veliko škode, pa nič koristi.
JOŽE KOČEVAR, referent za kadre v ^ semiški Iskri: »Kar se tiče informiranja o aktualnih stvareh, nisem opazil, da bi bilo drugačno kot sicer, še najmanj pa, da bi bilo v njem moč zaslediti desničarske odklone. Če so v Beogradu morda mislili na božično voščilo, lahko iskreno povem, da je bilo povsem na mestu. Če že govorimo o svobodi veroizpovedi, potem ni nič bogokletnega, če pač večini Slovencev, ki so verni, na dostojanstven način voščijo božič. To ni potenciranje verske nestrpnosti.«
VIDA BAN, strokovna delavka na SIS za izobraževanje v Krškem: »Zelo sem zadovoljna z lokalnimi sredstvi javnega obveščanja, saj se zdi, da brez Našega glasa, krškega delegatskega glasila, ne bi mogla dobro opravljati svojega dela ne v službi ne v krajevni skupnosti. Podobno je z Dolenjskim listom. Zelo informativne so tudi oddaje na TV ali radiu, vendar pa se tam ne lotevajo politično občutljivih tem in zdi se mi, da bi bila precej slabše informirana, če ne bi bilo Mladine.«
ANDREJA BRANCELJ, kustodinja v Belokranjskem muzeju v Metliki: »V prvi vrsti mislim, da bi moralo biti vse, kar časopisi objavljajo, stoodstotno res, žal pa opažam, da je precej stvari napisanih površno, nekatere pa so celo neresnične. V starejših časopisih so bili podatki bolj zanesljivi. Večkrat se pojavljajo stvari, ki so bolj za čvekanje na trgu kot za časopis. Razumem pa, da mora biti vsakega nekaj, ker so bralci pač različni. Tak časopis, kot Dolenjski list, pa ljudje potrebujejo.«
MARJAN SELIŠKAR, upokojenec iz Velikih Malenc: »Po količini informacij smo gotovo bogatejši, pada pa kulturna in vsebinska raven obveščanja. O istih stvareh so na isti strani povsem nasprotujoča si poročila. Idejno odražajo časopisje in druga občila vsesplošno idejno zmedo v družbi. Sprašujem se, zakaj je kakovost Priloge Dela toliko boljša od drugih stvari. Ugotavljam, da se ljudje za Prilogo bolj potrudijo.«
FRANC ŠKOF, predsednik KO ZB Center v Novem mestu: »Dolenjski list dobro, razumljivo in preprosto obvešča ljudi. Mislim, da v njem še ni bilo zaslediti, da bi širil nekaj, kar ni v skladu z našo usmeritvijo, skupnimi interesi, prav paje, da kritizira, kar kritiko zasluži. Nekateri mladinski listi, Tribuna, in še nekateri časopisi v drugih republikah, pa kar iščejo motive, da bi dokazovali nemoč partije, sistema itd.«
ROMANA REBERŠEK, kuharica v sevniškem hotelu Ajdovec: »V delu novinarjev je že zaslediti dosti poguma, mislim pa, da ne bi škodilo, če bi bilo kritičnosti še več. Mislim, da to velja takozaporočanjeo vsakdanjih, kot o bolj spektakularnih, velikih temah. Moti me, ker je zlasti na televiziji pa tudi v radiu in časopisih še premalo zajeto življenje ljudi v manjših, ne vedno v vseh rečeh zaostalih krajih.«
DRAGO FINK, prodajalec z Mirne: »Novinarji bi morali bolj odločno takoj razkrinkavati razne nepravilnosti velikih ,rib‘. Vem, da novinarsko delo ni lahko in enostavno, saj imajo velmožje s precej masla na glavi ponavadi dobro zavarovan hrbet in novinarjem še bolj kot kjenazaho-du preti nevarnost, da bi se poštenoopekli. Toda brez tega poguma menda ni pravega novinarstva. Ljudje pač bolj verjamemo in zaupamo tistemu, ki si upa nekaj povedati naravnost.«
NACE KARNIČNIK, predsednik OO .ZZB NOV Kočevje: »Novinarji hočejo prikazati resnico, ki paje pogosto bridka. Žal prepogosto napadamo tistega, ki napako odkrije — se pravi novinarja—kot tistega, ki jo zakrivi. Veliko ljudi bere Mladino, ki obravnava aktualne zadeve, odkriva napake in je kritična.«
IVAN KOZINA, upokojenec iz Dolenje vasi pri Ribnici: »Prepričan sem, da novinarji zapišejo tako, kot so zvedeli. To pomeni, da novinar ne navija ne za razne desničarje in ne za skrajne levičarje. Njegovo pisanje odraža mišljenje ljudi, s katerimi se pogovarja. Menim, da si novinar zadev ne moreizmišljati. Tako početje bi bralci hitro opazili.«
r S S S V S .
DOLENJSKI LIST
t. 6 (1956) 12. februarja .1987
kmetijstvo
Kot glas vpijočega v puščavi
Kmetijci želijo nižje obrestne mere, banke pa imajo zvezane roke
NOVO MESTO — Dolenjski kmetijci povsem stojijo za predlogi zadružne zveze in ostalih slovenskih območij glede ukrepov, s katerimi naj bi preko bančnih mehanizmov spodbujali naložbe v pridelavo hrane. Na seji v okviru Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko pa so 4. februarja ugotovili, da so pozivi k zmanjšanju obrestnih mer za kmetijske naložbe verjetno le pobožne želje.
OBČNI ZBOR METLIŠKIH ČEBELARJEV
METLIKA — V nedeljo, 15. feb-ruarja, bo ob 10. uri v sejni sobi o-činske skupščine v Metliki občini zbor metliškega čebelarskega društva. Pregledali bodo delo v preteklem letu in se dogovorili za delo v letošnjem. Prevajali bodo še film o varozi.
VINOGRADNIŠKA
PREDAVANJA
BELA KRAJINA — Društvo vinogradnikov Bele krajine bo tudi v letošnji zimi za člane in druge ljubitelje vinske trte organiziralo strokovna predavanja. O zatravlje-nju vinogradov, mulčenju in ostali vinogradniški problematiki bo predaval inž. Jože Maljevič, in sicer v petek, 13. februarja, ob 16. uri v zadružnem domu v Dragatušu, v soboto, 14. februarja, ob 16. uri vga-silskem domu v Črnomlju, v nedeljo, 15. februarja, ob 9. uri v kulturnem domu v Semiču in v nedeljo, 22. februarja, ob 9. uri v menzi Vinske kleti v Metliki.
CENEJŠI SEMENSKI KROMPIR
LJUBLJANA — Povpraševanje po semenskem krompirju je pod pričakovanji, zato so se pri poslovni skupnosti za sadje, krompir in vrtnine odločili, da bodo pocenili seme za 20 oz. 30 din pri kilogramu. Za 20 din so se pocenile sorte igor, dezire, cvetnik, rekord in resy, za 30 din pa vesna, saskia, urgenta, tone in meta. Kilogram semena stane po novem od 105 do 160 din. Za 30 din se je pocenila tudi elita sorte vesna, ki stane zdaj 230 din, medtem ko elitnega semena drugih sort niso pocenili. Kolikor je za pridelovalce tržnega krompirja vest o pocenitvi razveseljiva, pa seveda ni za pridelovalce semena. (Vestnik)
O *	•	v	V
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 220 pujskov, starih do 3 mesece, in 15 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 135 mlajših in 7 starejših živali. Kilogram žive teže mlajših je stal 1.100 dinarjev, starejših pa od 850 do 900 dinarjev.
V vsej Sloveniji investicije v kmetijstvo zadnje čase upadajo predvsem zaradi prezahtevnih pogojev, ki jih ta dejavnost ne zmore, na " Dolejskem pa je stanje še slabše kot v poprečju v Sloveniji. Delež investicij v kmetijstvu v vseh gospodarskih investicijah je že padel znatno pod delež narodnega dohodka kmetijstva v narodnem dohodku vsega gospodarstva. Vzrok je predvsem v nizki akumulativnosti kmetijstva.
Nič dobrega se ne obeta tudi v letošnjem letu, vsaj ne pri zahtevi kmetijcev po nižjih obrestnih merah za kredite, namenjene pridelavi hrane, s čimer bi po njihovem mnenju najbolj pomagali k napredku. Ljubljanska banka-Temeljna dolenjska banka v Novem mestu ima v svojih planih kmetijstvo opredeljeno kot prednostno pri naložbah v
proizvodnjo hrane. Lani so na primer kmetijci na Dolenjskem načrtovali za 1,2 milijarde dinarjev investicij, ampak banka je odobrila le 365 milijonov. Za leto 1987 planirajo v štirih dolenjskih občinah okrog 5,7 milijarde dinarjev kmetijskih naložb, pri čemer računajo na 1,6 milijarde dinarjev bančnih kreditov. Kot je na sestanku povedala predstavnica banke, bi ta sredstva lahko zagotovili na osnovi ustreznih programov, skoro nobenega upanja pa ni dala želji po znižanju obrestnih mer. Banke imajo pri tem zvezane roke na osnovi splošne zakonodaje, in kot vse kaže, obresti za kmetijske kredite (in seveda ostale) ne bodo manjše, ampak narobe.
Verjetno bodo v bankah lahko ustregli kmetijcem glede ostalih
Dolenjska se čuti izigrano
Ob potezi Ljubljanskih mlekarn: vnovič so oživele razprave o gradnji mlekarne za dve regiji
NOVO MESTO — Komisija za agr-oživilstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko je prejšnji teden znova pretresala problematiko mlekarstva.
Gradnja mlekarne z obratom za predelavo mleka je bila v novomeških občinskih planih že zapisana, a iz vsega ni bilo nič. V tem srednjeročnem družbenem planu pa so Novomeščani odstopili od nameravane gradnje, češ da bo ob zdajšnjih razmerah dovolj, če bodo z adaptacijo Ljubljanskih mlekarn poskrbeli za oskrbo. Medtem pa so Ljubljančani začeli akcijo ne za adaptacijo, ampak za obsežno in finančno zelo zahtevno novogradnjo mlekarne in ustreznih obratov, kar
dolenjskega mleka v Ljubljani delajo razne mlečne izdelke.
Vse to so razlogi, da so znova oživele razprave o možni gradnji mlekarne za Dolenjsko in večji del Posavja, s čimer bi veliko prihranili pri prevozu in bi bila tudi v primeru izrednih razmer oskrba potrošnikom zagotovljena. V tem primeru pa naj bi postopoma gradili še obrat za predelavo mleka. Kakšnega in v kolikšnem obsegu, naj bi pokazale študije.
R. B.
• V komisiji za agroživilstvo so ugotovili, da bi se morali predvsem Novomeščani, ki so že imeli v načrtih gradnjo mlekarne, izreči, ali gredo v nadaljnje akcije za to investicijo ali ne. Investitor bi po mnenju članov komisije morale biti Ljubljanske mlekarne, akcijo pa naj bi vodila novomeški izvršni svet in novomeška zadruga. Če se bodo v novomeškem izvršnem svetu izrekli za predlagano potezo, bo v prvi vrsti potrebno pripraviti elaborat o ekonomski upravičenosti gradnje, na osnovi katerega bodo lahko oporekali nameravani investiciji v Ljubljani.
diši po tem, da so bili Dolenjci pri sprejemanju družbenega plana žejni prepeljani čez vodo.
Se preden bo sprejeta odločitev za novogradnjo v Ljubljani, želijo na Dolenjskem razčistiti vprašanje smotrnosti te investicije, oziroma — če ne bi bilo bolje pol ali del nameravane investicije pripeljati na Dolenjsko, ki s Posavjem vred nima mlekarne. Na tem območju, ki daje tretjino vsega mleka mlekarnam, je bilo lani odkupljenega 40 milijonov litrov mleka. Tega so vozili v Ljubljano in pakiranega spet nazaj potrošnikom! Podatki za dolenjsko regijo kažejo, da je na tem območju letna poraba mleka okrog 3,5 milijona litrov. Poleg tega iz
Kmetijski
Kaj, če se silaža spridi;
Tudi v »boljših družinah« se zgodi, da se otrok spridi. Tako je tudi s silažo: čeprav je bila lanska jesen idealna za spravilo, so primeri, da se je začela segrevati in kvariti. Kaj je potem treba ukreniti, povzemamo po strokovnih nasvetih dr. Janeza Verbiča, ki velja za najboljšega poznavalca teh stvari pri nas.
Segrevanje silaže se ponavadi da preprečiti s pravilnim siliranjem. Krma za kisal mora biti primerno uvenela, naglo pospravljena s polj in močno stlačena, v koritastih silosih kar s traktorjem. Drobno rezanje olajša tlačenje, kar velja zlasti za koruzno silažo. Presuha in prevlažna silaža nosita s seboj nevarnosti za pregrevanje ali pa za zmanjšanje hranilne vrednosti. Po končanem siliranju mora biti silos neprodušno zaprt s folijo in obtežen.
Največja nevarnost grozi silaži ob odvzemanju. Že premajhen dnevni odvzem izpostavi sorazmerno preveč silaže vdoru zraka. Oživijo kvasovke, ki se začno naglo razmnoževati, porabljajo sladkor in tvorijo ugodne razmere za razvoj plesni. Silaža začne izgubljati hranilno vrednost in plesneti ter je vse manj uporabna za krmo. Priporočajo, da je potrebno vsak dan odvzeti in pokrmiti vsaj 5 do 10 cm debel sloj silaže in že pri konstrukciji silosov misliti na to.
• Nesreča je tudi v tem, da videz mnogokrat vara. Zelo lepa in dišeča silaža je često bolj dovzetna za naknadno fermentiranje in kvarjenje, in to zato, ker vsebuje še precej sladkorja, ki ga, če nastopi priložnost, kvasnice veselo razgrajujejo. Nasprotno pa se slaba, smrdeča silaža le redkokdaj greje, saj (v silaži sicer najbolj nezaželjena) maslena kislina preprečuje, da bi se kvasnice namnožile.
In kaj se da učinkovitega ukreniti, če se silaža že kvari? Njeno obstojnost lahko zvečamo s kemičnimi dodatki, predvsem s propionsko kislino, ki seje izkazala zlasti v stolpnih silosih. Za nasvet je dobro vprašati strokovnjaka. Obstojnost silaže poveča tudi dodatek uree, ki poveča odpornost proti segrevanju, hkrati pa obogati krmo z beljakovinami. Z ureo pa je treba biti pazljiv, zakaj, to pa je že tema, ki zasluži podrobnejšo strokovno razlago.
Inž. M. L.
i
*
5
*
*
i
*
*
*
\
Vaše vprašanje — naš odgovor
Podor da ali ne
Inkarnatko pokrmiti ali raje podorati?
VPRAŠANJE — Nekdaj so kmetje sejali inkarnatko za podor ali zeleno gnojenje, zdaj tega ne dela nihče več, vsaj v našem okolišu ne. Ker mi primanjkuje hlevskega gnoja, umetno pa je predrago, sem vseeno posejal 30 arov veliko njivo z namenom, da bi na njej spomladi sledila koruza, krompir ali pesa. Katera poljščina bi bila primernejša in kdaj naj bi inkarnatko podoral? In še: inkar-natka nima posebne vrednosti kot gnoj, jo bom raje pokosil in posušil, četudi vem, da kot krma ni dosti vredna. Svetujte, kaj bi bilo najbolje ukreniti, nam piše Stane Kočevar iz Križevske vasi pri Metliki.
ODGOVOR — Tov. Kočevar že sam dvomi o podorinah, sodeč po tem, da jih kmetje opuščajo. Podorina resda z vnosom organske snovi v zemljo izboljša njeno strukturo, zmanjša izpiranje hranil v lahkih tleh in prenaša težje dostopne hranilne snovi iz globljih v plitvejši sloj zemlje, vendar je vse te tri koristi mogoče doseči tudi z običajnim kolobarjenjem in gnojenjem brez podorine. Če že sejemo detelje oz. inkarnatko, je smotrnejše, da jo porabimo za krmo, saj bo s koreninskimi in strniščnimi ostanki še vedno ostalo precej humusnih snovi v tleh. Zaradi tega v sodobnem poljedelstvu ne priporočajo več »zelenega gnojenja«, drugače pa je seveda na v vinogradništvo ali sadjarstvo usmerjenih gospodarstvih, ki nimajo hlevskega gnoja.
Že iz teh ugotovitev je moč razbrati, kaj bi bilo najbolje storiti: inkarnatko pokositi za krmo in še ujeti zadnji rok za setev koruze. Krompir in pesa morata že prej v zemljo in sta zato manj primerna naslednika inkarnatke, ki jo je dobro do konca aprila zadržati na njivi.
Inž. M. L.
predlaganih ukrepov, kot so podaljšani moratoriji za kredite in še nekaterim drugim, kar pa po oceni predstavnikov štirih dolenjskih
9 Kot možnost za nižje obrestne mere so nakazali edinole regresiranje preko interventnih skladov, ki pa so že tako in tako prepičli. Da bi vendarle skušali najti ustrezno rešitev v domačem krogu, so predlagali, naj bi o tovrstni problematiki razpravljali v izvršnih svetih vseh štirih dolenjskih občin.
kmetijskih zadrug nikakor ne bo zadostna injekcija za oživitev kmetijskih naložb.
R. BAČER
ČEBELARJI O SEBI
SEVNICA — Svet posavskih čebelarjev, ki ima sedež pri sev-niškem Čebelarskem društvu, priredi v nedeljo, 15. februarja, ob 8.30 v Hotelu Sremič v Krškem posvetovanje, na katerem naj bi spregovorili predvsem o organizacijskih vprašanjih in izobraževanju čebelarjevtero zdravstvenem varstvu čebel. Na posvetovanje so povabili predstavnike posavske veterinarske inšpekcije in veterinarske postaje Brežice, da bi se pogovorili o preventivi in zdravljenju čebeljih bolezni ter o možnostih povezovanja veterinarskih služb in čebelarskih organizacij z obmejnimi hrvaškimi, zaradi zatiranja čebeljih bolezni.
USTANAVLJAJO SIS
KOČEVJE — Razprave o ustanovitvi občinske samoupravne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in proizvodnje hrane so nakazale, naj bi v to skupnost delegirali delegate iz vseh organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in iz krajevnih skupnosti ter organiziranih potrošnikov. Sedanji predlog pa vse teh ne zajema. Pri izbiri delegatov v to skupščino naj bi upoštevali že veljavni predpis o pošiljanju delegatov v zbore občinske skupščine. Dosedanje izkušnje dela občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva kažejo, da so bili ljudje odločno premalo seznanjeni s tem, kam je šel denar.
V. D.
EN
HRIBČEK BOM
kupil«.
Ureja: Tit Doberšek
Trte po zimski pozebi leta 1985
Po pretirani saditvi sort za rdeča vina v jugovzhodnem vinorodnem območju Slovenije se v zadnjih letih spet uveljavljajo sorte za bela vina. Bela vina so bila že pred vojno bolj upoštevana kot rdeča zlasti v Beli krajini, na Bizeljskem in ostalem Posavju, okrog Novega mesta, Trebnjega, Šentruperta in Malkovca. le v krško-kostanje-viškem vinorodnem predelu je bil že od nekdaj cviček bolj upoštevan kot belo vino. Tako se vinogradniki jugovzhodnega vinorodnega območja tudi pri izbiri vinskih sort ponovno vračajo v ustaljena, prirodna razmerja vinskih sort.
Pri izbiri sort za belo vino sodi vsekakor na prvo mesto
laški rizling
V slovenskih vinorodnih območjih ni sorte, ki bi bila tako priporočena od strokovnjakov in osvojena od vinogrdnikov kot je laški rizling.. Sedanji trsni izbor za slovenske vinogradnike priporoča to sorto v vseh vinorodnih okoliških severnovzhodne in jugovzhodne vinorodne Slovenije, na zahodnem vinorodnem območju pa te sorte trsni izbor ni upošteval le v Brdih in Koprščini; to pomeni, da je laški rizling upoštevan v 12 od skupno 14 vinorodnih okolišev slovenskega vinogorja.
Kot sem pisal že po pozebi leta 1985, je laški rizling izmed vseh sort najbolje prenesel pozebo leta 1985, saj je po rodnosti in odpornosti prekosil celo skromno in manj občutljivo samorodnico šmarnico. Pričakovali smo, da bo laški rizling zaradi dobre rodnosti v letu pozebe v letu po pozebi (1986) zarodil bolj skromno in da
je trta nekoliko opešala. Vendar nas je tudi po pozebi prijetno presenetil, saj je dal vpovprečju 3,5 litra mošta na trto.
Iz povedanega sledi, da laški rizling upravičeno štejemo med redno in razmeroma zelo bogato rodne sorte, saj nikoli ne odreče, tudi v hudi zimi ne, kot kaže zadnja izkušnja. Poleg tega je razmeroma skromen, ni zahteven glede zemlje, dobro prenaša pero-nosporo, nekaj manj oidij, v jeseni grozdje bolj malo gnije- To lastnost (trpežnost proti gnilobi) je izkoristila Vinska klet Metlika in pušča grozdje te sorte preko normalne zrelosti na trti (lani so trgali 25 decembra) za pridobivanje posebne kvalitete vina pozne trgatve (vino kolednik). Spomladi laški rizling bolj pozno odganja, kar je dostikrat odločilno, da uide tudi spomladanski pozebi. Ker je redno dobro obložen z grozdjem in je nekoliko bolj šibke rasti, gaje treba redno gnojiti in se ni treba bati pretiranega gnojenja s hlevskim gnojem ali dušičnimi, mineralnimi gnojili. Ker laški rizling bolj pozno dozoreva (v 3. zoritveni dobi), sodi v sončne lege. Pridobiva 12 do 15% sladkorja; ta sladkoba je za kakovostno vino (za katero je določenih 10% alkohola) še vedno prenizka, zato je mošt skoraj vsako leto treba dosladkati, saj rabimo za 10% alkohola 17% skupnega sladkorja v moštu.
Vino laškega rizlinga štejemo med kakovostna, v dobrih letinah in pri poznih trgatvah pa v razred najboljših, vrhunskih vin. Laški rizling ima prijetno, osvežujočo vinsko kislino, katere ne sme zakriti pretirano dosladkanje mošta, ker vino te sorte praviloma štejemo med suha vina. Za mešanje z drugimi belimi pa tudi rdečimi vini je laški rizling zelo primeren, saj vsako vino le izboljša.
T. D.
A
s
i
s
i
s
I
s
I
s
i
s
I
s
I
I
s
i
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
I
s
I
v
N
I
S
I
s
I
s
I
>
I
s
\
s
I
s
i
s
I
s
J
Razlike dela zakon, ne Slovin
Na slovenski strani je 965, na Hrvaškem 400 kooperantov — Slovin Bizeljsko-Brežice je lani prodal 20 milijonov litrov pijač__
BREŽICE — Slovinu nekateri še vedno očitajo, da dela razliko med kooperanti v Sloveniji in na Hrvaškem, češ da od vinogradnikov v brežiški in krški občini odkupuje samo grozdje, od kooperantov na Plešivici pa tudi vino. Direktor Ivan Živič je pojasnil, da odnos ni drugačen zaradi Slovina, ampak zaradi različne zakonodaje obeh republik.
sajenih deset hektarov površin.
Kooperanti s slovenske strani (teh je 965) so podpisali dogovor, po katerem oddajajo samo grozdje. V
Tega skoraj nihče nima. Slovin Bizeljsko-Brežice ima na Pleševici 302 kooperanta. To, kar kupujejo od njih, je navadno namizno vino in ga tako tudi plačujejo. Letos so ga nekaj že vzeli, vendar so ga dali prej* v analizo na inštitut v Zagrebu.
Na Bizeljskem so lani opravili vsa načrtovana sanacijska dela po zimski pozebi 1985 v družbenem in zasebnem sektorju. Tudi obnova je tekla po planu. Pri zasebnih vinogradnikih so obnovili 23 ha v lastnih vinogradih 4,5 ha. Letos bodo nadaljevali sanacijo in obnovo 70 ali 80 ha .
Minulo jesen so precej grozdja odkupili po sortah. Vino bodo ponu-
dili v buteljkah. V lastnih vinogradih so imeli prvič pozno trgatev.
Računajo, da bodo dosegli vrhunsko kakovost vina. Grozdje je vsebovalo 23 odst. sladkorja. Vina iz pozne trgatve bo blizu 10 tisoč litrov.
Vseh pijač so lani prodali 20 milijonov litrov, od tega polovico brezalkoholnih, med katerimi so tudi sadni sokovi iz Vitala Mestinje. Vinskih coolerjev (hladil) so prodali 300 tisoč litrov. To je nov izdelek in-ga za letos planirajo 2,8 milijona litrov. Z njim zalagajo vso Jugoslavijo. Ponudili so ga tudi tujim kupcem. Povečana proizvodnja bo omogočila zaposlitev 20 ljudi, večinoma žensk. Naložbo v novi program cenijo letos na 150 milijonov dinarjev.
J. TEPPEY
Ivan Živič: »S pogodbo zagotavljamo kmetom odkup vsega grozdja, vendar moramo vnaprej vedeti za količino in kvaliteto.«
Sloveniji je lahko vino vsakega vinogradnika kakovostno z geografskim poreklom, če upošteva predpise. Slovin mu v tem primeru pri odkupu grozdja priznava kakovost v ceni. Na Hrvaškem ni tako. Kakovostno je tisto vino, kije pridelano v družbenem sektorju. Zasebnik lahko pridela in predela kakovostno vino samo, če ima s trto za-
Se: Kdo se smeši s pšenico?
Po krivem obsojen uvoz? (DL 22. januarja)
LJUBLJANA — »Vojna« zaradi uvožene ameriške pšenice še ni končana. Kritiki se ne dajo in še naprej vztrajajo pri svoji trditvi, da so nam Američani prodali nekakovostno zrnje, če ne celo smetje. Kot smo že pročali, gre za ameriško sorto hard red winter 2, ki spada med drobnejše in klenejše pšenice. Uvoženo zrnje je ustrezalo ameriškim standardom, ki temeljijo na ugotavljanju debelosti s pomočjo 1,6-milimetrskih sit, ni pa našim, ki upoštevajo 2-milimetrska. Kot nov dokaz za slabo kupčijo navajajo kritiki prevelik odstotek skupnih primesi v
uvoženem žitu. Jugoslovanski standard JUS EB 1.200 in pravilnik o kakovosti žit, mlevskih in pekarskih izdelkov, testenin in hitro zamrznjenega testa dovoljuje med drugim samo do 8 odstotkov skupnih primesi, medtem ko jih je bilo v ameriški pšenici do 9,8 in celo do 17,5 odst. Beograjska revija Duga, ki prinaša te ugotovitve, pravi, da gre za svojevrsten pingpong s pšenico in odgovornostjo za ta uvoz in da je treba naše standarde spoštovati, dokler veljajo, če pa so neustrezni, jih je treba sprememniti. (Po Kmečkem glasu).
Ovira postaja — zemlja
Kosmovi složno kmetujejo — Novi hlevi
ŠENTJUR NA POLJU — Kmetije v Šentjurju na Polju na levem bregu Save (naselje seje prej imenovalo Sv. Jurij ob Loki) so ukleščene med magistralno železniško progo in Savo. Tod zvečine žive polkmetje, mlade družine, ki marljivo in z veliko ljubezni obdelujejo svoj kos zemlje.
Med tistimi, ki so dobro zastavili kmetovanje ne samo z novim hlevom, ampak tudi z naprednim
Drago Kosem
pogledom nasploh, je tudi 37-letni Drago Kosem. Bil je mesar v sev-niškem Merxu, zdaj pa je po opravljeni poslovodski šoli poslovodja trgovine v Loki. Drago, prvorojenec med šestimi brati, zjutraj do 8. ure postori vse potrebno na kmetiji; trije bratje, ki so še doma, pridno pomagajo bolehni materi. Složnost družine seje potrdila tudi lani, ko so do tal porušili staro gospodarsko poslopje in v pičlih 6 mesecih zgradili novo. Podobno je bilo tedaj, ko je Drago gradil novo hišo ob stari domaSji.
»Ker smo utesnjeni, zelo skrbno obdelujemo zemljo in je ne pozida-vamo na novo. Sem kooperant sevniškega kombinata. Brez pomoči ne bi mogli priti do novega hleva, saj smo dobili dokaj ugodno posojilo, pa še sis za preskrbo s hrano je zmanjšal obrestno mero. Pri nas je vse organizirana proizvodnja, vse na svoji krmi,« je povedal Drago Kosem. Prej so imeli v hlevu 6 glav, zdaj lahko sprejme do 25 glav goveje živine. V hlevu je zdaj 14 glav živine,
P. PERC
št. 6 (1956) 12. februarja 1987
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
| IZ NKŠIH OBČIN [j
Kocka za Hinje je že padla
Izvršni svet daje vso podporo načrtu Novolesa za postavitev obrata Hinje
NOVO MESTO — Dogovarjanje med krajani in Novolesom za usposobitev gasilskega doma Hinje v industrijski obrat je prišlo do točke, ko je bila potrebna širša družbena odločitev: ali je v zdajšnjem položaju Novoles zmožen prenesti del proizvodnje v Suho krajino ali ne. Rekli so »da« ob tem, da sodi ta projekt v sanacijski program Novolesa, ki pa po samoupravni poti še ni sprejet.
Dogovorjeno je bilo, da bo občina skupno s krajevno skupnostjo Hinje poskrbela za brezplačen prenos lastništva gasilskega doma v Hinjah s pripadajočim zemljiščem na Novoles, da bodo zagotovili ustrezno električno priključno moč in telefonski priključek ter finančna sredstva za potrebna gradbena adaptacijska dela, s katerimi bi gasilski dom uredili za potrebe proizvodnje in nudili pomoč pri pridobitvi dokumentacije.
Novoles bo izvajal potrebna adaptacijska dela, zagotovil pr-
oizvodni program in opremo (prenesli) jo bodo iz Straže) ter organizacijo in vodstvo proizvodnje. V stavbi pa bo ostal prostor za shrambo gasilskega avtomobila in v podstrešnih prostorih prostor za hrambo gasilske opreme.
ZAMUDA V ŽUŽEMBERKU
ŽUŽEMBERK — Sklad stavbnih zemljišč novomeške občine je lani načrtoval v Stranski vasi pri Žužemberku pripravo 41 lokacij za novogradnje zasebnih hiš, vendar so lahko pripravili le 10 lokacij, ker je bil odškodninski postopek za odvzeta zemljišča na sodišču končan šele ob koncu leta 1986. Kjub vsemu so bila lani opravljena znatna pripravljalna dela za gradnjo nove soseske. V letu 1987 bodo začeli z gradnjo cest s prvo plastjo tampona, da bo mogoč dostop do lokacij, zgrajen bo vodovod in električno omrežje in izdelana bo ostala dokumentacija, da bodo lahko že letos začeli oddajati novih 31 lokacij, ki čakajo od lani.
Skupno funkcionalno zemljišče, potrebno za proizvodnjo, meri 1400 m2. Večinoma je zemljišče last splošnega ljudskega premoženja, del pa zasebnika Papeža, ki pa zagotavlja, da je pripravljen svoj del zemlje odstopiti.
Novoles naj bi v Hinjah izdeloval kotne veznike in moznike, kar sedaj delajo v Straži v neustreznih, pretesnih prostorih.
Ker nameravajo aktivnosti za usposobitev obrata začeti čimprej,
• Predvideno je, naj bi za začetek v Hinjah zaposlili IS ljudi. Izračunali so, da bi letna proizvodnja hinjskega obrata dala 131 milijonov dinarjev izkupička, stroški pa bi znašali dobrih 123 milijonov dinatjev, kar pomeni poslovanje s 5,73-odstotnim dobičkom
obstaja teoretična možnost, da bi že konec leta 1987 proizvodnja stekla.
R. BAČER
Prispevek odvisen od lokacije
Po novem bo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča različno glede na lego in namembnost zemljišča — Osnutek odloka v javni razpravi
NOVO MESTO — Do konca marca bo v javni razpravi osnutek občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v novomeški občini. V sedanjo prakso, ko Novo mesto s temi nadomestili v Sloveniji precej zaostaja, bo odlok prinesel precej sprememb, predvsem pa večji dohodek sklada stavbnih zemljišč. To bi moral biti glavni vir za odkup, pripravo in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, a sedaj prispeva le odstotek denarja v te namene, vseostalo pa se zbira iz čistega dohodka delovnih organizacij.
S tem odlokom bo razširjeno število naselij, v katerih bo treba plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V občinskem komiteju za urbanizem in varstvo okolja so pri pripravi osnutka odloka razdelili naselje v štiri območja glede na njihovo funkcijo in razvojne opredelitve v okviru občine. V prvo so uvrstili območje Novega mesta, v drugo središča krajevnih skupnosti, ki so z družbenim planom občine opredeljene kot razvojna in oskrbovalna središča, v tretje satelitska naselja središč in središča manjših krajevnih skupnosti, v četrto območje pa zemljišča, ki so namenjena industriji. Nadomestilo bo treba plačevati za stanovanjske, poslovne in proizvodnje površine, za parkirišča in nepokrita skladišča.
Stavbna zemljišča bodo točkovali po posameznih območjih, upoštevaje dejansko ali predvideno rabo, če še ni zazidano. Posebej bodo točkovana stanovanja in počitniški objekti glede
Cenejše skupinsko zavarovanje
na vrsto in gostoto pozidave. Na ta način bo v nadomestilu za uporabo mestnega zemljišča doseženo upoštevanje lege in namembnosti zemljišča ter ugodnosti, ki jih uporaba zemljišča v določenem območju nudi, tako pri' stanovanjskih kot poslovnih namenih, kjer lokacija gotovo zelo vpliva na poslovno uspešnost. Uporabnik stavbnega zemljišča na primer v Gabrju bo plačeval približno šestkrat manjše nadomestilo kot tisti na najbolje ocenjenem zemljišču v Novem mestu. To velja za stanovanjske stavbe, pri poslovnih prostorih bodo razlike še večje.
Višino vrednosti točke pa bodo določali glede na predvidena vlaganja v stavbna zemljišča v občini. Ta vir naj bi predstavljal vsaj desetino vseh vlaganj v pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč. Za letos so predlagali naj bi bila točka vredna 0,15 din. Višina nadomestila, ki ga bo treba plačati, pa bo zmnožek števila točk s kvadraturo površine in vrednostjo točke. Za 150 kvadratnih metrov veliko stanovanjsko površino v Novem mestu bi bilo po tem izračunu treba plačati 10.800, na najmanj ocenjenem zemljišču pa 2.700 dinarjev.
Javna razprava — vodili jo bodo po krajevnih skupnostih — naj bi prispevala k boljšemu in pravičnejšemu pobiranju tega nadomestila. V območjih, kjer je predvideno plačevanje, pa naj bi ponovno pregledali in ugotovili (dejansko stanje opremljenosti naselij s komunalno infrastrukturo, ki bo odločilna za število točk.	Z.	L.-D.
Malo denarja, veliko dela
V zdravstvenem domu upajo, da za lani ne bo izgube
izobraževalni program za metliške kmete od pomladi do konca leta
METLIKA — Po vseh krajevnih skupnostih oz. večjih proizvodnih središčih so bili te dni zbori članov metliške Kmetijske zadruge, na katerih teče beseda o kmetijskih vprašanjih. Med drugim so tolmačili novi zakon o varstvu pri delu združenih kmetov. Kmetijske in gozdarske organizacije so dolžne izvesti izobraževalni program in kmete seznaniti z nevarnostmi pri uporabi kmetijske mehanizacije, zaščitnih sredstev in električnih strojev. Izobraževalni program se bo začel spomladi in bo trajal do konca leta.
Na teh zborih je beseda tekla tudi o novih pogojih za kreditiranje gradnje kmetijskih objektov in regresiranja kmetijske proizvodnje. Govorili so tudi o skupinskem zavarovanju proti toči in pozebi. Ker letos v metliški občini ni bilo večjih škod, bodo letos pri tem zavarovanju ugodnejši pogoji, namesto lanskih 18 odst. od vrednosti pridelka bo letos znašala premija le 14 odst. Grozdje bodo zavarovali po enotni ceni 350 din za kilogram, in to za količino pridelka, ki znaša 8.000 kgna hektar. Kdor se bo odločil za to skupinsko zavarovanje, mora skleniti pogodbo do konca februarja pri TZO Kooperacija. Po trgatvi bo zadruga priznavala regres za stroške zavarovanja, in sicer v takem odstotku, kot bodo posamezniki kleti prodajali grozdje.
METLIKA — Rezultati o lanskem poslovanju sicer še niso znani, vendar v metliškem zdravstvenem domu upajo, da izgube ne bo, vprašanje pa je, če bodo lahko napolnili sklade. Tudi za letos se zdravstvu ne piše nič bolje, če ne celo slabše, saj za skupno porabo velja povprečna lanska prispevna stopnja.
Metliški zdravstveni dom je pred kratkim podpisal branžni sporazum v okviru Dolenjskega zdravstvenega centra, vendar nagrajevanje še ne bo moglo biti urejeno po njem, saj bi za to potrebovali precej več sredstev, za osebne dohodke po tem sporazumu kakih 40 odst. več v masi osebnih dohodkov. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja najbrž tudi kmalu ne bo moč zaposliti prepotrebnih dveh novih zdravniških ekip:	zobozd-
ravstvene in pediatrične. Na račun sedanjih sredstev si tega nikakor ne morejo privoščiti.
Vsekakor stojijo v metliškem zdravstvenem domu na realnih tleh. Ker ni dovolj denarja, si bodo prizadevali z boljšo organizacijo še okrepiti osnov-
IZGUBA Z MESOM
METLIKA — Metliška klavnica, ki deluje v okviru tamkajšnje kmetijske zadruge, je zaradi neusklajenosti odkupnih cen živine in prodajnih cen mesa že dalj časa v težavah. Izguba pri prodaji govedine znaša že 350 din pri kilogramu, tudi pri prodaji svinine komaj pokrivajo stroške. Vendar kljub temu skrbijo, da je založenost domačih mesnic normalna, manj pa prodajao mesa na druga območja.
300 TON KROMPIRJA ŠE NEPRODANEGA
METLIKA — Do sedaj je metliška Kmetijska zadruga od kmetov odkupila ves krompir sorte dezire, ostalo pa je še okoli 300 ton sorte igor, za katerega zadruga še išče kupce in upa, da jim jih bo spomladi uspelo najti. Dezirejezad-ruga odkupovala po 45 din kilogram, z dostavo v Dalmacijo pa prodala po 42 din. Ker je na trgu veliko večje povpraševanje po rdečem krompirju, priporočajo, naj kmetje letos posadijo več te sorte, zlasti ker bo letos tudi cena tega semenskega krompirja sorazmerno ugodna.
no zdravstveno službo, z zdravstveno vzgojo okrepiti samozaščito prebivalstva, tu gre v glavnem zaboj proti alkoholizmu, kajenju in navajanje na zdrav način življenja. Prav v zvezi s tem pripravljajo skupaj z Rdečim križem predavanja po krajevnih skupnostih. Okrepiti pa je treba tudi nego bolnikov na domu.
A.	B.
Kdo se boji in zapira pred dimnikarji?
Dimnikarji delajo na svojo pest — kje?
NOVO MESTO — V času, ko je kurilna sezona na vrhuncu, mnogi Dolenjci zaman kličejo Zavod za požarno varnost, da bi dobili dimnikarja. Dimnikarskega podjetja v Novem mestu ni več. Pred štirimi meseci je vseh pet dimnikarjev odšlo med obrtnike. Razdelili so jih po krajevnih skupnostih v občini in sedaj vsak samostojno opravlja te usluge. Franc Kavčič (tel.
23-038) ima na skrbi večino mestnih krajevnih skupnosti, Fehret Kahteran (tel. 26-625) čisti dimnike in peči v krajevnih skupnostih Bršljin, Mestne njive in v Mačkovcu, Marjana Mihelčiča (tel. 43-736) so poslali v vasi pod Gorjance, Andjelko Horvat (Gorenja Straža) opravlja te storitve na področju občine od Mirne peči preko Straže, Dolenjskih Toplic, Žužemberka do Prevol, Milan Pavlič (Roje pri Šentjerneju) pa deluje v domačem okolju in v vaseh okoli Škocjana, Šmarjete in Otočca.
Zasebna trgovina tudi v Prečni
Anton Jazbec namerava zgraditi nov lokal
Tudi dimnikarski poklic ni več tisto, kar je bil včasih. Dimnikarje prinašal srečo v hišo in niso ga odganjali kot marsikje to počenjajo danes. »Naše storitve so poceni, pa kljub temu se ljudje čiščenja sami lotevajo, in ko ne gre več, pokličejo nas. Ljudje se ne zavedajo, da v kurilni sezoni ob pogostem čiščenju dimnika in peči precej prihranijo tudi pri kurjavi. Naši obiski po podstrešjih hiš kažejo na velike pomanjkljivosti in nevarnosti. Marsikje na kmetih so dimniki znotraj neometani, okoli njih je naloženo suho seno in razna vnetljiva krama. Ko pride do požara, je prepozno, da bi nas klicali. Čeprav imamo po zakonu pravico do ogleda dimnih odvodov, nas večkrat niti ne pustijo v hiše,« je o svojem delu in težavah povedal Andjelko Horvat, ki ima na skrbi kar 131 vasi v novomeški občini.
Novomeški dimnikarski obrtniki precej zaostajajo za svojimi stanovskimi kolegi po Sloveniji. Marsikje te storitve opravljajo že strojno, tako da običajnih pomagal v obliki žičnatih metel in strgal ne uporabljajo več. Marjan Mihelič bo prvi v občini, ki bo začel na novo. V teh dneh se bo opremil s strojem za kemično čiščenje in konzerviranje ogrevalnih naprav in velikih.tovarniških kaloriferjev.
J. PAVLIN
PREČNA — Krajevna skupnost Prečna si več let prizadeva izboljšati oskrbo krajanov, ki so odvisni le od majhne Mercatorjeve prodajalne. Ta posluje v tako zastarelih in neprimernih prostorih, daje sanitarna inšpekcija že grozila z zaprtjem lokala.
Ker nobeno trgovsko podjetje doslej ni moglo krajanom zagotoviti sodobnejše prodajalne in boljše oskrbe, je krajevna skupnost povsem podprla ponudbo trgovskega poslovodja Antona Jazbeca, da bi gradil trgovski lokal.
Zasebnik Jazbec, ki ima 15-letne trgovske izkušnje kot poslovodja, namerava zgraditi lokal s površino 150 do 170 m2 večinoma z lastnimi sredstvi, gradnja pa naj btbila končana v šestih mesecih. V novomeškem komiteju za družbeni razvoj in v izvršnem svetu ne vidijo zadržkov, da ne bi zasebniku omogočili gradnje trgovine in krajanom boljše oskrbe, za katero si prizadevajo vsaj deset let, vendar doslej brez uspeha.
Mercator-Standard je sicer planiral gradnjo prečenske trgovine v tem srednjeročnem obdobju, bržkone pa bo ostalo le pri načrtih, ker ni denarja.
R. B.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — V ponedeljek,
9.	februarja, je z odjugo vred nastopila tudi večja živahnost na novomeški tržnici. Tokrat je bilo znatno več ponudbe domačih kmetijcev kot minule tedne. Kmetice so imele naprodaj predvsem sirček in smetano, fižol v zrnju po 1800 din kilo, jajca po 70 do 80 din in jušno zelenjavo. Na stalnih stojnicah pa so imeli mehko solato po 1300 din kilo, endivijo po 700 din, pomaranče po 790 din, grozdje po 550 din, hruške po 400 din, zelje po 250 din, ohrovt po 500 din in peso po 250 din kilogram.
DEŽURNE TRGOVINE:
V soboto, 14. februarja, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne z živili:
• v Novem mestu: Market na Cesti herojev
• v Šentjerneju: Mercatorjeva Samopostrežba
0 v Dolenjskih Toplicah: Merca-tor-prodajalnaVrelec 0 v Žužemberku:	Dolenjkin
Market
• v Straži: KZ Krka
Vse ostale prodajalne z živili bodo odprte do 13. ure.
Vsa zgodovina v eni hiši
V Belokranjskem muzeju bi potrebovali še zgodovinarja in arheologa — Zagate pri financiranju te kulturne ustanove —15.000 obiskovalcev na leto
METLIKA — Belokranjski muzej je v Metliki polegknjižnice, kije nedavno tega končnodobila poklicno knjižničarko, edina poklicna kulturna ustanova v tej belokranjski občini. V majhni in gospodarsko dokaj šibki metliški občini je za kulturo na voljo bolj malo denarja, kar seveda najprej in najbolj boleče občutijo poklicne kulturne ustanove.
Sedaj so v Belokranjskem muzeju zaposleni štirje ljudje in eden s polovičnim delovnim časom. »Da bi pokrili vsa muzejska področja, bi potrebovali vsaj še zgodovinarja in arheologa. To imamo tudi v našem srednjeročnem planu, vprašanje pa je, če bomo imeli dovolj denarja, da bi lahko zaposlili oba. Nujno pa potrebujemo zgodovinarja, ki bi ga radi zaposlili še letos. Na srečo smo z novo kustodinjo dobili etnologinjo in umetnostno zgodovinarko v eni osebi,« pravi ravnatelj muzeja prof. Žvonko Rus. O potrebnosti takega muzeja—včasih so jih imenovali pokrajinski muzeji — govori tudi dejstvo, da je v Belokranjskem muzeju zbrana tako rekoč vsa zgodovina te dežele od prazgodovine do narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Geografi štejejo Belo krajino kot pokrajino zase.
Poleg klasičnih muzejskih eksponatov imajo v Belokranjskem muzeju še bogato umetnostno zbirko, v kateri je kar 549 slik, grafik, risb in drugih umetnostnih predmetov.
Že dalj časasezatika pri financiranju tega muzeja. Po dogovoru naj bi za vso muzejsko dejavnost prispevali po tretjino denarja metliška, črnomaljska in republiška kulturna skupnost, vendar čenomaljska že nekaj Časa daje manj in to se še kako pozna pri delu muzeja. Pri že tako-skromno odmerjenem denarju je vsak izpad dohodka še bolj boleč. Poleg tega je v današnjih časih pri nas zelo težko izdelati realen finančni na-
črt. V Belokranjskem muzeju so za lani naredili kar sedem takih načrtov, nazadnje decembra.
V metliški občini bodo za letos povišali stopnjo za kulturo od 0,30 na 0,40 odst. od bruto osebnih dohodkov, s tem bo imela kulturna skupnost na voljo več denarja in v muzeju upajo, da se bo to poznalo tudi pri njihovem delu. S tem denarjem bi vprvi vrsti radi zaščitili in popravili kulturne spomenike v občini, zlasti metliški grad, etnološko zanimivo hišo Bare Juričine v Metliki,
0 Vodstvo Belokranjskega muzeja se pritožuje, da so jim pri njihovi osnovni dejavnosti, se pravi zbiranju muzejskega gradiva, razni »trgovci« s starinami naredili precej škode. Vsekakor si teh predmetov, ki tako ali drugače pridejo v zasebne roke, ne more ogledati kakih 15.000 ljudi na leto, kolikor jih vsako leto obišče Belokranjski muzej.
katere zunanjost je lani popravil novomeški Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine, muzej pa naj bijo letos opremil; urediti nameravajo značilno belokranjsko domačijo v Pril-ozju, že predolgo čaka na zaščito in obnovo gradaški grad in še bi se našlo. Za letos pripravlja muzej razstavo 80 let organizirane telesne vzgoje v Metliki. Pred 80 leti je bil namreč v Metliki in Črnomlju ustanovljen Sokol; razstavo
bodo spomladi pripravili samo za delovanje telesne vzgoje v Metliki, konec leta pa v Črnomlju za celotno Belo krajino. V načrtu je tudi razstava grafik Tince Stegovec, umetnice, ki se je rodila v vasi Planina pod Mirno goro, za nekaj razstav se dogovarjajo z novomeškim muzejem. Letos pa namerava etnologinja začeti zbirati gradivo za obsežno študijo o belokranjskem kmečkem domu, kar bo trajalo več let.
Arheološki oddelek ljubljanske filozofske fakultete bo nadaljeval izkopavanja v Movemi vasi pri Semiču, ki so že do sedaj dala dobre rezultate, izkopanine pa bodo stalno razstavljene v Belokranjskem muzeju.
A.	BARTELJ
POROKE, ROJSTVA, SMRTI
METLIKA — Po zadnjih letošnjih podatkih živi v metliški občini 8.175 prebivalcev, od tega 4.123 žensk in 4.052 moških. Letos sta se v Metliki poročila dva para, oba januarja, in sicer 3. januarja Branka Urh z Otoka in Stanko Križan iz Boršta, 24. januarja pa Vesna . Goleš z Jugorja in Lado Brajkovec z Gornjega Suhorja. Letos je v občini umrlo 9 ljudi, od tega trije prejšnji teden: Terezija Laznik iz Metlike, rojena 1897; Marija Butala iz Semiča, roj. 1906, in Jože Bajuk iz Radošev, roj. 1926.
Novomeška kronika
PRESTE — Ves minuli teden v prodajalni kruha na Glavnem trgu ni bilo mogoče videti in kupiti prest. Prodajalke pomanjkanja tega okusnega peciva niso znale pojasniti, odgovor je bil, da je pač tako, kot je. Po tej logiki se lahko, recimo, zdravniki spomnijo, da bodo čez noč opustili operacije slepičev, miličniki bodo iz obširnega seznama del in opravil izpustili preganjanje vlomilcev, pogrebci opravljali samo žarne pokope, novinarji pa nenadoma sklenili, daje treba o novomeški pekami pisati samo najlepše.
KOŽUH — Časi se spreminjajo, kaže, da se zna Pionir iz velikega izvoznika preleviti v uvoznika. Prvi poskus seje dogajal na češki meji, kjer so pio-nirjevci dve uri uvažali ženski kožuh, deklariran kot poslovno darilo partnerjem. Čehi na poslovnost ne dajo veliko, vendar je dlakava zadeva kljub temu srečno prestopila vse meje. Zdaj krasi in greje ne popolnoma neznano Novomeščanko.
TATOVI — Venem tednu so še neznane sile dvakrat izpraznile puščico v frančiškanski cerkvi. Zdi se, da postaja gneča v božjih hišah sestavni del proračunov novomeškega podzemlja.
PODARIM—DOBIM — Nagrade igre Podarim-dobim odhajajo večinoma na Štajersko, kar je eni naših so-meščank sprožilo genialno misel. Razglednice je pravilno izpolnila, nato pa jih v pismu poslala teti v Maribor. Teta jih bo »tam gori vrgal v totinabi-ralnik«, potem pa bo morebiti kaj več sreče.
Ena gospa je rekla, da bo zdaj, ko e videla skrivnostno jamo pred rotovžem, nekoliko lažje plačevala skrivnostne položnice za zaklonišča.
VEČERI Z GLASBO
NOVO MESTO — V restavraciji novomeškega hotela Kandija lahko vsak petek zvečer od 19. do 23. ure gostje večerjajo ali kaj spijejo ob glasbi. Razpoloženjsko glasbo vtem lokalu igra Novomeščan Miloslav Mance.
'3!
V času od 29. 1. do 4. 2. so v novomeški porodnišnici rodile: Mari-ia Pribožič z Razteza — Suzano, Mira Janžekovič z Radoviče — Nino, Marina Smolič iz Šentjerneja — Anjo, Danica Pečarič z Gmajne — Špelo, Jasna Juranič iz Črnomlja — Denisa, Katica Jaketič iz Perudine — Simona, Marija Andrejčič s Telč — Natašo, Gabrijela Povše iz Cimika — Darjo, Marjana Hribar iz Velikega Gabra — Tadeja, Nevsada Ikanovič iz Kanižarice — Jasmino, Lidija Uhan iz Dolenje Straže
— Tonija, Alenka Bele s Krke — Sabino, Blaženka Želežnjak iz Brihovega
— Nikolino. Sonia Ličen — Tesari iz Kota pri Semiču — Vesno, Ana Bučar iz Šentjerneja — Klemena, Marija Mrgole iz Klenovika — Tanjo, Dragica Butorajac iz Jurovskega Broda — Majo, Barbara Mušič iz Dragovanje vasi — Denisa, Vanda Krese iz Podturna
— Barbaro, Vesna Derviševič iz Črnomlja — denisa, Stanka Gusič iz Stojar-nice — dečka, Ivica Hadžič iz Jurke vasi — dečka, Jožefa Tramte iz Križa
— dečka, Antonija Goleš iz Metlike — dečka in Maiija Jefim iz Žužemberka
— dečka.
IŽ NOVEGA MESTA: Ingrid Okleščen, Pod Trško goro 38 — Mateja, Karmen Vire iz Ulice like Vaštetove 15 — Žiga, Lidija Železnik iz Koštialove 25 — Ano in Kata Stupar z Belokranjske ceste 81 — Anjo. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
METLIŠKE GOSTILNE NISO polne ob večerih, kot bi človek pričakoval, ampak dopoldne. Ža šankom ali za mizami lahko srečate obraze, ki jih poznate iz delovnih organizacij, iz ustanov, obrtnike in vse druge, ki bi sicer sodili na svoja delovna mesta. Sicer pa so ljudje vedno bolj prepričani, da nekaj veljale beseda,dana ob brizgancu, konjaku ali vinu. Drugih obljub so siti ali pa jim ne verjamejo več.
- POROČNA DVORANA v metliškem gradu je bila premajhna za vse tiste, ki so se želeli udeležiti predstavitve knjige Bela krajina avtorjev Dularja in Kambiča. Besedila iz knjige sta pripovedovali Sonja Štrucelj in Tanja Lebar, na flavto je igrala Ana Pezdirc, pogovor z avtorjema pa je vodil Toni Gašperič. Prireditev je sodila v okvir Zimskih uric.
VINSKA VIGRED 87 bo 15., 16. in 17. maja na vseh treh metliških trgih, v gradu in še kje. O njej že razmišljajo pripravljavci kulturno — zabavnega programa. Vedo, da deluje na Dolenjskem več različnih ansamblov, ki bi prišli v poštev za igranje natej največji dolenjski vinarsko-turistični prireditvi. Ansambli naj pošljejjo svoje ponudbe in pogoje na naslov: Toni Gašperič, Beti, 68330 Metlika.
DOLENJSKI LIST
Št. 6 (1956) 12. februarja 1987
IZ NkŠIH OBČIN
V	>v
Črnomaljski drobir
ZAMUDA — Iz črnomaljske vojašnice so nedavno potožili, da pri njih Komunala že od julija lani ni pobirala plačil za komunalne storitve. V garniziji so prepričani, da to ni dobro (za Komunalo, seveda), ker jim bo tako inflacija pobrala najmanj polovico zaslužka. Na Komunali so, očitno dokaj neprizadeto, odgovorili, da so imeli težave z inkasanti in obljubili, da bodo GGSlCj pobirali aenar za svoje storitve bolj redno. Če pa ga ne bodo, naj pošiljajo inkasanta bolj poredko tja, kjer jih stranke zagotovo ne bodo »nadlegovale« s takšnimi vprašanji, kot so si jih dovolili v vojašnici.
STROP — Očitno neprizadete in nič krive pa se počutijo tudi v črnomaljski kmetijski zadrugi. Kako bi si sicer lahko razložili, da jim je tako malo mar za zadružni dom v Dragatušu. Že res, da jim je po dolgoletnih prošnjah Dra-gatušcev lani le uspelo obnoviti streho, na podirajoči se strop v mladinskem klubu v zgornjem nadstropju doma pa so pozabili. Sedaj s stropa že visijo deske, v zadrugi pa se nihče ne zgane. Očitno čakajo, da bodo padli na tla še trami.
ČRNOMELJ, DRAGATUŠ — Na osnovnih šolah v teh dveh belokranjskih krajih sta minuli petek gostovala Mira Omerzel in Matija Terlep iz Ljubljane in stare melodije izvajala na slovenska ljudska glasbila in zvočila.
Drobne iz Kočevja
NI TRAKULJE — Ljubljanski dnevnik je poročal, da je v nekaterih občinah in tudi v kočevski možna okužitev s trakuljo. Pri veterinarskem inšpektorju Bogomirju Štefaniču smo zvedeli, da ne gre za trakuljo, ampak trihinelozo, o čemer pa smo prav na osnovi razgovora z njim poročali že pred meseci. Govorice o trakulji so razburile ženske tako, da nočejo več kupovati posebne posode, s katero se skuha hrana že pri 80 stopinjah C, kar — pravijo gospodinje — je premalo, da bi uničilo trakuljo, itd.
VEDNO VEČ DRSALCEV — Drsanje na Rinži se je posebno razmahnilo šele minuli teden, čeprav je led že mesec dni dovolj trden.
KUPUJEJO VSE — Kljub veliki draginji vsi občani pridno zapravljajo denar. Vzrok je preprost, saj velja geslo: »Kupi danes, ker bo jutri vse dražje!« Seveda ta ugotovitev občanov dokazuje, da s stabilizacijo gospodarstva še dolgo ne bo nič.
Ribniški zobotrebci
VELIK IZOSTANEK — V ribniški občini ugotavljajo, da vzgojnovarstve-no delo v vrtcih trpi tudi zato, ker imajo zelo velik izostanek z dela. Tako v ribniškem vrtcu manjka na dan povprečno kar 26 odstotkov vzgojiteljic in 24 odstotkov varuhinj, v sodraškem pa 12 odstotkov vzgojiteljic in 7 odstotkov varuhinj.
ŠE NAJBOLJ ME RAZUME PES — S težavami se ne otepajo le cicibančki, ampak tudi starejši občani. O nekaterih smo že poročali v zvezi z raznimi domovi starejših po Sloveniji. Zdaj pa smo slišali, da se nič bolj ne godi nekaterim izmed tistih, ki ostanejo doma v krogu svoje družine. Gre predvsem za tiste, ki so bili zaradi različnih okoliščin v najboljših letih svojega življenja bolj malo doma. Tako niso imeli pravega stika s svojimi najbližjimi. Zdaj, ko so pogosteje doma, pa ugotavljajo presenečeno in razočarano: »Med vsemi domačimi me še najbolj razume pes.«
TUDI ŠOLARJEM NI LAHKO — S težavami se otepajo tudi šolniki in šolarji. Tako na primer je med drugimi nevšečnostmi za osnovno šolo v Sodražici ugotovljeno, da pouka ne morejo posodobiti zaradi zastarele vodovodne in električne napeljave, da so sanitarije dotrajale, da se vezni hodnik med šolo in telovadnico pogreza, da seje strešna konstrukcija upognila, da v kletne prostore, kjer so tudi učilnice, vdira voda, gnojnica iz kanalizacije pa udarja nazaj v šolo.
Trebanjske iveri
DIREKTORJI — Nekaj direktorjev v trebanjski občini je sila težko dosegljivih. To velja še zlasti, kadar gre za stik s predstavniki sedme sile. Ti na srečo redki tovariši imajo tudi zelo pozabljive tajnice. Ni znano, če je to prirojena ali naučena pozabljivost, nemara pa včasih človek res dobi občutek, da bi ga prej sprejel v evdienco sam papež, kot pa bi to blagovolil kakšen individualni poslovni organ.
SMETI — Recept, kako spomniti smetarsko službo Gradbenega komunalnega podjetja Trebnje, daje plačana za to, da kolikor toliko redno odvaža smeti, so iznašli na Mirni. Dolgo so se jezili in mozgali, na kakšen način bi po treh tednih le priklicali smetarje, da bi odpeljali kontejner s Ceste VDV. Naposled jim je kanila na um preprosta in nadvse učinkovita zamisel. Stanovalci so smeti kulturno zapakirane v črni PVC vrečki odnesli pred upravno zgradbo GKP in že naslednji dan so smetarji prišli po smeti.
OBVOZNICA—Trebanjcinebodo prižgali zelene luči za novo avtocesto, če ne bo poprej zgrajena obvoznica ob naselju Trebnje. Obvoznica je torej pogoj, ki ga upravičeno postavljajo v Trebnjem, saj bi v nasprotnem primeru v mestnem središču vladal nepopisen hrup. Seveda je še nekaj podobnih pogojev ob načrtovani trasi avtoceste.
>51
lit
IZ NKŠIH OBČIN
Boje se političnega problema
V semiškem otroškem vrtcu imajo že 7 let prostorsko stisko, a vse kaže, da še ne bodo dobili novih prostorov — 2 igralnici povsem neustrezni
SEMIČ — V semiški enoti črnomaljske vzgojnovarstvene organizacije pohvalijo, da nimajo kadrovskih težav, zato pa so toliko večje prostorske. Pred 10 leti, ko je bil vrtec odprt, je bil prevelik, vendar je bil čez pol leta poln, kmalu pa že premajhen. Takrat je imelo otroško varstvo nekaj denarja, za rešitev prostorske stiske pa sta bili dve možnosti: ureditev igralnic v stanovanjskih blokih ali dograditev vrtca.
Pomanjkanje prostora je bilo tako veliko, da so se v vrtcu odločili za prvo možnost. Preureditev prostorov v blokih je bila namreč najbolj hitra, a kratkoročna rešitev. »Takrat smo ga močno polomili, vendar smo se tolažili, da v tistih prostorih ne bomo imeli otrok dolgo časa. Pa mineva že 7 let,« potoži vodja enote Antonija Šprogar. Na otroka bi namreč morali imeti v igralnici vsaj 1,75 m2, v tistih v stanovanjskih blokih pa bi se na borih 17 m2 stiska v eni 12, v drugi pa celo 20 malčkov.
»Takšno varstvo ni več človeško. Da bi bile težave še večje, sta igralnici v blokih v kleteh. Že lani smo ju hoteli zapreti, a smo se bali, da bo nastal politični problem. Pedagoška svetovalka nam namreč tam varstva ne svetuje. Pravi, da delamo otrokom več škode kot koristi. Tudi inšpektor bi lahko te prostore takoj zaprl, kajti odprli smo jih brez
SKUPNI DOHODEK PRIJAVILI LE TRIJE
ČRNOMELJ — Do konca januarja so na tukajšnji upravi za družbene prihodke prijavili skupni dohodek občanov trije krajani, in sicer magister farmacije, rudarski inženir in rudarski tehnik. To je najmanj v zadnjih petih letih, predvsem zaradi tega, ker je po novem cenzus tri in ne več poltretji povprečni osebni dohodek. Tako so morali letos prijaviti skupni dohodek tisti, ki so v preteklem letu zaslužili več kot 3.702.204 din. Davek pa bo od teh treh občanov plačal le eden. Obrtniki bodo vložili davčne napovedi 15 dni po prejemu odločb. Kako vpliva zvišani cenzus in s tem manjši priliv davkov iz tega vira, zgovorno pove podatek, da so lani plačali v črnomaljski občini tako obrtniki kot ostali občani le 210 tisočakov davka, leto poprej pa 1,06 milijona dinarjev.
Direktorjem ne samo kritike
O sklepnih računih temeljiteje kot doslej
TREBNJE — Rezultati gospodarjenja kažejo, da nekaterih bistvenih ciljev, zapisanih v planskih listinah za leto 1986, predvsem pri povečanju industrijske proizvodnje in izvoza na konvertibilno področje, pri zmanjševanju inflacije in uresničevanje družbenih usmeritev dohodka, ne bomo uresničili. Prav zato je za sindikalne organizacije letošnja akcija »zaključni računi« toliko pomembnejša.
Osnovne organizacije sindikata naj od poslovodnih organov terjajo, da bodo poslovna poročila dovolj razumljiva, da bodo dovolj nazorno pokazala učinkovitost dela in poslovanja. Oceniti je treba, kje so vzroki, da je bilo ponekod gospodarjenje slabše, ob oceni direktorjev pa naj ne bo le kritike, ampak tudi pohvale, kjer so stvari izboljšali, je menila na seji občinskega sveta ZSS v Trebnjem prejšnji teden predsednica Jana Petrovac.
Primerjava rezultatov gospodarjenja s sorodnimi organizacijami združenega dela, z najuspešnejšimi organizacijami v podskupini dejavnosti in z načrtovanimi cilji, mora biti osnova za sprejem ukrepov in usmeritev za delovanje in takšno dograditev načrtov gospodarjenja za leto 1987, da bodo zagotovili cilje, ki sosi jih zastavili v letošnji resoluciji.
Ker na letni seji občinskega sindikalnega sveta ni bilo dovolj časa za temeljitejšo razpravo o delu, metodah dela občinskega sveta in njegovih organov, soskušali doseči več s ponovitvijo teme. Todadokaj zadržana, mlačna razprava gotovo ni dala tistega, kar je vodstvo sindikata pričakovalo. Resen problem je že postala neaktivnost nekaterih članov samega občinskega sindikalnega sveta, saj se nekaterim ne ljubi hoditi niti na seje.
P. P.
njegovega dovoljenja, a se prav tako boji težav. Dovolil nam je, da jih obdržimo, dokler bodo vzgojiteljice še hotele delati v tistih navdržnih razmerah,« pojasnjuje Šprogarjeva.
V Semiču sicer imajo idejni projekt za dozidavo vrtca, ne pa tudi denarja, da bi projekt zares naročili. Sredstva se jim sicer obetajo iz samoprispevka za program naložb v družbenih dejavnostih, vendar še ne tako kmalu, saj so na seznamu na šestem, predzadnjem mestu. »Pa še ta denar naj bi namenili za dozidavo kuhinje. Odgovorni pravijo, da za pomanjkanje igralnic niso vedeli. Čudno, ko pa imamo težave že skoraj celo desetletje! Samo kuhinje nočemo, če bodo
Pokopi v vodo
Samoprispevki uspeli, pokopališča pa še ni
Prebivalci Dolenje vasi pri Ribnici in okolice so vajeni mokrote, saj vsako leto nekajkrat zalije voda njihovo Dolenjevaško polje.
Zemlja tu je vlažna in ko skopljejo jamo na pokopališču, jo običajno 'zalije voda, da so težave, kako spraviti krsto s pokojnikom na dno. Čeprav je zadeva žalostna, sami pravijo, da tako rekoč pokojnike utapljajo.
Razprave o prestavitvi pokopališča so trajale leta in leta, celo desetletja. Že večkrat so sklenili pokopališče prestaviti in so v ta namen razpisali celo že tri samoprispevke. Vsi so uspeti, pokopališča pa še vedno nimajo.
Zdaj se končno nekaj le premika. Skice novega pokopališča so že narejene. Vaščani pa seboje, dasenebo spet kaj zataknilo. Pokopališče bo na hribu, kjer je tudi vodni zbiralnik. Vaščani pravijo, da je vprašanje, če je ta lokacija najboljša. Pri tem se spominjajo, kako pri gradnji obvoznice magistralke niso upoštevali njihovega mnenja, zdaj pa je prav tam nevarno križišče in ovinek, kar je terjalo že veliko žrtev.	J. PRIMC
JUBILEJ Z »VERIGO«
VELIKA LOKA —Tukajšnje kulturno-umetniško društvo »Ivan Cankar« slavi 40-letnico ustanovitve. Za jubilej je gledališka skupina pod režijskim vodstvom Ludvika Bizjaka naštudirala Finžgarjevo ljudsko igro Veriga. Delo bodo uprizorili jutri ob 19. uri. Osrednja proslava bo v soboto, 14. februarja, s kulturnim programom. Nastopil bo tudi Trebanjski oktet. Zaslužni člani društva bodo dobili priznanja.
potem rekli, da naš vrtec nima več težav. Raje še naprej vozimo kosilo iz Črnomlja,« je odločna Šprogarjeva. Semiške vzgojiteljice so prepričane, da se že predolgo žrtvujejo, da bi lahko sprejele v 4 normalne in 2 premajhni igralnici čim več otrok, a da bi jim bilo kljub stiski čim lažje. V 4 igralnicah bi lahko imeli le 72 cicibanov, pa jih imajo v vrtcu več kot 100. Ni jim namreč lahko, ko morajo odkloniti prošnje. Pravkar seje nabralo kar 19 prošenj za dojenčke, a ne bodo mogli sprejeti nobenega.
M. BEZEK-JAKSE
PREMALO OTROK
ČRNOMELJ — Medtem ko se v črnomaljski občini v nekaterih šolah srečujejo s težavami zaradi prevelikega števila učencev in pomanjkanjem prostora, da bi lahko povečali število oddelkov (na primer v Črnomlju, Semiču), pa je v Dragatušu dovolj prostora in učiteljev, le otrok ni. Dragatušci si to razlagajo s tem, da pačdo nedavnega v kraju skoraj ni bilo moč graditi, zato so se mladi ljudje odseljevali drugam. Sedaj takih, ki v Dragatušu ne bi mogli graditi, skoraj ni, zato pa je toliko več tistih, ki nimajo šoloobveznih otrok...
GLASBENI VEČER V RIBNICI
RIBNICA — V petek, 6. februarja, je bil v okviru praznovanj Prešernovega dne v dvorani Glasbene šole Ribnica instrumentalni koncert. Dva priznana slovenska umetnika, flavtist Fedja Rupel in pianistka Vlasta Doleža-Rus, sta predstavila sonate za flavto in klavir skladateljev J. S. Bacha, G. Ph. Tele-manna, J. B. LoeilletainG. F. Hand-la. Z uigranim izvajanjem sta koncertanta pred polno dvorano na prijeten način prispevala k praznovanju našega kulturnega praznika.
Varčnost
■a nma JO (II fU
pravilo
Novi kompresorji
ČRNOMELJ — V tukajšnjem tozdu Kompresorji se jim ni potrebno bati za obstoj proizvodnje, saj so v Gorenjevi delovni organizaciji Gospodinjski aparati, kateri pripadajo, še kako zainteresirani za tovrstno proizvodnjo. Res pa je, da so sedanji PV kompresorji za hladilno in zamrzovalno tehniko energetsko preveč razsipni.
Sedanji kompresorji namreč prav zaradi tesvojepomanjkljivos-ti na Zahodu niso zanimivi. Zato načrtujejo, da bo že sredi letošnjega leta stekla proizvodnja PVA kompresorjev, ki bodo imeli spremenjen elektromotor, porabili pa bodo tudi manj energije. Vendar bodo morali obdržati tudi izdelavo prejšnjih, ki jih bomo še naprej uporabljali v Jugoslaviji in tretjem svetu, kjer so zaradi veliko nihanj v električni napetosti bolj primerni. Sicer pa imajo v Gorenju že izdelan projekt za proizvodnjo novega tipa kompresorja, tako imenovanega FF. Vendar sedaj še delajo analize, ali je FF dovolj sodoben, da bi se naložba v opremo za izdelavo tega izdelka, kijenamenska, splačalain izplačala v petih letih.
Sicer pa v črnomaljskem Gorenju načrtujejo, da bodo v letošnjem letu izdelali 665.600 kompresorjev, največ za tozd Zamrzovalno-hladilna tehnika in Biro iz Bihača, nekaj izdelkov pa bi tudi izvozili, čeprav še ne vedo natančno, kam. To pa pomeni, da bodo produktivnost v primerjavi s preteklim letom dvignili za 10 odst., in to z enakim številom zaposlenih, z zmanjšanjem nadurnega dela in s šestimi delovnimi dnevi manj. Seveda se bo to poznalo tudi v kuvertah okrog 160 zaposlenih.
M. B.-J.
Uspeh še boljši
Za 13 odst. večja proizvo-
in Qt% nrle* unAi!
VIIIJ ca iii \/w WUOIi VCUJI ■■»■vi
RIBNICA — Ribniška industrija je izdelala lani kar za 13 odstotkov več proizvodov kot leto prej (načrtovala je 4,5 odst. več, slovensko povprečje pa znaša za lani 1,9 odstotka več kot leto prej). Nadpovprečna rast gre le na račun strojne industrije ter proizvodnje žaganega lesa in plošč.
Tudi izvoz je močno porastel (indeks 185,3) in je znašal lani 11 milijard dinarjev (dolarje 264,53 din). Od tega je znašal izvoz na konvertibilno območje blizu 1,6 milijarde din (indeks 116), na kliring pa skoraj 9,5 milijard din (indeks 206).
Uvoz je bil skoraj za 5-krat manjši. Znašal je blizu 2,3 milijarde din, indeks porasta pa je precej višji kot pri izvozu in znaša kar 283,5. Uvoz blaga s konvertibilnega trga se je že skoraj približal izvozu in je znašal lani dobrih 1,4 milijarde dinarjev (indeks 210). Kar za 7-krat seje povečal uvoz iz klirinškega območja, a je še vedno občutno manjši kot iz konvertibilnega, saj znaša le dobrih 800 milijonov dinarjev.
9 Povprečni osebni dohodki so znani le za 11 mesecev in so znašali 111.053 din (indeks 218,4), in sicer v gospodarstvu 109.308 din (indeks 217,9) in v negospodarstvu 127.155 din (indeks 222,8). Osebni dohodki so porastli najbolj v novembru, ko je industrijska proizvodnja porastla kar za 17,7 odstotka (in so znašali v gospodarstvu 177.173 din), v negospodarstvu pa so zaradi poračunov za nazaj porastli na 221.329 din. Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin so realni osebni dohodki porastli v obdobju januar-november za 11,7 odstotkov.
Občutno bolj so porastli prispevki za skupno porabo, in sicer z indeksom 260 (za občinske SIS indeks 241), in za splošno porabo z indeksom 265 (za občinski proračun indeks 219), kar je seveda precej nad resolucijskimi predvidevanji.	j.	PRIMC
Večjih nesporazumov ni
Novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti
KOČEVJE — Redni letni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v občini je minuli teden organiziral koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL Kočevje.
Najprej so predstavnikom verskih skupnosti obrazložili gospodarski in politični položaj občine, nato pa je bila razprava o tem in drugih zadevah. Najbolj živahna je bila razprava o ureditvi pokopališča v park in pokopališke cerkve na Trati. To pokopališče je namreč opuščeno, odkar pokopujejo
pokojne na novem kočevskem pokopališču, cerkev pa je tudi kulturnozgodovinski spomenik.
Za odnose med cerkvami in samoupravno družbo so ugotovili, da so dobri, da ni večjih pripomb ne s te in ne z one strani, so pa še nekatere zadeve, ki bi se jih dalo bolje rešiti. Predvsem naj ne bi klicali duhovnikov na razne civilne ali vojaške dolžnosti takrat, ko imajo večje cerkvene svečanosti. Govorili so tudi o urejevanju cerkva kot kulturnozgodovinskih spomenikov.
J. P.
POBRATENJE Z GASILCI RABA
ŠALKA VAS PRI KOČEVJU — Na letni konferenci so člani gasilskega društva ocenili uspešno enoletno delo in sprejeli program. Načrtujejo tesnejše sodelovanje z vodstvom osnovne šole Kočevje, pri kateri deluje društvo Mladi gasilec. Iz vrst tega društva si želijo pridobiti nove člane. Na letni konferenci je bila tudi delegacija gasilskega društva Rab iz Hrvaške. S to so se podrobneje dogovorili o bodočem sodelovanju in pobratenju. Do naslednjega naj bi prišlo prihodnje leto ob proslavi 80-letnice obstoja in delovanja GD Šalka vas.
V. D.
Boljši časi za Suho krajino
V krajevni skupnosti Sela-Šumberk dobili nov vodovod, cesto in 40 telefonov Približno petina krajanov išče zaslužek v tovarnah
SAMO DO MEJE
TREBNJE — Trebanjska občina je v zadnjih letih asfaltirala več cest kot marsikatera sosednja občina, seveda če upoštevamo gospodarsko razvitost. Tako vodi asfaltna preproga do meje z litijsko občino tudi iz mirnske krajevne skupnosti, žal pa Litijani niso poskrbeli ža nadaljevanje po svojem ozemlju. Prav tako je s cesto proti Žužemberku, kjer pa morajo Novomeščani še dosti postoriti.
PONEKOD O PRENOVI ZK NE DUHA NE SLUHA
TREBNJE — Občinski komite Zveze komunistov Trebnjebonaseji v četrtek, 19. februarja, največjo pozornost posvetil idejnopolitični in akcijski usposobljenosti osnovnih organizacij ZK ter delovanju raznih teles pri OK ZK. Na osnovi zapisnikov, ki prihajajo iz OO ZK, so ugotovili, da akcija prenove ZK zelo dobro poteka v Elmi, KPD Dob, Tesnilih, Iskri Mokronog, občinski upravi, Kolinski, Centru za izobraževanje in kulturo, krajevnih skupnostih Mokronog, Mirna, Trebnje in še nekaterih drugih. Nobene aktivnosti pa ni v OO ZK Dol. Nemška vas, Dobrnič, Trebelno, KZ Trebnje, Šentlovrenc, GG Trebnje. Mercator, Zdravstveni dom, Labod itd.
SELA-ŠUMBERK — V trebanjski občini so v zadnjih letih veliko storili za hitrejši razvoj nerazvitih krajev Suhe krajine. Zlasti v krajevnih skupnostih Dobrnič in Sela-Šumberk so vaščani veseli posodobljenih cest, novih telefonskih priključkov in zdrave pitne vode. Tokrat nekaj besed o življenju ljudi v KS Sela-Šumberk.
Vaščani so zadovoljni z doseženim, saj so naposled sami obilo prispevali, da se podoba teh prislovično zaostalih krajev le spreminja. Od okoli 340 krajanov KS Sela-Šumberk jih je precej (približno petina vseh krajanov) poiskalo debelejši kos kruha v novomeški in trebanjski industriji. Razveseljivo je, da se zaustavlja izseljevanje, saj se vse več mladih odloča za kmetovanje.
»Vodovod, ki so ga pomagali graditi brigadirji mladinske delovne akcije Suha krajina, je zaenkrat zanimiv za 47 gospodinjstev. Upam, da smo prebrodili nekatere nesporazume in bo spomladi, ko bo trebanjski GKP priključeval na omrežje, le malo takih, ki svoje obveznosti ne bi izpolnili. Dogovorili smo se namreč za 54 tisočakov prispevka na gospodinjstvo ter še 4 tisočake za vsako glavo živine, avto in traktor, 5 odstotkov letnega čistega osebnega dohodka in 50 odstotkov katastrskega dohodka. Vsak je moral opraviti še 60 udarniških ur. In tu je jabolko spora. Trije so raje plačali uro po 1200 din. Vse bolj sem prepričan, da bo spomladi, ko se bo priključevalo na vodovod prvih 15, ki so poravnali vse obveznosti, privabilo še tiste, ki tega doslej še niso storili,« je povedal predsednik sveta KS Sela-Šumberk Anton Zupančič.
Kraki vodovoda Babna Gora — Podšumberk, Podšumberk—Sela— Šumberk, Podšumberk—Log—Ar-čelca—Vrtače merijo okoli 5 kilometrov. Ostaja še vodovod do Volčje jame, Orlake, Zavrha, Srebo-tnice in Vrha. Gotovo je, da ogromnega zalogaja, kar 7 km novega vodovodnega omrežja, ne bodo v celoti zmogli že letos, kljub temu da jim je trebanjska komunalna skupnost že spet obljubila pomoč, pričakujejo pa tudi brigadirje.
Od aprila 1985 plačujejo krajani KS Sela-Šumberk samoprispevek za
vodovod, ceste in telefonijo. »Pri posodobitvi ceste Sela-Šumberk — Orlaka (2,6 km) nam je z denarjem zelo pomagala tudi občinska skupnost za ceste Trebnje, z delom pa vojaki. Radi bi čimprej doživeli, da bi asfaltirali še glavno cesto iz Zagorice do Žužemberka. Naj naposled še povem, da smo ob velikem razumevanju PTT Novo mesto in občine Trebnje zelo naglo prišli do 40 telefonskih priključkov. Sedem vaščanov bo dobilo telefon, ko bo v Žužemberku nova avtomtska telefonska centrala. Vsi so veliko prispevali, nikogar pa ni v naši KS, ki bi toliko naredil za to pridobitev, kot je Anton Markovič,« je dejala tajnica KS Sela-Šumberk A.lica Travnik, ki dela pri KZ Žužemberk.
P. PERC
Anica Travnik
m
Anton Zupančič
št. 6 (1956) 12. februarja 1987
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
»
IZ NKŠIH OBČIN
Lanski očitki so zalegli
Brigadirji bodo letos stanovali všrežicah—Obnavljali bodo vinograde in urejali dve odročni cesti
BREŽICE — »Brigadirji republiške delovne akcije Trebče-Gorjanci bodo to poletje spet pomagali pri obnovi Slo-vinovih vinogradov na Bizeljskem,« je povedal sekretar občinske konference Zveze socialistične mladine Drago Ivanšek. »Izboljšali jim bomo bivalne razmere, nad katerimi so se lani pogosto pritoževali. Stanovali ne bodo v Bistrici ob Sotli, ampak v Brežicah.
Naselje jim bomo uredili v dijaškem
Drago Ivanšek
domu, kjer bodo imeli več možnosti za interesne dejavnosti. Tu so igrišča, knjižnica, kino, muzej in tudi do Čate-ških Toplic ni daleč. Tokrat bomo vztrajali, da bosta vsaj komandant in traser domačina, če že neceloten štab.«
Brigadirje bodo poslali tudi na cesto Pečice—Goli vrh, nad katero krajani obupavajo, saj se delo nikamor ne premakne. Urejali bodo še cesto Curnovec—Sromlje, vse na obrobju Kozjanskega.
»Brežičani za Slovenijo letos ne bomo več zbirali prijave iz mladinskih vrst, ampak bomo poslali na akcijo pionirsko brigado. Premislili smo si zaradi tega, da bi tako dobili podmladek za naprej. Predlagamo, da bi naši pionirji delali na Rogli. Izkušnje kažejo, da se sestavljanje mladinske brigade iz
SPREJEM ZA DUHOVNIKE
KRŠKO — Pretekli teden je bil tu tradicionalni sprejem za duhovnike, ki gaje pripravila komisija za odnose z verskimi skupnostmi. Srečanje, ki je imelo tudi delovni značaj, je potekalo v prijetnem tovariškem ozračju. Duhovniki so opozorili na nekatere neurejene zadeve na področju premoženjskopravnih zadev.
DOZIDAVA SKLADIŠČA K ZDRAVSTVENEMU DOMU
SEVNICA — Občinski izvršni svet je sprejel pred log za dozidavo skladišča občinskih in republiških blagovnih rezerv sanitetnega materiala k sev-niškemu zdravstvenemu domu. Z nekaterimi dopolnitvami je IS SO Sevnica sprejel samoupravni sporazu m o združevanju sredstev za gradnjo skladišča za blagovne rezerve. V gradbeni odbor za pripravo in izvedbo investicije so imenovani: Franc Ogorevc, dr. Željko Halapija, dr. Jurij Pesjak, mag. Breda Drenek-Sotošek, Mirko Reden-šek, Stane Šeško, Mira Mlakar, Lojze Motore, Božena Blaznik in predstavnik izvajalca.
V torek konec »prisilne uprave«?
Delegati občinske sku-pščine bodo odločili
SEVNICA — Delegati sev-niške občinske skupščine bodo v torek, 17. februarja, sklepali o prenehanju ukrepa družbenega varstva v Stillesu. Če bodo delegati soglašali s poročilom predsednika začasnega kolegijskega poslovodnega organa Draga Milinoviča in članov Dušana Harlandra, Staneta Breliha, Jožeta Beršnaka in Štefana Teraža, bo v torek »prisilna uprava« v tej postavi tudi dobila razrešnico. Sevniški občinski izvršni svet paježe ugotovil, daje Stilles usposobljen za rentabilno poslovanje. Sevniškemu združenemu delu in LB-TPB Krško je izvršni svet priporočil, naj podprejo finančno sanacijo Stil-lesa. Stillesu je že sredi januarja predlagal, naj takoj prične postopek za imenovanje novega vodstva delovne organizacije.
dveh občin ni obneslo, saj ni bilo dovolj prostovoljcev ne pri nas ne v Sevnici. Mladinsko prostovoljno delo v Brežicah je bilo lani slabo pripravljeno in samoupravni sporazum o njem prepozno podpisan,« je dejal Ivanšek. Omenil je še, da so se mladi v zadnjem letu veliko ukvarjali s problemi energije in varstva okolja in da zahtevajo, da se pred gradnjo hidroelektrarn očisti Sava ter raziščejo vsi vplivi na to območje.
Zahtevajo še. da se položaj druž-.benih dejavnosti ne sme poslabšati, naj bo dialog z delavci v gospodarstvu enakovreden, interesne skupnosti pa mesto, kjer bodo imeli o čem odločati.
J.T.
BREŽICE: DRAŽJA VODA, ODVOZ SMETI IN ŠE KAJ
BREŽICE — Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev samoupravne komunalne skupnosti sta na zadnji seji pretresala razloge za novo ceno vodarine, kanalščine, smetarine in prispevka za čistilno napravo. Predlagatelj Komunalno in obrtno podjetje Brežice pojasnjuje, da s sedanjimi cenami komunalnih storitev ne pokriva vzdrževalnih stroškov. Na zastarelem vodovodnem in kanalizacijskem omrežju je izredno veliko okvar, razen tega ne morejo zaposliti ustreznih ljudi, da bi sproti popravili, kar ne deluje. Pri smetari-ni se sklicujejo na pogostne okvare starih avtomobilov, na veliko porabo goriva, na nadomeščanje zaradi bolezenskih izostankov smetarcev ter na slabe osebne dohodke vtej službi. Delegati so obravnavali tudi Integralovo zahtevo za podražitev mestnega potniškega prometa od sedanjih 100 oz. 130 na 150 in 200 dinarjev. Spremenjene so tudi cene mesečnih delavskih in dijaških vozovnic.
Končaimo papirnato vojsko!
Preveč predpisov, premalo odgovornosti — Zakoni množijo birokracijo in zapletajo življenje
BREŽICE — S predpisi vedno bolj zapletamo življenje, namesto da bi ga poenostavili, čeprav se v isti sapi jezimo na bohotenje birokracije. Tudi ljudje v administraciji niso zadovoljni, če vidijo, da opravljajo nekoristno delo samo zaradi nepotrebnih zakonov in odlokov. V upravi občinske skupščine v Brežicah o tem kritično razmišlja vodja referata za urejanje prostora Miha Ogorevc, ko pravi:
»Imamo kopico zakonov, ki jih ne izvajamo. Včasih zato, ker jih ne moremo, včasih zato, ker ni potrebno, da bi jih prenašali v življenje. Imamo namreč tudi zakone zaradi zakonov.«
• »Kaj menite o ukrepih za zmanjševanje dministracije v upravnih organih? So imeli kak učinek?«
»Mislim, da ne, ker so bili narobe zastavljeni. Samo avtomatično zmanjševanje zaposlenih nič ne pomeni, če se vzporedno ne izboljšuje kadrovska sestava in če zaradi omenjenih investicij ni mogoče dobiti denarja za računalniško obdelavo podatkov. Svinčnik je še vedno naš glavni pripomoček. Ljudi z visoko izobrbrazbo ne moremo sprejemati, ker za 190 tisoč dinarjev nihče noče priti na občino. V manj razvitih območjih
Miha Ogorevc
imamo še to težavo, da združeno delo ne vzdrži take administracije. Zaradi zakonodaje se namreč ta samo še širi.«
• »Kaj vse bi po vašem mnenju morali napraviti, da bi se stvari obrnile na boljše?«
»Doseči, da bi predpisi veljali daljše obdobje. Ždaj skušamo vsako strokovno izboljšavo uveljaviti skoznje. S tem podcenjujemo strokovnost in odgovornost. Kolektivna odgovornost je toliko kot nič, samo neposredna odgovornost posameznika nekaj pomeni.«
0 »Prej ste omenili finančna bremena zakonodaje. Kaj ste imeli v mislih?«
»To, da bi morale strokovne službe, ki zakon pripravijo, predložiti zraven pismeni izračun. Delegati bi morali vnaprej vedeti, če družba zakon prenese ali ne, ga pozneje preveriti ter prenehati izvajati, če se pokaže, da ni dober. Naj povem, kako drag je na primer postopek za kazni, ki se višajo z inflacijo. Zanj razpošiljamo ogromno gradiva, a gotovo je možna cenejša rešitev. Skupščina bi morda vsake tri mesece samo s faktorjem na novo ovrednotila višino kazni.«
• »Racionalnost naj bi se pote-takem začela v republiki in zvezi?«
»Tako je. V občinah ne bomo mogli zmanjševati administracije, če se bodo predpisi še naprej tako množili. Mi smo izvajalci, služba, v katero se malo vlaga, od nje pa vedno več zahteva. Tako na primer tudi glede zdomskih obrtnih delavnic ne moremo veliko spremeniti. Vežejo nas zakonski roki, razen tega nimamo dovolj gradbenih parcel. Za to je potreben izvedbeni dokument. Vsak tak dokument velja danes 15 milijonov dinarjev, a mi smo brez denarja in brez strokovnjakov, ker jih preslabo plačamo.«
J. TEPPEY
ŠTAFETA PO BREŽIŠKO
BREŽICE — V tednu štafete mladosti se bodo mladi Brežičani pridružili regijskim prireditvam. Sodelovali bodo na javni tribuni o varstvu okolja v Trbovljah in na javni tribuni v Krškem, kjer bodo govorili o jedrski in vodni energiji. V Brežicah pripravljajo za takrat dva pogovora za okroglo mizo skupaj zosnovnomladinskoorganiza-cijo Srednje šole. Prvič bodo govorili o štipendiranju in zaposlovanju, drugič o prostorskih težavah in drugih problemih, s katerimi se ubadajo društva. V osnovnih šolah napovedujejo za takrat vrsto razstav o ustvarjanosti mladega rodu. Glasbene, folklorne in druge kulturne skupine obetajo več nastopov. V tistih dneh bo tudi občinski kviz o temi Tito-revolucija, po krajevnih skupnostih pa bodo mladi vključevali v akcije za čisto okolje.
Novo v Brežicah
Več kot slabe razmere za delo
Predsednik republiškega komiteja za zdravstvo dr. Dinko Leskovšek je bil razočaran nad delovnimi razmerami v krškem zdravstvenem domu
KP.ŠKO — Da so razmere za delo v krškem zdravstvenem domu v resnici težke, seje pretekli teden lahko prepričal tudi predsednik republiškega komiteja za zdravstvo dr. Dinko Leskošek, ki si je skupaj z republiško sanitarno inšpektorico dr. Hitijevo ogledal prostore, potem pa se je o problemih zdravstva pogovarjal še s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitične skupnosti.
zdravstvo pa ostaja nekaj malega več kot petina denarja, ki ga zberejo v občim.	j	g
ZBORI KRAJANOV PRED REFERENDUMOM
KRŠKO — Pretekli teden so bili zbori krajanov v Kostanjevici, Koprivnici in na Senovem. Osrednja tema zborov so bile priprave na referendum, poleg tega pa je bilo precej govora tudi o napeljavi telefonskega omrežja. O tem se bodo predstavniki občine pogovarjali tudi s PTT iz Novega mesta. Zbori krajanov bodo ta teden še v ostalih krajevnih skupnostih.
MONODRAME NI BILO
BREŽICE — Gledališki igralec Dare Ulaga je nenadoma zbolel in tako je odpadla napovedana prireditev z monodramo iz Trubarjevega besedila Vsi tirani, mameluki so hud konec vzeli. Občinstvo se nadeja, da bo kdaj pozneje imelo priložnost seznaniti se s tem Trubarjevim tekstom v priredbi Draga Jančarja.
MEDNARODNA IZMENJAVA
KRŠKO — Klub štipendistov TCP Djuro salaj s pomočjo univerzitetne konference ŽSMS skrbi tudi za izmenjavo študentov. Lani so v Djuru Salaju gostili pet tujih študentov, medtem ko je bila ena njihova študent ka kemije na praksi v Zah. Nemčiji. V klubu štipendistov nameravajo sodelovanje na mednarodnem področju še razširiti, tako da bodo letos poslali v tujino pet svojih članov.
Predsednik republiškega komiteja za zdravstvo je bil presenečen nad razmerami v zdravstvenem domu. Menil je, da je bila adaptacija zdravstvenega doma leta 1964 zdravstvu prej v škodo kot v korist. Zato je gradnja novega zdravstvenega doma, zlasti glede na vedno večje potrebe, več kot nujna. Zdravstveno osebje v starem zdravstvenem domu ne more več delati, sploh pa ne bi moglo ustreči vsem potrebam, do katerih je prišlo po gradnji JE Krško
0 Sicer pa zbiranje denaija po samoupravnem sporazumu o združevanju denarja za negospodarske investicije v občini poteka v redu. Računajo, da bodo po lanskih zaključnih računih zbrali 300 milijonov dinarjev, kar bo dovolj za pripravo dokumentacije. Gradnja zdravstvenega doma pa naj bi se pričela spomladi 1988. Čeprav bo delež sredstev, zbranih s samoprispevkom, sorazmerno majhen, pa v krški občini menijo, da brez samoprispevka ne bo šlo. Zato sedaj že tečejo temeljite priprave na referendum.
in novih gradnjah večjih objektov na tem območju. Podprl je zamisel o uvedbi samoprispevka, nasploh pa
je celotna finančna konstrukcija taka, da jo republiški komite v celoti podpira.
Na sestanku so govorili tudi o odnosih z medobčinsko zdravstveno skupnostjo Dolenjske. V občini Krško menijo, da ta ne odigrava svoje vloge tako, kot bi jo morala. V preteklih letih je tudi krška zdravstvena skupnost združevala denar za gradnjo zdravstvenih domov na Dolenjskem. V skupno blagajno je za te namene prispevala takratnih 330 milijonov dinarjev, porabila pa le 190 milijonov. Sedaj, ko bi morala medobčinska zdravstvena skupnost za Dolenjsko in Posavje podpreti gradnjo zdravstvenega doma v Krškem, pa seje zgodilo celo to, da v temeljih srednjeročnega plana sploh še ni investicijskega dela. V krški občini imajo probleme tudi zaradi tega, ker so vezani na tri bolnišnice, v Novem mestu, Brežicah in Celju. Tja odteka veliko denarja, za osnovno
VEČ O SOŽITJU KOT O PROBLEMIH — Predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič je ob novoletnem sprejemu za predstavnike verskih skupnosti nanizala več primerov, ki kažejo na vse boljše odnose med posvetno in cerkveno oblastjo. Sevniški župnijski upravitelj Tone Hribernik seje zahvalil za dobro sodelovanje. Izrazil je upanje, da bi naposled le dosegli, dacerkvene bi več plačevale električnega toka po industrijski, ampak gospodinjski tarifi. Zaradi prevelikih stroškov so morali že v marsikateri podružnični cerkvi tok enostavno odklopiti. Na sliki: med govorom predsednice. (Foto: P. Perc)
Sevniški mizarji že iz vode
Stilles bistveno izboljšal poslovanje — Slovo »prisilne uprave«
SEVNICA — Izteka se ukrep družbenega varstva v sevniškem Stillesu. »Prisilna uprava« pod vodstvom Draga Milinoviča meni, da so poslovanje toliko izboljšali, da ne visi več nad tem, nekdaj uspešnim podjetjem Damoklov meč. Stilles ni potonil, kot so se bali dokaj številni, čeprav se je znašel v najhujših škripcih svoje zgodovine ravno v največji krizi pohištvene industrije.
SEVNIŠKI GASILCI IMAJO NOV KOMBIBUS
SEVNICA — Letni občni zbor Gasilskega društva Sevnica vsoboto,
14.	februarja, ne bo običajna seja, na kateri bi gasilci le poročali o uresničenem programu dela v preteklem letu in sprejeli usmeritve za letos. Na občnem zboru bodo podelili priznanja nekaterim članom društva, predvsem pa bodo gotovo vsi veseli prevzema novega vozila — kombi-busaTAM in pa po daljšem premoru ponovnega nastopa društvenega pevskega zbora.
Sevniški mizarji so pokrili celotno izgubo po zaključnem računu za leto 1985. Celotni prihodek so dosegli približno 95-odstotno, je pa za 115 odstotkov večji, kot so ga dosegli predlani. Osebne dohodke (povprečje 95 tisočakov!) jim je uspelo prilagoditi inflaciji, s čimer so vsaj nekoliko zajezili odhajanje dobrih delavcev.
Zalog imajo v mejah normalnega, bistveno pa so zmanjšali tudi višino občasnih posojil. Poročali smo že, da so se delavci tozdov Stilno pohištvo na referendumu izrekli za ponovno združitev v enovito delovno organizacijo. Razčlenjenost de-
lovne organizacije se je tako skrčila od 50 na 14 obračunskih enot. Po novembrskem referendumu so decembra lani preusmerili še 19 režijcev, kar so dosegli z združitvijo delovnih opravil in racionalizacijo dela.
»Prisilna uprava« ocenjuje, da je treba letos še občutnejše povečati storilnost dela, dosegli pa naj bi vsaj tako prodajo kot v zadnjih dveh lanskih mesecih. V letošnjem prvem četrtletju naj bi dosegli nad 1 milijardo celotnega prihodka. Nagrajevanje bo še bolj odvisno od stroškov, obsega proizvodnje in realizacije, odvisno pa bo od doseganja načrtovanih razmerij. V Stillesu naj
bi letos dokončali začete naložbe v energetiko in sušilne kanale.
Nadaljevali bodo dela na programu informatike oziroma računalniško vodenega poslovanja.
P. P.
• V Stillesu bodo letos vsekakor skušali urediti vprašanje obrata na Blanci spričo dejstva, da povzroča velik del izgube zaradi premajhne izkoriščenosti in nekaterih drugih razlogov. Govorice, da razmišlja begunjski Elan o prestavitvi programa tekaških smuči na Blanco, niso ne potrjene ne ovržene. Sicer pa povejmo, da Stillesov letošnji proizvodno-flnančni načrt predvideva, da bo 400 delavcev delovne organizacije doseglo 4,1 milijarde dinarjev celotnega prihodka (povečanje za 48 odst.) ob 219 milijonih ostanka čistega dohodka za sklade.
NA PODEDOVANIH STOLIH — Funkcionarji občinske konference SZDL so desetletja uradovali za mizami bivšega krškega okraja in posedali na stolih, ki so jih podedovali od njega. Šele minuli teden so se postavili na lastne noge. Njihova zapuščina zagotovo ne bo vzdržala toliko generacij. Precei mani tmežno icnspravhen?:
DOBRA FIRMA VEDNO lŠČE LJUDI, si mislijo Brežičani, ko teden za tednom prebirajo Mercatorjeve razpise za prodajalce v Novem mestu. Firma je res dobra, plače pa ne, če je bil mesec dni nazaj 190-odstotni osebni dohodek prodajalca komaj 120 tisočakov. Za tako skromen zaslužek res ne morejo pričakovati navala, zato bo novomeških razpisov najbrž še veliko, brežiških pa ne.
SKRIVNOST SREDI MESTA — Mimoidoči so te dni spraševali, če so pred Postrežbo morda odkrili termalni vrelec, ker seje iz luknje kadila sopara. Bolje poučeni so povedali, da je tam spodaj staro mestno zaklonišče in da bo spet vse v redu, ko bodo zamenjali polomljeno desko na pokrovu. Tako so tudi naredili.
MLADINSKI NE — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine je sklenila, da ne bo več dajala soglasja za ustoličevanje direktorjev, ki bi morali že v pokoj ali pa ne ustezajo razpisnim zahtevam. Direktorsko dolžnost naj bi tudi uspešneži opravljali največ dva mandata. Tako mislijo mladinci, kakšno je mnenje drugih, bo pokazal čas.
Od 31. januarja do 7. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Vladka Jurišič iz Trstenika — Valentino, Erna Jurjavčič iz Reštanja — Primoža, Mirjana Klokočar iz Senkovca — Nik-olino, Brankica Kralj iz Zagreba — Vinka, Katarina Krajcar iz Razborja — Antonija, Snježana Novak iz Šenkovca — Željka, Davorka Horžan iz Zasapa — Mateja, Metka Krošelj iz Dečnih sel — Marka, Lidija Praprotnik s Senovega — Tomaža, Jelka Gunstek iz Boštanja — dečka, Snježana Štefakovič iz Samobora — dečka. Čestitamo!
Krške novice
PREDSEDNIK NI ŠEL NA VLAK — Celodnevni obisk predsednika slovenskih sindikatov v krški občini je očitno utrudil tudi občinske sindikalne funkcionarje. Sicer se ne bi zgodilo, da bi eden izmed njih med pogovorom na občini večkrat pogledal na uro. Pa gaje zbodel sekretar ZK Jože Habinc: »Kaj pa gledaš na uro, ali misliš, da gre predsednik na vlak?«
KRŠKO SPET DOBIVA STARO PODOBO — Pred desetimi leti jebilo Krško ob 500-letnici proglašeno za najbolj urejeno mesto v Sloveniji. Slavapa je očitno minljiva, saj se zdaj Krško ne more kdove kako ponašati z urejenostjo. Okoli stanovanjskih blokov in železniške postaje je toliko umazanije, kakor bi senabiralacelih deset let. Toje še posebej očitno sedaj, ko je skopnel sneg.
NEPRIJAZNI NATAKARJI —
Natakarji se radi izgovarjajo, da bi bili veliko bolj prijazni, če bi imeli boljše plače. Vendar pa osebni dohodki niso zmeraj vzrok za natakarsko neprijaznost. Medtem ko so natakarji v Mercatorjevih gostinskih lokalih v Krškem zelo neprijazni, so povsem drugačni natakarji v Kostanjevici ali Pri treh lučkah. Poslovni ljudje iz Krškega so to že spoznali in svojih gostov ne vodijo vetv krške gostinske lokale.
LAŽNI ALARM — V soboto zvečer je v Krškem zatulila sirena. Ljudje iz . naselja Resa so takoj planili na okna in začeli gledati, kaj se dogaja. Bali so se namreč, daje prišlo do kakšne nesreče v JE Krško ali Tovarni celuloze' in papirja. Potem pa je sirena utihnila, nedabi ljudje dobili pojasnilo, zakaj je šlo.
Sevniški paberki
JOŽICE — Sevniški radio običajno zvrti spored do zgodnjih popoldanskih ur, pač tedaj, ko se konča zadnja oddaja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. To nedeljo so vztrajno čestitali, predvsem Marijam za god in prijetno nedeljsko popoldne, tja do okoli močno večerne — 20. ure. A tudi to bi še nekateri, ki so nas opozorili na tokratne čestitke, preboleli, če ne bi kar naprej (vsaj 10-krat) ponavljali Smode-tove popevčice o Jožicah. Kaj bo potemtakem šele na Jožefovo, torej 19. marca?
OGLEDALO — Del naselja ob Dr-ožanjski cesti ob križišču glavne prometnice s cesto za grad oziroma Sv. Rok je prometno nevarno zasnovan. Avtomobilisti, ki se iz smeri Sv. Roka vključujejo naglavno cesto, nimajo nikakršne preglednosti, zlasti če prihaja vozilo iz Drožanja proti Sevnici, so prepuščeni ruski ruleti. Kriva je visoka betonska škarpa. Kljub dvakratni pisni vlogi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu še ni odgovoriti, zakaj nebi postavili na križišču ogledala. Krajani so bili pripravljeni polovico stroškov sami poravnati, zdaj so že rahlo obupali in razočarani, zato ne ka-nijo več prispevati niti dinarja. Zaenkrat še ni huje počilo, toda ali bomo čakali, da bo tekla kri?
tura
in
»bra-
anje
Andreja Koblar
Alenka Vidrgar
Bogdan Breznik
Kiparska delavnica
Potekala je od 30. januarja do 8. februarja v novomeškem hotelu Metropol — Osem udeležencev
NOVO MESTO — Zveza kulturnih organizacij Slovenije že sedmo leto v Novem mestu, peto leto pa v hotelu Metropol pripravlja izobraževalne likovne kolonije. Slovenski amaterji, člani likovnih skupin, so tako rekoč stalni gostje tega hotela, saj jim kar petkrat letno nudi zavetje za likovne dejavnosti, kot so slikarska šola, likovna in foto delavnica ter kiparska delavnica. Slednja je minuli teden potekala v srednji hotelski dvorani.
»V hotelu Metropol se počutimo kot doma. Smo kot velika družina. Za nas skrbijo in nam marsikaj dovolijo, česar drugim gostom verjetno ne bi. Likovna dejavnost je pač takšna, da ljubi tudi packarijo innered«,jeobza-ključku letošnje prve kiparske delavnice povedala Andreja Koblar, strokovna svetovalka za likovno dejavnost pri ZKO' Slovenije.
Začetno kiparsko delavnico je osem dni obiskovalo osem likovnikov. Pod strokovnim vodstvom akademske kiparke Alenke Vidrgar so spoznavali začetne korake v kiparjenju.« Vsi udeleženci razen enega, ki je akademski slikar, se z likovno dejavnostjo ukvarjajo le ljubiteljsko. Kiparjenje je večini likovnikov tuje, zato je zanimanje za to tehniko veliko. Vsi bodo že naslednje leto lahko obiskovali nadaljevalno kiparsko delavnico«, je povedala in dodala, da bodo vse plastike, ki so nastale v letošnji delavnici, žgali v opekarni Zalog, v Ljubljani pa bodo poleti pripravili razstavo vseh izdelkov, ki šo do sedaj nastali v likovnih delavnicah.
Edini Dolenjecjebil letos Bogdan Breznik iz Trebnjega. Kot aktivnega člana likovne skupine Vladimir Lamut gaje tja poslala trebanjska ZKO. S slikarstvom se načrtneje ukvarja šele dobra štiri leta, razstavljal pa je že v Trebnjem, pobrateni Veliki Gorici in v salonu pri Slonu. Likovno delavnico je obiskoval že drugič. S kiparjenjem se je prvič srečal šele na tem seminarju. »Do sedaj sem slikallevolju, po teh seminarjih pa spoznavam možnost izražanja tudi v drugih tehnikah. Čepravsem prvič držal modelirko v rokah, moram reči, da me je kiparjenje navdušilo. Poleti se bom vključil tudi v nadaljevalno keramično delavnico, ki je imenitno uspela že v lanskem letu.«
Kiparsko- delavnico je kot mentorica vodila akademska kiparka Alenka Vidrgar, ki jo v Metropolu že poznajo, saj je vodila tudi že fotografsko delavnico. »Udeleženci niso imeli nikakršnega kiparskega predznanja, zato so vseh osem dni garali od jutra do večera. V oporo mi je bila risba, tako da sem pri vsakem posamezniku spoznala, kaj zmore. Iz gline, ki so nam jo odstopili v Zalogu, smo po risbi najprej modelirali jajce in tako spoznali obliko in nastajanje, zatem smo se lotili človeške lobanje, portret v reliefu in portret v plastiki. Mislim, da je kiparjenja na osnovnih, srednjih in višjih šolah občutno premalo ali skoraj nič. Zato ni čudno, da seje tega seminarja za začetnike udeležil tudi akademski slikar.«
J. PAVLIN
Dogodek, vreden Lamutovega imena
Minuli petek v Dolenjski galeriji odprli retrospektivno razstavo del Vladimira Lamuta in predstavili prvo monografijo o tem umetniku — Na otvoritvi govorila predsednik novomeške občinske skupščine Boštjan Kovačič in dr. Komelj
NOVO MESTO — Dolenjci smo se v proslavljanje letošnjega vseslovenskega kulturnega praznika vključili s številnimi in najrazličnejšimi prireditvami, ki so se ponekod začele že zadnje dni januarja, drugod pa so se začele vrstiti sredi minulega tedna. Vrh praznovanja pa je bil povsod v petek, pa nesamozato, ker je bilo ta dan največ vsega, temveč predvsem zato, ker so takrat potekali najpomembnejši dogodki.
Zapisati smemo, da so daleč najpomembnejši kulturni dogodek pripravili v Novem mestu, in sicer z otvoritvijo velike retrospektivne razstave slikarskih in grafičnih stvaritev akademskega slikarja Vladimi-' ra Lamuta ter izdajo in javno predstavitvijo toliko časa pričakovane prve monografije o tem dolenjskem slikarskem bardu. Razstava in monografija pomenita skupaj in vsaka zase izjemen dogodek, bržkone že kar nacionalno pomembno dejanje.
Hkratna predstavitev Lamutovega opusa na razstavi in v zajetni
• Tako monografijo (o njej pišemo v današnji Prilogi) kot tudi razstavo so doigo pripravljali. Zamudno je bilo že zbiranje, saj hranijo veliko Lamutovih del tudi v drugih galerijah, pa tudi v zasebnih zbirkah jih ni malo. Prenekatero sliko je bilo treba obnoviti, jo znova zaščititi. To delo je opravil akademski slikar in konservator Tone Miklavžin iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči-
knjigi, ki ji je študijo napisal dr. Milček Komelj, nedvomno najboljši
KNJIŽNE IN DRUGE RAZSTAVE
NOVO MESTO — V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Novem mestu in nekaterih drugih krajih pripravili zanimive razstave. V Studijski knjižnici Mirana Jarca je (do 6. marca) na ogled razstava starih razglednic, v OŠ Žužemberk razstava Andersenovih knjig in knjižnih ilustracij njegovih pravljic(delo Lidije Osterc), v prostorih OŠ Šentjernej pa razstava del Frana Levstika s Smrekarjevimi ilustracijami Martina Krpana. V avli LB-Temeljne dolenjske banke v Novem mestu pa je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravil razstavo Konservatorski program — osnova za prenovo stavbe.
poznavalec umetniškega dela Vladimira Lamuta, je bila v pravem pomenu praznik Lamutove umetnosti in njenih častilcev. Slednji so to pokazali s svojo navzočnostjo na
• Na predstavitvi monografije in na otvoritvi retrospektivne razstave so bili, kot rečeno, številni obiskovalci in častilci Lamutove umetnosti, predvsem pa njegovi učenci (Lamut je učil na gimnaziji in osnovni šoli), znanci in prijatelji. Posebno pozornost so prireditelji izkazali svojcem Vladimira Lamuta in drugim ožjim sorodnikom.
petkovi otvoritvi razstave in predstavitvi monografije uro pred tem, saj se jih je v Dolenjski galeriji zbralo več sto, tako da velika dvorana 'niti ni mogla vseh sprejeti.
• Sestavni del petkovega večera je bil koncert v Domu kulture. Obiskovalcem, ki so prišli iz Dolenjske galerije, in drugim je brezplačno igral pianist Vladimir Krpan iz Zagreba skladbe Franza Liszta.
Prazničnost so po svoje in še posebej doživljali tisti posamezniki, ki so, kot lahko rečemo, duhovno in na druge načine pripravljali tla in pot takemu dejanju. Vsi ti dobro vedo, da ni šlo lahko in daje moral Lamut, predvsem zaradi trdoživega
nerazumevanja in celo omalovažujočega odnosa do njegovega dela, na takšno dejanje in priznanje čakati kar 25 let po svoji smrti.
Na otvoritvi razstave je govoril predsednik novomeške občinske skupščine Boštjan Kovačič in med drugim poudaril, da »s kulturnim ponosom odpiramo retrospektivno razstavo slikarja in novomeškega rodoljuba Vladimira Lamuta«. Dejal je, da je lahko prav ta prireditev začetek novega odnosa do kultur-no-umetniške tvornosti. »Zakaj ne bi v ta naš dolenjski prostor posijali renesančni žarki kulturnega vzpona in človekove ustvarjalnosti?« se je spraševal in razmišljanje strnil tako: »Umetnik je izvir človekove polnosti, visoke življenjske modrosti, vzvišene miselnosti. Pomen dolenjske kulturne renesanse vidim prav v tem, da ustvarjalcem omogočimo biti ustvarjalci, ob tem pa presežemo mačehovstvo do pretekle dolenjske kulturne zgodovine. Če bomo poslej tako ravnali, bomo kaj lahko ugotovili, da Novo mesto v preteklosti ni bilo kulturna provinca.«
O retrospektivni razstavi Lamutovih del, o značilnostih posameznih ustvarjalnih obdobij, predvsem pa o nenehnem Lamutovem iskanju, njegovi velikanski energiji, ki jo izžarevajo njegova dela, in drugem je govoril dr. Milček Komelj. (Žal so njegove besede lahko slišali le maloštevilni, njemu najbližji obiskovalci, kar je velika škoda. V prihodnje bi dvorano kazalo ozvočiti.) Razstava bo odprta do 12. aprila, tako da se bodo na ogledu lahko zvrstili tudi dolenjski šolarji.
I. ZORAN
Predstavitev lastnih sil
Že druga klubska fotografska razstava novomeškega Foto-kino kluba — Šest najbolj dejavnih
Začel se je 10. glasbeni abonma
Do konca te sezone v Črnomlju še trije abonmajski koncerti — Marca že tretjič prireditev Belokranjci Belokranjcem — Koncertna poslovalnica od 1977 pripravila 40 abonmajskih prireditev
ČRNOMELJ — Belokranjska koncertna poslovalnica, ki sojo pred dvanajstimi leti ustanovili pri tukajšnji glasbeni šoli, vseskozi uspešno deluje. Skupaj z Glasbeno mladino Bele krajine je omogočila ne samo Črnomaljcem, ampak tudi prebivalcem drugih krajev v obeh belokranjskih občinah, da so prisluhnili številnim pomembnim domačim in tujim stvaritvam ter spoznali vrsto najboljših solistov, ansamblov in dirigentov. »Kocertna poslovalnica je spodbujala zanimanje za glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost med našimi občani, predvsem mladimi,« pravi njen vodja Silvester Mihelčič, sicer ravnatelj glasbene šole.
V sezoni 1977/78 je koncertna poslovalnica uvedla glasbeni abonma. Do letos, ko stopa v deseto, jubilejno leto organiziranja takih abonmajev v Beli krajini, seje zvrstilo kar 40 abonmajskih prireditev. Od tega jih je bilo pet v sezoni 1980/81, ko je bil glasbeni abonma vključen v dolenjsko medobčinsko kulturno akcijo Spoznajmo se. Koncerti so potekali v glavnem v črnomaljskem kulturnem domu, bili pa so tudi v sosednji Metliki in drugih belokranjskih krajih. Na njih so obiskovalci doživljali zanimive trenutke ob izvajanju opernih odlomkov, nastopu pevskih in inst-
PRIZNANJA ZA DELO V KULTURI
ČRNOMELJ — Ob kulturnem prazniku so letos v Črnomlju prvič delili Župančičeva priznanja zaslužnim kulturnim delavcem. Župančičevi plaketi za življenjsko delo sta prejela Martina Jakša, folklorist-ka in dolgoletna voditeljica semiške folklorne skupine, ter Evgen Cestnik, pesnik, pevovodja in organizator kulturnega življenja iz Dra-gatuša. Župančičeve diplome pa so si prislužili: KUD Niko Zupanič iz Gribelj (za vsestransko delo, predvsem pa za organizacijo revije obkolpskih pevskih zborov), pevovodja Brane Podgornik (za lanskoletno uspešno organizacijo revije slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov v Črnomlju), likovnik Janko Butala (za uspelo samostojno razstavo Podobe iz Bele krajine) ter pevovodja Lidija Saje in pevka ter organizatorica kulturnega življenja Anica Benčič.
rumentalnih ansamblov ter izvrstnih solistov na instrumentih, uživali ob nastopu folklornih in drugih skupin in se lahko celo nasmejali med izvajanjem monokomedije. Prijetna osvežitev abonmajskega programa pomeni prireditev Belokranjci Belokranjcem, ki so jo uvedli pred dvema sezonama, na njej pa se poslušalcem predstavijo zunaj Bele krajine delujoči glasbeniki, ki so po rodu Belokranjci.
Vinica
pričakuje
V soboto že drugo srečanje literatov začetnikov v tem belokranjskem kraju
VINICA — V tem belokranjskem kraju ob Kolpi bo v soboto, 14. februarja, že drugič območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Prijavljenih je blizu 30 literatov. Srečanje se bo začelo ob 14. uri v rojstni hiši pesnika Otona Župančiča. Od 15. do 17. ure bo pogovor o vprašanjih literarnega ustvarjanja. Ob 18. uri se bo v viniškem kulturnem domu začel literarni večer, na katerem bodo najboljša dela, poslana na območno srečanje, predstavili recitatorji srednje šole »Edvard Kardelj« iz Črnomlja. V glasbenem delu bodo sodelovali tamburaši folklorne skupine Zeleni Jurij in učenci glasbene šoleiz Črnomlja.
Za letošnjo jubiljeno sezono je koncertna poslovalnica pripravila glasbeni abonma, ki obsega štiri prireditve. Prva je že za nami. To je bil petkov koncert Komornega orkestra RTV Ljubljana z dirigentom Stojanom Kuretom v črnomaljskem kulturnem domu, s prireditvijo pa so počastili slovenski kulturni praznik. Naslednji koncert bo prihodnji-mesec, in sicer bo to 12. marca, ko bo na srednji šoli Edvarda Kardelja v Črnomlju nastopil pianist Rudolf Kerer iz Sovjetske zveze. Tudi tretja abonmajska prireditev bo marca. To bo koncert Belokranjci Belokranjcem, obenem pa že tretja prireditev pod tem naslovom. V koledar so zapisali, da se bo vse dogajalo 30. marca v črnomaljskem kulturnem domu. Zadnji abonmajski koncert sezone bo aprila, gostoval pa bo New swing quartet iz Celja.
I. Z.
NOVO MESTO — Prizadevni člani novomeškega Foto-kino kluba so podobno kot lani tudi za letošnji slovenski kulturni praznik pripravili klubsko fotografsko razstavo. Odprli so jo v nedeljo zvečer v prostorih Fotogalerije v Domu kulture, odprta pa bo vse do 6. marca.
Razstavili so 34 fotografij, ki predstavljajo prerez ustvarjalnosti šestih najbolj dejavnih članov kluba. Izbor so v glavnem naredili avtorji sami, pomagal jim je leumetniški vodja Bojan Radovič. Stojan Golob se predstavlja s tremi fotografijami na temo samotnosti, Gregor Čampa ponovno izkazuje svoj občutek za akt, le da ga tokrat tematsko širi na materinstvo. Marko Švent razstavlja šest klasično zasnovanih fotografij mestnih vedut, novomeških arkad. Kot novinec se predstavlja Stojan Šoba s serijo zanimivo obdelanih 'fotografij, ki so nastale na Lu-pinovem showu. Mitja Pelko je razstavil serijo izrazito konceptualnih fotografij z motivom maskiranega glasbenika. Najobsežnejši izbor na razstavi je pokazal Bojan Radovič, ki je razstavil 15 polaroidnih fotografij, nastalih v prostorih novomeških sakralnih objektov. Za kolekcijo je značilna igra svetlobe v prostoru in na predmetih ter interesantna popolna odsotnost človeka.
Vsekakor je ta pregled domače fotografske ustvarjalnosti zanimiv in vreden ogleda, saj med drugim izpričuje tudi to, da dobra razstavna dejavnost, ki že nekaj let poteka v Fotogaleriji, lahko spodbujevalno deluje na rast izvirne domače
KULTURNI PRAZNIK V HOTELU — Metlikški kulturni delavci so že večkrat dokazali, da se da lepo kulturno prireditev pripraviti tudi v gostinskih lokalih. Za letošnji kulturni praznik so načrtovali v dveh metliških gostilnah in v hotelu, vendar se je zaradi odpovedi nekaterih, ki naj bi nastopili, vseskupaj dogajalo le v hotelu. V uvodnem govoru je predsednik metliške ZKO Jani Bevk orisal glede na razmere dokaj bogato in pestro kulturno dejavnost v tej belokranjski občini, na dejavnost, ki marsikdaj namesto podpore in pomoči dobi polena pod noge, vendar zagretih in predanih ljubiteljev tudi to ne more omajati ali celo zlomiti. V kulturnem programu je glavno težo nosil metliški mešani pevski zbor Beti, nastopili so še: flavtistka Ana Pezdirec, recitatorka, Jani Bevk pa je iz svoje pravkar izšle druge pesniške zbirke Izza upa predstavil eno pesem.
ustvarjalnosti.
Foto-kino klub je ob podpori nekaterih organizacij združenega dela izdal tudi šest fotografskih kartic, ki pa jih lahko kupite le v klubu in v nekaj ljubljanskih prodajalnah, novo-, meška prodajalna Mladinska knjiga pa zanje ne mara.
M. MARKELJ
Prvo srečanje kulturnikov
TREBNJE — Prvi zbor kulturnih delavcev trebanjske občine, ki ga je tukajšnja kulturna skupnost pripravila minulo nedeljo, na dan slovenskega kulturnega praznika, se je v celoti posrečil. V prostorih občinske menze v Trebnjem seje zbralo blizu 60 kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev iz vse občine, srečanja pa so se udeležili tudi tisti, ki se v občini ukvarjajo s kulturno politiko, kulturno življenje načrtujejo in organizirajo prireditve. Udeleženci so prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, besedam govornikov o kulturi, nato pa so še sami pokramljali o možnostih kulturnega delovanja v občini. Kulturnim delavcem, ki so lani praznovali življenjske jubileje, so obdarili s knjigami.
V KRKI RAZSTAVLJA KIPAR B. PUTRIH
NOVO MESTO — V avli Krkinih poslovnih prostorov v Ločni razstavlja svoje male plast ike iz gline in gip-sa ter akvarele akademski kipar Boštjan Putrih iz Ljubljane, član znane skupine JUNIJ. Razstavo, ki bo na ogled do konca februarja, so odprli minuli petek v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na otvoritvi je bil krajši kulturni program.
RAZSTAVA OB PRAZNIKU
KOČEVJE — V počastitev slovenskega kulturnega praznika in ob 20-letnici Likovnega salona Kočevje so tu 6. februarja odprli razstavo stalne zbirke Likovnega salona. Na ogled so dela slikarjev in kiparjev, ki so v teh 20 letih razstavljali v Kočevju in Likovnemu salonu podarili svoja dela ali pa jih je salon odkupil. To so dela slovenskih likovnikov iz domovine in tujine pa tudi dela likovnih ustvarjalcev iz drugih delov Jugoslavije. Ker v Kočevju še ni prostorov, kjer bi bila ta zbirka stalno razstavljena, so dela začasno shranjena in hkrati razstavljena po raznih kočevskih delovnih in drugih organizacijah. Razstava bo odprta do 1. marca.
IZ
že
i
S kulturnim društvom živi vsa vas
KUD Niko Županič iz Gribelj eno od dobitnikov Župančičevih priznanj
GRIBLJE — Med tistimi, ki so ob slovenskem kulturnem prazniku v Črnomlju letos prvič prejeli Župančičeva priznanja, je bilo tudi kulturno-umetniško društvo Niko Županič iz Gribelj. Diplomo sije prislužilo za vsestransko uspešno delo.
KUD Niko Županič deluje od leta 1979, vendar je bilo kulturno življenje v tem kraju razvito že veliko prej. Tako je bil ženski pevski zbor ustanovljen že leta
Miran Jakofčič
1946, leto pozneje pa so se mu priključili še moški. V zboru prepevajo prevsem kmečki ljudje iz Gribelj in okoliških vasi drugih krajevnih skupnosti, vodi pa jih prof. Tatjana Mihelčič. Uspehi, ki jih ima zbor, so prav gotovo zasluga njenega zagnanega in strokovnega dela. Društvo ima tudi dve tamburaški skupini, ki ju vodi Silvester Mihelčič-starejši.
»KUD šteje okrog 60 članov, ki nastopajo, pa še veliko tistih, ki pomagajo pri delu,« je povedal predsednik društva Miran Jakofčič. Dela pa pri njih prav nikoli ne zmanjka. Med drugim organizirajo Gribeljci tradicionalno revijo obkolpskih pevskih zborov, ki vse bolj postaja pravi pevski praznik Bele krajine. Na njej zapoje vsako leto v 15 zborih okrog 500 pevcev. »Čeprav smo pri organizaciji revije tako zagnani in vztrajni, saj bo letos že desetič, pa smo za razvoj kulture v našem kraju dobili bore malo pomoči. Medtem ko mi gostujemo drugje, pa ne moremo nikogar povabiti k nam, saj nimamo primernega prostora. Kulturnega oz. večnamenskega doma, ki ga gradimo že nekaj časa, ne moremo in ne moremo dokončati, kajti samo prostovoljne akcije še niso dovolj. Potreben je tudi denar. Tega pa so vaščani v zadnjih petih letih dali že veliko.«
Pred kratkim je na primer vsako gospodinjstvo odrinilo za odkup zemljišča, na katerem je pevska revija in ki so ga imeli doslej v najemu, po 30 tisočakov. Če se bodo morali odreči še kakšnemu tisočaku, gotovo ne bodo rekli »ne«, čeprav se jim ne zdi povsem pravično, da si morajo pri razvoju predvsem sami pomagati.
M. B.-J.
VENDARLE DRUGAČE
NOVO MESTO — V razstavišču novomeškega gostišča Pri slonu, kjer se že od jeseni vrstijo razstavedel članov likovne skupine Vladimir Lamut iz Novega mesta, smo letos v glavnem lahko videli le risbe ženskega akta, zato so bile te razstave tudi precej dolgočasne. Razstavljavec Aleksander Nišavič, katerega razstavo so odprli minuli petek, je s prikazom drugačnih del nekoliko popravil vtis o enoličnosti. Pa tudi sicer kaže, da si bo do konca razstavne sezone likovne skupine Vladimir Lamut moč ogledati tudi manj šolska oziroma nešolska dela članov. Že jutri naj bi se z razstavo del Jožice Medle v razstavišču Pri slonu začel nekoliko bolj slikarski del sezone.
št. 6 (1956) 12. februarja 1987
DOLENJSKI LIST
7
pisma
in odmevi
Lovci niso držali obljube
SKOZI ZAMETE PO BOLNO ŽENSKO
Zaradi ponekod težko prevoznih cest je bilo v Kočevju v januarju uvedeno dežurstvo za potrebe zdravnikov in sploh zdravstvenega doma. Dežurni je bil Drago Kep, sicer šofer pri tozdu Trans-port-Gradnj: sozda Kmetijstvo-Gozdarstvo Kočevje. Na nevarno pot je moral v najhujših dneh le enkrat, in sicer po Marijo Oberstar v blizu 20 km oddaljeni Koprivnik. Za slabih 20 km vožnje v eno smer je potreboval nad uro. Vendar je Oberstarjevo srečno pripeljal v Kočevje, od koder sojo nato napotili v ljubljansko bolnišnico.
Direktor zdravstvenega doma Kočevje—Ribnica dr. Mihael Petrovič nam je dejal, da je letošnja zima ponovno potrdila, da potrebuje zdravstveni dom v Kočevju za zimsko obdobje tudi posebna terenska vozila-džipe. J. P.
SMUČARSKO PRVENSTVO LAO
MARIBOR — Od 26. februarja do 1. marca bo v Mariboru smučarsko prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja. Tekmovalci bodo svoje moči merili v veleslalomu, biatlonu, patruljnem teku in štafeti 4 krat 5 kilometrov. Organizator pričakuje udeležbo okoli 200 smučarjev iz garnizij Postojna, Ljubljana, Vrhnika, Novo mesto, Maribor, Kranj, Ptuj — Slovenska Bistrica in ekipe Graničarja.
ŠE NOVOLETNO VZDUŠJE
VINICA — Čeprav smo že sredi februarja, sredi Vinice še zmeraj stoji—resmalopostrani — z lampijončki okrašena novoletna smrečica. Mogoče jo nameravajo pustiti kar do turistične sezone, dabo dodatek zelenju in rožam, ki bodo po zaslugi tamkajšnjih turističnih delavcev krasile Župančičev rojstni kraj.
M
ti/rotUvL^boo'
huda/
Kmetu A. Jakiju iz Brinja LD Šentrupert dolguje
BRINJE — V Ravnice nad Šentrupertom, kjer ima svoj vinograd tudi kmet Alfonz Jaki iz Brinja, pogosto prihaja divjad in dela škodo. Jakiju je lani srnjad v 6-letnem vinogradu naredila po njegovi oceni za okoli 4 stare milijone škode. Posebna občinskakomisija,v kateri so bili tudi predstavniki lovske družine Šentrupert, je 3. julija lani naredila natančen zapisnik o škodi in o tem, kako naj bi jo v prihodnje čimbolj zmanjšali.
»Lovci v komisiji so le stežka pristali, da prispevajo polovico denarja za žično mrežo, s katero naj bi delno zaščitil vinograd, češ da nisem pravočasno škropil z aromitom, ki so mi ga dali. Sosed dobro ve, da sem komaj eno uro po tistem, ko so mi lovci dali kilogram tega kemičnega sredstva, ki naj bi z neprijetnim vonjem odganjal divjad, poškropil vinograd. Toda vse zaman! Zaščitno ograjo sem kupil. Plačal sem dobrih 6 starih milijonov. Lovci bi po omenjenem zapisniku morali povrniti polovico stroška. Ves čas so obljubljali, da bodo to storili, dejansko so pa čakali, daje preteklo 6 mesecev, ko jih niti tožiti ne morem. Ta rok se je iztekel 3. januarja letos, še tik pred novim letom pa mi je blagajnik LD Šentrupert po telefonu zagotovil, da bodo plačali. Verjetno se niti ne bi tožaril, saj vemo, da so odvetniki zelo dragi, pa še samo jezo si nakoplješ. Sem pa močno razočaran zaradi takega izigravanja in sprenevedanja lovcev,« je prizadeto povedal Alfonz Jaki.	P.	P.
ŠE: NAPAK VELIKO, KRIVCA PA NI
S pismom Staneta Željka, objavljenim pod tem naslovom v Dolenjskem listu 22. januarja, se popolnoma strinjam, obsojam pa suhorsko krajevno skupnost, ki mu je odgovorila v DL 5. februarja. Kar pravi Željko, je res, krajevno skupnost pa obsojam, ker o marsičem noče razpravljati in dviga prav v nasprotno stran. Tudi sam sem bil borec med NOB in vem, da ni pošteno, da je bil »gater« prodan.
Tudi mlin bi lahko še mlel in tudi sicer bi se moral kraj razvijati, ne pa, da nazaduje. Gradnja s samoprispevki, menim, ni nikakršen ponos. Če bo spodnja trgovina »požrla« zgornjo, potem bom imel jaz, ki sem star, še dlje v trgovino. Vsaj ena prodajalnapabimoralabiti odprta tudi popoldne.
MARTIN GERKŠIČ Zg. Suhor
KULTURNI VEČER
GRADAC — Mladi so 7. februarja zvečer pripravili kulturni večer s pesmimi, petjem, glasbo. Na koncu so zapeli tudi vsi obiskovalci. Člani KUD Oton Župančič, med katerimi je tudi precej mladih, pa že dva meseca pridno študirajo Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali« pod vodstvom režiserja Boga Jakša. Krajani upajo, da se jim bodo z njo kmalu predstavili.
RAČUNALNIŠKE DEJAVNOSTI
Že drugo leto imamo na naši šoli računalniški krožek. Učence šestih in osmih razredov učita zunanja mentorja Jože Patty in Jože Tomc, učence sedmih razredov pa Zvone Marolt, naš Učitelj fizike in matematike. Zaradi prostorske stiske smo morali letos premestiti računalnico v šolsko čitalnico. Tudi zunanja mentorja ne prihajata redno, ker sta zelo zaposlena. Z učenci pa je tako, da se nas je vpisalo zelo veliko, redno pa hodi le manjša skupinica.
PRIMOŽ JESENKO, 6.a OŠ bratov Ribarjev Brežice
PESTER KULTURNI DAN
Naši učenci so bili doslej predvsem pasivni opazovalci kulturnega snovanja, ob letošnjem kulturnem prazniku pa smo se odločili, da bodo tudi ustvarjalci. 9. februarja, na kulturni dan osnovne šole 15. divizije Grm, je bilo pri nas nepozabno. Učenci so ustvarjali v 15 različnih skupinah, pomagale pa so jim spretnost, domiselnost, iznajdljivost. Ža delo so prijeli likovniki, literati, zgodovinarji, geografi, glasbeniki, plesalci, mladi varčevalci, knjižničarji, fotografi, novinarji, tehniki, učenci pa so ustvarjali tudi v keramični delavnici na Bregu in v šolski kuhinji. Svoje izdelke so pokazali na razstavi, predstavili so se v kulturnem programu, vtise s kulturnega dneva pazapisa-li tudi v šolskem glasilu Mladi ob Krki.
ZIMOVANJE NA RESI
Taborniki odreda Zelena Krka izSt-raže že 5 let organiziramo zimovanje na Resi, pravem raju sredi Kočevskega Roga. Letos se gaje udeležilo veliko tabornikov. Imeli smo pester program, tako da so se mlajši taborniki naučili veliko novega, starejši pa smo svoje znanje še izpopolnili. Poleg ostalega smo tudi smučali, imeli orientacijski in nočni pohod ter osvajali veščine. Seveda so se vodi med seboj pomerili tudi na različnih tekmovanjih. Bilo je zares nepozabno, znova pa se bodo dobili na letnem taboru.
SABINA KRŽAN OZK Straža
MLADI O ZASVOJENOSTI
• Človeku, ki seže po tem, nekaj manjka. Lahko je to stvar ali živo bitje...
Majda
• Samo enkrat sem poizkusil cigareto. Zagnal me je kašelj, da sem komaj prišel k sebi. Takrat je bilo zadnjič.
Boris
• Ne razumem, zakaj se ljudje s takim veseljem zastrupljajo!
Franci
• Alkohol ne škoduje samo zdravju. Še večjo škodo povzroča družini.
' Jožica
• Zelo neumno je uživanje droge, saj vendar vsi vemo, da povzroča odsotnost in samomore.
Drago
• Kaznoval bi vsakogar, ki raznaša in uživa mamila. Nikoli ne bi nikomur nasedel, da bi ga poizkusil.
Borut
DUŠAN ČANČER, 7.a OŠ Artiče
Kot pasje lajanje v luno
Pišem, čeprav se mi tako pisanje že upira
V začetku januarja nas je spet »zelo presenetil« sneg. Cestarji so se odrezali, plužili so in plužili in s plugi v Črnomlju sproti zametavali še tiste pločnike, ki smo jih nekateri čistili. Tudi kup soljenega peska so znali stresti točno pred vhod k hiši na očiščeno površino. Seveda z ledeno brozgo zasutemu pločniku nihče ni več kos z lopato, pomagala bi le mehanizacija.
Cestišče se je zaradi velikih količin snega zožilo vsaj za dva metra, pločniki niso prehodni in tako prebivalci Ločke in Butorajske ceste hodimo skoraj po sredini ceste med avtobusi, tovornjaki in osebnimi vozili in prosimo boga, da ne bi kakšnega avta na klancu in v ovinku zaneslo ali da ne bi šofer preprosto spregledal pešca, še
Nova telefonska centrala v Dolenjskih Toplicah
Prijazna zahvalna beseda dobro mesto najde
saj vedo, da je le na tak način telefonski promet najmanj moten.
Instalacija nove ATC pa pomeni udejanjenje večletnih naporov občanov KS Dolenjske Toplice in Uršna sela, ki so oziroma bodo z dograditvijo krajevne telefonske mreže dobili svoje telefonske priključke. Trenutna zmogljivost centrale je 576 priključkov. Z dodatno razširitvijo centrale pa bo mogoče vključiti še 192 telefonov. Seveda pa je vključitev telefonskih naročnikov do polne zmogljivosti centrale odvisna od razširitve medkrajevne povezave.
Prijazna beseda zahvale in čestitka predsednika izvršnega Sveta občinske skupščine Novo mesto Iva Longarja je delavcem PTT veliko pomenila. Odtehtala je nelagoden občutek, ki ga imajo ptt delavci ob pogostih kritikah, često tudi neupravičenih.
J. KUKEC
Zadnjega januarja letos smo v prostorih PTT Dolenjske Toplice prisostvovali skromni, vendar za nekatere veliki delovni zmagi. V promet je bila namreč vključena nova elektronska avtomatska telefonska centrala Iskra 500A/1000 z zmogljivostjo 576 telefonskih priključkov.
Dogodek ne zasluži posebne pozornosti zaradi novega sistema centrale, saj je instaliranih že mnogo podobnih; vomrežni skupini 068 že v Semiču, Dobovi in Kostanjevici na Krki.
Prav tako se nisem razpisal zavoljo tega, da bi pel hvalo večji skupini monterjev, mehanikov, tehnikov in inženirjev PTT Novo mesto, ki so vrsto zahtevnih pre-ključitvenih del v glavni ATC Novo mesto in končni ATC Dolenjske Toplice opravili predvsem v nekaj prejšnjih nočeh. Ti so podobnih del in delavnika vajeni,
posebno pa se bojimo za svoje otroke. Prepričani smo tudi, da bi v poletnem času miličniki presunljivo piskali za nami, če bi hodili po cesti, sedaj pa obzirno peljejo mimo in jim ni mar za našo varnost. Za občinski odlok o zimski službi oziroma o čiščenju snega vsaj večina ljudi ve. Sicer pa je čisto vseeno, če je odlok, sprejet ali ne, drži : e ga le malo ljudi, pa tudi zimska služba ne. Seveda ni še nikomur prišlo na misel, da bi koga kaznoval zaradi neizvajanja odloka. Čemu potlej sploh odlok?
Na črnomaljski Komunali je prijazni tovariš na prošnje, naj vendar očistijo pločnik, najprej vprašal, če vem, koliko stane njihova strojna ura, in pojasnil, da znese stari milijon, in kočno obljubil, da »bodo poskušali nekaj narediti«. Na inšpekcijskih službah v Novem mestu menda sploh niso vedeli, da imata Ločka in Buto-rajska pločnik, in so rekli, da bodo »storili vse«. Na IS Sob Črnomelj so obljubili, da bodo naredili, »kar je v njihovih močeh«. No, vidimo, da je vsem skupaj zmanjkalo moči, in to pred tisto čarobno parolo, za katero se pogosto skriva neodgovornost in nesposobnost organizacije dela — ni denarja!!! Ne moremo verjeti, da je samo to vzrok za naše zametane pločnike. Ločka cesta je prav tako vpadnica v Črnomelj, in to zelo prometna, kakor Ul. 21. oktobra ali proti Kanižarici, na katerih pa so letos pločniki očiščeni. Torej imamo občutek, da naša varnost in življenja niso vredna niti stari milijon.
Ko smo pred časom iz dneva v dan poslušali in brali v časopisih o uspešni prenovi ZK, smo preprosti občani to prenovo razumeli tudi tako, da se bo kaj izboljšalo v čisto vsakdanjem življenju. Pa vidimo, da ni nihče zmožen organizirati niti navadnega čiščenja pločnika. Tudi prispevek za mestno zemljišče plačujemo. Tako nam po vsem tem ostane le trpko, grenko vprašanje: kaj se pravzaprav dogaja v naši družbi? In tudi pisanje takšnih člankov se mi že upira, ker ima takšen uspeh kot pasje lajanje v luno.
F. POŽEK Črnomelj
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 13. II.
TV MOZAIK:
8.50 TEDNIK
9.55 Megeve: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž),
1.	tek
10.50 SVET NA ZASLONU
12.25 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), 2. tek
16.00	— 00.00 TELETEKST
16.20	SP V SMUČANJU — KLASIČNE DISCIPLINE: TEK NA 10 KM (Ž), posnetek
16.55 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), posnetek iz Megeva
17.25 POROČILA
17.30	A. Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO, 5. del nadaljevanke
17.45	FRAČJI DOL, 1. del ameriške nanizanke
18.15	IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE:
Kruh v prvem planu, dok. serija
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK JEZIKOVNI UTRINKI
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 PETER VELIKI, 2. del nadaljevanke
20.55	ŽIVLJENJE ALI SMRT MEŽIŠKE DOLINE, dok. oddaja
21.35	PETER’S POP SHOW
22.00 DNEVNIK
22.15	POLICIJSKA ZGODBA, fran-cosko-italijanski film
DRUGI PROGRAM
16.55	Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 VIII. B. — 18.00 Znano-t: Ikone v Makedoniji — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar —
19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Dokumentarni večer — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.45 En avtor, en film — 22.05 Otroštvo brez radosti (francoski film)
TV ZAGREB
8.20	Poročila —8.25 VIII. B — 8.55TV všoli—10.30 Poročila—12.35Zimski počitniški spored — 12.30 Poročila —
12.35	Zimski počitniški spored —
16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 17.30 VIII. B — 18.00 Znanost: Ikone v Makedoniji — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00 TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Pod krinko (11. del nanizanke) — 20.50 Zabavnoglasbena oddaja —21.50 Dnevnik—
22.10 Mali koncert — 22.25 Po deseti (kulturni magazin) — 23.55 Poročila — 00.00 Bis
SOBOTA, 14. II.
7.50	— 13.40 in 14.40 — 23.40
TELETEKST
8.05	POROČILA
8.10	NE DAJ SE, FLOKI
8.40 PUNČKA
8.55 EX LIBRIS M & M, oddaja iz kulture za mlade
9.55 St. Gervais: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (Ž), 1. tek
10.30 Markstein: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), 1. tek
11.15	ČEZ TRI GORE: Zbor Nova vas
11.55 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (Ž), 2. tek
12.45	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), 2. tek
13.40 REZERVIRAN ČAS
14.00 POTOVANJE NA MESEC, ameriški film
15.30 SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE: Človek in morje
16.00 Hokej JESENICE:PARTIZAN
(v odmorih DP v košarki)
18.25 DA NE BI BOLELO
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
KNJIGA
INOVATOR LETA
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15	PORTRET ELLEN BURSTYN
20.45 ALIČE NE ŽIVI VEČ TUKAJ, ameriški film
Aliče ne živi v posebno srečnem zakonu, svojim dekliškim sanjam seje morala odpovedati in po letih nezanimivega zakona ji ostane le 12-letni sin Tom. Ko njen mož v prometni nesreči umre, se začne za Aliče boj za eksistenco. Rada bi začela znova, postala pevka, karsi je vseskozi želela, vendar v svetu moških ne more uspeti. Sprejeti mora delo natakarice v restavraciji, spozna novega moškega, pred njo je nov zakon, nič drugačen kot prejšen.
22.35	DNEVNIK
22.50 DEMPSEY IN MAKEPEACE, 5. del nanizanke
DRUGI PROGRAM
14.20 Test — 14.35 Jugoslavija, dober dan — 15.05 Gusar (ameriški film) —
16.35	Beograjske zgodbe — 17.35 Otroška predstava — 18.40 Dallas —
19.30	Dnevnik — 20.15 Jazz — 20.45 Poročila — 20.50 Oddaja iz kulture —
21.20 Športna sobota — 21.40 Glasbeni večer — 22.55 Rezerviran čas —
23.40	Noč z vami
TV ZAGREB
9.00	TV v šoli — 10.30 Poročila —
10.35	Zimski počitniški spored —
12.10	Slalom (m), posnetek 1. teka — J2.40 Slalom (m), 2. tek — 13.20 Slalom (ž), posnetek — 14.15 Izbor iz programa plus — 15.45 Sedem TV dni
— 16.15 Poročila — 16.20 TV koledar
— 16.30 Narodna glasba — 17.00DPv košarki — 18.25 Prisrčno vaši—19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje —
21.05	Bojevniki (ameriški film) —
23.20	Dnevnik — 23.40 Noč z vami
NEDELJA, 15. II.
8.00	— 22.40 TELETEKST
8.15 POROČILA
8.20 ŽIV ŽAV: Indijanske legende, risanke
9.15 LUTKE IN LUTKI
9.20 FRAČJI DOL, ponovitev I. dela ameriške nanizanke
9.55	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (M), 1. tek
10.25	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (Ž), 1. tek
11.30	DEMPSEY IN MAKEPEACE, ponovitev 5. dela nanizanke
12.40	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (Ž), 2. tek SVETOVNI POKAL V SMUČANJU
— VELESLALOM (M), 2. tek
14.00 SP V SMUČARSKIH SKOKIH
— 90 m
16.30 MALU. 3. del nadaljevanke
17.15 POROČILA
17.20 LEV TOLSTOJ, 1. del sovjetskega filma
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
KINO
TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 PODARIM-DOBIM
20.15 POTOVANJE V VUČJAK, 3. del nadaljevanke
21.20 JAZZ NA EKRANU: Gianiuca Mosole Quartet
21.50	ŠPORTNI PREGLED
22.35	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.15	Poročila — 8.20 Oddaja za JLAin Letalci velikega neba (film) — 11.20 Človekovi možgani — 18.00 DP v rokometu, Metaloplastika:Proleter —
19.30	Dnevnik — 20.00 Moja domovina (dok. serija) — 20.50 V*'raj. danes, jutri — 21.05 Narodnag!: .oa — 21.55 Mansfield park (1. dc! angleške nadaljevanke) — 22.45 Dediščina za prihoo .st (oddaja iz kulture)
PONEDELJEK, 16. II.
TV MOZAIK:
9.00 ZRCALO TEDNA
9.20	INTEGRALI
15.40	— 22.40 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK, ponovitev
17.00 SP V SMUČARSKIH KLASIČNIH DISCIPLINAH — TEK NA 5 KM (Ž), posnetek
17.30	POROČILA
17.35	USTVARJAMO
17.50	VROČE-HLADNO
18.15	VIDEOGODBA
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 DRAGULJ V KRONI, 8. del nadaljevanke
20.55	AKTUALNO: ZAKAJ ŽIČNICE SAMO PRI NAS ŽIVOTARIJO?
21.35	GLASBENI VEČER: MLADI SE UVELJAVLJAJO
22.25	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
16.00 Dober dan, šport — 17.10 Dnev-nik — 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati — 17.45 Vukov kotiček — 18.00 Beograjski TV program —
19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik —
20.00 Znanost in mi — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Mali koncert —
21.15	Argumenti — 21.50 Bulvar Somraka (ameriški film)
TOREK, 17. II.
TV MOZAIK — POUČNA TV-
9.00 POKLICI V RAČUNALNIŠTVU
9.30	POKLICI V GRAFIČNI INDUSTRIJI
9.55 JEZIKOVNI UTRINKI
13.35 — 22.15 TELETEKST
13.55 SP V SMUČARSKIH SKOKIH
16.35 SP V SMUČARSKIH KLASIČNIH DISCIPLINAH — TEK NA 4x 10 KM, posnetek
17.20	POROČILA
17.25	MITI IN LEGENDE: IZ NOVE ZAVEZE — Kristusovo vstajenje
17.40	TEDENSKI ZABAVNIK
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	LOČENE MIZE, angleška drama, 1. del Dogajanje se odvija v majhnem hotelu v znanem angleškem letovišču. V hotelu so v glavnem stalni gostje, mlad par in starejši osamljeni ljudje. Pozornost zbudi prihod privlačne manekenke, ki v hotelu sreča bivšega moža, propadlega in zapitega novinarja, ki seje spoprijateljil z lastnico hotela. Druga zgodba govori o mladi in rahločutni, a ne preveč privlačni Sibyl in njeni tiranski materi. Dekle se naveže na »majorja«, kije v resnici poro-
čnik in ko pride na dan poročnikovo neprimerno vedenje, mati v imenu gostov zahteva, da zapusti hotel, dekle pa se ji Drvič upre.
21.05	ČLOVEK IN GLASBA: Haydn in Esterhazy
22.00 DNEVNIK
.DRUGI PROGRAM
17.10 Dnevnik — 17.30 Mali svet —
18.00 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar —
19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Ko se korenin zavemo: Vstaja —
21.00 Žrebanje lota — 21.05 Rezerviran čas — 21.30 Včeraj, danes, jutri —
21.45	Umetniški večer: Branko Bauer
SREDA, 18. II.
TV MOZAIK:
9.00	DRAMA, ponovitev
16.30 — 22.35 TELETEKST
16.50	SP V SMUČARSKIH KLASIČNIH DISCIPLINAH — TEK 4x5 KM (Ž), posnetek
17.30 POROČILA
17.35	VIJAVAJA: Fran Milčinski, 5. del
18.20	SKRIVNOSTI MORJA, 2. del dok. serije
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 DOKUMENTAREC MESECA:	BOLNIŠNICA NA ROBU DEŽELE
20.45 FILM TEDNA: YESTERDAY, poljski film
22.20	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška serija — 18.00 Visoke šole — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svečana akademija ob obletnici Titovega fonda — 21.10 Noč polne lune (zabavnoglasbena oddaja) —
21.55	Včeraj, danes, jutri — 22.10 Revolucija, ki traja — 22.40Glasbeni večer
ČETRTEK, 19. II.
TV MOZAIK — POUČNA TV:
9.00 FILMSKA VZGOJA
9.30 JUGOSLOVANSKI KRATKI FILM
16.15 — 23.00 TELETEKST
16.30 TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30ZBIS: REPICA, UGANKE,BELA MAČICA
17.45 BILO JE...
18.15 ČAS, KI ŽIVI: Ive
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 TEDNIK
21.00 VEGETINA KUHINJA
del
21.10	SONCE IN SENCE, 1. španske nadaljevanke
Dogajanje obsežne španske nadaljevanke se dogaja v majhnem pristanišču. Prebivalci so v glavnem ribiči, z ladjedelnico pa se pojavinovsloj — delavci, ki postanejo njihovi tekmeci. Pride do zapletov med lastnico ribjških ladij in upravnikom ladjedelnice, kije
zelo priljubljen, vendar se z njim vsi ne strinjajo.
22.20	DNEVNIK
22.35	MIR IN RAZOROŽITEV: Krepitev zaupanja
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Zadnje poletje otroštva— 18.00 Izobraževalna oddaja— 18.40 Številke in črke— 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Sedem mladih (zabavnoglasbena oddaja) — 20.50 Kino-oko: igrani film in pogovor
Po umrljivosti dojenčkov smo v Južni Ameriki
Konec leta 1986 |e imela Jugoslavija 23.355.859 prebivalcev. Število Jugoslovanov se Je v preteklem letu povečalo za 148 tisoč. Največ so k temu povečanju pripomogli na Kosovu (29,8 odstotka), kjer je bilo ob koncu leta 1.826.527 prebivalcev, pa v Bosni In Hercegovini (z 28 odstotki), kjer je bilo konec decembra 1986 4.378.640 prebivalcev. V črni gori je bilo ob koncu lanskega leta 622.166 prebivalcev, na Hrvaškem 4.672.710, v Makedoniji 2.053.928, v Sloveniji 1.937.383, v Srbiji brez pokrajin 5.813.981 in v Vojvodini 2.050.524. Za Kosovom in BiH so k povečanju števila prebivalcev Jugoslavije potem pripomogle: Makedonija s 16,8, Srbija z 10,5, Hrvaška s 6,1, Slovenija s 4,4, Črna gora s 4,1 in Vojvodina le z 0,3 odstotka.
Naravni prirastek se v vsej državi še naprej zmanjšuje, vendar ne povsod enako. Najbolj se
zmanjšuje v Vojvodini pa na Hrvaškem, v Srbiji brez pokrajin In v Sloveniji, največji prirastek pa je v Makedoniji, v Bosni In Hercegovini in na Kosovu. Stopnja naravnega prirastka, razlike med novorojenimi In umrlimi, je bila v Jugoslaviji leta 1950 še 17,3, leta 1971 9,6, do lani pa je padla na 6,4 promila. Globoko pod tem povprečjem so: Vojvodina z 0,3 promila naravnega prirastka, Hrvaška z 2, Srbija brez pokrajin za 2,7 In Slovenija s 3,4 promila, nad povprečjem pa so Bosna in Hercegovina z 9,5, Črna gora z 9,8, Makedonija z 11,1 in Kosovo s 24,5 promila naravnega prirastka.
V letu 1950 se je na tisoč prebivalcev v Jugoslaviji rodilo okrog 30 otrok. Ta naravni prirast je sedaj tako velik le še na Kosovu, kjer je bil takrat prav tako rekorden — 46 novorojenih na tisoč prebivalcev. Ob popisu leta 1971 je jugoslovansko povprečje že padlo na 18,3, na
Kosovu je bilo takrat dvakrat tolikšno, nekaj nad povprečjem so bile tudi Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora, nekoliko pod povprečjem Slovenija, najbolj pa Vojvodina. Lani je bilo tovrstno jugoslovansko povprečje 15,4, nad njim so bili: Kosovo s 30, Makedonija z 19, Črna gora s 16,1 in Bosna in Hercegovina s 15,7 novorojenčka na tisoč prebivalcev, pod povprečjem pa: Slovenija s 13,8, Hrvaška s 13, Srbija za 12,9 in Vojvodina z 11,9. številke umrlih pa so najvišje prav tam, kjer je razmeroma malo novorojenih. V Vojvodini je umrlo 11,5 ljudi na tisoč prebivalcev, na Hrvaškem 11,1, v Sloveniji 10,4, v Srbiji 10,2, v Makedoniji 7,2, v Črni gori 6,3, v Bosni in Hercegovini 6,2 in na Kosovu 5,1. Slednji podatki seveda jasno govorijo tudi o povprečni starosti prebivalstva v posamezni republiki In pokrajini.
Na končni prirastek seveda vpliva tudi smrtnost dojenčkov v prvem letu starosti, ki hkrati marsikaj pove o zdravstvenih in splošnih socialnih razmerah v določenem okolju, o splošni življenjski ravni in razvitosti zdravstvene službe. Čeprav se je ta smrtnost zmanjšala od leta 1950 do danes za približno štirikrat, je tolikšna, da nam res ne more biti v čast. Po umrljivosti dojenčkov ima Jugoslavija evropski rekord. Povrh tega se umrljivost dojenčkov, ki ne dočakajo niti prve svečke na torti, v zadnjih nekaj letih spet povečuje. To je opazno v vseh republikah in pokrajinah, čeprav so sicer med njimi velike razlike. Lani je bila umrljivost dojenčkov v celi Jugoslaviji 27,1 promila, najnižja je bila v Vojvodini (11,1) in v Sloveniji (12,3), še zmeraj izredno visoka v Srbiji (24,1) in v Črni gori (24,8), Izjemno visoka pa v Makedoniji (47,9) in na Kosovu (najmanj 55,8). Na Kosovu bi umrljivost dojenčkov pri porodu lahko primerjali le z nekaterimi zaostalimi državami Srednje in Južne Amerike. Verjetno pa se ji niti ne gre pretirano čuditi, saj okrog polovica kosovskih žensk, rojeva brez vsakršne strokovne pomoči. Žalosten je tudi podatek, da je za 384 tisoč žensk v rodni dobi lani skrbelo le 26 zdravnikov zunaj bolnišničnih ustanov, od tega vsega 11 ginekologov.
Le redke porodnišnice v vsej Jugoslaviji, kaj šele v njenih manj razvitih delih, pa bi lahko postavljali za vzor prostornosti, sodobnosti, čistoče, opremljenosti. V Sloveniji na primer pregledajo vsakega otroka štirikrat na leto, na Kosovu enkrat. Patronažnih obiskov je pri nas v povprečju lahko sedem, na Kosovu — In še kje — še enega ne, ponekod pa patronažne službe sploh ne poznajo. Otrok pa se kar naprej rojeva največ tam, kjer so življenjske razmere najmanj ugodne in kjer se tudi zaradi te izjemne rodnosti seveda še poslabšujejo.
Podatki — kar veliko jih je, a brez njih statistike pač ni — so sami po sebi zelo zgovorni. Med drugim govorijo o pravi demografski eksploziji na nerazvitem Kosovu. Na Kosovu je bilo leta 1945 650 tisoč prebivalcev, deset let kasneje 842 tisoč, ob popisu prebivalstva leta 1981 že 1,6 milijona in zdaj že preko 1,8 milijona. če se bo rodnost v prihodnje prav tako povečevala, demografi predvidevajo, da bo na Kosovu ob koncu tisočletja že 2,5 milijona prebivalcev, potem pa bo treba počakati le še dve desetletji, da jih bo 4 milijone. Že danes je vsak drugi prebivalec Kosova vzdrževan, pokrajina zadovoljuje 85 odstotkov svojih potreb iz tujih virov in tako tudi ni možnosti za hitrejše zaposlovanje kljub stalni izdatni pomoči razvitejših, ki vse večjim zahtevam in potrebam tudi niso več prav kos. Trenutno je brez dela okrog 130 tisoč Kosovčanov, od tega velika večina mladih. Takšne natalitete ne bi preneslo niti zdaleč močnejše gospodarstvo od našega, so menili na nedavni seji zveznega zbora jugoslovanske skupščine, pa tudi: če se bosta eksplozija rojstev In množično preseljevanje iz vasi v mesta nadaljevala, se bodo gospodarske, socialne in politične težave v tej pokrajini dramatično zaostrile in brez dvoma vplivale na družbenoekonomsko stabilnost države.
Visoka rodnost na Kosovu je bila do nedavnega jugoslovanska tabu tema. Še danes ugotovitve In opozorila, da bi morali nekaj ukreniti v zvezi z načrtovanjem družine, da bo nataliteta ustrezala materialnim in drugim možnostim in da bo tudi na Kosovu lahko vsak otrok zaželen, marsikje niso sprejete z naklonjenostjo. Slišati je trditve, da gre za represijo, da so opozorila po potrebnosti načrtovanja družine naperjena proti Albancem, da načrtovanje družine ne velja za vse v Jugoslaviji, ampak le za Albance, česar seveda ni mogoče prav resno jemati, saj podatki govorijo povsem jasno in nedvoumno. Zvezni komite za delo, zdravstvo in socialno varstvo naj bi do junija letos pripravil program za uresničitev resolucije skupščine SFRJ o načrtovanju družine, posebej tistega dela, ki govori o skupnostih z Izrazito visoko nataliteto. Seveda pa vse delo praktično čaka samo Kosovo. To se še otepa z močno patriarhalno zavestjo, ki sl ne more predstavljati zdravstvenega varstva žensk in rojevanja otrok v skladu z materialnimi možnostmi. Od tisoč kosovskih žensk jih obišče ginekologa zaradi kontracepcije le 52, ponekod pa le sem in tjd* kakšna. O Kosovu, njihovi miselnosti, o miselnosti In položaju njihovih žensk ter še o čem vemo drugi v Jugoslaviji pravzaprav zelo malo, a kar težko je verjeti, da se lahko normalno veselijo In si želijo vse te otročke, ki jim potem ne morejo nuditi prav veliko, za veliko katerih ni dela Itd. Zdravstvene službe, šole in še kdo na Kosovu se bo moral začeti resno ukvarjati s tem problemom In s prosvetljevanjem. Načrtovanje družine v osnovi ni zavzemanje za manj ali več otrok, ampak za humanizlranje medčloveških odnosov, za svobodo in odgovornost vsakega posameznika za svojo biološko reprodukcijo. To, žal, pomeni tudi upoštevanje možnosti.
Z. L.-D.
mm
V neobvezen premislek
PREDSEDNIK, CESAR, LJUDOŽEREC
V Banguiju, glavnem mestu Centralnoafriške republike, žeod novembra sodijo Jeanu Bedelu Bokassi, nekdanjemu dosmrtnemu predsedniku, nato pa tudi cesarju te države. Znano je, da so Bokasso leta 1979 vrgli s prestola, zbežal je v Francijo, po sedemletnem pregnanstvu pa sta ga domotožje in pomanjkanje denarja pripeljala nazaj v rodno deželo. Med pičlo prtljago so bili tudi ena od njegovih številnih žena in petero od 55 otrok. Stiska je morala biti velika, kajti nekdanji diktator se je vrnil domov kljub dejstvu, da so ga sonarodnjaki v odsotnosti zaradi zločinov obsodili nasmrt. Zakaj so izvršitev kazni nadomestili s ponovnim sojenjem, ni znano, podučen in grozljiv pa je seznam zločinov, ki mu jih očitajo. V14 letih svoje strahovlade naj bi osebno do smrti pretepel nekaj zapornikov, še več pa je bilo ljudi, ki jih je mučil, med njimi sta bila tudi novinarja AP in VVashington Posta. Nadalje mu očitajo, da je s svojimi rokami pobil skupino šolarjev, ki so bili pre-siromašni, da bi si v čast njegovega kronanja kupili nova oblačila iz trgovine ene njegovih žena. Malčkom naj bi trgal oči iz glav, nekaj mesa iz te klavnice pa naj bi končalo tudi na Bokassinem krožniku. Dokaz o usmrtitvi cesarjevih političnih in drugih nasprotnikov je bil odrezan penis, Bo-kassa, ki seje po prevzemu oblasti z državnim udarom najprej sam proglasil za feldmaršala, nato za dosmrtnega predsednika, kasneje pa tudi za cesarja, je eno najbolj revnih afriških držav spravil na rob gospodarskega propada. Izpraznil je državno blagajno, samo kronanje je stalo 20 milijonov dolarjev, cesarska krona je imela
8.000	diamantov in rubinov. Slednje ni bilo posebno težko, Centralnoafriška republika je ena od večjih proizvajalk tega kamenja na svetu. Ko so mu Francozi, CAR je država pod njihovim vplivom, očitali razsipnost, se jev
kljubovanju proglasil za marksista in šel na potepanje po vzhodnih socialističnih državah. Francije, ki mu je potihem pripravljala zamenjavo, to ni zmedlo, nakar je Bokassa naredil šeen korak, v prijateljski Libiji seje dal spreobrniti v islam. Ta se mu je spet zagnusil, ko Gadafi ni odprl denarnice s petrodolarji. Vmesjebilcesar prijatelj tudi z rasistično Južnoafriško republiko, od katere jeza usluge dobil pomoč 240 milijonov dolarjev.
Zakaj toliko podatkov o človeku (?), ki mu pravijo tudi afriški King Kong, vampir, lumpenmili-tarist, instant cesar, ljudožerec itd.? Zato, ker se je omenjeni osebek dvakrat mudil tudi v naši državi. Maja 1972 na uradnem in prijateljskem obisku, aprila 1975 pa je bil v Jugoslaviji zasebno. Pomemben je prvi obisk. Takrat je Bokassa pri nas nastopal kot
dosmrtni predsednik CAR. Njegovo letalo je imelo častno spremstvo naših vojaških reaktivcev. Izkazali smo mu tudi druge najvišje časti, med drugim jedobil red jugoslovanske velike zvezdez lento, vozili smo ga po Donavi, pozdravljalo ga je natisoče Beograjčanov, med eno svojih zdravic pa je njegova ekselenca Jean Bedel Bokassa povedal tudi tele besede: »CAR želi, da bi nudila svoj materialni, moralni in znanstveni napredek skupni zakladnici svetovne civilizacije.«
Bokassa seje med štiridnevnim obiskom mudil in bil lepo sprejet tudi v Sloveniji. Njega in njegovo številno spremstvo, v katerem je bilo tudi kar 8 ministrov, smo peljali v Idrijo, kjer si je ogledal eno od Slovenijalesovih tovarn, šel je v Postojnsko jamo, stanoval v vili Rožnik, na Bledu seje pogovarjal s skupino naših gospodarstvenikov, med katerimi so prevladovali lesarji. Razšli smo se s podpisom štirih dokumentov o gospodarskem sodelovanju, Bokassa je obljubil ukinitevvizumov za naše državljane, jugoslovanska stran pa otvoritev veloposla-ništvav Banguiju.
Zdaj Bokassi, kot že rečeno, počasi vendar nezadržno sodijo v deželi, ki jo je uničil. Proces je v senci svetovne javnosti, resno časopisje si z bednim zločincem noče mazati rok, svoje so ti in taki novinarji povedali, ko je bil Jean Bedel Bokassa na prestolu, na vrhuncu moči. Mi, jugoslovanski časnikarji, smo to priložnost zamudili. Ne zato, ker ne bi vedeli. Jean Bedel Bokassa je bil najlepši, najpametnejši in najbolj človeški zato, ker smo se bali reči, da bi morala država (bolj kot človek) gledati, s kom se druži. Nekaj hlodov za našo lesno industrijo pa pred zgodovino ne bo moglo odtehtati jugoslovanske velike zvezde z lento.
MARJAN BAUER
CŽ ‘rt Ih » 'C O <D £
m
O.® u
a*
S 0)
©
ti
omenjenega dne leta 1860 je v isti ožini šla na dno ladja George Hutton. Preživel je samo potnik Hugh VVilliams. Od takrat v ožini Menai na dan 6. januarja ni prometa z ladjami. Med drugo svetovno vojno pa so vendarle naredili izjemo, ožino je srečno pre-plul neki trajekt, na njem je bilo pet potnikov, v njihovih dokumentih je pisalo, da so po imenu in priimku Hughi Williamsi.
Ameriški predsednik John Kennedy je rekorder. V nekem govoru je izgovoril 347 besed v minuti. Dosežek so ugotovili z elektronsko uro, spojeno s televizijsko kamero.
zakona še devica. Ko se je vd-rugič poročila, seje njenemu možu komajda posrečilo narediti sina. Sicer pa je bila Marie živahna ženska. Pri 70 letih je svojo bleščečo kondicijo dokazovala tako, da je dala v usta palec desne noge, nato pa še 20-krat počepnila. Kaže, da je bilo kar prav, da gospe ni bilo veliko do posteljne telovadbe. Ob svoji gibčnosti bi bila gotovo sposobna strahotnih podvigov, ki bi jim ne bil nihče kos.
Eno od manj znanih odkritij Charlesa Darvvina je, da bolhe, ki se s havajskih domorodcev preselijo na angleške mornarje, poginejo v treh dneh.
Marie Carmichael Stoapes (1880 — 1958), angleška pobornica kontrole rojstev, je vzela svoje poslanstvo tako resno, da je bila po dveh letih
Po najnovejših izračunih Sonce vsako leto pokuri 22 milijonov milijard ton vodika. Kljub temu bo svetilo še nekaj milijard let.
Angleški predpisi o trgovanju v nedeljo so dokaj zapleteni. Trgovine, s farmacevtskimi proizvodi so v nedelji sicer odprte, vendar na ta dan v njih ne morete kupiti ščetke in paste za zobe. V drugih trgovinah lahko ob nedeljah, kupite tudi kakšen mehkejši pornografski časopis, Biblije pa ne. Ce vam verska blaznost na Gospodov dan vendarle ne da miru, lahko Sveto pismo kupite na kakšnem letališču, tam ga prodajajo tudi ob nedeljah. Na Škotskem lahko ob nedeljah kupite karkoli, nihče pa vas ne sme obriti ali ostriči.
Šestega januarja 1664 je v ožini Menai doživel brodolom trajekt Siglinda. Utonili so vsi potniki in člani posadke razen potnika Hugha VVilliam-sa. V isti ožini je 6. januarja 1825 potonil trajekt Henry. Preživel je le potnik po imenu Hugh VVilliams. Že dvakrat
Kino
FEST ’87
Informacije, ki so spremljale priprave za letošnji FEST, so obetale prav veliko. Velik zaslužek lanskega festivala je zagotavljal razmeroma proste roke organizatorjem, imena novih selektorjev pa so se ponujale kot najboljše jamstvo za prav tako bogat program. Dva režiserja (Ma-kavejev, Draškovič) in scenarist nekaterih najboljših domačih filmskih stvaritev (Mihič) so namreč prevzeli vlogo izbora »najboljših filmov sveta«. Tak ježekar nekaj let podnaslov Festa, le da so ga letos še dodatno specificirali s precej dvoumnim »Več od življenja« (Više od života). Kaj pravzaprav pomeni »najboljši filmi sveta«? Sodeč po letošnjem Festu, »najboljši« niti niso vsi tako zelo dobri, celo prav povprečni se najdejo med njimi. Kriterij festovske-ga izbora je udeležba (in eventualne nagrade) filma na svetovnih festivalih. Zato FEST nujno spremlja nekakšen občutek fazne zamude, neizogibne zamude tistega enega koraka. Drugi festivali diktirajo trende, določajo tematske okvirje in podeljujejo nagrade, FEST pa vse to zbere in sredi zime pripelje v Beograd. Zato je zelo težko govoriti o kakršnikoli »podobi«festivalu, pa tudi kvaliteta festivala je odvisna zgolj in samo od kvalitete prikazanih filmov — kar se morda prvi hip zdi edino mogoče in pravilno, a ni tako.
V taki situaciji je še najzanimivejše pozabiti na splošne
ocene in se spoprijeti s posameznimi filmi ter jih poskusiti oceniti znotraj opusa posameznega avtorja. Rohmer (Zeleni žarek), Fellini (Ginger in Fred) in Tarkovski (Žrtvovanje) tak preizkus z lahkoto opravijo, njihovi filmi pa ostajajo zvesti začrtani avtorski poti. Zato pa so precej bolj problematični Spielberg (Barva Škrlata), Allen (Hana in njene sestre) pa tudi Carpen-ter (Velika zmeda v Kit. četrti).
Kot bi se znašli v določeni zagati, iz katere poskušajo najti pot ali preko vrnitve v »zgodnja dela« ali pa preko čudnega preskoka v neki čisto nov, dotlej še nedotaknjen žanr.
Tokratni površni raport s Festa naj pravzaprav le uvede dva najboljša filma, o katerih bomo v prihodnjih dneh podrobneje pisali. Oba na svojevrsten način problematizirata prav letošnje geslo festivala — »Več od življenja«. Oba pokažeta, da ločnica ne
poteka med »življenjem« in tistim »nekaj več«, temveč sta oba pola nerazpredljivo prepletena. V filmu Mona Liza angleža Neila Jordana se na koncu glavni junak dvigne izpod avtomobila, ki ga s prijateljem popravljata, in v tistem trenutku ne vemo čisto natančno, ali je vse tisto, kar smo dotlej gledali, le zgodba, ki si jo pripovedujeta dva sodelavca, ali pa je morda le »resnica«. Tu akterji pripovedujejo svoje zgodbe, v filmu Down By Law Jima Jarmusc-ha pa je neka zgodba iz preteklosti tista, ki šele sproži akcije. Iz zapora vsi trije »odštekanci« (kar je tudi možen prevod naslova) pobegnejo tako, kakor je to v nekem starem ameriškem filmu videl eden od njih. Ta eden je Italijan, film pa je gledal, še predno je prišel v ZDA. Vselej gre za to potovanje med Evropo in Ameriko. Filmjedo-kument, teh potovanj.
STOJAN PELKO
Na fotografiji: prizor iz filma Mona Liza, režija Neli Jordan, 1986.
sebe. Za uspeh je potrebna še mašinerija. K Springsteeno-vemu je pripomogla skupina E Street Band, ki je delala tako, kot si je Bruce zamislil. To ponovno dokazuje, da je glasba teamsko delo in da najboljše plošče ne prihajajo izpod rok studijskih profesionalcev, ampak je v rocku bolj od izvedbe pomembna ideja. Springsteenovi albumi razen
najbolj znanega Born In USA niso bili po izvedbi vrhunske kakovosti, ki pa je danes za ljubitelje rocka enako pomembna kot sama glasba. Do takšne kakovosti je Spring-steenove plošče pripeljalo delo Boba Clearmountaina.
O poslednjem Springstee-novem diskografskem podvigu so se izredno pohvalno razpisali ne le svetovni glasbeni ampak tudi nekateri resnejši časopisi. Nič čudnega, končno gre za močno in razvito skladateljsko osebnost, ki v svojih pesmih slika sedanjo Ameriko na način, ki je všeč širokim množicam.
Glasba
BRUCE SPRINGSTEEN
Tako močne avtorske osebnosti, kot je Bruce Spring-steen, niso prav pogost pojav. Še redkejši so primeri, da ima kakovost tako izjemno veliko tržno vrednost, kot jo ima njegova, ko gredo naklade njegovih plošč in kaset v milijone primerkov. Samo še Beatlesi so prodajali take količine plošč, še predno so bile objavljene. Springstee-novega poslednjega albuma so v treh dneh prodali tolikšno število primerkov, da je v hipu zasedel vrhove ameriških top lestvic, čeprav ni poceni in čeprav je praktično 39 pesmi od 40 na albumu poznanih že od prej.
Na svetovni rock sceni je Springsteen prisoten dobri dve desetletji, njegov uspeh in sedanji položaj svetovne rock zvezde v zadnjem času pa sta rezultat vztrajnega in trdnega dela. Izbor pesmi na albumu je nekakšen presek njegove bogate in že kar dolge kariere, v kateri so ga dolgo časa primerjali z Bobom Dylanom. Nekateri menijo, da je ta primerjava sedaj lahko že v čast Dylanu. Na albumu bodo posamezniki morda pogrešali kakšno njim posebno priljubljeno pesem, vendar ni mogoče reči, da je izbor slab. Sicer pa je vprašanje, če bi v Springsteenovi zbirki našli tudi kakšno slabo pesem.
Analiza njegovega uspeha pa kaže, da za uspeh vendar niso dovolj le dobre pesmi in trdna volja, pa naj se avtor še tako razdaja publiki, kot se je vedno znal Bruce Boss Springsteen. Njegovi koncerti so bili vedno izjemno doživetje, nikdar niso trajali manj kot tri ure, v katerih je ta odlični rocker zmeraj dal vse od
priloga dolenjskega lista
Avtomobilska cesta
SONČNI ŽAREK V TEMO
ODCU
liho;
del ceste bo potrebno zaradi ovinkov ravnati že pod Kardeljevim, pri Mačkovcu pa se po tej študiji cesta odmakne proti šoli na Bajnofu, severno in bolj proti Trški gori. Ker bi v tem primeru bajnofški kompleks njiv in posesti cesta razpolovila, je Zavod za družbeno planiranje za ta ožji odsek ceste izdelal še eno možno varianto, tako da bi šlacesta povsem podTrško goro. Obe inačici bosta prav te dni predstavljeni zainteresiranim v
prizadetih krajevnih skupnostih, delovnim organizacijam itd. Za del avtoceste od Ljubljane proti Dolenjski je študijo pripravil Projektivni atelje Ljubljana, za potek trase preko krške in brežiške občine pa tamkajšnja Sa-vaprojekt iz Krškega in brežiški Region.
»Gre za to, da bi med pripravami prišli do najbolj ustreznih rešitev, zato želimo in pričakujemo sodelovanje zainteresiranih krajanov.Ko bodo v izdelavi že končni
Ob vseh črnogledih napovedih za gospodarstvo in splošni standard delovnih ljudi je napoved o gradnji avtoceste, ki bo zaobjela tudi dobršen del Dolenjske in Posavja, kot sončni žarek v siceršnjo mrakobo.
Zdaj je že več ali manj odločeno, da se že letos začno prva dela za to največjo prometno žilo v državi. Celotna trasa Ceste bratstva in enotnosti meri od Karavank do Gevgel ije 1177 kilometrov, od tega poteka 184 km ceste skozi Slovenijo. Doslej je bilo v naši republiki že zg-rajenega34,1 km avtoceste med Naklim in Ljubljanoter zahodna ljubljanska obvoznica, v gradnji pa je tudi južna ljubljanska obvoznica v dolžini 6,7 km. 2e marca letos bodo po napovedih republiške cestne skupnosti začeli graditi odsek Šmarje-Sap—Višnja gora v dolžini 12,2 km, za preostalih 125,5 km cesteskozi Slovenijo pa je že izdelan terminski plan gradnje novih cestnih odsekov. Dolenjski krak avtoceste je predviden za začetek gradnje jeseni letos v Ljubljani na odseku Malence—Šmarje in bo povezan z ljubljansko južno obvoznico in z odsekom Šmarje-Sap—Višnja gora. Tema odsekoma naj bi sledil odsek Višnja gora — MedvejekscestninskopostajonaBiču, ki bokončanob
tnino za 33 km dolgi dolenjski odsek avtoceste.
Gorenjsko področje je pri gradnji novih odsekov avtoceste odvisno od gradnje karavanškega predora, vendar naj bi bila vsa dela končana junija 1991.
Nova avtocesta bo močno oživila vsakdanji utrip življenja v vseh občinah, skozi katerejo bodo gradili, na dolenjskem kraku pa predvsem v občinah Grosuplje, Trebnje, Novo mesto, Krško in Brežice. V zveziz novimi načrti in posegi v prostor bo potrebno najprej spremeniti nesamo republiški, ampak tudi občinskedružbene plane, s tem v zvezi pa nastaja kopica novih nalog in odločitev, ki bodo pomembno vplivale na bodočnost.
Da bi pripravljalna dela čimprej stekla in bi lahko začeli graditi v predvidenih rokih, so v republiki za posamezne krake nove avtoceste ustanovili pri republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora delovne skupine za koordinacijo priprav in lokacijskih načrtov. V dolenjski delovni skupini so med ostalimi tudi predstavniki izvršnih svetov občin, skozi katere bo nova trasa potekala, predstavniki Projektivnega ateljeja Ljubljana in novomeškega Zavoda za družbeno planiranje, za projekt med Šentjurjem in Bregano pa je odgovoren dipl. inž. Lado Kotnik, Novomeščan, znani cestni strokovnjak. Pri njem smo dobili nekaj dodatnih informacij:
»Prvotna zamisel o gradnji avtoceste je bila zasnovana tako, da bi drugi pas ceste gradili več ali manj ob zdajšnji trasi. Ob izdelavi kasnejših študij pase je izkazalo, da je potrebno traso na več mestih spreminjati, sicer bi zahtevala rušitev nekaterih naselij in naOtočcu celo del starega jedra vasi. Spreminjati traso pa pomeni nove posege v prostor i n naravo ter v zvezi s tem sprem i-njanje družbenih planov.«
Idejno študijo z novimi odseki trase avtoceste je za odsek med Šentjurjem (pod karteljevskim klancem) in Dol. Kronovim pripravil Dolenjski projektivni biro. Novi
fljtori >
.* *
-	.	‘V	.	.nS*-
Jfsinice ^
Radovljico
Brežice
LJUBLJANA
• 2*
Grosuplje §
Novo mesto
•••••••
AVTOCESTE: tgrajene v gradnji — — planirane o priključki □ cestninske postaje
projekti, bi vsaka sprememba pomenila zastoj pri planiranih delih in znane podražitve,« pravi inž. Kotnik.
Na vsak način pa bo prišlo do pomembnih spremem b ne samo v videzu pokrajine, ampak tudi v načinu življenja posmeznih krajev' Stari del avtoceste okrog Novega mesta med Kronovim in Karteljevim bo postal krajevna cesta, zemljišča v bližini pa lahko dobe novo namembnost, o čemer doslej sploh ni bilo mogoče razmišljati. S tem bi tudi celotni hotelski kompleksOtočca dobil novo vsebino. Namesto dosedanjega tranzitnega turizma, ki je često prinašal tudi ob cesti sedeče Turke, bo ta del doline Krke postal za promet mirnejši in bo turizem lahko organiziran na višji ravni.
Novo mesto ima po študiji Dolenjskega projektivnega biroja predvidena dva priključka: iz ljubljanske smeri nekako v bučenskem križišču, kjer se zdaj odcepi pot proti Trški gori in nekdanji Pugljevi gostilni, iz zagrebške smeri pa pri Družinski vasi zraven Kronove-ga. Tako bi ŠmarješkeToplice dobile priključek, tam pa bo možen tudi sestop za Otočec.
Na ravninskem delu ceste med Šentjernejem in Karteljevim predvidevajo gradnjo cestne baze s črpalko, gostinskimi obrati in pripadajočimi objekti, kar pomeni priključektudi za mirnopeški predel, ki je bil ob zdajšnji trasi ceste le mrtev rokav.
V bližini Novega mesta, ob enem predvidenih priključkov, pa bo nastala cestna vzdrževalna baza za cestno traso nove ceste od Ivančne gorice tja do Bre-gane, kar spet pomeni pomembno novo dejavnost.
Po besedah inž. Kotnika pa se je potrebno zavedati, da nova cesta prinaša okolju in življu sončne in senčne strani. Vse to bo potrebno upoštevati pri odločitvah za posamezne lokacije, vendar mora biti vse delo v zvezi z lokacijsko dokumentacijo nove trase zaključeno še v letošnjem letu. Ne bo lahko razrešiti vseh različnih interesov v prostoru, kajti že zdaj se posamezniki pritožujejo, da bo predvidena trasa avtoceste prišla pred prag njihove zidanice ali vasi. Nekateri si take bližine želijo, drugi je ne marajo, na kar pa se pri tehtanju za končne odločitve ne bodo mogli ozirati. Prvi in najbolj pomemben je družbeni interes.
Zagotovo pa bo že med gradnjo avtoceste celotna pokrajina dobila živahnejši utrip. Kljub temu da sodobne avtoceste gradijo z mehanizacijo in na povsem drugačen način, kot so gradili avtocesto leta 1958, bo vendarle na gradbiščih mrgolelo strokovnjakov, mehanikov, strojnikov in prevoznikov. Tem bo potrebno zagotoviti tudi primerno oskrbo. Potrebne bodo ogromne količine materialov, na karse mora tudi gradbena operativa že zdaj pripraviti.
Četudi o izvajalcih zahtevnih del zdaj šeni ničznane-ga, je gotovo, da bodo dela lahko prevzemala le večja, za take posle usposobljena podjetja. Manjši iz gradbene stroke družbenega in zasebnega sektorja,s kopico drugih obrtnikov pase bodo verjetno vključevali v te posle. Vse to kajpada prinaša zaslužek in delo, na katera doslej niso mogli računati.
In kako je z denarno platjo tega velikanskega podviga? Republiški izvršni svet predlaga ustanovitev posebnega konzorcija, ki bi poskrbel za zagotovitev sredstev slovenskega dela Ceste bratstva in enotnosti. Predvideno je, naj bi Slovenija sama zbrala 60 odstotkov denarja, s pomočjo tujih posojil pa bi krili razliko. Za gradnjo karavanškega predora smo doslej dobili od Evropske investicijske banke okrog 30 milijonov dolarjev posojila, obetajo pa se še krediti Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki ježe udeležena s tako imenovanim 12. posojilomv Jugoslaviji Odtegaje za Slovenijo zagotovljenih 20,5 milijona alarjev za gradnjo odseka Šmarje-Sap—Višnjagora in zagradnjo . tretjega dela hitre ceste skozi Maribor. Za gradnjo avtoceste pa kažejo zanimanje tudi nekatere ameriške, italijanske in celo madžarske firme. Vsekakor v republiki računajo, da bi s pomočjo konzorcija lahkozbrali veliko denarja.
Ob vsem tem lahko resno računamo, da se bomo ob koncu leta 1989 iz Novega mesta peljali v Ljubljano po 33 kilometrov dolgi novi avtocesti-dvopasovnici, dve leti kasneje pa že po vsej trasi med Ljubljano in Bregano pred Zagrebom. To bo pomenilo do Ljubljane pol ure vožnje brez zastojev in nenehne nevarnosti, ali boš tja prišel živ in zdrav. Dolenjska magistrala si je namreč zaradi močne prometneobremenitvein napak šoferjev, predvsem pri prehitevanju, prislužila vzdevek »cesta smrti«.
RIA BAČER
Kmetijstvo
SUHA KRAJINA, POSKUSNI ZAJEC FAO
Pred približno enim letom so začeli v Suhi krajini na območju trebanjske občine izvajati projekt organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Gre za modelni projekt za izboljšanje življenja prebivalcev, za celovit razvoj, ki naj bi ga morebiti preizkusili še na drugih območjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri priči je treba pojasniti, da po metodi MSE, to je s sistematičnim iskanjem rešitev in razvijanjem organiziranosti, doslej še niso poskusili delati nikjer drugje v socialističnih deželah. Metodo je razvil zahodni Nemec dr. Ronald VVenzel za potrebe industrije, pozneje pa so jo prilagodili še za strokovno pospeševalno delo v kmetijstvu prav naši sosedje Avstrijci in dosegli velike uspehe.
»Lani smo začeli s to metodo v treh vaseh v Suhi krajini: v Knežji vasi, Vrbovcu in Dolenjem Podšumberku. Prišli smo do zaključkov oziroma ciljev, ki so jih oblikovali sami udeleženci seminarja. Bistvo te metode je, da nihče ne ve vsega, vsi pa vse vemo. Najpomembnejše je, da sodelujejo samo kmetje. V vsaki vasi jih je bilo po 12, obeh seminarjev, začetnega in zaključnega, konec januarja 1987 so se udeležili isti ljudje. Takoj po končanem seminarju smo naredili zapisnike, da dobi vsak v roke vse, kar je bilo na seminarju zapisano. Izkazalo se je, da so nad 60 odstotkov ciljev sposobni vaščani sami uresničiti brez kakšnih materialnih sredstev. Med cilji so, denimo, izboljšanje medsebojnih odnosov, zamenjava parcel, agromelioracije, preprečevanje škode, ki jo povzroča divjad itd. Za uresničitev ostalih ciljev pa so najbolj odgovorni zadruga, občina, lovska družina in ostali dejavniki. Smisel te metode je, da smo že v samem začetku izločili tisto, kar ni uresničljivo,« pripoveduje vodja proizvodno-pdspeševalne službe KZ Trebnje, dipl. inž. Alojz Metelko.
Gre torej za metodo, ki vsakogar, ki se z njo ukvarja, pritegne, kdor želi delati z njo, ne more biti pasiven udeleženec, opazovalec drugih, ki pridno delajo. Ker poteka delo v skupinah, ki jih vodi praviloma pospeševalec ali drug strokovnjak in kjer vsi izražajo mnenja, želje, predloge, mora usmerjevalec v skupnem delu skupin zapisana kratka, jasna, razumljiva mnenja natančno razvrstiti v določene sklope, skupine. Zadnji korak seminarja so bili predlagani ukrepi, ki so uresničljivi in je točno opredeljeno, do kdaj in kdo jih mora uresničiti.
Kljub temu se zdi, da bo nekatere ukrepe težko izvesti, pa naj gre za izboljšanje pogojev za včlanjenje kmetov v lovske družine ali pa za tistega, ki pravi, da je treba v okviru KZ T rebnje določiti odgovorno trgovino za nabavo in prodajo rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. Kaj pa, če določenih delov, kot se nemalokrat pri nas dogaja, trgovci ne bodo uspeli pridobiti pri nesolidnih proizvajalcih? Pač, še tako dobro zastavljen cilj in ukrep lahko ostane precej časa le mrtva črka na papirju.
»V Avstriji so rejce pujskov in pitancev in mesarje vključili v MSE metodo in našli dobro rešitev, da so imeli pravočasno pujske, da jih ni bilo enkrat preveč, drugič premalo. Morda bi se pri nas dalo podobno narediti s pridelovalci krompirja, Kolinsko in nami. Vprašanje je res, kako se to obnese v naših nestabilnih pogojih, ko se čez noč zruši nekaj, kar smo precej časa gradili. Profesor ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Franc Sunčič hoče zdaj to metodo vnesti v program predmeta pospeševanje kmetijske proizvodnje,« pojasnjuje Metelko.
Potemtakem Prešernov verz »Al bo seme kal pognalo, kdor ga seje, sam ne ve« ne drži za FAO projekt T rebnje, ki je še bolj v povojih. V takem stanju utegne namreč še precej časa ostati, če za vsem hvalevrednim prizadevanjem in velikim optimizmom ne bo vendarle večji kupček denarja. Zelja za tem, da bi izboljšali življenje Suhokrajincev, niti ni od včeraj, resnejši poskusi segajo tja v leto 1980. Izvedenci pravijo, naj bi bil to modelni projekt, saj gre za sorazmerno majhno območje. Pri FAO pa razmišljajo, da bi ta projekt predstavili še v drugih deželah tretjega sveta. O trebanjski Suhi krajini gre glas po svetu, nazadnje so govorili o FAO projektu T rebnje na simpoziju v Špani-
ji. Ravno zato morajo Trebanjci redno poročati o svojem delu na Dunaj.
»Tuji ekonomisti, ki raziskujejo na našem območju, pravijo, da brez industrijskega obrata na našem območju ne bo šlo,« trdi pospeševalec KZ Trebnje Tone Zaletel. Pobudnica za ta projekt FAO je bila Mara Rupena-Osolnik, predstavnica Jugoslavije v sekciji FAO. Takole razmišlja: »Lahko smo ponosni, da imamo ljudi, ki so se s tako zavzetostjo lotili dela. Lani, hkrati s tem, ko je pritekla voda, zazvonil telefon in je po asfaltni cesti zapeljal avto, je bil to ne le svečan trenutek za ljudi, ki so to delali, ampak tudi Jugoslavije. Svet veliko premalo pozna dejavnost ljudi, ki se sami borijo za zboljšanje svojega položaja. To je tisto opiranje na lastne sile, o čemur pripovedujejo naši na zasedanjih tako skupine 77 kot tudi na sestankih neuvrščenih. Poleg tega — mislim, da imamo nekaj takih konkretnih primerov tudi drugod — bi bili lahko v spodbudo, kako prebroditi sedanje težave. Gre za to, da s tem pomagamo tudi drugim. Zmeraj sem bila proti temu, kadar so prihajale delegacije iz dežel v razvoju, da jim kažemo samo Bled, Postojno, Velenje. Tudi od njih samih sem slišala, da so bili izredno zadovoljni, kadar smo jim pokazali tisto, kar so ljudje sami naredili. T a celovit razvoj jev FAO zelo populariziran, zdaj se za projekt zanima še UNIDO in ga želi vključiti v svoj program.
Trebanjska zadruga si prizadeva po svojih močeh Posebej bi pohvalila pospeševalca Toneta Zaletela Največji porok za uspeh je pripravljenost za sodelo vanje. Napredek krajev je že viden in predstavniki FAO opogumlja, kadar govorijo z ljudmi. Seminarjev > Knežji vasi in Vrbovcu nikakor ne morejo pozabiti. Ve liko govorijo o tem na raznih zasedanjih in ni čudno da se za projekt T rebnje zanimajo tako delegati Zaho da in Vzhoda, ki bi radi prišli pogledat v Suho krajino.'
O tem, da si največje priznanje zaslužijo Suhokraji nčani, ne more biti nobenega dvoma. Čeprav je mat narava bolj skopo obdarila te kraje, imajo široka srca ko gre za preboj iz zaostalosti. Na majhnih, skromnih površinah se samo od zemlje ne da živeti. Zato naj b tudi v okviru omenjenega projekta razvijali dopolnilne dejavnosti, kot so čebelarstvo, kmečki turizem, odprte kmetije, pridelovanje in nabiranje zdravilnih zelišč delo za industrijo na domu, domačo obrt in še kaj. S Trebnjem pobratena italijanska občina Guastalla je posebej zaprosila, da bi več sodelovali v kmetijstvu. V februarju že pričakujejo italijansko delegacijo. Novembra lani v Guastalli organizirani seminar FAO c ekonomski vrednosti dela kmečkih žensk, kjer je med drugimi sodelovala s prispevkom tudi KZ Trebnje, je uvod gesla, ki gaje Evropski svet razglasil za leto 1987 in 1988 — »Oživljanje kmetijstva in podeželja.«
PAVEL PERC
Anton Kastelic
Tone Zaletel
Alojz Metelko
priloga dolenjskega lista
oddajnik
satelit
Ko prebiramo in poslušamo poročila in vesti o številnih pobudah, prizadevanjih in končno celo o gradnji kabelskih televizijskih omrežij po vsej mili domovini, ostajamo Dolenjci sicer prizadeti, ker se pri nas (skoraj) nič takega ne dogaja, hkrati pa živimo v dobri veri, da gre za tehnično novino, s katero si nam vsaj do upokojitve ne bo treba beliti las ...
Ilustracija: Branko Babič
Ilustracija: Branko Babič
Orbitalni položaji radiotelevizijskih satelitov po načrtu WARC—77BS (-stopinje zahodno, ^stopinje vzhodno od Greenvvicha)
1
2
3
4
®
televizijske In radl|ske antene antene za apre|em RTV signalov a aatelltov studio kra|evne kabelske lelevlzl|e prlkl|u6ek na kabelsko omre2|e v stano»an|u
kabel
ameriški satelit
&
oddajnik
Komunikacije
ZADNJA
MODA:
KABELSKA
TELEVIZIJA
oblakov, vendar se vam odbitega le bolj slučajno posreči ujeti toliko uporabnega, da vam na zaslonu nariše zadovoljivo sliko, v zvočniku pa sproži še znosen glas.
Zato stojijo televizijski oddajniki kot nekakšni svetilniki ali kresovi iz turških časov po najvišjih hribih, da drug drugemu podajajo televizijski žarek in svetijo naokrog toliko daleč, kolikor pač nese pogled.
Televizijsko sliko in zvok — skupaj jima pravimo televizijski signal, posnamejo v studiu (ali na prostem) s televizijsko kamero in mikrofonom. Od tu teče signal po kablu na kakšen hrib v oddajnik z anteno. Antena oddajnika žarči televizijski signal do sprejemne antene na vaši strehi, iz antene pa tečeta slika in zvok spet po kablu do zaslona in zvočnika v sprejemniku. Če imate srečo in vidite anteno televizijskega oddajnika s prostim očesom, zadostuje za dobro sliko na zaslonu že sobna antena na sprejemniku, če je oddajnik blizu, pa še ta ni potrebna.
Razumljivo, da je televizijski signal mogoče iz studia po kablu namesto v oddajnik z anteno speljati kar naravnost v sprejemnik. Nič preprostejšega — to je kabelska televizija!
Če je že preprosto, pa ni tako poceni. Kable je seveda treba napeljati po zemlji ali zraku, od hiše do hiše, od mesta do mesta, od studia do vsakega sprejemnika. In končno od vsakega studia (v Jugoslaviji je 8 velikih in kaj vem koliko manjših) do vsakega sprejemnika. Samo pomislite, koliko časa že napeljujejmo telefonske kable, pa jih še vedno ni zadosti.
Treba je torej začeti od malega, recimo od soseske s premerom nekaj sto metrov. Podjetni in sposobni ljudje so se v nekaterih jugoslovanskih krajevnih skupnostih tega lotili že pred več kot tremi leti! Najprimernejši prostor v soseski so izbrali za postavitev svojega krajevnega studia in od tu začeli polagati kable na vse strani.
Za dober (novi) milijon ali dva se da kupiti televizijsko snemalno kamero in napravo za snemanje sporedov drugih televizijskih postaj. S temi napravami, rečejo jim videorekorderji, je mogoče predvajati tudi trakove v kasetah, na katerih so že prej posneti umetniški in dokumentarni filmi, risanke, poučni sporedi in velike športne prireditve ali skratka vse, kar sicer lahko gledamo po televiziji.
Z lastno kamero in videorekorderjem, s kasetami in malo dobre volje torej ne bi bilo težko sestaviti nekaj
Ko v Mariboru, nekakšnem vzoru in menda prvem množičnem poskusu s kabelsko televizijo pri nas, skoraj ne morejo ustreči vsem željam po novih priključkih, se pri predsedstvu novomeške občinske konference SZDL marljivo sestaja iniciativna skupina za ustanovitev koordinacijskega odbora za krajevno kabelsko televizijo; slišimo, da so delavni tudi v Sevnici, iz drugih krajev med Kumom, Zumberačko in Goteniško goro ter Krimom pa ni glasu.
V ljubljanskih Murglah in Črnučah, v Grosupljem in Mojstrani pri Jesenicah gledajo s pomočjo kabelskega omrežja naše in avstrijske programe, v Selnici ob Dravi, v naselju Kokrica v Kranju, vTitovem Velenju, Ptuju in Celju pa obljubljajo, da bodo poleg teh lahko videli tudi nekaj programov prek satelita. Največja kabelska omrežja pri nas so do zdaj zgrajena v Splitu, Zagrebu in Sarajevu, vendar nobeno od teh (razen mariborskega) še ne premore neposrednih programovssatelitov. Izjema so Skopljanci, kjer so si nekateri premožnejši zasebniki postavili naprave za sprejem programov s satelitov.
V skupnosti Jugoslovanske radiotelevizije računajo, da je bilo do lani v Jugoslaviji postavljenih 18 večjih kabelskih omrežij z več kot 50.000 priključki. Natančnih podatkov seveda ni, še nenatančni močno zaostajajo za razvojem, pa je število 10.000 priključkov v Sloveniji ob koncu leta 1986 lahko le grobo vodilo za presojo.
KAJ JE TEBE TREBA BILO?
Zakaj je pravzaprav kabelska televizija, razmeroma draga modna muha, celo pri nas, kjer večkrat komaj staknemo kraj s krajem (meseca), postala taka uspešnica? Televizija nasploh nam je zadnjih 25 let široko odprla oči, pa če hočemo to priznati ali ne. Spremenila je način življenja, spremenila mlade, ki so rasli ob živih slikah in besedah z malih zaslonov, spremenila načine obdelovanja ljudskih množic s trgovskih in političnih prižnic, celo na zaostalem Dolenjskem se je vgnezdila skoraj v vsak dom — pa čeprav ni (bila) poceni!
Ali je to dobro ali ne, bodo čez kakih sto let morda znali povedati družboslovci, današnje sodbe so za tako mlad družbeni pojav še močno majave. Drži pa, da pomeni televizija v občevanju med ljudmi tretjo revolucijo; od takrat, ko je človek spregovoril, dokler ni natisnil prve knjige, do televizije — v zgodovini ni pomembnejših mejnikov pri širjenju znanja, temelja za razvoj civilizacije.
Odveč je ta trenutek tudi ugibanje, ali se vsi kupci televizorjev zavedajo tega svojega revolucionarnega dejanja, se pravi silnega pomena malega zaslona, vendar pa si lahko privoščimo sklep, da ga morda vsaj podzavestno slutijo, sicer ne bi bili pripravljeni odšteti toliko denarja zanj. Je želja po všdenju morda le najmočnejši dejavnik za nakup televizijskega sprejemnika? Je bil razvoj civilizacije v temeljih vendarle zasluga vseh ljudi, ali samo najbolj osveščenih, razgledanih in bogatih? Smo mar drugi kupovali knjige in televizorje samo zaradi zabave in ugleda pri sosedih?
O tem naj razmišlja vsak zase, razmišljanje mu bo zanesljivo v pomoč, ko se bo odločal za boljši televizijski sprejemnik, za videoteks, za gozd anten na strehi in končno še za priključek na kabelsko omrežje.
IN KAJ SPLOH TO JE: KABELSKA TELEVIZIJA?
Če lahko danes povprečen slovenski gledalec dobro vidi na svojem zaslonu sporede dveh ali treh domačih televizijskih postaj, je to lahko preveč in premalo: če se hkrati odvijata dve dobri oddaji, ga jezi, ker bo eno zamudil, če kažejo vsi trije kakšen dolgčas, pa je seveda še slabše volje. Zato bi bilo najbolje, da bi človek lahko po mili volji izbiral spored kateregakoli studia na svetu. Tako nekako kot pri radijskih postajah.
Na žalost (za koga morda tudi na srečo!) zaradi lastnosti televizijskega prenosa to še ni mogoče. Tele-vizijska slika lahko potuje od oddajnika do sprejemnika samo, če ni med njima nobenih ovir. Televizijski »žarek« se sicer odbija od poslopij, hribov in celo
Poenostavljen prikaz sklopa anten, studia in kabelske mreže za krajevno kabelsko televizijo
KAJ PA IMAJO PRI VSEM TEM SATELITI?
Umetni zemeljski sateliti so z raketami izstreljene naprave, ki ali krožijo okrog Zemlje ali pa nekaj deset tisoč kilometrov nad tlemi lebdijo stalno na istem mestu nad ekvatorjem. Kaj je bilo za televizijce bolj naravnega kot postaviti na tak mirujoči satelit televizijski oddajnik z anteno, da ga bo mogoče videti res strašno daleč naokrog. Prvi tak satelit, ameriški syncem, so izstrelili leta 1963, tudi po zaslugi slovenskega znanstvenika inženirja Hermana Potočnika, ki je že dobrih 45 let prej napovedal to možnost in natančno izračunal oddaljenost in položaj mirujočega telekomunikacijskega satelita od Zemlje.
Z višine 35.700 kilometrov »vidi« tak satelit skoraj polovico Zemljine oble, prav toliko zemeljske površine pokriva televizijski oddajnik, če je postavljen na njem. Za sprejem kateregakoli televizijskega signala pravzaprav ni več meja — vsaj teoretičnih ne! Praktično pa moramo kupiti dosti dražjo napravo, kot za sprejem z običajnih zemeljskih oddajnikov. Medtem ko velja antena za sprejem ljubljanskega prvega sporeda s Trdinovega vrha okrog 15 nemških mark, je treba za napravo in anteno za sprejem z enega satelita odšteti okrog 4.000 mark.
Na območju Slovenije bo v nekaj letih mogoče sprejemati signale z najmanj sedmih radiotelevizijskih satelitov iz petnajstih evropskih držav, posredno (s satelita na satelit) pa še sporede sovjetskih, ameriških, arabskih, indijskih, indonezijskih in japijnskih oddajnikov. Prve evropske prave radiotelevizijske satelite bodo izstrelili letos, zdaj namreč posredujejo satelitske televizijske in radijske programe telefonsko— telegrafski sateliti, kot naprimer Euteisatov ECS-1, Intelsat-V, Arabsatovi, Intersputnikovi in drugi sateliti. Jugoslavija bo izstrelila svoj satelit skupaj z Egiptom predvidoma leta 1990. Doslej je samo Japonska, kot prva država nasvetu, izstrelila satelit, namenjenjavne-mu posredovanju radijskih in televizijskih sporedov. Z vseh drugih satelitov namreč zasebniki po do zdaj veljavnih mednarodnih sporazumih ne smejo sprejemati signalov.
4.000 nemških mark krat recimo sedem satelitskih sprejemnih naprav je s carino vred najmanj milijarda starih dinarjev. S carino vred zato, ker jih bo težko »švercati«, saj je najmanjša krožniku podobna antena za sprejem s satelita, velika tako kot vaša največja posoda za cvrtje ocvirkov. Drago bo to znanje s satelitov, draga bo ta civilizacija...
Zato je tu kabelska televizija. Strošek za vse te silne antene, oziroma za en sam skupni antenski sestav, se
(PREGLED, revija ambasade ZDA, Beograd)
tako razdeli na recimo 500 priključkov: dva stara milijona na enega. Seveda so tu še stroški za polaganje kablov, postavitev drugih anten za sprejem zemeljskih oddajnikov, oprema krajevnega studia in še kaj. Na koncu tudi to ni malo. Vendar v povprečno veliki krajevni skupnosti, kjer se za priključke prijavi vsaj tričetrt gospodinjstev, po današnjih cenah strošek na enega ne bi smel biti večji od 20 starih milijonov. Nekako za slabega pol barvnega televizorja.
KOT GOBE PO DEŽJU «
Krajevne kabelske televizije rastejo kot gobe po dežju. Vendar ne kar same od sebe, kot recimo jurčki ali karželjni. V postavitev krajevne kabelske televizije so vgrajene tisočere ure požrtvovalnih zanesenjakov in krajevnih narodnih buditeljev. Navzlic napisanemu je treba zraven vsega še krepko zavihati rokave: lenega čaka prazen zaslon, pal’ca beraška...
Krajevna omrežja kabelske televizije se bodo povezovala v mestna, občinska in čez nekaj let morda tudi v slovensko omrežje. Pri ustvarjanju sporedov bo lahko sodeloval vsak, če bo le zmogel sukati videokamero. Kabelska televizija in satelitski oddajniki so izziv jutrišnjega dne. Pravzaprav so že danes in tukaj!
Iz vseh stoterih programov bo najbrž še težje kot danes iz treh izbrskati zrno, plev bo še več. Napredka civilizacije pa samo s pritiskanjem na mačka ni moč ustaviti, čeprav bi peljal v lastno pogubo.
Toliko, zavoljo strička Orvvella!
MARJAN MOŠKON
Ilustracija: Rob Calvin
Zvezaoddajnik-satelit-sprejemnik in zveza satelit-satelit
svojega televizijskega sporeda. Celo otroci bi to zmož gli. Pa pravijo, da mladih v krajevnih skupnostih ne znamo pritegniti. Seveda, kvačkanje, lutnja, deklamiranje, menuet in druge srednjeveške zabave jih res ne navdušujejo, vsaj množično ne. Ce so zastrupljeni s televizijo, če pravijo, da je program zanič — pa naj oni narede boljšega!
Na strehi krajevnega studia za kabelsko televizijo ali na bližnji vzpetini pa je mogoče postaviti tudi mnogo močnejše in dražje antene za sprejem običajnih televizijskih programov. Ljudje so hitro izračunali, da je ceneje položiti kabel do skupnega antenskega stolpa, kot postaviti na svoji strehi drag antenski stolp s celim šopom anten. Skupinska antena je prav gotovo cenejša, učinkovitejša in bolj gospodarna za vzdrževanje. Skupinska antena je pri kabelski televiziji pravzaprav nekaj samoumevnega!
Kmetje
IZGUBA PR11000 PRAŠIČIH
Kakor koli že gledata na stvar, danes zakonca Neva in Tone Žugelj z Otoka pri Metliki ugotavljata, da sta pred trinajstimi leti izbrala slabšo možnost. Takrat sta imela na izbiro, da ostaneta v Nemčiji, kamor naj bi prišla živet tudi Tonetova mama, ali se vrneta na Otok, kjer je kmetija po smrti Tonetovega očeta ostala brez gospodarja. Tone se je bolj nagibal za Nemčijo, a je prevagala želja Neve, rojene Ljubljančanke, da gresta na njegov dom, na kmetijo. Glavni »krivec«, da že dalj časa mislita, da sta se takrat napačno odločila, je stanje v našem kmetijstvu nasploh in njegove (ne) perspektive, kar vse je v najtesnejši povezavi z našo kmetijsko politiko in odnosom družbe do te življenjsko usodno pomembne panoge, še posebej boleče pa to doživljata zadnjih pet let, kar sta na Otoku zgradila sodobno prašičjo farmo za rejo 400 pitancev v turnusu in vse, kar sodi zraven.
»Pri nas je beseda kmet še vedno zmerljivka,« pravita Zugljeva in po njunem pripovedovanju se tazmerljivka kar dobro pokriva s socialnim položajem in družbenim ugledom našega kmeta. Sicer pa sprva ni nič kazalo, da bosta Zugljeva kmeta. Tone je končal elektrotehniško srednjo šolo in bil v ljubljanski Iskri tehnolog. Po poroki mlada zakonca nista imela stanovanja in to'je bil glavni razlog, da sta odšla v Nemčijo. Tone se je zaposlil pri fabrikantu in trgovcu s kmetijskimi stroji, ki' se je na veliko ukvarjal tudi s poljedelstvom in živinorejo. »Moj delodajalec, sicer doktor agronomije, ima 200 hektarjev veliko posestvo, in to v enem kosu. V glavnem se ukvarja s poljedelstvom, bolj za zraven pa ima v hlevu še po najmanj 150 telic in bikov ter redi po kakih 150 prašičev v turnusu. Na leto poseje po 50 ha
pšenice in 10 ha sladkorne pese. Nikoli ga ni bilo zraven, ko so prišli po telice ali prašiče, pri nas pa ne moreš nobenemu zaupati; če ne bi bil zraven, ko gredo prašiči iz svinjaka, te mimogrede užgejo pri vagi,« pravi Tone. Žugelj sicer ni delal na zemlji ali z živino, kajti lastnik je prav zanj nabavil poseben stroj, ki ga je sam skonstruiral, za izdelavo seskov za molzne stroje, seveda pa je kmečki sin z Otoka dobro videl, kako se kmetuje v Nemčiji in tudi to, da tam kmet od svojega dela lahko dobro in udobno živi. »Tisti stroj, na katerem sem jaz začel delati, še danes dela, in ko sem odhajal iz Nemčije, mi je lastnik dal posebno diplomo; še danes mi je hvaležen in se me ob raznih priložnostih spomni, ob rojstvu otrok tudi z darili precejšnje vrednosti.«
PO NEMČIJI STREZNITEV
Ko sta se Žugljeva vrnila domov, je šla žena v službo v metliški Komet, Tone pa je ostal na kmetiji. »Na kmetiji ni bilo strojev, hiša je bila stara, najprej je bilo treba poskrbeti za kmetijsko poslopje, potem smo s prihranki iz Nemčije začeli graditi hišo.« Po letu dni sta z ženo zamenjala in je ona ostala doma, Tone pa je šel v službo na zavarovalnico. Pred letom dni je službo pustil tudi on in tako sta danes oba kmeta-kooperanta metliške Kmetijske zadruge. Kako naša družba skrbi za kmeta in koliko ji je mar, pove tudi resnica, da Žugljeva, oba samo kmeta, za pet otrok ne dobivata niti dinarja otroškega dodatka. Katastrski dohodek z 10 ha obsegajoče kmetije je očitno tako visok, da jim otroški dodatek ne pripada. Skratka: pri nas je 10 hektarjev zemlje očitno dovolj, da spodobno preživi sedemčlansko družino. Da o plačanem dopustu ali porodniški sploh ne govorimo. Glavno je, da sta v naši družbi delavec in kmet izenačena in enakopravna tudi v svojih pravicah.
Leta 1980 sta se Zugljeva začela z metliško zadrugo pogovarjati o gradnji prašičje farme, leto zatem sta začela graditi objekt 40 x 10 m in naslednje leto je farma začela delati. »Da sva dobila vso potrebno dokumentacijo, sva porabila več časa kot za gradnjo. Najprej so nama obljubili milijon dinarjev nepovratnih sredstev iz republike, dobila sva v resnici 320 tisočakov. Predračun za objekt je znašal 5 milijonov dinarjev, pol od te vsote sva dobila kredita od zadruge. Kredita smo se tako bali, kar se je dalo smo naredili samo ob tastovi pomoči. Sedaj pa se je izkazalo, da bi morali vzeti čimveč posojila, če bi vzeli samo 50 starih milijonov več, bi lahko asfaltirali dvorišče in pot do hleva.«
Zugljeva farma ima zmogljivost 430 pitancev v turnusu. »Z zadrugo imamo desetletno pogodbo, oni nabavijo 25-kilogramske odojke, poskrbijo za krmila, pri nas pa so prašiči na stanovanju, dokler jih ne spitamo na 100 kg. Turnus traja štiri mesece, ko je končan, pa je potrebno mesec dni, da hlev očistimo in razkužimo ter pripravimo za sprejem novih prašičev. Ker tudi ne dobimo vseh prašičev naenkrat, zredimo povprečno po dva turnusa prašičev na leto, skupaj okoli 1.000 prašičev. V enem turnusu je okoli 25 ton mesa prirasta, na leto torej okoli 50 ton. Za vse delo in stroške s tem (brez odojkov in krmil, kar da zadruga) pa so nama lani plačali po 30 din za kilogram prirasta, se pravi, da sva za celotno delo dobila oba skupaj 1,5 milijona dinarjev. Pa tu ne gre samo za najino delo, saj pri naši hiši delamo vsi za delo sposobni, občasno pa sta pri nas tudi tast in tašča, ki prav tako pomagata pri delu.
Za letos se nekaj govori, da v Srbiji plačajo po 50 din na kilogram prirasta, torej bi po teh cenah dobila 2,5 milijona dinarjev. Če ne bi toliko vložila v to farmo in če naju ne bi vezala pogodba z zadrugo, bi farmo takoj opustila. Kakor koli gledaš, se to delo, trud, skrb in tveganje ne izplača in v sedanjih razmerah in pri takem odnosu do kmetijstva nikomur ne priporočava, da bi šel v tak posel.«
SLOVENSKA REKORDERJA
Da bi Zugljeva le zaslužila kakšen dinar več pri reji prašičev, posadijo po 4 ha silažne koruze, tako da zadnji mesec v turnusu krmijo prašiče samo z lastno krmo. »To je tudi boljše in meso tako krmljenih prašičev okusnejše, tako meso pa je primerno tudi za sušenje in dimljenje.« Toneta Ljudje po Metliki sprašujejo, kdaj bodo šli njegovi prašiči s farme, da si jih takrat kupijo v mesnicah. Vendar lani od lastne krme nista imela nobenega zaslužka. »Prašiči so dobili drisko, inšpektorica je dala krmila v analizo in izkazalo seje, da so oporečna in da je to vzrok bolezni. Tako so nam zdriskali tudi vso našo krmo in s tem ves od tega pričakovani dohodek.« Pe sta Zugljeva slovenska rekorderja po pridelku koruze na hektar; lani so pridelali kar 11 ton suhega zrnja na hektar, že 6 ton pa je lep pridelek. »Če bi 40 ton koruze prodali samo po 50 din kilogram, bi dobili 2 milijona dinarjev, tako nismo imeli pa nič.« še nečesa Zugljeva ne moreta razumeti; za mleko, ki ga trenutno oddajajo največ v vasi, dobijo regres in s tem v bistvu regres za krmo, ki jo kravam polagajo. Če pa s svojo krmo krmijo prašiče, tega regresa ni. Prav tako pa dobijo regres tudi za pitano živino. »Sicer pa v naši družbi regresiramo smučanje. Da ne bi kdo napačno razumel: mi imamo radi naše
smučarje in tudi delo pustimo, da gledamo tekmovanje, samo to so konec koncev le igre, od smučanja in olimpiad se pa ne da živeti.«
SMRAD IN ONESNAŽENJE
Tone je na svoji farmi vpeljal svoj red. »Zjutraj morajo imeti prašiči mir. Takrat naredim samo obhod, da vidim, če ni kakšen prašič bolan. Pa tudi to vzame nekaj časa, saj je treba pogledati vsakega od 400 prašičev. Popoldne ob dveh jim krmimo, pri tem delu en sam ne opravi nič. Povprečno je treba vsak dan natrositi 1.200 kg krmil v 30 krmilnikov; dvakrat na teden je treba hlev pomiti, s čimer je tudi veliko dela. Seveda moramo sproti odvažati gnojevko, skratka, dela je več kot dovolj, da ne govorim o čiščenju in razkuževanju po koncu vsakega turnusa. S krmili, ki jih sedaj dobivamo iz Kutine, smo zadovoljni, z zadrugo imamo dobre odnose, skrbijo, da imamo hlev vedno poln. Po tej plati je vse v redu, samo zaslužka pa z vsem skupaj ni, za kar ne krivimo zadruge.«
Poleg farme pitancev Zugljevi seveda še kmetujejo, saj se od farme, kjer na leto zredijo po 1.000 prašičev, pri nas ne da živeti. Oddajajo mleko, prodajo kakšno telico, pšenico in še kaj. V svinjaku imajo dve plemenski svinji in redijo po 9 svojih prašičev. »Mi prašiče krmimo po starem, kajti krmila so predraga. Kilogram krmil stane 108 din, za kilogram prirasta prašič poje4 kg krmil, se pravi za 432 din krmil, imeti moraš odojka, svinjak, računati svoje delo, odkupna cena pa je 680 din za kilogram. Nikakor ne prideš skozi...«
Tako Zugljeva danes vedno znova spoznavata, da se prašičja farma pri nas ne izplača. »Kaj imamo od tega? Veliko dela, smrad in še očitajo nam, da onesnažujemo okolje!« Kdaj bodo to žalostno resnico, da se ne izplača biti kmet, spoznali tudi tisti, ki bi morali to prvi spoznati in ukreniti vse, da ne bi bilo tako? Do kdaj bo pri nas beseda kmet zaničljiva zmerljivka? Zanimanje mladih, da bi ostali doma na kmetiji, je vse manjše, na zemlji ostajajo stari, ki so vsak dan bolj stari in onemogli, in sem ter tja kakšen mlajši, ki, kot pravijo, ni za nič drugega. Krivulja vlaganj v kmetijstvo in zanimanje za posodabljanje kmetij, gradnjo hlevov, silosov strmo padata. Ze čez nekaj let se bo to poznalo, boleče poznalo. Posledica pomanjkanja hrane je lakota. V izpraznjenih hlevih se ne da čez noč zrediti kravo ali prašiča. Lakota pa je huda stvar, ki je ne poteši ne smučanje ne olimpiada.
A.	BARTELJ
Sosedje
PESMI ZA OBE STRANI MEJE
Drago Ulama, plodovit samorasli pesnik in velik prijatelj Slovencev iz Kumrovca, ki je 1978 presenetil rojake in ljubitelje pesniške besede s prvo zbirko Kumrovečke plave krnice (Kumrovške modre noči), zadnja leta stopnjuje svojo ustvarjalnost, ne da bi zaradi večjega obsega usihala pesniška moč njegovih stihov. Od 1984 do lani je Narodno sveučilište Klanje izdalo tri knjige Ulamovih pesmi; Med kumrovečkom zemlom i nebom, Kumrovečkasul i jezik in Kumrovečki pelin.To zimo ima avtor pripravljeno za tisk spet novo zbirko. Promocija bo na pomlad, pred prvomajskimi prazniki.
Vsaka predstavitev nove zbirke jeza tamkajšnje ljudi,
za obiskovalce iz Slovenije in hrvaške prestolnice izjemen dogodek, tako zelo drugačen kot pri nas. Na tukajšnjem podeželju je krog poslušalcev navadnozelo majhen, zbirk ne ilustrirajo uveljavljeni umetniki in o pesmih ne govorijo univerzitetni profesorji, čeprav bi kak posameznik ali skupina ustvarjalcev zaslužila več pozornosti. Prebujanje se začenja, vendar smo spet zamudniki.
Drago Ulama je kot ustvarjalec najbrž res izjema. Pojavil se je nenadoma, z naravnost vulkansko silovitostjo. Z jedro kumrovško govorico in veliko duhovno pronicljivostjo nikoli ne zaplava v oblake, ampak ostaja trdno na tleh. V njegovih spoznanjih je velikogrenkobe, vendar nikoli nezaidevsentimentalnost in omlednost. Izraža se tako, kot se pogovarjajo njegovi sovaščani, livarji v delavnici in znanci na cesti, zato ga vsakdo razume.
Pesmi niso spremenile avtorjevega življenja, ni ga pokvaril blišč ob srečanjih s poslušalci. Prav nič mu ni nerodno, da si z rokami služi svoj kruh, da se preživlja kot mojster livarske stroke z ulivanjem tehničnih odlitkov za industrijo, z odlivanjem galanterije in ume-
tnin. Tudi v poklicu se vidi, da hoče vedno več, da se že od vsega začetka sposprijema zzahtevnejšimi naročili, z odi ivanjem stvaritev velikih kiparskih mojstrov. V tem naj bi pozneje postal pravi strokovnjak njegov starejši sin Drago, ki se zdaj šola v Zagrebu.
Pesnik Ulama je obhodil veliko sveta, preden se je ustalil v svoje rodnem Kumrovcu. Delal je v Belgiji, na Danskem in v Nemčiji, kjer so mu v šestdesetih letih objavili prvo zbirko pesmi v nemščini.
Umetniška nadarjenost prehaja vUlamovi družini iz roda v roda. Oče Alojz, mladostni prijatelj predsednika Tita (od Titovega doma ga je ločilo nekaj deset metrov razdalje), je rad rezbaril. Tudi pokojni Alojz je v mladih letih odšel s trebuhomza kruhom, za soncem nazahod, Tito pa proti soncu na vzhod. S temi besedami je rad primerjal njune poti, kisose desetletja poznejetuintam za kratek čas spetzdružile. Ob Titovih obiskih rodnega kraja sta obujala spomine in pomodrovala o življenju. V revnem Zagorju so se otroci od nekdaj razkropili po
m*. Lbi)i u*... v jctt-vi M
Jb
m
svetu. Doma ni bilo dela in nanj lahko računašeleseda-nji rod.
Po tistem, ko je Drago zagospodaril naskromni kmetiji, si je moral zaslužiti še kako drugače, ne le z obdelovanjem zemlje. Začel je na svoje, se kot obrtnik vključil v
obrtno zadrugo Zenit in se izredno hitro uveljavil na obeh straneh Sotle: Ulamo pozna velik del štajerske, saj ima v Sloveniji veliko poslovnih znancev in prijateljev. Tudi ženo si je izbral vSIoveniji. V Kumrovec se
je priselila s Prelaskega.zatoobvladatasinovaoba jezika, slovenščino in hrvaščino.
Drago je za svoje stihe izbral kajkavščino, vendar se ne podreja običajnim sintaktičnim shemam. Izraža se sočno in jedrnato, zato ne potrebuje veliko besed. Iz vsake pesmi dihajo njegov rodni kraj, domači običaji, spoznanja in izkušnje, ki jih rojaki prenašajo na mlade rodove. Kljub temu so ti stihi blizu tudi drugim bralcem, prav zato, ker pojejo o življenju, o ljudeh in njihovem čustvovanju, ki je enako ali podobno našemu.
PREGRADO SEM SRCE
Pregrado' sem Srce Ludi Na pul
V jenem deli mam smeh Vu drugem pregeršt soz Smeha delam med Sozili sul Pregrado sem Ludi i srce na pul Na une uzgur Na une uspud
Prof. Mladen Kuzmanovič, zagrebški slavist, piše, da Ulama potrjuje spoznanje glagoljašev iz 16. stoletja, po katerem je predvsem jezik človekova prava, resnična domovina. Ulamova poezija je prav zaradi pristnosti pesniške govorice prepričljiva in resnična kot otroška ljubezen. Pesnik nas vodi v čarobni svet, v katerem iz besed rastejo rože in klijejo globoke misli. Avtor sam trdi, da »nič ni nasvetu tak gosto, kakparkaplih misli.«
Prof. Kuzmanovič ugotavlja, daje vUlamovih pesmih preteklost istočasno sedanjost, da je čas v njih čarobni kaleidoskop, čudežna sestavljanka. Beseda zaobjema vse čase in izpoveduje večno človekovo osamljenost ter njegovo navezanost na zemljo, na korenine. Pri Ula-mi žari zemlja v barvah plodov, v zelenilu travnikov in rumenilu listja ter v bregu, polnem trsja.
Pesnjenje Ulami odstira obzorja, mu bogati doživljanje sveta, zato pravi, dane bo nikoli prenehal peti in prelivati svojih misli v sočno kumrovško narečje.
JOŽICA TEPPEV
Pri nas le redkokdo pozna največjega norveškega popotnika in tekača 19. stoletja Mensena Ernsta. S knjigo Breda Berntsena Loperkongen, Kralj tekačev, ki opisuje njegove nenavadne tekaške podvige, pa bo najbrž ostal v zgodovini zapisan kot prvi tekač na ultradolge razdalje.
preostalo nič drugega, kot da se je prerinil skozi dimnik na plan in jo po strehah popihal iz mesta.
Poveljnik Kremlja se je pripravljal na pozdravno svečanost, toda Ernst je prispel dan prezgodaj, in ker je bil ves razcapan, ga je straža imela za berača! Za njim je bilo 2500 km, kar je pomenilo, da je vsak dan pretekel 178 km.
V Parizu se je odločil, da bo njegov naslednji dolgi tek segal od Munchna do Nauplije, pristanišča v argoškem zalivu v Grčiji.
Leta 1833 je odpotoval v Munchen in se 6. junija odpravil proti Grčiji. Pred Nymphenburško palačo ga je pozdravljala dvajsettisočglava množica. Z dokumenti kralja Ludvviga I., namenjenimi sinu, kralju Ottu I. Grškemu, ki jih je nosil v usnjenem pasu, seje Ernst 10. junija pojavil v Ljubljani. Dalmatinska skalnata pokrajina je njegov tek spremenila v plezanje in hojo. V Črni gori ga je oropala skupina petih mož, oboroženih s pištolami: ostal je brez zemljevida, kompasa, kvadranta in denarja. Pozneje mu je izgubo nadomestil komandant nekega garnizona. Zaradi varnosti je pot nadaljeval v turški preobleki.
1.	julija je stal pred kraljevo palačo v Naupliji. V 24 dnevih je pretekel in prepešačil 2700 km. Potem, koso ga nagradili s 1000 zlatniki, je priredil še nekaj ekshibicijskih nastopov, nato pa je z ladjo odpotoval v Trst.
Naslednje potovanje so podprli britanski trgovci Vzhodnoindijske družbe. Ponudili so mu 150 funtov, če bi odnesel pomembne dokumente v Kalkuto. Ernst je bil prepričan, da mu bo pot vzela 6 tednov. Od 28. julija 1836, ko je ob petih zjutraj odšel iz Istanbula, do Kalkute pa je hodil in tekel le štiri tedne.
»Podrobnosti tega velikanskega vzdržljivostnega podviga po surovi pokrajini in skozi pragozdove so pičle,« pravi Ernstov biograf Berntsen.« Vemo pa, da si je napravil načrt potovanja na zemljevidu Azije, ki so ga izdali na Dunaju, in da je s seboj vzel kompas in kvadrant. Potoval je skozi Anatolijo, vzporedno s Perzijskim zalivom, ob Omanskem zalivu in nato prečkal indijsko podcelino.
Pri svojem 28-dnevnem povratku je potoval bolj severno: preko Lahoreja in Perzije do Kaspijskega jezera, preko Teherana, Tabriza in ob Črnem morju do Istanbula. V 59 dnevih je prehodil približno 8300 km, kar znaša okrog 148 km na dan. Annual Register 1837, letopis pomembnih dogodkov, ki ga je leta 1758 ustanovil Edmund Burke, je zabeležil Ernstov tek kot pomemben dogodek leta. Enako je storil časnik The Times, ki je marca 1837 govoril tudi o »nedvoumnih dokazilih« o podvigu. To je bilo pismo, napisano v Teheranu, ki ga je Ernst osem dni pozneje oddal švedskemu poslaniku v Istanbulu.
Ernstov zadnji mamutski tek je podprl nemški pisatelj, avanturist in nekdanji častnik grof Hermann von Puckler-Muskau, ki je želel, da bi Ernst našel izvir Belega Nila. Ernst se je z grofovega posestva v Prusiji odpravil 11. maja leta 1842. Po tridesetih dnevih je stopil na maloazijska tla, še trideset pa jih je potreboval do Jeruzalema. Od tam je pretekel 500 km do Kaira in se ob Nilu napotil proti jugu. »Ernst je čudežno premagoval težave. Prepotoval je dežele, kjer je razsajala kolera in kjer so se bile številne večje in manjše vojne. Toda najbrž je imel občutek, da ga bo sreča nekega dne zapustila,« piše Berntsen. 22. januarja 1843 se je pri kraju Syene, današnjem Asuanu, na vzhodni obali Nila zgrudil po 4300 km dolgi poti in umrl zaradi driske. Star je bil 47 let. V svojih šestih velikih tekih je Mensen Ernst prepotoval 17800 km in slikovito prepletel vlogi popotnika in ultratekača.
J. PENCA
Legende športa
ZANJ NI BILO DALJNIH KRAJEV
Mensen Ernst, ki je bil poklicni tekač na dolge razdalje od leta 1818 do svoje smrti 1843, je skoraj gotovo tudi največji tekač na razdaljah, ki so predolge tudi za maratonce. Njegovi štirje veliki teki — od Pariza do Moskve, iz Munchna v Grčijo, iz Carigrada v Kalkuto in iz Prusije v Egipt — so postali legendarni športno-potniški dosežki. Do izida Berntsenove knjige je bil Ernst skoraj neznan. Avtor Bredo Berntsen je namestnik glavnega knjižničarja na univerzi v Oslu. V želji, da bi opisal življenje rojaka, ki so ga zgodovinarji prezrli, je zbral pravo zakladnico podatkov o ladijskem častniku Ernstu, ki je prvo zmago požel že leta 1813.
Berntsen je v župnijski matični knjigi v kraju Lei-kanger v fjordu Sogne našel Ernstovo pravo ime: Mons Monsen Qyri. Rodil se je leta 1795 v resni kmečki najemniški družini. Bil je najmlajši od sedmih otrok. Kruh si je poiskal na morju in z osemnajstimi leti prvič zmagal v teku. Leta 1818 je prispel v London in postal po-dicni tekač, pedestrian, ali po naše »pešec«. Eden najslavnejših »pešcev« tistega časa je bil Kapitan Barclay, ki je leta 1809 pospraviI stavo 16 tisoč funtov, potem ko je v 1000 urah pretekel 1000 milj.
Ernstov prvi pomembnejši tek je bil spomladi leta 1819, ko je v devetih urah pretekel razdaljo od Londona do Portsmoutha (116 km). Še bolj priljubljen je postal, ko je pot med Londonom in Liverpoolom (240 km) pretekel v 32 urah. Ernst je bil pravi popotnik, saj ga ni zanimal le čas premagane poti, ampak tudi tuje kulture in običaji. Zlahka se je pogovarjal v francoščini, nemščini in angleščini, pozneje pa še v mnogih drugih jezikih.
Leta 1832 se je 36-letni Ernst odločil za nenavaden podvig: tek iz Pariza v Moskvo. Neki švedski diplomat je organiziral stave. Ernstu so obljubili 3800 frankov, če bi razdaljo pretekel in prehodil v 15 dnevih. 11. junija je zapustil Pariz. V Chšlonu na Marni pa ga je ustavi-
la skupina pijanih kmetov in zahtevala, naj popiva z njimi. Ernst se je upiral, zato so ga zvezali in vrgli na voz. Spustili so ga šele, ko je predlagal, da bi se v teku pomeril z njihovim najhitrejšim konjem. Hitronogi Norvežan jim je pobegnil takoj, ko so ga razvezali. Pred Verdunom in Metzom si je privoščil uro počitka. V Kaiserslautern je prispel 13. junija. »Počutil sem se, kot da jadram. Tisti, ki so me videli, so mislili, da sem posebnež, bedak ali obsedenec.«
19. junija je pripotoval v Rusijo. Kljub temu da so ga strašil i z volkovi, je raje spal na prostem, češ da ležanje
na trdi h tleh ohranja telo sproščeno. Pet dni pozneje je prispel v Borodino. Do Moskve sta mu ostala še dva dneva, toda vedel je, da lahko preostalih 120 km preteče v enem samem dnevu. Zato se je odločil, da bo noč preživel v gostilni. Naročil je rum, kar je izzvalo dogodek, ki bi bil skoraj uničil njegov podvig. Gostilničarju se je zdel tujec nekoliko čuden, zato je poklical enega od uglednejših meščanov, da ga je pregledal. Ernst ruščine ni obvladal, toda segret od mornarske pijače, je vso zadevo jemal za šalo in končno ga je gostilničar zaklenil v eno od sob. Ker so ure bežale, mu ni
Iskra
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, Ljubljana, n. sub.o TOZD Tovarna energetske elektronike, Novo mesto, o.sub.o. Velika Cikava 22, Novo mesto
Komisija za delovna razmerjaTOZD objavlja prosta dela in naloge
VODJE LABORATORIJA
Poleg z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba kemijske, strojne, metalurške smeri
— 3 leta delovnih izkušenj s področja laboratorijski h meritev, raziskav materiala
— poskusno delo traja 60 dni
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v osmih (8) dneh po objavi pošljejo v kadrovsko * službo TOZD. O izbiri bomo kandidateobvestili v osmih (8) dneh po opravljeni izbiri.
Istočasno vabimo k sodelovanju diplomirane inženirje elektro in strojne smeri za delo na področju konstru kcije, tehnologije in kontrole kvalitete.
Delavcem nudimostimulativneosebnedohodke, pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj ter možnost dodatnega izpopolnjevanja v stroki.
136/6-87
M
v veleblagovnici I1CII11CI Kočevje od 14.2. do 28.2
GOSPODINJSKI
TEDEN
UGODNA PRODAJA
POSTELJNEGA PERILA, ODEJ, ZAVES, PREPROG, BRISAČ... KRISTALNIH GARNITUR »NOBILITI« — KRISTAL ZAJEČAR IZDELKOV ELMA in EMO ... NEKATERIH ŽIVIL...
O 0.1110 hiša dobrega nakupa!
Mi
(j belokranjska trikotažna industrija met/ika
Razpisna komisija delavskega sveta DO Beti Metlika
razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
individualnega poslovodnega organa — glavnega direktorja
Pogoji:
— najmanj višja strokovna izobrazba in nad 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodilnih nalogah
— organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih dokazuje s svojim dosedanjimi delom
— aktivno znanje enega tujega jezika
— moralna in politična neoporečnost.
Za glavnega direktorja ne more biti imenovana oseba iz razlogov, določenih v 511. členu zakona o združenem delu.
Dela in naloge se zasedajo za 4 leta.
Razpis velja 15 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa DS DO. Prijave zbira Kadrovsko-splošni sektor DO Beti, Metlika, Tovarniška 2.
118/6-^7
HP Kolinska, Ljubljana Izvršni odbor TOZD Belsad, Črnomelj Kočevje 31
objavlja
prosta dela in naloge
1.	SKLADIŠČNIKA SUROVIN, EMBALAŽE POLIZDELKOV, GOTOVIH IZDELKOV IN POMOŽNEGA MATERIALA
Pogoji: —VKV trgovski poslovodja
— 2 leti delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: HP Kolinska, TOZD Belsad, 68340 Črnomelj, Kočevje 31.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi.
125/6-87
m
Mercator-Standard Novo mesto
Komisija za delovna razmerja DO Standard
objavlja prosta dela in naloge
TREH prodajalcev tehnične smeri-železnina v prodajalni ŠENTJERNEJ
Pogoji: — končana triletna šola za prodajalce IV. stopnje — odsluženi vojaški rok
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi na naslov:
Mercator-Standard, Novo mesto, Glavnitrg3, kadrovska služba. O izbiri pa bodo obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
126/6-87
DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna
objavlja prosta dela in naloge
— več delavcev za delo v proizvodnji
POGOJ: končana osnovna šola.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, spolnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj.vlože svoje pisne ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov:
DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna, 68233 Mirna.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
120/6-87
priloga	dolenjske
i
iz izložbe
SVET
VODEN JAKOV
Slovenski pesnik Veno Taufer, lanski dobitnik nagrade »Branko Miljkovič« za poezijo, je ob koncu minulega leta pri Državni založbi Slovenije izdal zbirko Vodenjaki. Že sam naslov daje slutiti, da je v njej umetniško ubesedil nekaj novega, neki nedoločljiv svet. To je svet vodenjakov, skrivnostnih bitij, ki so se nenadoma izluščila iz »teme«, iz katere sicer zajema pesnikov ustvarjalni, raziskovalni duh.
Za kaj gre? Pesnik je sam pojasnil, odkod mu spodbuda za te palimpsestne in hkrati apokrifne pesmi o teh čudnih bitjih in njihovi izkušnji. Deloma jo je dobil ob pogledu na veliko fotografijo Zemlje iz vesolja — na zelenkasto sinji, skoraj ves z vodo pokriti planet sredi kozmičnega plavkasto črnega mraka. Potem se mu je odprlo silovito doživetje ob srečanju z Lepenskim virom, ob pogledu na eksponate s tega najdišča ob Donavi. Presunili so ga, kot pravi, kamniti obrazi neke starodavne civilizacije in kulture.
To je bilo obenem strašno spoznanje: na eni strani, da je vse ena sama povezanost s skrivnostjo narave, sveta, njeno in njegovo samoumevnostjo, celo samozavestjo, na drugi strani pa hkrati strašna iztrganost iz nje, zgubljenost, osamljenost v skrivnosti sveta, nič manjša usodna tesnoba v temi, kot je samotnost nekega planeta v kozmični skrivnosti.
Zdaj je bilo treba le še arhetipe, ki jih je pesnik »prepoznal« v »vodenjaških« obrazih lepenskih figur, vstaviti v mitski obrazec za pesnjenje o nekem bivanju, mukah in upih, nekem koncu ali možnosti življenja. Pri tem mu je ta obrazec odkrival, potrjeval in prikliceval njegovo enkratno eksistencialno izkušnjo. Pesem se mu je hotela dotipati do tistega traj-
nejšega in vztrajnejšega, kar v minljivosti sveta človeškosti blagoslavlja s sakralno skrivnostjo vse, kar je.
Vodenjaki so prav gotovo ena najboljših Tauferjevih knji-g, če ne celo najboljša. S svojim izjemnim ustvarjalnim nabojem pa se ta zbirka uvršča tudi med največje dosežke v slovenski poeziji zadnjih desetletij. Na poti k bralcu posebnega priporočila zato niti ne potrebuje.
I. ZORAN
ZAMETKI
DRAMATIKE
Slovensko ljudsko izročilo je bogatejše, kot si pogosto v nevednosti mislimo. Res je čas marsikaj odnesel za vedno v pozabo, res se je marsikaj močno preoblikovalo in izgubilo prvotni namen in obliko, vendar pa je po zaslugi številnih zbiralcev in zapisovalcev marsikaj ostalo ohranjenega vsaj na papirju, če se že ni moglo obdržati pri življenju. V zakladnici našega ljudskega izročila je mogoče odkriti tudi takšne zametke oblikovanja našega slovstva, kot so koledniška besedila, tako imenovane kolede. Nekdaj so jih prepevali in govorili koledniki, obhodniki, ko so okrog božiča, novega leta in svetih treh kraljev obiskovali hiše v vasi ali soseski in voščili srečo in zdravje, za kar so jim domači dali darove. Božično in novoletno koledovanje je povsem izginilo, medtem ko se je trikraljevsko še dolgo ohranilo, ponekod, denimo na Koroškem, pa celo oživlja.
Niko Kuret, naš znani narodo-pisec (Praznično leto Slovencev), že dolgo raziskuje ta besedila in odkriva v njih zametke slovenske ljudske dramatike, ki so starejši od znanih Drabosnjakovih in Linhartovih iger in priredb, saj segajo tja v začetek 17. stoletja. V knjigi Slovenska koledniška dramatika, ki je izšla pri Slovenski matici, razvija zamisel, da so kolede bile nekdaj preprosti dramski prizori. En del jih je nastal v obdobju protireformacije, ko so jezuiti iz Španije prenesli božičnice, mimično-dramatsko oblikovane pobožnosti na sveti večer pred jaslicami. Iz teh božičnic so se razvili koledniški prizori. Poznali so jih povsod, do kamor je segel jezuitski vpliv. Kasneje se je dramatska zasnova izgubila, ker so zapisovalci zabeležili le besedilo, okoliščine in obliko, v kateri so jih peli ali recitirali, pa ne. Drugi del koled pa ima svoj izvor v novoletnih obhodih šolnikov in učencev, ki so obiskovali svoje dobrotnike, jim voščili novo leto in hkrati pobirali darove. Ta študentski običaj je pri nas prevzel podobo trikraljev-skih koledovanj in se razširil tudi
na podeželju. Slovenske kmečke izbe so bile tako vsaj enkrat v letu kraj, »kjer je bil kmečki človek deležen gledališkega doživetja«, kot meni avtor v svojem delu.
Knjiga je v grobem razdeljena na dva dela. Prvi prinaša zapise in notacije koledniških besedil in napevov, drugi pa avtorjevo razpravo. Besedila in napeve je pisec razvrstil tipološko, poudariti pa velja, da je besedilom vrnil njihovo dramsko obliko in zgradbo.
Knjiga sicer ni namenjena širokemu krogu bralcev, je pa dragocen prispevek k slovenskemu narodopisju in hkrati opomnik k večjemu spoštovanju naše kulturne dediščine.
M. MARKELJ
CISTO
NA DNU
Biti moraš sredi dogajanja, ne pa zgolj opazovalec, ako hočeš razgaljati družbene nepravilnosti. Dobesedno se tega drži zahodnonemški časnikar in pisatelj Gunter Wall-raff, ki bralstva ni šokiral samo s tem, kako se je loteval stvari, ampak z resnicami o krivicah, do katerih se je dokopal.
Ko se je kot Hans Esser vtihotapil v uredništvo nazadnjaškega Bil-da, je od blizu spoznal in kajpak javno razkrinkal podlost Springer-jevih časnikarskih plačancev, še bolj neposredno, za sebe samega domala pogubno pa je raziskal bedo brezpravnih delavcev, zvečine tujcev, ki za borno plačilo ne oklevajo poprijeti za najtežja in najnevarnejša opravila. Knjigo o tem je naslovil s »čisto na dnu«, v izvirniku je že presegla naklado dveh milijonov izvodov, potemtakem postala najbolj prodajana nemška njiga sploh, za Mladinsko knjigo pa jo je poslovenil Marjan Krušič.
Kot Turek Ali je VVallraff na lastni koži bridko občutil, kaj se pravi biti čisto na dnu, na najnižji točki človeškega dostojanstva, oropan vseh pravic. Bil je eden od več sto-tisoč brezimnežev, ki so za izko-
PRIČEVANJE
IZGUBLJENEM
Slovenska matica je skupaj z obema koroškima založbama, Založbo Dravo In Družbo sv. Mohorja, Izdala zanimivo leposlovno delo, ki Ima poleg literarne vrednosti še Izrazito prlčevanjskl značaj, kot nazorno pove že sam podnaslov — Pričevanja Iz plebiscitnega leta. Gre za obsežno povest Med nebom In peklom, ki jo Je napisal koroški pisatelj Peter Mohar, novinec na slovenskem literarnem nebu. Mohar Ima zdaj že 88 let, prav tako častitljivo stara pa Je tudi njegova povest. Začel jo je namreč snovati že pred šestimi desetletji, napisal In dokončno oblikoval pa je povest okrog leta 1953.
Kako, da ni Izšla že prej? Razlogov je več, med njimi tudi avtorjeva skromnost In zadržanost, nekaj pa tudi trma: ni pustil, da bi mu delo krajšali In spreminjali. Njegovo delo bi s tem Izgubilo celovitost, saj gre za zelo osebno pripoved, globoko označeno z avtorjevo življenjsko Izkušnjo In prežeto z avtorjevimi svojevrstnimi pogledi na svet, življenje, narod, jezik, družbo, zgodovino, moralo itd.
Peter Mohar je pravi samorastnik. Njegova formalna Izobrazba je zelo skromna, končal je osnovno šolo. A ker je vse življenje veliko bral, si je nabral obilo znanja Iz knjig, pri čemer velja posebej poudariti njegovo jezikovno znanje, občutek za klenost slovenskega jezika. Sicer pa, kaj ni življenje najboljša In najvišja šola?
V povesti teče pripoved o slovenskem hlapcu (dejansko gre za avtobiografsko pripoved, ki je nekoliko zabrisana s pisanjem v tretji osebi), ki služi pri družini slovenskega rodu, a Izrazito nem-škutarsko usmerjeni. Zgodovinsko ozadje je plebiscitno leto, torej čas, ko so se Slovenci na Koroškem morali opredeliti ali za Jugoslavijo In s tem za razmeroma samostojno slovensko državo ali za Avstrijo. To je bil čas preizkušnje trdnosti narodne zavesti, čas, ko so bila narodnostna in politična razmerja toliko bolj napeta In so toliko globlje posegala v vsakdanje življenje.
Kaj se je takrat dogajalo In kako se je za slovensko narodno skupnost plebiscit končal, je znano. Znani so zgodovinski In objektivni razlogi za poraz In Izgubo dela našega etničnega ozemlja, vendar smo doslej podobo plebiscita poznali tako, kot jo vidijo znanstveniki, zgodovinarji, politiki, diplomati. Tokrat pa nam o dogajanju pripoveduje mali človek, koroški Slovenec, ki je vso težo dogajanja čutil na svoji koži. In ko pripoveduje, stvari ne prlkraja temu ali onemu smotru, jih ne razlaga v tej ali oni politični luči, marveč z vso Iskrenostjo, ki |e pač edino možna v delu take vrste.
Uradna zgodovina dandanes nerada govori o nekaterih plateh plebiscita, a kot se nam razkriva Iz Moharjeve pripovedi, je bila za propad kriva poleg šibke narodne zavesti In ozkih Interesov kmečkega življa na Koroškem tudi še vrsta drugih razlogov. Med njimi je mali človek zaznal s posebno občutljivostjo ravnanje okupacijskih (srbskih, kot so govorili) oblasti, razliko med starim »avstrijskim« In novim »jugoslovanskim«, ki so ga razumeli pod vplivom močne propagande kot neure|enost, primitivizem, militarizem In balkanizem. Slovencem je bilo takrat tudi nadvse slovesno obljubljeno, da bodo ohranili vse jezikovne pravice In slovensko šolo. In tako je naneslo, da se je na Koroškem večinsko slovensko prebivalstvo odločilo za Avstrijo In se Je Izločilo od ostalega slovenskega naroda.
O vsem tem Mohar piše z bolečino. N|egov junak ve, da so koroški Slovenci »zavrgli svojo narodno državo In spravili slovenstvo na Kgroškem v smrtno nevarnost«.
V povesti se ves čas realistično podano dogajanje prepleta z bogatim In zanimivim esejističnim gradivom, slikovitimi In svojevrstnimi razmišljanji o človeku, njegovih ciljih in smotrih, z razmišljanji o etičnem boju v človekovi notranjosti, ki je ves čas razpeta med nebom In peklom, med dobrim In zlom. Avtor podaja kar nekakšen filozofski sistem o človeški družbi kot nekakšni božji svetovni kmetiji In apokaliptično nakazuje moralni razpad.
Navedimo za konec Izjavo Jože Mahniča, ki Je na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige dejal, da Moharjeva povest ni »samo dragoceno pričevanje o zgodovinskem dogajanju, temveč tudi upoštevanja vredna umetnina«. Teh nekaj besed je najbrž dovolj spodbudnih, da se bo še kdo lotil branja te zanimive knjige.
M. MARKELJ
riščevalce, brezvestne mešetarje z ljudmi zanimivi le dotlej in toliko, kolikor si na račun njihovega životarjenja lahko polnijo žepe, pri čemer nimajo pomislekov niti tedaj, ko gre zaradi njihove pogoltnosti celo za življenja ljudi.
in zdravstveno nezaščiteno delovno silo. Kakšne nečednosti se skrivajo za tem, je tako rekoč grozljivo, misliti pa daje tudi nezaupanje in sovraštvo, ki med Nemci tli do tujcev. Ker je rojakom pokazal, da je ozadje nemškega gospodarskega čudeža polno usod ljudi, kakršnih še psom ne bi.privoščili, so mnogi Wallraffu zaradi pričujočega dela očitali celo izdajstvo, jasno pa je, da knjiga ni pripomogla, da bi s tujci, ki so iz takih ali drugačnih razlogov že vnaprej obsojeni na životarjenje čisto na dnu, poslej ravnali drugače. Dobro utečen gospodarski stroj jih pač potrebuje, posredniki pa si bodo izmislili še kakšno zvijačo več, da bi preten-tali zakone in ljudi, ki so jim prepuščeni na milost in nemilost.
D.RUSTJA
Za ceno trajne poškodbe hrbtenice in neozdravljivega bronhitisa je Wallraffu uspelo razkrinkati enega od številnih posrednikov, ki tovarnarje oskrbujejo s črno, pravno
FREUD
Freudova misel danes še kako živa v svetu, je razumljivo, da se z njegovimi teorijami še vedno ukvarjajo številni avtorji in da se prav tako veliko število avtorjev ukvarja z raziskovanjem Freudovega življenja, razkrivanjem pobud in virov, iz katerih je veliki mož gradil svoj nauk. Ne manjka ne literarnih in ne znanstvenih del, ki govore o njem in njegovem delu. Knjig je za celo goro, saj je končno tudi njegov vpliv velik. Tudi na Slovenskem je opazen močan vpliv Freudovih idej, seveda razvitih v nove smeri. Ob vsem tem pa v slovenščini nimamo kaj prida knjig prevedenih, pa naj gre za izvirna Freudova dela ali dela, ki govore o njem. Zatorej velja pozdraviti odločitev Cankarjeve založbe, da v zbirki Misel in čas izda zanimivo predstavitev Freuda in njegovega nauka. Po nasvetih naših strokovnjakov so prevedli in natisnili knjigo Octava Mannonija Freud.
Lani je minilo 130 let od rojstva Sigmunda Freuda, utemeljitelja psihoanalize in tvorca novih pogledov na človekovo duševnost. Ker je
mmM®MPRAZNičN° darilo mMmmi
Lšhko rečemo, da je Novo mesto letos počastilo slovenski kulturni praznik z zares pomembnim dogodkom, dejanjem, ki sega prek meja trenutnega praznično-kulturne-ga razpoloženja in manifestiranja. Gre za izdajo monografije o slikarju in grafiku Vladi-miru Lamutu, ki je izšla pri Dolenjskem muzeju, ustanovi torej, ki po svoji namembnosti sicer ni zavezana obuditi dolenjsko založništvo, a ji to nekako le uspeva. Novo mesto, Dolenjska in širša javnost so za kulturni praznik dobili v roke knjigo, ki ponovno, kot so že mnoge in mnoge verjetno še bodo, priča o usodi slovenskega umetnika in umetnosti, o stanju slovenskega duha, kot se izraža v odnosu Slovencev do umetnikov in njihove ustvarjalnosti oziroma kot ta odnos umetniki izpričujejo s svojim življenjem in deli.
Lamut spada med tiste slovenske umetnike, ki izpričujejo prej žalostno kot spodbudno podobo o kulturnosti in skrbi naroda in ožjega okolja za svoje ustvarjalce. Vladi-mira Lamuta za časa njegovega življenja niso cenili ne v strokovnih krogih in še manj, razen redkih prijateljev in znancev, zunaj njega, v javnosti. Lahko bi celo rekli, da je večkrat živel in ustvarjal nekako odrinjen in v ožjem okolju deležen ne samo nerazumevanja, marveč tudi zlobe in norčevanja (spomnimo se samo tistih besed, naj si odreže uho, če hoče biti kot van Gogh), kar vse je ob lastnem ustvarjalnem in življenjskem nemiru ter umetniških in osebnih razklanostih nesrečnega umetnika pahnilo v prezgodnji mrzli grob v naročju Krke.
IZPOLNJENDOLG
Odgovorni urednik založništva pri Dolenjskem muzeju Janko Saje je zato upravičeno dejal na predstavitvi monografije, da z izidom knjige »izpolnjujemo velik dolg«, a dodal bi, da ne samo do slikarja, marveč sploh do kulture v našem koncu, kjer je prevečkrat kratke sape.
Knjiga je v glavnem plod domačih ustvarjalnih moči. Kot že rečeno, jo je izdal Dolenjski muzej, natisnila jo je novomeška Tiskarna, oblikoval Design biro, študijo pa je napisal novomeški rojak Milček Komelj, docent na oddelku za umetnostno zgodo-
vino ljubljanske Filozofske fakultete, poznavalec Lamutove umetnosti. Z njo seje namreč ukvarjal že pred več leti, saj je bil dolenjski slikar predmet Komeljeve diplomske naloge (izšla je v katalogu ob desetletnici Lamutove smrti). Vendar takrat Komelj ni starega teksta obnavljal ali dopolnjeval. Pisanja študije za monografijo se je lojil popolnoma na novo in jo tudi napisal na drugačen način kot prvo, predvsem bolj sintetično. Presegel je strogo strokovne okvire in se približal žlahtnemu esejizmu, seveda nikakor ne na škodo tehtnosti in strokovnosti.
Študija je razdeljena na dva dela. V prvem kronološko opredeli slikarjevo rast in njegov slogovni razvoj, v drugem pa se osredotoči na umetnikov splošni zgodovinski položaj in oris njegove osebnosti. Pri tem Komelj izhaja prvenstveno iz same Lamutove umetnosti, v kateri je skrito tudi vprašanje slikarjeve osebnosti (oboje vidi Komelj kot nerazdružljivo celoto), kot dodaten vir pa mu služi še najrazličnejše gradivo, od pisem, beležk v skicirkah, dokumentov, izjav, pričevanj, pripovedovanj, ne nazadnje tudi lastni spomini na slikarja (bil je njegov učenec). Kot dragocen vir so se izkazala tudi pričevanja dr. Ivana Kome-Ija, piščevega sorodnika, katerega spominu je avtor knjigo tudi posvetil.
Slikovni del predstavlja najobsežnejši del knjige, prinaša več kot 100 črno belih in 70 barvnih reprodukcij Lamutovih grafik in slik, med samo besedilo pa je vključenih tudi nekaj reprodukcij in dokumentarnega slikovnega gradiva (mestoma je prelom besedila nekoliko neroden). V knjigi je tako natisnjena domala neokrnjena zbirka glavnih Lamutovih grafik, med njimi pa so tudi zdaj prvič objavljene pomembne oarvne monotipije in risbe iz zadnjih let umetnikovega življenja.
Monografijo zaključuje bibliografija, seznam razstav, seznam knjižne opreme in ilustracij ter življenjepisni podatki. Omenimo še, da je celotno besedilo študije prevedeno tudi v angleščino, kot prevajalec pa je naveden Dušan Gabrovšek.
M. MARKELJ
Mannonijevo delo ni življenjepis ali romansirana pripoved o slavnem psihoanalitiku, pač pa predstavlja, lahko bi rekli, biografijo Freudovega nauka samega, kakor se je razvijal in rasel iz različnih virov in Freudove genialnosti. Seveda avtor hkrati, ko sledi »življenjepisu« Freudovega nauka, sledi tudi biografskim mejnikom, vsem pomembnim potem in razpotjem Freudovega življenja.
Branje ne sodi med lažja čtiva, saj zahteva nekaj poprejšnjega poznavanja. Knjiga je sicer opremljena z nekaterimi pomagali, kot so kronološki podatki, kratke opombe z navedbo virov citatov ter bibliografija, vendar bi ne bila prav nič odveč primerna spremna beseda, ki bi manj razgledanega bralca seznanila z nekaterimi dejstvi in ozadji, ki so za razumevanje knjige potrebna. Tako jo bo z užitkom prebiral predvsem tisti, ki Freuda in njegov nauk že pozna.
priloga dolenjskega lista
Obrti
BO PEK OSTAL BREZ KRUHA?
Mile Vignjevič iz Črnomlja, eden redkih zasebnih pekov pri nas, v Beli krajini pa edini, je pred nekaj meseci z veliko mero optimizma odprl svojo pekarno, in to kljub težavam, ki jih imajo zaradi narave dela prav vsi peki, in zapletom, zaradi katerih je tako pozno prišel do oortnega dovoljenja in za katere še danes natanko ne ve, čemu so bili potrebni. Posledice teh zapletov pa sedaj močno občuti, saj s svojo obrtjo bolj životari kot živi.
Mile seje za peka izučil v Ljubljani pred skoraj tremi desetletji. Po sedmih letih se je odločil oditi na začasno delo v Nemčijo, kjer je s svojim poklicem nadaljeval, a le 3 leta. Delo ponoči in slab zaslužek, saj je snažilka v Mercedesovi tovarni zaslužil več kot pek, sta ga prisilila, da se je odločil za poklic, ki ima s pekovskim kaj malo skupnega. Postal je kovinar v tovarni prnih peči.
Vignjevič je vedel, da se bo vrnil iz Nemčije, zato je leta 1975 začel graditi hišo v Črnomlju. »Mislil sem, da bom počasi zidal hišo in se čez kakšno desetletje vselil vanjo. Toda zaradi otroka, za katerega sem se bal, da bo v nemškem varstvu pozabil materin jezik, sem se vrnil že leta 1981. Sele ko sem prišel sem, pa sem spoznal, kako napačno nas jugoslovanske delavce v Nemčiji informirajo pred odhodom v domovino. Želel sem namreč uvoziti opremo za pekarno, a šele v Jugoslaviji sem zvedel, da moram imeti za uvoz strojev obrtno dovoljenje. Ker pa uvozno dovoljenje velja samo pol leta, bi ob preselitvi v domovino moral že imeti obrtno dovoljenje. A kaj, ko je potrebno zanj cel kup papirjev! A da bi
bila nesreča še večja, so mojo prošnjo zavrnili s pojasnilom, da pekarn ne dajejo zasebnikom,« pojasnjuje Vignjevič.
Po dveh letih brezposelnosti in dobrem letu in pol dela v črnomaljski pekarni mu je potem, koje k hiši že dogradil delavnico, znanec svetoval, naj znova poskusi zaprositi za obrtno dovoljenje, ker obrazložitev, kakršna je bila prvič, ni utemeljena in ga ne smejo zavrniti. Zato je znova začel zbirati papirje, tokrat uspešno. Dobil je dovoljenje in lanskega 1. novembra je začel s peko kruha in peciva. A kaj, ko je v letih čakanja na dovoljenje za obrt pošlo dovoljenje za uvoz opreme, brezposelnost in vlaganje v hišo oz. delavnico pa mu je požrlo prihranjene marke. Koje tako končno začel z delom, ni imel skoraj ničesar razen veliko dobre volje.
Mešalec za gnetenje testa ter dve peči, ena za peko kruha in peciva in druga za pečenje krofov, tehtnica in še nekaj manjših pripomočkov, to je vsa oprema, ki jo ima Vignjevič v sicer prostorni pekarni. Kar težko si je zamišljati,, kako more v eni noči speči po 80 kilogramov kruha, 100 krofov in prav toliko kosov drugega peciva. Toda ko pojasni, da dela pravzaprav po 16 ur na dan, postane človeku to bolj razumljivo. Mileto-va peč za pečenje kruha je namreč premajhna, saj je narejena za peko peciva v slaščičarnah. Kako majhna je, dovolj pove že podatek, da lahko v njej hkrati speče le 14 kilogramov kruha.
enem izmed stricev, ki je pred vojno z ostjo in golimi rokami po dolgotrajni borbi spravil na suho šestdesetkilogramskega soma. Zavzeti blesk v njegovih očeh da vedeti, da kri ni voda in da pradavni nagon živi še v poznih rodovih.
Jože Vrtačič pa pripoveduje tudi, kako se je življenje na kmetiji že prej počasi spreminjalo in prilagajalo novim časom: »Moj ded je še vozil z volmi, oče pa si je že nabavil konje, s katerimi smo opravljali vsa domača dela, pa tudi furali za druge, kar je tudi dajalo dohodek. Tako je kmetija pridobivala denar, ki ga je bilo na kmetih sicer zelo težko dobiti, in le tako smo lahko nakupili še nekaj parcel. Konji pa so živa stvar in z njimi lahko veliko pridobiš, lahko pa tudi v trenutku vse izgubiš. Ko sem se kmetovanja lotil jaz, sem hlevsko živino precej pogosto menjaval. Hodil sem po sejmih od Novega mesta, Škocjana, Šentjerneja, Brežic pa do Metlike in Karlovca. Z menjavanjem živine sem dostikrat pridobil, zlasti na začetku, ko še nisem sprevidel različnih zank, ki so jih nastavljali razni mešetarji, pa tudi veliko izgubil. Sejmi so bili včasih kmečki praznik, na katerih si srečal in spoznal veliko ljudi z različnih koncev. Bili pa so tudi živ časopis in šola. Marsikaj si tam zvedel in se naučil.«
Sedaj Jože ne hodi več po sejmih. Ljudi, ki jih je včasih poznal, ni več, pa tudi pravega vzdušja ne. še vedno pa ima doma konje, s katerimi orje zase in za druge. Pravi, da so še vedno parcele, na katerih traktor ne opravi dosti. Tam so konji nujno potrebni. In kadar ima Jože v rokah plug, stopajo konji pred njim ravno in poslušno, da ni
potrebno nobene pomoči pri povodcih. Žrebeta, ki jih dobiva od svojih kobil, gredo lepo v denar.
Karolini in Jožetu seje rodilo pet otrok, žive pa so še štiri hčerke, ki so jima rodile osem vnukov. Vrtačičev rod v Žihovem selu ob Krki torej ne bo izumrl, zlasti ne zato, ker vsa družina živi složno in tudi tiste hčerke, ki so se poročile na druge domove, kaj rade pridejo obdelovat domačo zemljo in pomagat ostarelim staršem. Sandi pa je dedkov ljubljenec: »Pri vseh delih, na njivi ali v hlevu, vedno mi je za petami. T udi krave zna že pomolsti in jih opraviti pa s konji si je čisto domač. Ta bo pravi kmet!« pravi Jože z nemalo ponosa in upanja v glasu.
V domačiji nad Krko še domuje zimski spokoj. Polja počivajo pod globokim snegom in mir kraljuje nad vasjo. Zima je čas za spomine in premišljevanja, za pogovore.
»Kako je že bilo takrat med vojno? So vam pobrali čolne?«
Gospodar se zamisli v tisti čas, spet sva nad reko, kraljico vasi. »Da, čolni so nam pomenili veliko. Res, da se je dalo poleti ob nizki vodi prečkrati Krko tudi z vozovi, sicer pa smo bili odrezani od drugega brega. In ko smo jih morali preluknjane postaviti pod skednje, so mislili, da so nas ukanili. Jok! Spomnim se, da sem ob neki priložnosti kar šestdesetkrat prečkal reko, ko sem prevažal partizane. Vzel sem veliko bano, ki jo sicer uporabljamo ob kolinah, in bila je kar imeniten čoln. Mi, ki smo zrasli ob reki, že vemo, kako je treba taki stvari streči.«
TONE JAKŠE
ženo Karolino praznuje zlato poroko, pa njegov ded in praded, in tako je bilo daleč nazaj v mrak stoletij, do koder ne seže več spomin Vr-tačičevega rodu. Jože se še spominja pripovedovanj svojega očeta in deda o rakih velikanih izpod njihove domačije, videl pa jih ni več, kajti iz reke so izginili, še preden je leta 1913 privekal na svet. Zato pa je v njem živ spomin na bogat ulov platnic, ščuk, postrvi in somov, ki so jih s svoje parcele v Krki pridobivali za novomeški trg. In spominja se tudi različnih priprav, s katerimi so ta obilni lov spravljali na kopno. Uporabljali so mreže, vrše, »ravšeljne«, osti in različne vabe. Na skednju še vedno počiva zaprašena vrša — spomin na tiste čase. Za spominski posnetek pred domačim pragom jo desetletni vnuk Sandi očisti in postavi med oba zlatoporo-čence.
Tako je včasih življenje teklo pri Vrtačičevih v Ždinji vasi. Sedaj Karolina že zdavnaj ne nosi več sveže ulovljenih rib na novomeški trg. To je bilo še v stari Jugoslaviji. Trikrat na teden je prodajala novomeškim gospodinjam, boljše primerke, pa tudi po gostilnah in restavracijah. Potem pa je prišla vojna in čoln so morali z odbito dogo postaviti pod kozolec in potem je prišla svoboda in vzeli so jim ribiško parceto in lovno pravico, ki so si jo pridobili pri bajnofški graščini. Pa kaj bi z ribolovno pravico v onesnaženi reki, v kateri slabotni ribji primerki komaj životarijo! Svet se je spremenil in z njim življenje ob reki. Pa vendar mali Sandi z odprtimi očmi napeto posluša pripovedovanje dedka o
»Če bom hotel delati brez izgube, potem bom zagotovo moral imeti večjo peč. Vendar pa bi moral zgraditi tudi dimnik, a je vprašanje, kako bi v strnjenem naselju, kakršno je v Loki, na to gledali sosedi. Toda peč vsekakor potrebujem, kajti prav zaradi tega, ker sedaj pečem v slaščičarski, moram na dan opraviti po dva šihta.
Tako lahko delam še kakšno leto, potem pa zaradi prevelikih naporov ne bom zmogel več. Seveda pa je vprašanje, kako visok davek mi bodo odmerili. Če bo preveč visok, ne bom mogel prav ničesar prihraniti za peč in obsojen bom na nadaljnje životarjenje ali pa bom moral pekarno celo zapreti. Tega pa si ne želim, kajti to delo imam zelo rad in ob vsakem lepo spečenem izdelku posebej uživam,« pove črnomaljski pek, ki ima to srečo, da je ob pomanjkanju strojev navajen ročnega dela, kajti pred skoraj tremi desetletji so si v pekarni v Ljubljani pomagali prav na tak način.
Miletu doslej pri nas ni uspelo najti nobenega zasebnega peka, ki bi mu v začetnih težavah pomagal z nasveti. Tako se mora znajti čisto sam, kar pa zanj ni lahko. »Sedaj, ko sem še na začetku, delam skoraj izključno samo za material. Tako mi niti še ni uspelo prav izračunati, koliko bi s svojo obrtjo zaslužil na mesec, mislim pa, da bi ! se s 16 urami dela na dan nekako že moralo dati živeti. Samo tega ne vem, koliko časa,« se v Miletov optimizem že nekoliko vriva pesimizem.
Mile vsak dan razvozi svoje izdelke, torej domači oljnati kruh, pletenke z rozinami in orehi, velike žemlje, makovke, nadevane kiflje, krofe in posipance, v tri črnomaljske samopostrežne trgovine. Tudi doma ima manjšo trgovinico, ki pa mu, tako pravi, prinaša le izgubo. »Iz cele krajevne skupnosti Loka pridejo le tri stranke.
Pravijo, da bi prišli večkrat nakupovat k meni, če bi prodajal tudi mleko. Potem bi se kdo spomnil, naj bi prodajal še kaj drugega. Tega pa nočem, ker nimam dovoljenja za prodajalno drugih izdelkov, z inšpekcijami pa ne maram imeti težav. Že za pekarno sem težko dobil dovoljenje, zato hočem sedaj delati pošteno,« je odločen.
Kljub težavam, ki jih je imel, preden je odprl pekarno in ki jih ima še vedno, je Vignjevič vesel, da lahko opravlja delo, ki ga veseli. Upa, da bo pozneje, ko bo obrt vpeljana, lažje. »Sedaj mi je že toliko lažje, ker vem, da v črnomaljski pekarni Žita niso več jezni name, kajti spoznali so, da je bila bojazen, da bom postal njihov konkurent, povsem neupravičena. Nekajkrat me je obiskal celo direktor pekarne in rekel, zakaj nisem raje začel s kakšno drugo obrtjo. Ko pa nimam drugih papirjev kot pekovskih! Pa so se v pekarni počasi sprijaznili, da jim s količino sicer rte morem biti tekmec, lahko pa z raznoliko ponudbo. Moji izdelki so v glavnem narejeni ročno in če je ročna izdelava v proizvodnji ovira, je pri prodaji zagotovo prednost« je prepričan IVfHe.
M. BEZEK-JAKŠE
T3i!viš
Nekoč so živeli z reko. Skrivnostno zelena, s potuhnjenimi tolmuni in iskrivimi brzicami nad pragovi iz lehnjaka se je valila pod domačijo in ji dajala kruh. V reko je posegal Jože Vrtačič, ki z
IZ DOMAČIJE OB ZELENI REKI
NAGRADA V METLIKO
NEŽIKA TRAVNIKAR je bila izžrebana izmed reševalcev naše 4. nagradne križanke in bo za nagrado prejela zanimivo knjižno novost Toneta Hočevarja Vulkani ne umrejo. V tem nenavadnem potopisu avtor riše razmere v Srednji Ameriki, torej v tistem predelu sveta, ki je dandanes v središču svetovnega zanimanja.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 20. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 6.
PRG3SCE
HT3SL3
Svet ne preklinja greha, samo ostati mora skrit.
A. S. PUŠKIN
Ko felovek hoče pobegniti sam pred sabo, beži vse življenje.
V. ŠKLOVSKI
Ljubezen je luč srca, ki v svetu nagloma zbledi in v tebi le ohrani sij.
J. ŠMIT
n
NAGRADNA KRIŽANKA
DUHOVSO-
M
poškodba
NEPREAUC-NRLE/PLO-SCA ZAKRITJE STflEHE
DEL UZDE
Zenska, ki
ORJE
FIGURA PRI ČETVORKI
2ENSKAZ
LAJNO
ALŽIRSKA
PREDEL GRLA ZA USTNO V0TUN0
ŽIVINSKA HRANA/ BD&DVA-LEC VATE
KUCA/
KOMEN
NESOO
HERETKA
KOVINSKI
USTIC
EDINCA
OTREBUEN
SVET/
RBIKA
KOVINA
oavozA
■ PHKRNA-NJERESM-CE/TKAMHA S KOCKASTIM VZORCEM
NAS OTOK
SEST.
J.UBR
EGIPTOVSKI
BOMBAŽ
anatouia
ZADNJIK/
IZUM
ZALJV/JU-GOSL LJUDSKA ARMA 0A
SRS M IME
MALAJSKI
NACMOR-
NAMENTV
CEUE
PRITOK
VOLGE
ORANJE
SOKRATOV
TOŽILEC
KEM SIMBOL ZA NATRIJ
SKflBMK
POREDNEZ
UPAD
MORSKE
VOOE
Zime
SAMOGLAS-
m
Samo poglej, a se ne dotikaj
Nove smeri v moderni arheologiji — Sodobna tehnika in vesoljska tehnologija pri raziskovanju preteklosti — 4.600 let star zrak
Odkar arheologija pomaga zgodovinarjem razkrivati preteklost, si kar težko predstavljamo, da bi arheologi ne delali z lopatami, krampi, strgali in lopaticami, saj je njihovo delo predvsem izkopavanje, odpiranje grobov in grobnic, odkrivanje zasutih in izginulih materialnih ostankov. Romantika temu poklicu dodaja še zaklade in čudežne najdbe, na katere od časa do časa arheologi tudi zares nalete. V glavnem pa je to potrpežljivo in naporno izkopavanje, pri katerem- pa se, žal, dostikrat tudi uniči to, kar arheologija raziskuje. Bolj ko se arheologija modernizira, močnejše je prizadevanje, da bi pri odkrivanju in raziskovanju ostankov preteklosti kar najmanj posegli vanje. Vodilo sodobne arheologije je: »Poglej, a se ne dotikaj!«
V arheološko zelo bogatih deželah, kot je Egipt, je nova usmerjenost še toliko bolj potrebna. Egiptovske starine so izkopavali in seveda zaradi nestrokovnosti in neznanja tudi uničevali že nekaj stoletij. Kljub plenjenju in kasneje »znanstvenemu« ropanju pa je ostalo še obilo starin nerazkritih in neraziskanih. Znano je, da celo ena največjih zgradb starega sveta, Keopsova piramida, ni izdala vseh svojih skrivnosti, pa jo zdaj otipavajo in preiskujejo z najsodobnejšimi napravami, ki iščejo skrite prostore v nji, ne da bi samo piramido pri tem uničevali ali razkopavali.	,
Moderni arheologi ne govore toliko o izkopavanjih kot o raziskovanjih, ne o odpiranju in odkopu, marveč o opazovanju z optičnimi vlakni in različnimi senzorji.
»Priče smo pravi revoluciji,« meni direktor središča za daljinsko zaznavanje na bostonski univerzi Faruk el Baz.
O kako občutljivih zadevati teče beseda, naj ponazorita dva primera. Slovite Doline kraljev blizu Luksorja ne raziskujejo več s poseganjem v grobnice, marveč s sodobnimi in najpopolnejšimi sonarji. In podobno, starih vodnih poti v puščavi okoli Nila niso odkrili s kopanji na kraju samem, marveč iz vesolja, ko so iz raketoplana snemali ozemlje z radarskimi napravami.
Ta čas se arheologi pripravljajo, da bodo raziskali zapečateno podzemno sobo, ki po domnevah arheologov leži v neposredni bližini Keopsove piramide. Pred 30 leti so namreč že našli eno takšno podzemno skrivališče in v njem mrtvaško barko, s katero so, kot domnevajo, prepeljali Keopsa k večnemu počitku. Egiptologi so prepričani, da mora biti v bližini še en skriven prostor, v katerem naj bi bila še ena pogrebna barka. Toda v ta prostor ne bodo vdrli, kot so v prejšnjega. Z najsodobnejšimi napravami, ki sojih deloma razvili v NASA za potrebe vesoljskega programa, bodo najprej »otipali« prostor, vzeli vzroce 4.600 let starega zraka iz njega in poslikali notranjost, ne da bi odkrušili ali
poškodovali delček skrivališča.
»Nekdaj so skrivališče odprli in pobrali, kar je bilo v njem, mi pa bomo šli, kot pri odštevanju za vesoljske polete, korak za korakom,« pravi Elie Rogers, ki sodeluje pri iskanju drugega zapečatenega skrivališča.
Najprej bodo s posebnimi radarskimi napravami pogledali, kakšen je skrivni prostor, določili njegove mere in obliko. Nato bodo s posebnimi svedri, ki sproti pobirajo delce, nastale pri vrtanju, sproti pa tudi tesnijo vrtino, da ne more priti do mešanja zraka, ki je zunaj, in zraka v skrivališču, izvrtali luknje, skozi katere bodo vtaknili raziskovalne sonde. Tako bodo izmerili temperaturo, vlažnost, dobili vzorce zraka, izmerili pritisk, hkrati pa bodo lahko fotografirali notranjost prostora in ga preiskali z miniaturno televizijsko kamero. Nato bodo prostor ponovno zapečatili in ga pustili praktično nedotaknjenega. Podatki pa bodo enakovredni tistim, ki jih bi dobili, če bi najdišče razkopali in uničili. Kasnejšim arheologom, ki bodo razpolagali s še bolj izpopolnjenimi napravami, bo mogoče najdišče ponovno pregledati in raziskati. Vedenje o preteklosti pa bo bogatejše in vse bolj popolno.
Pametnejši
roboti
Sestavljajo lahko zelo za-pletene naprave
Roboti so sicer čudovite stvarce, ki nas presenečejo s svojimi sposobnostmi, a vendar so hudo »neumni«, ko bi morali pokazati le drobec tega, čemur pravimo v vsakdanjem življenju zdrava pamet. Roboti marljivo in neutrudno opravljajo ene in iste gibe, en in isti delovni postopek, tisti hip, ko se kaj spremeni, pa namesto koristnega dela počno neumnosti in delajo škodo. A kaže, da se tudi robotom »razumnost« povečuje.
V Britanskem raziskovalnem središču so izdelali robota, ki ima tako popoln senzorski sistem, da lahko izbere natanko določen predmet iz množice drugih predmetov. Zapleten in zahteven program za računalniško krmiljenje tega robota je izdelal Raziskovalni inštitut za mikroelektronske aplikacije v Nevvcastlu. Kot izdelovalci zatrjujejo, lahko njihov robot opravi celo tako zahtevno delo, kot je sestavljanje določenih delov avtomobilskega ali letalskega motorja, in to brez najmanjše napake, saj nezmotljivo izbira prave dele in jih izredno natančno sestavlja.
Da bi bolje razumeli, za kako zapleteno napravo gre, zapišimo le, da računalnik v robotu obdeluje podatke, ki jih dobiva od 1.000 miniaturnih senzorjev v prijemalu robota, tvori obliko predmeta in ga identificira.
Samo zamislimo si, kaj vse bi danes arheologi odkrili, ko bi lahko stali z ramo ob rami ob Sc-hliemannu pri izkopavanju Troje, Miken, Tirinsa in Orhomenosa,
Od raziskav te vrste pa nima korist le zgodovinska znanost, za vzorce zraka iz starodavnega podzemnega skrivališča se zanimajo tudi ekologi.
»Vzorci zraka iz najdišča niso pomembni le zato, ker gre za zelo star zrak, marveč predvsem zato, ker gre za zrak izpred industrijske revolucije,« pravi Baz. Analiza starega zraka bo pokazala, ali je industrijska revolucija zares prinesla uničujoče vplive na ozračje, od povečanja ogljikovega dvokisa do propadanja ozonskih plasti. Z vsem tem pa so povezana bistvena vprašanja človekovega obstoja na svetu. Povečane količine ogljikovega dvokisa namreč groze s slovitim učinkom tople grede uničiti svet, uničenje ozonskih plasti pa grozi z nepredvidljivimi genskimi spremembami v vseh živih organizmih in morda celo s popolnim iztrebljenjem višje razvitih bitij, vključno ljudi.
Tako moderna arheologija, ko odgovarja na vprašanje o preteklosti, govori tudi o prihodnosti.
MiM
(Vir: Newsweek)
Boj z ognjem
Gasilci so oboroženi z vse boljšo opremo
Požari naredijo vsako leto ogromno gmotno škodo, h kateri moramo žal prišteti še škodo, kije ne moremo kar tako izračunati v denarju, gre namreč za človeška življenja, ki ugasnejo v požaru ali pri gašenju požarov. Da davek, ki ga naša družba plačuje slabi požarni varnosti in nemarnosti ter deloma tudi kriminalnemu podtikanju požarov, res ni majhen, slišimo in beremo vsako leto ob tednu požarne varnosti. Manj pa je slišati, kaj vse so v svetu že dosegli, da bi preprečili tako požare kot gmotno škodo in nepotrebne žrtve. Oglejmo si tokrat le ne-kai novosti.
Ze davno so minili časi, ko so se gasilci spopadali z ognjem v navadnih oblekah. Zdaj nosijo nepremočljive in ognja varne obleke. Najnovejše gasilske obleke so narejene iz še bolj odpornih snovi. Med njimi predstavlja kvalitetni vrh tkanina PBI. To je snov, ki so jo razvili pri NASA za astronavtske obleke, nato so jo uporabljali v vojski za bojne pilote, zdaj pa je končno prišla še na civilni trg. Nove obleke omogočajo gasilcem, da pro-dro še bližje žariščem požara in jih uspešno odpravijo.
Zaradi dima, ki ovija stavbo v ognju, je dostikrat težko
Naša skupna pramati
Živela je pred približno 280.000 leti v Afriki — Moleku-__________larna	biologija	pomaga	antropologiji
duje zgolj materina. Spremeni se torej lahko le z mutacijami, povzročenimi iz drugih vzrokov.
Po zapletenih postopkih analize 147 vzorcev mitohondrijske DNK z vseh večjih območij sveta in ob pomoči zmogljivega računalnika je strokovnjakom uspelo ugotoviti, da obstoji pravzorec, skupen vsem drugim — to naj bi bila naša skupna pramati.
Izračuni so pokazali, da je naša pramati živela nekako pred 280.000 in 140.000 leti. Ugotovili so tudi, kje, in sicer naj bi prebivala v Afriki, na območju pod Saharo. Zanimivo je, da se to odkritje lepo pokriva z odkritji in teorijami antropologov, ki naše najbolj davne prednike prav tako postavljajo v Afriko.
Ta raziskava je zbudila veliko zanimanja, saj je prvi primer znanstvenega postopka, ki kaže, kako plodno bo lahko sodelovala molekularna biologija z antropologiji in zgodovinarji. Na enak način je namreč mogoče slediti tudi preseljevanju ljudstev, rodovna drevesa (vendar le po ženski črti) in še kaj.
Nekaj negotovosti sicer je še. Predvsem je vprašljivo ugotavljanje stopnje mutacij in njihove stalnosti. Kljub temu pa novo metodo pozdravljajo, saj pomaga znanosti sestaviti bolj točno sliko človekovega razvoja.
MiM (Vir: Time)
Zelo enostaven premislek nam pove, da bi lahko odkrili skupno pramater, če bi seveda lahko sledili rodovnemu drevesu globoko v preteklost; prej ali slej bi morali naleteti na bitje, iz katerega izviramo vsi. In prav to skupno pramater so se odločili poiskati strokovanjaki za biologijo v treh različnih univerzitetnih središčih: AUan Wilson s kalifornijske univerze, Rebecca Can s havajske univerze in Mark Stoneking z Berkleya. Kot sled pri iskanju pramatere pa jim je služila mitohond-rijska DNK.
Večina DNK v celicah je spravljena v celičnem jedru, in sicer v kromosomih. Vendar za raziskavo ta DNK ni bila primerna, ker se kromosomi pri vsakem novem potomcu tvorijo iz genov obeh staršev. Za iskanje rodovnega drevesa torej niso primerni, ker se pač vsakič preurede nekoliko drugače. Vendar k sreči nekaj DNK obstoji tudi zunaj kromosomov. V celicah so znanstveniki odkrili organele, mitohondrije, katerih naloga je ustvarjanje energije z rakrajanjem organskih spojin v molekule vode in ogljikovega dvokisa. Notranja sestava mitohondrijev je izredno zapletena, a pomembno je, da vsebuje tudi nekaj DNK. In najvažnejše: pri spočetju se DNK ne sestavlja z očetovo DNK, marveč se pode-
presoditi, kje je ogenj najhujši. Gasilcem pri tem pomagajo elektronske naprave, zasnovane na sistemu toplotne kamere, ki zaznava najbolj vroče predele in jih na ekranu ustrezno obarva, da jih poveljnik gasilcev zlahka vidi in daje ustrezna navodila za gašenje. Naprava je prenosna in na baterije, torej jo je mogoče voziti s seboj.
Pri gašenju visokih stavb je za gasilce še posebno nevarno neenakomerno pretakanje vode po ceveh. Dogodilo seje že, da je nenaden povečan pritisk v cevi gasilca dobesedno dvignil z lestve in ga pahnil v globino. Sedanje gasilne naprave imajo vgrajene varnostne dele, ki gasilca sproti opozarjajo za spremembe v tlaku vode, tako da pravočasno močneje poprime oziroma se možni nesreči kako drugače ogne. Hkrati tlak sproti nadzorujejo tudi na tleh.
Še posebej zanimiva je naprava za črpanje zraka v stavbe. Moderni materiali v zgradbah so takšni, da tvorijo pri gorenju veliko dima in strupenih plinov. Tako so ljudje žrtve požara bolj zaradi zadušitve in zastrupitve kot zaradi ognja. Nova naprava, ki je še najbolj podobna ogromnemu črevu na kamionu, pa v stavbo dovaja zrak in izpihuje dim ter strupene pline. Priključijo'jo kar na glavni vhod.
MIM
(Vir: Newsweek)
Zvezde so tu, da nam svetijo v tople večere, in ne, da nam razum omrači daljava brez mere.
E. FRITZ
Telefonski mir
Ob klicu se izpiše ime in številka klicatelja
Nihče ne dvomi, da so telefoni koristne in potrebne naprave. A večkrat je tako, da se telefon spremeni v pravo mučilnico. Neznanci ponoči kar tako za šalo zbujajo telefonske naročnike, ljudje, ki jim v glavi nekaj škriplje, izrabljajo telefone za pripovedovanje najbolj opolzkih stvari, anonimneži vseh vrst preko telefona sejejo nezaupanje v prijatelje in znance, zakonskega tovariša ipd. Skratka, telefon je dostikrat nadležen, ker pač sogovornika ne vidiš, ker ob dvigu slušalke ne veš, kdo te kliče.
Zato bo marsikdo z veseljem pozdravil izum kanadske družbe Notrhern Telecom, ki je poslala na tržišče nove telefonske aparate, s katerimi se je mogoče ogniti takšnim neprijetnostim.
V novem telefonu je vgrajen pri-kazalnik, na katerem se ob zvonjenju zapiše telefonska številka klicatelja. Tako lahko v primeru izsiljevanja, nadlegovanja ipd. zabeležiš številko in ima milica precej lažje delo. Možno pa je tudi v elektronski pomnilnik vpisati do 100 telefonskih številk znancev, prijateljev, sorodnikov in poslovnih sodelavcev tako, da se ob telefonskem klicu poleg številke klicatelja izpiše tudi njegovo ime. Neznancem tako ni mogoče klicati in vznemirjati, če telefonski naročnik ne želi.
		
		
29
Ko se je umiril, si je začel veselo požvižgavati, kot da se nič posebnega ne dogaja okoli njega. Brezskrbno se je v vsedel na klop pred hišo in si še vedno veselo požvižgaval. Polona ga je pocukala za ramo in pokazala z roko proti obrobnemu grmovju. Matevž se je takoj zresnil. Opazovala sta gibanje vojaških čelad in ugotovila, da Italijani obkoljujejo Osoje. Zagledala sta tudi gibajočo se kolono glavnine, ki je lezla po strmini naravnost proti hiši.
Umaknila sta se v hišo in jih nameravala tam počakati. Še dobro se nista vsedla, ko so v veži zapeli okovani čevlji. V izbo je treščilo in vrata so se s tako silovitostjo odprla, da so komaj obvisela na tečajih.
Matevž in Polona sta od strahu odrevenela in napol privzdignjena obstala.
Na široko odprtih vratih se je pojavil Grabnar, preoblečen v italijansko vojaško obleko. Na glavi mu je nerodno čepela čelada. Če bi ga videl takega ob drugačni priliki, bi se mu smejal. Za Grabnarjem je stal italijanski oficir.
Grabnar je stopil k Matevžu in ga s kazalcem krenil po nosu. »No, Matevž, končno je prišel čas, da se lahko v miru in nemoteno pogovoriva. Seveda, če boš pameten in ne boš trmoglavil, kakor je tvoja navada!«
Polona je ob peči zahlipala: »Gospod Grabnar, lepo vas prosim, vzemite, po kar ste prišli, samo Matevža pustite!«
»O, glej jo, glej, Nejcova priležnica! Za Matevža prosi, na Nejca pa misli, ker ga
ni tukaj! Ha, tudi njega ti bomo pripeljali sem, da boš imela priliko še za njega moledovati! Kje ga bomo dobili, bo pa zdaj povedal Matevž!« In obrnil se je k Matevžu. »No, Matevž?«
Oficir se je obrnil in namignil črnuhu v uniformi. Ta je potegnil iz zadnjega hlačnega žepa lisice in jih nataknil Matevžu na roke.
• Polona je skočila k Matevžu in odrivala karabinerja ter kričala: »Pustite ga, zverine!«
Že takoj za tem sta jo zgrabila dva vojaka in porinila v kamro terzaklenila. V izbi pa se je začel krvavi ples. Spraševanje, pretepanje, pa zopet spraševanje in pretepanje...
Polona je v sodednji kamri vse razločno slišala in drgetala od groze in joka. Objemala je skončnik postelje in ga stiskala. Ob vsakem udarcu, ko je Matevž zastokal, je stisnila zobe, kot bi udarci padali po njej.
Ker Matevž ni hotel govoriti, so krvniki postajali vse glasnejši in še bolj neusmiljeno so pretepali.
V izbi kričanje in pretepanje, na d dvorišču vreščanje kur in cviljenje prašiča. Vse to je prihajalo v kamro in se mešalo v Polonih ušesih. Ko se je spomnila na Marjeto in otroke, da so na varnem, ji je bilo nekoliko lažje prenašati.
Po skoraj dveh urah groze in strahu se je umirilo, kakor bi se ustavila ura. Nastala je zlovešča tišina. Le z dvorišča se je slišalo, da odhajajo. Polona je pritisnila na kljuko in vrata so se vdala. Nekdo jih je pri odhodu odklenil, pa se ni upala
stopiti v izbo. Ko seje letoliko ohrabrila, da je počasi odškrnila vrata, je samo pokukala v izbo. Toliko, da se ni onesvestila, ko je zagledala po tleh inzidu vseokr-vavljeno. Kar zbežala je skozi izbo ven pred hišo. Vse naokoli je vladal mir, kot po hudi nevihti. Stekla je na rob ravnice in pogledala navzdol. Doli v razdrapanem kolovozu je ugledala še zadnji del kolone. Voz se je že zgubljal med grmovljem. K vozu sta bila privezana Matevž in krava ter se za njim opotekala sem ter tja.
Stekla je nazaj na dvorišče in brezupno in nezavedno klicala Marjeto. Pre: široko odprtimi hlevskimi vrati je obste la. Ko je zagledala prazne jasli, jo je sti snilo pri srcu, da bi tulila od bolečine Klecnila je na tla in hlipajoče klical: Marjeto. Zazdelo se ji je, da je zaslišal, neko ječanje, ki je prihajalo iz notranjosti hleva. Vzdignila se je in plaho stopila v hlev, toda bilo je vse tiho in prazno. Že je nameravala oditi iz hleva, ko se jeza vra-tmi zganilo in ponovno zaječalo. Stopila je tja in v temačnosti hleva zagledala Marjeto. Vsa gola si je nekaj raztrganega perila tiščala na razgaljene prsi. Pogled nanjo jo je pretresel, da je v obupu in grozi zakričala. Ni mogla takoj doumeti, kaj se je z njo zgodilo. Opotekla se je k njej in se sklonila nadnjo ter ji šepetala tolažilne besede.
Marjeta je bila še vedno neprisebna. Ni še mogla doumeti, kaj se jez njo sploh dogajalo. Polona ji je pomagala vstati in morala jo je skoraj nesti v hišo.
POTA
Med storilci največ direktorjev
Gospodarski kriminal na Dolenjskem širi svoje lovke — Iz leta v leto več kaznivih
dejanj — Največ zlorab in poneverb
NOVO MESTO — »Gospodarskega kriminala je v zadnjih štirih letih na Dolenjskem vse več. Številke tega na prvi pogled sicer ne kažejo, saj smo lani v primerjavi z letom poprej zabeležili 35 tovrstnih kaznivih dejanj manj, če pa iz teh številk odvzamemo gozdne tatvine in krivolov, ki sicer sodita na področje gospodarskega kriminala, je podoba povsem drugačna. Od predlanskih 98 seje število tipičnih gospodarskih kaznivih dejanj lani povzpelo že kar na 120, to pa je podatek, ki mora dati misliti,« pravi Zdenko Prizmič, vodja sektorja za zatiranje gospodarske kriminalitete na novomeški UNZ.
IZ AVTA ODNESEL RADIOKASETOFON — V noči na 4. februar je neznan storilec brez večjih težav stopil v nezaklenjen osebni avto 22-letnega Smaila Džemiča iz Semiča. Lastnik je imel vozilo parkirano pred stanovanjskim blokom, iz avtomobila pa je izginil radiokasetofon, vreden najmanj 80 tisočakov. Miličniki storilca še iščejo.
VPIL IN RAZBIJAL STEKLENINO — Novomeški miličniki so 8. februarja pridržali do iztreznitve 42-letnega Petra Predoviča iz novega mesta. Možakarje na dokaj majavih nogah stopil v gostišče Natrgu in tam od natakarice zahteval pijače. Ko mujeslednja ni hotela postreči, je Predovič pričel razbijati steklenino in zmerjati natakarico. V silni vnemi je tudi proti miličnikom izpustil nekaj bolj ali manj neartikuliranih glasov, tako da so ga slednji odpeljali v »hladilnico«. V bližnji prihodnosti čaka Predoviča še pot na novomeški rotovž, kjeruradujesod-nik za prekrške.
VLOMILEC OPUSTOŠIL HIŠO
RADNA PRI SEVNICI — Med 25. januarjem in 2. februarjem je bilo vlomljeno V stanovanjsko hišo Jožefe Malešič iz Radne 18 pri Sevnici. Storilec je bil kar dobro poučen o vrednosti predmetov v hiši, saj je oči vrgel predvsem na zlatnino. Tako sta z njim odšla dva zlata cekina iz Čila, širok zlat poročni prstan, komplet ključev, ženska ročna ura, obesek za verižico iz zlata, zlat ženski prstan, obesek za verižico iz ohridskega bisera, zlati ženski uhani in srebrna verižica, kar je vse skupaj ocenjeno na najmanj 300 tisočakov. Storilca še iščejo.
Osemnajstkrat so se kriminalisti v minulem letu srečali z zlorabami položaja in pravic odgovorne osebe, ta kazniva dejanja so v vse večjem porastu, 16 je bilo poneverb, 14 ponarejanj ali uničenj poslovnih listin, v dvanajstih primerih so kriminalisti prišli na sled nedovoljeni trgovini, 9 je bilo primerov nevestnega gospodarjenja, da ne naštevamo naprej. In kakšne vrste grehi se skrivajo za temi dejanji?
»Največ zlorab položaja in pravic odgovornih oseb srečujemo pri direktorjih; lani smo jih, denimo, obravnavali 15, seveda še za druga kazniva dejanja. Ob tem je treba dodati, da ta dejanja praviloma zadevajo notranjo trgovino, storilci pa največkrat na ta način povzročajo škodo delovnim organizacijam. Spomnimo se dogajanj v žužembe-rški temeljni zadružni organizaciji in še nekaterih, Precej drugačnejše so stvari pri poneverbah, ki bi jim lahko rekli tudi neke vrsta tatvine tistega, kar je delovna norganizacija nekomu zaupala za opravljanje določenega dela. Posamezniki si pri tem pridobe tudi bolj ali manj znatno premoženjsko korist, v ilustracijo se lahko spomnimo ne tako odmaknjenih dogodkov v metliški Beti. Prav ti dogodki pa lahko ilustrirajo tudi naslednje dokaj pogosto kaznivo dejanje — ponarejanje ali uničenje poslovnih listin. V podrobnosti se verjetno ni potrebno spuščati, saj je bilo o Betini uslužbenki Jakofčičevi in zasebni obr-tnici Ivani Vreček že dovolj napisanega. Med tovrstna dejanja pa sodijo tudi sklepanja škodljivih pogodb s kooperanti, ki smo jih v minulem letu odkrili v TZO Žužemberk. Veliko dela nam v zadnjem času povzroča tudi nedovoljena trgovina, vendar smo na srečo pri odkrivanju teh dejanj dovolj uspešni. Tako smo lani odkrili primer nedovoljene trgovine z večjo količino kave, pa preprodaje lesa in
Nezgod manj, mrtvih več
Borut Likar, komandir novomeške PM, o lanski črni prometni beri — Kar polovico premoženjskih ______________deliktov	store	Romi______________
NOVO MESTO —Miličnikom novomeške postaje milice v minulem letu hi primanjkovalo dela, še posebej tistega žalostnega ne. Številne prometne nesreče, ki so samo na cestah novomeške občine pobralekar 33 življenj, domala 30 odstotkov več kot v letu poprej, so dale svojevrsten pečat delu novomeških miličnikov.
»Kakšna ironija,« pravi Borut Likar, komandir novomeške postaje milice, »saj smoimelilani na našem območju, ki pokriva tudi del avtoceste med Trebnjim in Gmajno, celo manj nezgod s smrtnim izidom kot predlani, a se je število mrtvih povečalo kar za 7. Ob 33 mrtvih smo lani zabeležili še 122 težje in 166 lažje poškodovanih oseb, kar je prav tako nad predlansko številko, skupne materialne škode na pločevini pa je bilo za okoli 350 milijonov. Vzroki so več ali manj isti, saj jih več kot polovica odpade na neprimerno hitrost in vožnjo po levi strani ceste, sledita pa nepravilno prehitevanje in vinjenost. Ob tem je seveda potrebno omeniti, da gre levji delež tako črne prometne statistike pripisati magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Na njenem delu, ki ga pokriva naša postaja milice, je bilo kar 19 mrtvih, še predlani je bilo to število nižje za devet življenj. Vse to pa navzlic vsemu, da smo lani še povečali nadzor v prometu in poostrili kaznovalno politiko. Podali smo precej več predlogov sodniku za prekrške, kaznovali več voznikov. Kar 1.459 predl-gov za postopek so dobili sodniki zoper 1.486 udeležencev v prometu. Naj ob tem še omenim, da smo zaradi prehitre vožnje kaznovali 625 voznikov, kar je dvakrat več kot predlani, samo zaradi vinjenosti pa smo odvzeli 215 vozniških dovoljenj.«
Skorajda nekako v senci teh dogajanj je potekalo ostalo delo, odkrivanje storilcev kaznivih dejanj, kršiteljev javnega reda in miru ter še kaj.
»Lani smo na območju naše postaje milice zabeležili 1.249 kaznivih dejanj, kar je za 214 manj od leta poprej. Je pa
prineslo minulo leto tudi nekaj posebnosti. Tako je analiza pokazala, da je največ storilcev v starostni skupini med 21. do 23. letom, kar je vsekakor podatek, vreden pozornosti. Prav tako je potrebno omeniti romsko problematiko. Kar polovica premoženjskih deliktov —gre za razno razne kraje, katerih število lani ni upadlo — store namreč Romi, kar je glede na njihovo število izredno veliko. Kot pri kriminaliteti tudi na področju javnega reda in miru opažamo padec kršitev, kar pa ne daje pravih razlogov za veselje. V minulem letu smo namreč zabeležili zaskrbljujoč porast nasilniškega obnašanja, predvsem mladih, vse več pa je tudi nasilniškega obnašanja med Romi, še posebej proti miličnikom. Lani smo imeli nekaj takšnih primerov. In ko smo že pri Romih, velja omeniti še, da je med njimi kar blizu 20 odstotkov vseh kršiteljev javnega reda in miru v novomeški občini.«
B. B.
Borut Likar: »Lani je bilo na cestah, ki jih pokriva naša postaja milice, kar 33 mrtvih, 122 težjih in 166 lažje poškodovanih.«
avtomobilov. Kar precej jih je, ki na sejmih ali preko oglasov kupujejo stare avtomobile, potem pa jih za višjo ceno preprodajo naprej. Nekaj besed je treba nameniti še nevestnemu gospodarjenju. Temu področju smo se lani nekoliko bolj posvetili in rezultat ni izostal. Preverjali smo predvsem trgovine in delovne organizacije z inventurnimi manki, to, ali zanje odgovorne osebe odgovarjajo in ah po delovnih organizacijah te manke enostavno odpisujejo na podlagi sklepov samoupravnih organov. Reči je treba, da je bilo
Krško pred zračnim napadom
Kaj je prinesel samo-dejni vklop alarma?
KRŠKO — Samodejni vklop alarmne sirene v Krškem, do katerega je prišlo v soboto, 7. februarja, ob 20.40, je ob tragikomičnosti nastalega položaja prinesel tudi kakšno povsem resno spoznanje. A zapišimo najprej dejstva.
Kot že rečeno, se je v Krškem v soboto zvečer vključil alarm, ki je signaliziral nevarnost zračnega napada. Lahko si predstavljamo, kakšno zmedo in preplah je povzročil, še posebej na videmski strani, kjer je bila moč signala največja. Ni jih bilo tako malo, ki so se spomnili, da v njihovi neposredni bližini stoji jedrska elektrarna, alarm so seveda takoj povezali z morebitno nesrečo v njej, tako da sta bila preplah in pa-ničnost s te strani dokaj upravičena. Mnogo občanov je informacije iskalo na krški postaji milice, telefon je neprestano zvoniI v zdravstvenem domu pa v poklicni gasilski enoti, zaradi česar bi skoroda prišlo do popolne blokade telefonskega sistema v vbčini.
In če po vsem tem pustimo vnem ar vprašanje, kako je sploh možno, da pride do samodejnega vklopa alarmne sirene, se moramo vendarle ustaviti ob nekaj izkušnjah. Po svoje je bil alarm koristen, saj je dal neprimerno objeklivnejšo podobo o usposobljenosti, pripravljenosti in seznanjenosti občanov z ukrepi ob alarmiranju o raznih nevarnostih od skrbno organiziranih akcij NNNP. Občani z alarmnimi znaki niso seznanjeni, kaj šele z ukrepi. To sta osnovni spoznanji ob krškem alarmu. Pa sploh ne nepomembni, mar ne? Drugo vprašanje pa je, kdo in kako naj bi občane seznanil z vzroki alarma. In ne bomo se dosti zmotili, če zapišemo, da bi se takšna vprašanja in spoznanja ob podobnih presenečenjih ponavljala domala povsod.
B. BUD]A
Nevsakdanji obračun pred hotelom
Pretep v Brežicah — Epilog pri sodniku
BREŽICE — Naključni sprehajalci pred brežiškim hotelom Turist so imeli 3. februarja okoli 15.45 kaj videti. Nevsakdanji vzrok je bil kriv za prepir in pretep, ki se bo končal pred sodnikom za prekrške.
Tanja Urek iz Kapel pri Brežicah se je tega popoldneva s sopotnikoma Dušanom Urekom in Robertom Sotelškom pripeljala iz smeri Krškega proti Brežicam. Pri hotelu Turist je zmanjševala hitrost in vozilo ustavila ob desnem robu ceste. Ta manever pa očitno ni bil po volji Slavici Pahor iz Gornjega Lenarta pri Brežicah, ki seje z osebnim avtomobilom peljala za Urekovo, v vozilu pa je sedel še njen možNikola. Karsredi ceste je namreč ustavila avto, izstopila in pričela zmerjati in kričati na Urekovo. Tej sta na pomoč priskočila sopotnika, ki sta Pahorjevi svetovala, naj vozilorajeumaknescestein se pomiri, to pa je bilo za njenega moža dovolj, da seše on vključi v prepir. Nadaljevanja verjetno ni potrebno posebej opisati, beseda je namreč dal besedo, prišlo je do udarcev, Pahor pa se je oskrbel celo z debelo železno palico, vendar so ga občani na srečo pravočasno razorožili.
kršitev precej in daje bilo to največji vzrok, da se je lani znašlo v postopku 9 poslovodij, 7prodajalcev in 6os-talih trgovcev,« je sklenil kratko inventuro minulega leta Zdenko Prizmič.
K vsemu povedanemu je verjetno potrebno dodati še, da se je v lanskem letu pojavilo nekaj kaznivih dejanj, kijih v dosedanji praksi ni bilo, da so bili odkriti trije primeri utaje davkov, da so prišli kriminalisti na sled trem primerom tihotapljenja: v enem je šlo za kavo, v drugem za tovornjak, v tretjem za
• Kriminalisti novomeške UNZ so v minulem letu odkrili tudi dva gra-beža, v obeh je šlo za precejšnjo protipravno premoženjsko korist. Enemu so prišli na sled v metliški Beti, drugemu pa v Dolenjskem informativnem centru.
tehnične predmete, ter da so zaradi nedovoljenega nakupa deviz ali plačevanja z devizami v tujini podali 40 prijav deviznemu inšpektoratu. V minulih letih je bilo kar precej govora tudi o narkomaniji na Dolenjskem, vendar lansko leto po besedah Zdenka Prizmiča kaže, da vzrokov za preplah ni.
»Pravzaprav smo lani prijavili le eno tovrstno kaznivo dejanje, ko je imel nekdo pri sebi 4 kilograme doma pridelane indijske konoplje, pri eni osebi pa smo odkrili sledove fik-sanja s heroinom. Nekaj jih je tudi, ki se omamljajo z narkotiki in prav zategadelj je že bilo nekaj poskusov
Nedavna huda prometna nesreča pri Nišu. ki je terjala 24 življenj, pa črne prometne statistike o minulem letu, ki ta čas kapljajo na dan, so znova obudila razmišljanja o prometni varnosti pri nas. Na veliko se govori o posodabljanju cestnega omrežja, kjer, kot kaže, celo Dolenjci ne bomo ostali praznih rok, a zanesljivo je, da tudi s še takšnimi pridobitvami zamude ne bo moč nadoknaditi. Potrdilo temu smo dobili v delu gradiva, ki ga je na svoji zadnji seji
Predlogi za drugo tisočletje
obravnaval republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Evropski parlament je lani v mednarodnem letu varnosti pripravil nekaj predlogov, kinajbijih v evropskih državah —posebej se omenja Jugoslavija — nemudoma vnesli v program ukrepov za izboljšanje prometne varnosti. Očitno pa gospodje v parlamentu niso dovolj seznanjeni s tem, da se ta čas v Jugoslaviji ukvarjamo šele z osnovno abecedo, kamor gradnja cest zagotovo sodi, sicer nam nebi postavljali za naše razmere tako nemogočih predlogov, ki pa so, to
je seveda treba reči, za varnost v prometu še kako dobrodošli in koristni. Tako je predlagan predpis o ločenih voznih pasovih za vsakdanji promet, za javni promet in za kolesa, nehote pa se ob tem spomnimo uvodoma omenjene nesreče pri Nišu, ki bijo tak predpis zanesljivo preprečil. Med ostalimi predlogi naj omenimo uvajanje elektronskih pripomočkov ter sistemov prometnega vodenja pa obvezno opremo za vsa osebna vozila, kamor bi naj sodili zglavni-ki, varnostni pasovi na prednjih in zadnjih sedežih, meglenke, dve zunanji vzvratni ogledali, protiblo-kirni sistem zavor in gasilni aparat, med predlogi pa so celo posebne vrste blatnikov, ki naj bi preprečevali škropjenje ostalih vozil med vožnjo v dežju. Skoroda zanesljivo so ti predlogi za jugoslovanske izdelovalce avtomobilov v tem tisočletju neuresničljivi. Veliko je še predvidenih novosti, od tistih o minimalnih standardih za krmilni in zavorni sistem do ustreznejše kaznovalne politike, vzgojnih in izobraževalnih ukrepov, informativnega sistema, a kaj bi vse to naštevali, ko pa se pri nas, kot že rečeno, učimo šele abecede! Iz varnosti v prometu pač iz najrazličnejših razlogov v Jugoslaviji zanesljivo ne bomo nikoli diplomirali.
B.	BUDJA
Vsega ena zaporna kazen
Sodnica Mirjana Garilovič o lanskem delu — Edina zaporna kazen za politični prekršek
Zdenko Prizmič: »Iz leta v leto je vse več tipičnih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, še posebej zlorab položaja in pravic odgovorne osebe.«
dviga zdravil s ponarejenimi recepti, vendar smo tem pravočasno stopili na prste.«
Za konec še tale podatek. Kot pravi Zdenko Prizmič, so lani občani in delovne organizacije prijavili vsega 15,7 odstotka »klasičnih« gospodarskih kaznivih dejanj, še skromnejši delež k temu, vsega 6,6 odstotka, so prispevali razni državni organi od inšpekcij naprej, kar 77 odstotkov dejanj pa so odkrili kriminalisti sami. Ce drugega ne, seje ob takšnih ugotovitvah še kako potrebno vprašati o vlogi in pomenu družbene samozaščite.
B.	BUDJA
METLIKA — V lanskem letu je metliška sodnica za prekrške Mirjana Garilovič prejela 465 kaznovalnih predlogov, karje celih 120prijavmanj kot leto poprej. Ker je največ prijav s področja prometnih prekrškov ter motenja javnega reda in mira — tako rekoč vse te prijave daje metliška postaja milice — bi lahko sklepali, da so se metliški občani v primerjavi z letom poprej precej popravili.
Še vedno pa je, kot rečeno, precej prekrškov s področjajavnegareda in mira, vendar Garilovičeva misli, da se bo tudi to število letos zmanjšalo, zlasti zato, ker se je proti koncu lanskega leta zakon spremenil in so sedaj zagrožene kazni veliko višje. Medtem ko je prej kazen za take kršitve znašala največ 2.000 din ali zapor do 30 dni, je po novem kazen do 100.000 din ali zapor do 30 dni. Več je bilo lani tudi prekrškov s področja kršitve zakona o vojaški obveznosti; tu gre za neudeležbo na vojaških vajah. Nekateri prekrški pa so v metliški občini sploh ne pojavljajo, na primer kršitev zakona o gozdovih.
Do začetka tega meseca je sodnica dobila le 28 prijav, kar je še enkrat manj kot v enakem lanskem obdobju. Lani v metliški občini sodnica za prekrške ni izrekla nobene zaporne kazni, v sosednji črnomaljski — Garilovičeva je sodnica za prekrške v obeh belokranjskih občinah — pa eno samo, in to zaradi prekrška s političnim obeležjem, konkretno za-
radi prepevanja ustaške pesmi v lokalu, vendar tega ni zagrešil črnomaljski občan. Na njene izrečene kazni je bilo lani v metliški občini tudi sorazmerno malo pritožb, vsega skupaj 6, in še te so bile vse potrjene. »Največ prijav pride s postaje milice, sledijo inšpekcijske službe, nekaj od tožilca, niti ene prijave pa lani nisem dobila od oškodovancev. Ker je pri kaljenju javnega reda in miru ter pri
Iz cerkva odnašal denar
Vlomov v denarne nabiralnike cerkva v Podbočju, Brežicah, Brestanici, na Senovem in v Novem mestu osumljen Alojz Vrhovnik iz Gornje Brezovice
KRŠKO — Kostanjeviškim miličnikom je uspelo pred dnevi odkriti vlomilca, katerega posebnost so bili vlomi v denarne nabiralnike po cerkvah. Kakšne večje materialne koristi si storilec s temi vlomi ni pridobil, pa vendar je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča zoper osumljenca odredil pripor.
Za 33-letnega Alojza Vrhovnika iz Gornje Brezovice pri Šentjerneju je bil usoden vlomvdenarni nabiralnik cerkve v Podbočju. O dejanju so bili namreč takoj obveščeni kostanjevi-ški miličniki, ti pa so nemudoma pričeli zbirati podatke in iskati storilca. Kmalu po dejanju so bili na
TRČIL V TRAKTOR
KRŠKO — Na Cesti krških žrtev je prišlo 7. februarja ob 16.15 do hujše prometne nezgode, ki naj bi jo bil zakrivil 41-letni voznik osebnega avtomobila Martin Kerin iz Leskovca pri Krškem. Kerin je med vožnjo od Drnovega proti Krškemu blizu blagovnice prehiteval voznika kolesa z motorjem, ob tem pa zavil preveč v levo in tam trčil v traktor, ki ga je po skrajni desni strani vozišča pripeljal 28-letni Gregor Pleterski iz Kremena pri Krškem. V nezgodi seje voznik Kerin, za katerega sumijo, da je vozil pod vplivom alkohola, huje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za poldrugi milijon din.
pravi sledi, ki je pripeljala prav do Vrhovnika. Nadaljnja preiskava je pokazala, naj bi slednji imel na vesti še nekaj tovrstnih vlomov. Tako je osumljen, daje izpraznil tudi denarni nabiralnik v brežiški cerkvi, to naj bi se bilo zgodilo 23. januarja, tri dni kasneje naj bi bil obiskal cerkev v Brestanici, 27. januarja pa vlomil v nabiralnik cerkve na Senovem. Kriminalisti krške UNZ so prav tako prišli do podatka, naj bi bil prav osumljenec tisti, ki je 22. januarja odnesel denar še iz novomeške cerkve. Kot že rečeno, je.šlo pri vlomih za manjše vsotedenarja,storilec pa je v priporu.
ss
Mirjana Garilovič: »V Metliki je precej kaljenja hišnega reda in miru.«
prometnih prekrških tudi nekaj specialnih povratnikov, se bom v bodoče vtakih primerih poslužila tudi izreke zaporne kazni,« pravi sodnica.
A.	B.
VLOM V VIKEND
MALKOVEC PRI SEVNICI — Neznani storilec je med 3. in 7. februarjem obiskal vikend na Malkovcu pri Sevnici, last Stanislava Gričarja iz Hrastovice pri Trebnjem. Neznanec je v malho nametal kup reči, od barvnega televizorja Grundig in električnega brivnika do motorne škropilnice in električne žage. Gričar je s krajo oškodovan za najmanj 700 tisočakov, za neznancem pa še ni otipljivejših sledi.
UKRADENI AVTO NAŠLI RAZBIT
SROMLJE — V noči na 8. februar se je nekdo nepovabljen potikal okoli stanovanjske hiše Romana Kostanjška v Sromljah in mu nazadnje odpeljal osebni avto. Sreča v nesreči je bila, da so vozilo že v ponedeljek, 9. februarja, blizu Sromelj vendarle našli, a je bilo tudi precej obtolčeno. Po prvih podatkih je škode na njem za 150 tisočakov, za nespretnim šoferjem pa možje postave ta čas še poizvedujejo.
MED PREHITEVANJEM TRČIL V SKALNATI VSEK — 33-letni Janez Volk iz Borovnice je 4. februarja ob
14.15	peljal tovornjak po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Šentjurju je dohitel dvoje tovornih vozil in jih pričel prehitevati, ko pa je bil že na levi strani ceste, seje za prehitevanje odločil tudi drug tovornjak. Ker je Volku zaprl pot, je slednji, da bi se izognil trčenju, zapeljal skrajno v levo, pri tem pa trčil v skalnat vsek. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda paje ocenjena na kakih 200 tisočakov.
PEŠAKINJA NEPREVIDNO NA
CESTO — V petek, 6. februarja, je prišlo do prometne nezgode na Kolodvorski cesti v Črnomlju. 23-letna Irena Frankovič iz Vukovcev je okoli
13.15	prečkala Kolodvorsko cesto izven prehoda za pešce, vendar se pri tem ni prepričala, ali je vozišče prosto. Ko je bila Frankovičeva na cesti, je po njej zosebnim avtom pripeljal Banovec in navzlic zaviranju pešakinjo zadel ter zbil po vozišču. Frankovičeva je na srečo dobila le lažje poškodbe in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
M
Presenetili že na startu
Novoiesovci pričeli spomladanski del prvenstva v I. SKL z zmago nad Libelo — Srečanja Labod — ID Ježica ni bilo
NOVOLES PRIJETNO PRESENETIL — Posnetek je s sobotnega srečanja prvega spomladanskega kola v I. SKL med Novolesom in celjsko Libelo, kjer so gostitelji nepričakovano prišli do dveh točk. Novomeščani so igrali dobro v napadu in obrambi, med tistimi, ki so najbolje skakali, pa je bil Župevec (svetli dres). S to zmago so se igralci Libele verjetno dokončno rešili skrbi za obstanek v ligi. (Foto: B. Budja)
Smučalo 260 delavcev
Največ uspeha za smučarke Krke in smučarje Novole-sa — Dobro pripravljene proge na Gačah
NOV O MESTO—V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v slovenski košarkarski ligi so igralci novomeškega Novnlesa nriiotnn presenetili. Z izredno
igro so pred kakimi Zliti giedaici v športni dvorani pod Marofom prizadejali tretji poraz v prvenstvu ekipi celjske Libele, ki je tako morala vrh prvenstvene razpredelnice prepustiti mariborski Jeklotehni Branik. Novomeščani pa so s tem uspehom korak dalj od ekip, ki se bodo borili za obstanek v ligi.
NOVOLES — LIBELA 110:97 (51:47) — Čeprav kaže rezultat na dokaj gladko zmago novomeške vrste, je bilo srečanje vendarle do zadnjih sekund izenačeno. Novoiesovci so pričeli izredno, Plantan, Vučkovič, Golobič, Seničar in Župevec so popolnoma nadigrali Celjane, povedli kar s 16:3 in držali visoko vodstvo vse do trenutka, ko si je trener Jože Splichal zaradi protesta nad res nerazumljivo odločitvijo sodnikov prislužil tehnično napako. Z nekaj zaporednimi koši so igralci Libele rezultat zmanjšali, tako da
so gostitelji prvi del zaključili s prednostjo vsega štirih točk. Prve minute nadaljevanja so vnovič pripadle gostom, ki so povedli že s 56:53, to paje
Kiirv tu/j; Djihp.vTi “d'nc vr>^ctvf' na
srečanju. Novomeščani so zaigrali izredno domiselno, zaprli poti k svojemu košu, tako da tudi izredno razpoložena Golc in Pipan nistamogla preobrniti rezultata. Novomeščani so dokazali, da so v res dobri formi, razbremenjeni skrbi za obstanek pa lahko presenetijo še marsikoga. Morebiti že to soboto ekipo Cometa.
Novoles: Cerkovnik 16, Pintar 3, Vučkovič 27, Seničar 4, Golobič 14, Župevec 6, Plantan 30.
Po 13. kolu so Novomeščani z 18 točkami na 8. mestu.
Na startu spomladanskega dela v ženski republiški ligi bi se morali v Novem mestu pomeriti ekipi Laboda in ID Ježice. Ker pa v Novo mesto ni bilo ne gostij ne delegiranih sodnikov, srečanja 13. kola ni bilo. Svoje bo morala reči tekmovalna komisija.
B.	B.
Jože Mozetič novi predsednik kolesarske zveze
GAČE — Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta je minule dni pripravilo letošnje zimske sindikalne delavske športne igre novomeške občine. Prek 260 tekmovalcev iz številnih delovnih organizacij seje pomerilo v veleslalomu na dobro pripravljenih prograh v Gačah nad Črmošnjicami. Progi sta bili dolgi 400 in 600 metrov, največ uspeha pa so imele med ženskami smučarke tovarne zdravil Krka, pri moških pa tekmovalci Straškega Novolesa.
Rezultati — ženske, kategorijaC (od 40 do 50 let): 1. Šuštar (Pionir), 2. Pal-ka, 3. Potrč (obe Krka); kategorija B (od 30 do 40 let): 1. Pavlič (Ljubljanska banka), 2. Ravbar, 3. Hajnšek (obe
PO PRVEM KOLU SLOVAN, INLES IN ITAS
RIBNICA — Odigrano je bilo prvo kolo tradicionalnega zimskega rokometnega prvenstva Ribnice, ki ga organizira RK Inles. Doseženi so bili naslednji rezultati: Donit — Slovan 16:25 (9:14), Itas — Grosuplje 20:18 (11:5), Inles I — Mokerc 27:12(15:7), Inles II — Ponikve 22:17 (11:6), Slovan — Mokerc 21:14 (10:3), Donit — Grosuplje 12:24 (7:12), Ponikve — Itas 15:25 (13:17) in Inles I — Inles II 22:20 (10:10). Po prvem kolu so s 4 točkami na vrhu lestnice Slovan, Inles I in Itas.
M. G.-č.
ŠPORTNO SREČANJE MLADIH
GABRJE — 15. februarja ob 10. uri bo na smučišču pri Gospodični na Gorjancih zimskošportno srečanje mladih. Prireditev, katere pokrovitelj bo Industrija motornih vozil iz Novega mesta, pripravlja OO ZSMS Gabrje v sodelovanju s Smučarskim društvom Gorjanci-Gabrje. Na nedeljskem športnem srečanju se bodo tekmovalci pomerili v veleslalomu in sankanju na vrečah. Prijaviti se je mogoče po telefonu 85-969 in 85-968 in na smučišču eno uro pred startom. “
Krka); kategorija A (do 30 let): 1. Gačnik (VOO Novo mesto), 2. Kapš, 3. Jerman (obe Pionir); ekipno: 1. Krka 153,2. Pionir 150,3. Iskra Tenel 117,4. Novoles 102, 5. Novoteks 84, itd.; moški, kategorija D (nad 50 let): 1. M. Šonc (Krka), 2. Košir (Iskra), 3. Marolt (IM V); kategorija C (od 40do501et): 1. Vesel (Obrtno združenje),- 2. Derganc (Krka), 3. Henčič (Novoles); kategon-ja B (od 30do40let): 1 .Tratar(Pionir),
2. Dular (Novoles), 3. Oštrbenk (Pionir); kategorija A (do 301et): 1. M. Šonc ml. (Pionir), 2. Wachter, 3. Perič (oba Obrtno združenje); ekipno: 1. Novoles 459, 2. Krka 454, 3. Pionir 453, 4. Obrtno združenje Novo mesto 449, 5. Iskra Tenel 409, itd.
V nedeljo veleslalom na Javorovici
Zadnji rok za prijave je petek, 13. februarja
JAVOROVICA — Smučarsko društvo Šentjernej in tamkajšnja Iskra, tozd Hipot,sta tudi letos organizatorja tradicionalnega veleslaloma na Javorovici »Memorial IV. bataljona Cankarjeve brigade«. Tekma bo v nedeljo, 15. februarja, s pričetkom ob 10. uri, medtem ko pismene prijave zbira organizator na naslov: SD Šentjernej, Iskra-Hipot, Trubaijeva 7 (Mihael Recelj), do jutri, 13. februarja.
Tekmovanje bo štelo v posamični in ekipni razvrstitvi, na startu pa bo kar 11 kategorij. Kot zanimivost naj omenimo, da bo veleslalom na dveh progah, na Marjanovi bodo smučali mlajši in starejši pionirji, mladinci in člani, na Tončkini pa cicibani,cicibanke, mlajše in starejše pionirke, mladinke, članice, veterani in veteranke. Startnina znaša
1.000	din, kavcija 2.000, žrebanje številk pa bo 13. februarjaob 18. uri v OŠ Šentjernej. V primeru neugodnih snežnih razmer bo tekmovanje odpovedano najkasneje do 20. ure v soboto.
Vrsta novosti na sobotni cIzjmgAini V7C
LJUBLJANA — Osrednja novica s sobotne skupščine Kolesarske zveze Slovenije je gotovo ta, daje postal novi predsednik kolesarske organizacije Metličan Jože Mozetič. Dolenjskemu in belokranjskemu kolesarstvu je to seveda lepo priznanje in upati je, da bo z novim vodstvom v slovenskem kolesarstvu zavel tudi nov veter. Ob tem je treba omeniti še, daje v predsedstvu zveze tudi Marjan Zupanc, predsednik KD Krka, v strokovnem svetu pa še Novo-meščan Jože Majes.
Sicer pa je sobotna skupščina prinesla še nekaj novosti. Tako so delegati sprejeli sklep, da v predsedstvu zveze ne sme biti profesionalnih kolesarskih delavcev, prav tako pa člani strokovnega sveta ne morejo biti zvezni selektorji. In še nekaj jezbu-dilo veliko zanimanja med udeleženci skupščine: slovenski nacionalni program razvoja kolesarstva, ki gaje predlagal Jože Majes. Delegati so program soglasno podprli, njegova izvedba paje ena osnovnih nalog novega predsedstva. Bistvo tega programa je v tem, da morajo biti nosilci razvoja kolesarstva na posameznih območjih regije, najmočnejši klub v posamezni regiji pa naj strokovno in temeljito dela le s člansko vrsto. To naj bi pomenilo, da bo Slovenija v prihodnosti imela kakšnih 10 močnih klubskih vrst, kar bi seveda moralo prinesti željeno in pričakovano kvaliteto. Sicer pa kaj več o vsem tem v eni naslednjih številk.
VELESLALOM ZA POKAL BELE KRAJINE
SEMIČ — Tukajšnji smučarski klub »Iskra« pripravlja za nedeljo, 22. februarja,ob 12.urinaGačahtekmovanje v veleslalomu za 1. pokal Bele krajine. Tekmujejo lahko vsi Belokranjci od cicibanov do veteranov, pismene prijave pa bo do petka, 20. februarja, sprejemal Marko Banovec v semiški Iskri. Prijaviti se bo moč tudi na smučišču najpozneje uro pred tekmovanjem. Prvi trije posamezniki v tekmovalnem razredu bodo prejeli medalje, najboljši smučar na tekmovanju pa pokal Bele krajine. Po tekmovanju bo žrebanje praktičnih nagrad, ki jih bodo prispevale delovne organizacije iz Bele krajine in novomeške občine.
22. SPOMINSKI POHOD NA STOL
JESENICE — Planinska društva jeseniške občine in občinski odbor ZZB NOV organizirata med 20. in 22. februarjem tradicionalni, letos že 22. zimski spominski pohod na Stol. Prvi dan, 20. februarja, bodo najprej krenili na pot šolarji po poteh Cankarjevega bataljona, v soboto in nedeljo, 21. in
22.	februarja, pa bo pohod ostalih udeležencev na Stol. Oba dneva bo pred Valvasorjevim domom proslava kot vedno pa bodo tudi tokrat tistim, ki so se pohoda udeležili 10-ali 20-krat, podelili posebne plakete. Novost letošnjega pohoda je, da bodo kontrolne liste delili le pri Prešernovi koči na Stolu.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
ČRNOMELJ — NK Bela krajina in skupščina občine Črnomelj organizirata v petek, soboto in nedeljo turnir v malem nogometu, ki bo potekal všpor-tni dvorani Loka. Žrebanje parov bo danes, 12. februarja, ob 18. uri v hotelu Bela krajina, vse informacije paje moč dobiti na telefon (068) 51-013. Zmagovalno ekipo čaka 50 tisočakov, drugouvrščeno 30 in tretjeuvrščeno 20.000 din, n agrajeni pa bodo tudi najboljši igralec, strelec in vratar turnirja.
M. G-č.
MARAŽ IN FLISARJEVA
TREBNJE — Kegljači trebanjskega Mercatorja so pred dnevi končali svoje klubsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 24 tekmovalcev. Med moškimi je zmagal Maraž, ki je podrl 5.049 kegljev, sledijb pa: Goleš 5.004, Gričar 4.805 itd. Še vrstni red pri ženskah: Flisar 2.299, Veber 2.246, Janežič 2.103 itd.
TEDEN KOŠARKE NA MIRNI
MIRNA — V minulem tednu so bili košarkarji mirenskega Partizana kar dvakrat gostitelji srečanj v II. republiški ligi — zahod. Tako so v torek odigrali ponovljeno srečanje z Radovljico in zmagali s 94:89, v petek pa so ugnali še vrsto Etikete iz Žirov s 101:91.
Kdaj bo konec životarjenja?
Tako se sprašuje nekaj zagnancev, ki še vztrajajo v aeroklubu Bela krajina — Premalo članov, šolanega kadra, ur letenja — Edino letalo v okvari
SEMIČ — Delo aerokluba Bela krajina, kije bil ustanovljen leta 1975, je v zadnjem času skoraj povsem zamrlo, vendar se sedaj, po besedah tajnika Franca Starihe, začenjajo za belokranjske letalce boljši časi. Seveda le pod pogojem, da jim bo uspelo dobiti 3 milijone dinaijev, kolikor bodo v letošnjem letu potrebovali za šolanje svojih članov.
Trener nov, cilji ostali isti
Lojze Babnik prevzel odbojkarje Pionirja — Za obstanek v ligi potrebne vsaj štiri zmage — Težave tudi prihodnjo sezono
NOVO MESTO — Številne ljubitelje odbojke na Dolenjskem je pred dnevi presenetila vest, da je že med pripravami na Lošinju ekipo novomeškega drugoligaša vodil novi trener Lojze Babnik, dolgoletni Pionirjev igralec. Treba je ob tem zapisati, da je bil Babnik tako rekoč prisiljen ugrizniti v ta posel, saj je dosedanji trener Novomeščanov Davorin Gregurek odstopil. Sam je povedal, da je za to več razlogov, osnovni pa verjetno ta, da v Novem mestu, kot pravi, ni pravega razumevanja za razvoj odbojke, kar da je bila osnovna ovira pri uresničevanju njegovih ciljev. No, naj bo kakorkoli, Gregurek je novomeški odbojki vendarle veliko dal in tudi njegova zasluga je, da ta šport ni zdrknil že niže, kot je danes. In kako se je v novi vlogi znašel Lojze Babnik?
»Naš cilj pred nadaljevanjem prvenstva, ki starta še v soboto, v Novo mesto pa prihaja ekipa Interpleta iz Brškega, je enak kot pred startom ligaških bojev: ostati v II. zvezni ligi. Priprave na Lošinju so uspele, odigrali smo že nekaj srečanj, tako da pripravljeni čakamo novih obračunov. Tudi igralski kader je enak, če seveda odštejemo Gregureka, njegovo vlogo pa bo moral prevzeti mladi Goleš.
Tudi Komadina bo še ostal v Novem mestu, vse to pa ob dokaj ugodnem spomladanskem razporedu srečanj daje objektivne možnosti, da uspemo v boju za obstanek. Po nekaterih izračunih naj bi bilo za kaj takega dovolj 16 točk; doslej jih imamo 8, potrebne so torej še štiri zmage. Upam, da bodo mladi zmogli breme, kije sedaj na njih.«
Letos torej boj za obstanek, kako pa v prihodnje?
»Vse kaže, da še najmanj eno leto ne bomo splezali na zeleno
vejo. Po končanem prvenstvu gredo namreč služit vojaški rok Koprivnik, Goleš, Resnik, Dreno-
*
Lojze Babnik: »Možnosti, da obstanemo v ligi, so povsem objektivne, v spomladanskem delu prvenstva potrebujemo še 4 zmage.«
vec, iz JLA pa prihajajo Berger, Mikič, Lindič. Kot je razvidno, bomo jeseni še v večjih škripcih z igralci, kot smo danes, in vse kaže, da bomo morali vrste zapolniti z igralci pionirske vrste. Opogumlja pa, da slednji veliko obetajo, zaledje imamo dobro. Tu se poznajo sadovi dela Jankoviča in kasneje Gregureka, saj imamo danes 16 izredno obetavnih mladih odbojkarjev. Kar štirje pionirji so v republiški reprezentanci, v reprezentanci SRS sta tudi Goleš in Travižan; tako lahko upamo, da bo novomeška odbojka čez kaki dve, tri leta ponovno zasedla mesto, kot ga je imela včasih.«
Očitno je, da ste v klubu prekinili staro prakso, sedaj se naslanjate zgolj na lastne moči.
»Res je, politika kluba je danes drugačna, kot je bila pred leti. Nič več ne bomo vabili v svoje vrsteig-ralcev od zunaj, naslonili se bomo na lastne moči. Poleg tega se mi zdi, da se tudi v novomeškem športu odnos do odbojke le spreminja. Če drugega ne, imamo sedaj na voljo več terminov za vadbo v športni dvorani pod Marofom, prvič doslej kar v petih dneh na teden. Upam le, da bomo kos tudi hudemu finančnemu bremenu, saj stanejo prvenstvena tekmovanja vseh treh ekip (poleg prve moške tekmuje še ženska vrsta v II. SOL in pionirska, prav tako v drugi republiški ligi) letos kar dve stari milijardi.«
B.	BUDJA
Drugače bo klub še naprej ostal lena papirju, zadnjim neuspešnim letom pa bodo lahko prišteli še eno. Načrt, da bi izšolali letalce, je namreč star že nekaj let. Leta 1981 se jih je res šolalo 5, a od teh danes, poleg dveh ostalih, leti le eden. A še ti so bili lani v zraku na jadralnem letalu 15, na motornem pa le 3 ure. Problem je seveda denar. Klub bi moral pri Dolenjskem letalskem centru plačati stroške letenja in šolanja, vendar je bilo plačilo le simbolično. V glavnem so odslužili z lastnim delom. Klub sicer ima jadralno letalo, ki je edino osnovno sredstvo, a je letelo le eno sezono, kajti prepovedali so njegovo uporabo zaradi tovarniške na-
Nesrečen poraz Pionirja
Zadnja preizkušnja pred sobotnim startom
LJUBLJANA — V okviru priprav na sobotni start spomladanskega dela prvenstva vil. zvezni ligi so odbojkarji novomeškega Pionirja nastopili na republiškem zimskem prvenstvu v Ljubljani. Na turnirju je sodelovalo 14 ekip, največje presenečenje pa sta pripravila Triglav, kije izločil ekipo Fuži-narja, in Narodni dom, ki je v predtekmovanju izločil drugoligaša Bled.
Novomeščani so igrali po pričakovanju. V predtekmovalni skupini so najprej z 2:1 premagali Kamnik, nato pa s po 2:0 še Hoče in Kočevje. Na najtežjo oviro so naleteli v polfinalu, kjer so se srečali z Narodnim domom. Novomeščani so povedli z 1:0 v setih in
• Sobotno prvenstveno srečanje med Pionirjem in Jedinstvom-Interplet iz Brčkega v novomeški športni dvorani se bo pričelo ob 18. uri.
pake, ki je v dveh letih proizvajalec ni odpravil.
V klubu niso imeli sreče tudi pri gradnji letališča na Otoku. »Čeprav je bilo letališče vneseno v prostorski plan metliške občinske skupščine, pa naših načrtov pri komasaciji zemljišč niso upoštevali. Odgovorni so dejali, da je letališče utopija, kar pa ni res, le veliko volje je potrebno imeti. Ureditev letališke steze ne bi stala Belokranjce niti dinarja, le 7 hektarov zemlje, ki je v družbeni lasti, bi morali združiti,« pove Stariha in pristavi, da z letališčem zemljišč ne bi uničili, ampak obogatili, saj bi iz tretjerazrednih naredili prvorazredna. Možnost, da bi bilo na Otoku letališče, je še vedno, vendar bi bilo sedaj veliko več dela z ureditvijo lastninskih razmerij.
V TREBNJEM TEČAJ KARATEJA
TREBNJE — Karate klub Trebnje organizira začetni tečaj karateja v dvorani trebanjske osnovne šole. Tečaj se bo pričel 19. februarja ob 19.30, prijaviti pa seje moč pred pričetkom tečaja ali vsak torek in četrtek med 19.30 in
21.	uro v dvorani osnovne šole.
Aeroklub Bela krajina ima poleg vseh naštetih težav še zelo maloštevilno članstvo. Včasih je štel po 70 članov, sedaj pa zaradi mačehovskega odnosa do letalstva, ki živi samo še zaradi en-tuziazma posameznih zagnancev, le še
Franc Stariha
30 članov, od tega 3 letalce in 8 modelarjev. Slednji delajo le v Semiču, kjer je tudi sedež kluba.
Kljub problemom pa po besedah Starihe ne obupujejo. Radi bi, da bi tudi v Beli krajini končno spoznali, kako pomembno je letalstvo, ne nazadnje tudi za razvoj turizma in gospodarstva.
M. BEZEK-JAKŠE
Cilj je univerziada
Mladen Grgič, atlet zagrebškega Dinama, služi vojaški rok v Novem mestu — Uspešen tudi v uniformi
v drugem vodili že z 11:4, a so bili v odločilnih trenutkih premalo zbrani in zmago prepustili nasprotniku. V boju za 3. mesto so nato Pionirjevi igralci ugnali Triglav s 2:1, medtem ko je bil v finalnem srečanju Salonit uspešnejši od Narodnega doma.
NK CELULOZAR PRED JUBILEJEM
KRŠKO — Pretekli petek je bila tu letna skupščina nogometnega kluba Celulozar. Na skupščini so pregledali svoje delo od lanskega avgusta, ko je klub spet zaživel, in izvolili so nova telesa. Predsednik kluba bo Silvo Gorenc. Med glavne naloge so zapisali popularizacijo tega športa in vzgojo lastnega igralskega kadra, začeli pa bodo tudi priprave za proslavo 65-letnice delovanja kluba.
V vojašnici Milana Majcna v Novem mestu so dobri športni uspehi že tradicija. Tudi lani šobili v enoti starešine Stanislava Galiča zadovoljni z množičnostjo v telesnokulturnih dejavnostih, na športnih tekmovanjih v okviru Ljubljanskega armadnega območja in v zveznem merilu pa so vojaki iz bršljinske vojašnice osvajali najvišja mesta. Eden najzaslužnejših za nedavne uspehe je prav gotovo 27-letni atlet zagrebškega Dinama Mladen Grgič, od lanskega septembra vojak v vojašnici Milana Majcna.
Grgič je doma iz Slavonskega Broda, v Zagrebu pa študira arhitekturo. Že nekaj let je eden naših najboljših tekačev na dolge proge. Največ uspeha so mu prinesli mali in veliki maratoni. Pohvali se lahko z zmagami na tekmovanjih doma in na tujem, najbolj pri srcu pa mu je prvo mesto na tradicionalnem malem maratonu v rojstnem kraju tovariša Tita Kumrovcu leta 1985. Na državnih prvenstvih v teku na 42,195 km je Grgič že dvakrat osvojil tretje mesto, večkrat paje nastopil v majici z državnim grbom.
Takoj po prihodu na služenje vojaškega roka je Mladen Grgič nadaljeval s treningom. Izkoristil je vsako prosto minuto, svojih obveznosti v borbenem usposabljanju pa niti za trenutek ni zanemarjal. Tudi starešine so
pokazali veliko razumevanja in Grgič se jim je že oktobra oddolžil z zmago na prvenstvu 'LAO v krosu. V Kranju je bil najboljši med skoraj 300 nastopajočimi. Še močnejša in številnejša konkurenca pa je bila na tradicionalnem teku tisoč vojakov v začetku leta v Beogradu. Tam je Grgič enoti iz Novega mesta pritekel tretje mesto.
Tudi pozimi Mladen Grgič marljivo trenira. S svojimi izkušnjami pomaga drugim vojakom — športnikom v Novem mestu in za nadaljevanje bogate športne tradicije novomeškeenote je tako poskrbljeno. Še posebej, ker je Mladen Grgič po uspešno končanem borbenem usposabljanju prevzel skrb za športne dejavnosti v vojašnici Milana Majcna.	«
Glavni športni cilj atleta iz Slavonskega Broda v letošnji sezoni je nastop na svetovnih študentskih igrah v Zagrebu. »Za izbirna tekmovanja moram biti kar najbolje pripravljen. Odločilen bo nastop na državnem prvenstvu v Zagrebu, ki bo aprila na isti progi, na kateri sebodo julija pomerili udeleženci maratonskega teka na univerziadi,« je svoje načrte predstavil Mladen Grgič. Kmalu bo verjetno lahko treniral tudi z atleti AK Novo mesto in stopnjeval formo do odločilnih nastopov. Upajmo, da mu bo uspelo.
IGOR BERGANT
Št. 6 (1956) 12. februarja 1987
DOLENJSKI LIST
19
sozd S —PHE emona
(3l
emona hoteli
šmartinska 130, 61001 Ijubljana. jugoslavija
TOZD HOTEL! RIVIERA - PORTOROŽ
EMONA HOTELI - JUGOSLAVIJA HOTEL SLOVENIJA - PORTOROŽ
VAS ZEBE? PRIDITE, PRI NAS VAM BO TOPLEJE!!!
Ugodne cene v udobnem hotelu, bazen z ogrevano morsko vodo. podvodna masaža, dobra hrana ter prijetna zabava in še veliko več. vas čaka v Hotelu Slovenija - Portorož, kraju s tradicijo gostoljubja in blago klimo.
CENE POLPENZIONA ŽE OD 5220 DINARJEV DALJE.
Posebni popusti za otroke do 10. leta starosti in tretjo odraslo osebo \ triposteljni sobi.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TELEFONU (066) 73-051 ALI NA NASLOV HOTEL SLOVENIJA, OBALA 33. 66230 PORTOROŽ.
PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!!!
SKUPŠČINE OBČIN ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO IN TREBNJE UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
naslednja prosta dela in naloge:
1. INŠPEKTORJA ZA PARNE KOTLE
2. POŽARNEGA INŠPEKTORJA
Pogoji:
Pod 1: visoka izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj,
pod 2: višja izobrazba požarne ali drugetehničnesmeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Za dela in naloge podi in 2sezahtevaše strokovni izpit in obvladovanje slovenskega jezika.
Inšpektorji so delavci s posebnimi pooblastili in bodo imenovani za inšpektorje.
Prednost pri izbiri pod 1 bodo imeli kandidati s stalnim prebivališčem na območju občine Novo mesto ali Trebnje, pod 2 pa kandidati s stalnim prebivališčem na območju občine Trebnje.
Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema Komisija za delovna razmerja pri Upravi inšpekcijskih služb, Novo mesto, Cesta kom. Staneta30, 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidateobvestili v30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
123/6-87
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO, n. sol.o.
RAZPISUJE
na podlagi samoupravnih splošnih aktov in sklepov delavskega sveta TOZD
dela individualnega poslovodnega organa 1. TOZD Tovarna opreme Mirna
2. TOZD Tovarna pohištva Črnomelj
Pogoji: višja šola ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih in vodilnih del Poleg zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj bomo pri izbiri kandidatov upoštevali tudi pogoj, da so kandidati s svojim dosedanjim delom dokazali socialistično samoupravno usmerjenost, odgovoren odnos pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, sposobnostzaorganiziranost dela in vodenje sodelavcev, da niso bili kaznovani ter pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki občin dolenjske regije.
Izbrana kandidata bosta imenovana za dobo 4 let. Kandidateza razpisana dela vabimo, da svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v razpisu oddajo v 15 dneh na naslov: Kadrovsko pravni sektor DSSD, Novo mesto, Zagrebška 20, Novo mesto, »za razpisno komisijo TOZD«.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o sklepu v zvezi z razpisom v 30 dneh.
OBJAVLJA
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja v DSSD prosta dela in naloge v kadrovsko pravnem sektorju — izobraževalni center:
organizator usmerjenega izobraževanja
Pogoji: — organizator dela, ki ima pred tem končano srednjo šolo tehnične smeri — 2 leti delovnih izkušenj
Kandidate vabimo, da svoje vloge oddajo v roku 8_dni na naslov: Kadrovsko pravni .sektor DSSD, Zagrebška 20, Novo mesto.
124/6-87
V skladu s 15. čl. sprememb in dopolnitev statuta DO, sprejetih od 27. 7. 1982 do 16. 9. 1982. ter IS £!. sprememb in dopolnitev statuta DO, sprejetih 27. 6. 1980, delavski svet
DO GIP PIONIR Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge
ČLANA POSLOVODNEGA ODBORA za proizvodno tehnično koordinacijo
Za člana PO je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima visoko strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in zadolžitvami ter 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih delovnih opravil ali
— da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in zadolžitvami ter 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih delovnih opravil ali
— da ima srednje strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in zadolžitvami ter 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih delovnih opravil,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Kandidat bo imenovan za člana PO za štiri leta.
Vloge z dokazili o izobrazbi in dosedanjem delu ter z življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave v zaprti ovojnici s pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO« na naslov: GIP PIONIR, Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek.
Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po sklepu delavskega sveta o imenovanju.
117/6-87
VIO Trebnje TOZD Center za izobraževanje in kulturo TREBNJE, Kidričeva 2
Se je čas, da se vpišete v spomladanske tečaje:
1. STROKOVNEGA IN SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA
— skladiščno poslovanje
— strojepisje
— krojenje in šivanje
— gospodinjstvo in kuhanje
— za voznike viličarjev
— za upravljavce težke gradbene mehanizacije
— za upravljavce avto in mostnih dvigal
2. V JEZIKOVNE TEČAJE (začetne in nadaljevalne)
— angleščine
— nemščine
3. Prijavite pa se lahko tudi še v program za poklic EKONOMSKI TEHNIK (izobraževanje ob delu)
PRIJAVE sprejemamo pisno ali po telefonu v Centru za izobraževanje in kulturo, Trebnje, Kidričeva 2, telefon 068 44-558, 44-183, do konca februarja 1987.
122/6-87
® novoles
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto — Straža
Delavski svet TOZD TKO razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodja obrata Radatoviči pod pogoji:
— VI. stopnja kemijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj ali z delom oc-njene delovne sposobnosti;
2. vodja obrata Metlika
— VI. stopnja kemijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj oz. z delom ocenjene delovne sposobnosti.
Poleg navedenih veljajo še naslednji pogoji: organizacijske in vodstvene sposobnosti in osebnostne kvalitete, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati oddati v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat Straža, kadrovsko-socialna služba, s pripisom »za razpisno komisijo TOZD TKO«
Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
Vodja računovodske službe pod pogoji:
— visoka šola ekonomske ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom ocenjene delovne sposobnosti
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, Straža, kadrovsko-socialna služba, z oznako »za razpisno komisijo«.
121/6-87
Opekarna Novo mesto, p. o. Zalog 21, Novo mesto
Komisija za delovna razmerja,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. prodajalec gradbenega materiala
2. komisionar
3. strojniK težite graauenc iiiendiii<.ečljc
4. voznik viličarja
5. opekarski delavec
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— podi in2: končanašolazaprodajalcein2letidelovnih izkušenj,
— pod 3: končanih vsaj 6 razredov osnovne šole, izpitza opravljalcaTGM in izpit B kategorije,
— pod 4: končanih vsaj 6 razredov osnovne šole, tečaj za viličarista ali vozniški izpit B kategorije
— pod 5: končana osnovna šola.
Pisne ponudbe z vloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejov15dneh po objavi. O izbiri bomo kandidateobvestiliv15dnehposprejemusklepa o izbiri.
130/6-87
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD GRADNJE NOVO MESTO Ljubljanska 47
Komisija za delovna razmerja TOZD
objavlja dela in naloge
več KV zidarjev več KV tesarjev 2 KV kovinarja 1 NK delavec s končano osnovno šolo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: CestnopodjetjeNovomesto — TOZD Gradnje Ljubljanska 47, 68000 Novo mesto. Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po objavi.
129/6-87
DO Avtopromet, gostinstvo in turizem GORJANCI Vavta vas
1. Delavski svet TOZD Gostinstvo
razpisuje prosta dela in naloge
DIREKTORJA TOZD
Poleg splošnih pogojev in pogojev iz 511. členaZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gostinsko-turistične, ekonomske, pravne ali komercialnesmerializ delom pridobljeno delovno zmožnost,
— da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto.
2. Delavski svet TOZD Avtobusni promet
razpisuje prosta dela in naloge
DIREKTORJA TOZD
Poleg splošnih pogojev in pogojev iz 511. ČlenaZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo prometne, ekonomske ali pravne smeri ali z delom pridobljeno delovno zmožnost,
— da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah,
— da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru. Ponudbe z dokazili naslovite na DO GORJANCI Vavta vas, p. Straža — za razpisno komisijo TOZD Gostinstvo oziroma TOZD Avtobusni promet. Ponudbe bomo sprejemali 15 dni po objavi.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
131/6-87
jOeti
0 belokranjska trikotažna industrija metlika
BETI Metlika
Komisija za medsebojna razmerja TOZD Metraža objavlja prosta dela in naloge:
razvojnega tehnologa
Pogoji:
— dipl. ing. strojništva — VII. kat. zahtevnosti
— 3 leta delovnih izkušenj ali:
— ing. strojništva — VI.
— 5 let delovnih izkušenj.
Kandidati naj vložijo prijave v 8 dneh po dnevu objave. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Prijave zbira Kadrovska služba DO BETI Metlika.
119/6-87
GRADBENO IN KOMUNALNO PODJETJE TREBNJE TOZD GRADBENIŠTVO TREBNJE komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta deta in naloge za nedoločen čas
1. TEHNIČNI VODJA TOZD
Pogoji:
— dipl. inž. gradbeništva
— strokovni izpit
— 3 leta delovnih izkušenj
2. VODJA GRADBENE OPERATIVE TOZD
Pogoji:
— dipl. inž: ali inž. gradbeništva
— strokovni izpit
— 3 leta delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gradbeno in komunalno podjetje Trebnje, TOZD GRADBENIŠTVO Trebnje, Golievtrg št. 9.
Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po preteku roka za zbiranje prijav.
135/6-87
lesni kombinat n.sola ncvo mesto-straža
Delavski svet TOZD BOR
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
TEHNIČNI VODJA TOZD
pod pogoji:
1. VII. stopnja lesne smeri ali druge ustrezne,
4 leta delovnih izkušenj na enakih ali ustreznih nalogah
2. moralno-politične kvalitete
3. osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju obrazcev pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: »NOVOLES« TOZD BOR Krško, z oznako »za razpisno komisijo«-.
127/6-87
ČRNOMELJ
DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD KOMUNALA
Odbor za medsebojna razmerja
Objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1. obračunavanje storitev za obrate
2. zahtevnejša vodovodno monterska in vzdrževalna dela
Pogoji:
pod 1) V. stopnja strok, izobrazbe — smer gradbeni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, pod 2) IV. stopnja strok, izobrazbe, monter in upravljalec energetskih naprav, smer vodovodni inštalater,
3 leta delovnih izkušenj.
Pisne prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD Komunala 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v7dneh od dneva sprejetegasklepao izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 30 dneh od dneva poteka razpisnega roka.	134/6-87
m trebanjska industrija montažnih objektov n.sol.o. trebnje
trimo TOZD MONTAŽA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za 2 ZIDARJA
1 VODOVODNEGA INŠTALATERJA
Poleg ustrezne kvalifikacije morajo kandidati imeti vsaj 2 leti delovnih izkušenj. Delavce potrebujemo za izvajanje montažnih del v tujini — Angola.
Delovno razmerje želimo skleniti le za določen čas 6 mesecev oziroma do dokončanja del na gradbišču. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov TRIMO Trebnje, Prijatljeva 12, Trebnje 68210 Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.
128/6-87
Delovna organizacija AGROTEHNIKA — GRUDA,
proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o. Ljubljana, Titova 38 — 40 Komisija za delovna razmerja TOZD PROIZVODNJA n.sol.o.
Ljubljana, Titova 40
objavlja prosta dela in naloge v pitališču govedi—farmi v Globokem pri Brežicah
VZDRŽEVALEC MEHANIZACIJE — HRANILEC IN OSKRBOVALEC ŽIVINE
Pogoj: končana IV. stopnja izobrazbe — mehanikkmetij-skih strojev, opravljen izpit za vožnjo traktorja ter 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljubljana, Titova 38,8 dni po objavi.
Kandidate bomo obvestili v desetih dneh po izbiri.
132/6-87
K
k
v veleblagovnici Nama Kočevje
SFISHER
konsignacijska prodaja akustičnih in TV aparatov
hiša dobrega nakupa!
ŠPORTNI DAN
V torek smo'imeli športni dan. Na smučiščih Javorovice je bilo šolsko smučarsko prvenstvo za cicibane in pionirje. Najboljši smučar je Jernej Šuštaršič iz sedmega razreda. Manj vešči smučarji in sankači smo ostali na bližnjih hribih, v Rabinah in Bunkerju. Seveda smo tudi tekmovali.
DARINKA BRATKOVIČ,
MOJCA BRULC k OŠ Šentjernej
PO POČITNICAH
V četrtek, 5. februarja, so si učenci od prvega do petega razreda ogledali film Eni, učenci višje stopnje pa smo , imeli športni dan. Fantje in dekleta, ki znajo smučati, so smučali, drugi so se sankali, veliko pa nas je šlo na pohod. V petek pa so šli učenci šestih, sedmih in osmih razredov gledat film Rjovenje. Nekateri pa so tudi že resno prijeli za učenje.
DURATA TOLIČ OŠ Črnomelj:
TENIŠKI TEČAJ
Med zimskimi počitnicami je naša šola organizirala teniški tečaj zaučence višje stopnje. Vodil gaje Peter Simčič. Udeležilo se gaje lOučencev. Učilismo se pet dni, šesti dan smo imeli manjši turnir. Učenci nižje stopnje pa se že od oktobra lani učijo igrati tenis pod vodstvom učiteljev brežiškega teniškega kluba.
PRIMOŽ JESENKO, 6,a OŠ bratov Ribarjev Brežice'
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega očeta, tasta, in dedka
STANETA BREGARJA
— borca 10. SNOUB, ljubljanske, Gor. Brezovo 11,
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vso pomoč v težkih trenutkih. Še posebna zahvala govornikom, sodelavcem STILLES-a Sevnica, LISCE Sevnica, KO ZZB Sevnica, Ribiški družini Sevnica, Delavski pihalni godbi Sevnica in gospodu župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
Sevnica, 27. 1. 1987
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče in brat
MARKO HRNJAK
Brašljevice 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki stenam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje,darovali cvetje in vence ter ga v velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Se posebej se zahvaljujemo dr. Mlačku in DO Novoles iz Metlike.
Žalujoči: žena, sin, snaha, hčerka in vnuki
ČRNOMELJ
DO »GOK« ČRNOMELJ DELAVSKI SVET TOZD BEGRAD
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat
VODJA TEMELJNE ORGANIZACIJE BEGRAD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo, gradbene ali temu sorodne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih,
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in socialističnedružbene ureditve, da je moralno neoporečen in da izpolnjuje pogoje glede na 511. člen. zakona o združenem delu.
— da ob imenovanju poda program razvoja TOZD. Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija TOZD Begrad v roku 8 dni po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 7 dneh od dneva sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 30 dneh od dneva poteka razpisnega roka.
133/6-87
ZAHVALA
V 83. letu starosti je umrla naša mama, stara mama in sestra
ANTONIJA GLIHA
roj. REPAR
iz Žužemberka 10
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družini Novak in Kocmur ter iMarici Ponikvar za pomoč v najtežjih trenutkih, Martinu Šuštaršiču za ganljivi govor ob odprtem grobu, žužemberškim pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Žužemberk, Jama, Izlake, Kočevje, Buenos Aires
Zakaj si morata nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti? ' Odkar utihni! je tvoj glas. žalost, bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
7. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mamica, hčerka in vnukinja
DANICA HOČEVAR
z Gorice 9 pri Leskovcu
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v spominu in krasite njen grob. Žalujoči: vsi njeni
V našem domuje praznina, v srcih naših bolečina
ZAHVALA
V 86. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
BARBARA ŽAGAR
roj. PUPIČ
Damelj 15, Vinica
Ob boleči izgubi se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi ZB Sinji vrh za venec in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
II TEM TEI1NII If AQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V I CIYI I CUNU VAČ LAIlimA prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 12. februarja — Zvonko Petek, 13. februarja — Katarina Sobota, 14. februarja — Valentin Nedelja, 15. februarja — Jovita Ponedeljek, 16. februarja — Julijana Torek, 17. februarja — Aleš Sreda, 18. februarja — Hilda Četrtek, 19. februarja — Konrad
LUNINE MENE 13. februarja ob 21.59 ■
• ščip
kino
BREŽICE: 13. in 14. 2. ameriška erotična komedija Pekoča paprika. 15. in 16.2. angleški sprektakel Daljna prostranstva. Od 17. do 19.2. ameriški erotični film Strasti.
ČRNOMELJ: 12. in 15. 2. ameriški film Žrelo II. 13.2. brazilski film Sanje neke ženske. 15. 2. ameriški film Tarzan. 17. 2. ameriški film Biti ali ne biti. 19. 2. italijanski film Ženska v ogledalu.
KRŠKO: 12. 2. ameriški fantastični film Groza v ulici brestov. 14. 2. ameriški vvestern Bledolični jezdec. 15. 2. ameriški triller Kristina. 17. 2. (ob 18. uri) Neustrašni popaj; nemška ljubezenska drama (ob 19.30) Dekle z regratom. 18. 2. ameriška drama St. Elmo’s fire. 19. 2. ameriška komedija Topli obrok.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 12. 2. filmsko gledališče — ameriški glasbeni film Ostati živ. 13.2. (ob 18. in 20. uri) ter 14. in 15. 2. (ob
16.) Človek, imenovan Buldožer. 13.
2.	(16.) Terminator. 14. 2. ameriški triller Park je moj. 16. in 17. 2. ameriški pustolovski spektakel Oddaljena prostranstva. 18. 2. ameriški akcijski film Upor v vojaški akademiji. 19. 2. filmsko gledališče — ameriški glasbeni film St. Elmo's fire.
NOVO MESTO —DOM JLA: Od 13. do 15. 2. ameriški kriminalni film Morilec v hiši. Od 16. do 18. 2. domači triller Miss.
SEVNICA: 12.2. komedija Micki in Maude. 13. in 14. 2. mladinski film St. Elmo’s fire. 15. in 16. 2. avanturistični film Indiana Jones. 18. in 19.2. drama V zaporu.
službo dobi
ZAPOSLIM monterje centralne kurjave in vodovoda ali kooperanta. Stanovanje zagotovljeno, OD po učinku. Tel. (064) 24-728. (633-SD-6) NATAKARICO, KV ali N KV, sprejme gostilna Zupančič, Žužemberk. Tel. (068) 84-107. Plačilo po dogovoru. (512-SD-5)
VABIMO šivilje iz krške in novomeške občine, ki bi želele delati na domu, da se oglasijo na naslov POZD MARIJA VIDIC, Sevnica, ali po telefonu 81-245. (račun-SD-6)
stanovanja
ZAMENJAM enosobno družbeno stanovanje v Novem mestu za enako v Krškem. Informacije na telefon 23-072. (629-ST-6)
V KRŠKEM najamem garsonjero ali manjše stanovanje. Telefon 77-196, od
15.	ure dalje. (659-ST-6
MLAD PAR nujno išče stanovanje ali garsonjero v Novem mestu ali okolici. Tel. 26-747. (729-ST-6)
motorna vozila
OPEL KADET, letnik 1982, prevoženih 45.000 km, prodam. Jože Sneler, Sela 6, 68343 Dragatuš. (P6-5MO) JAVO 350 L šport, novo, nujno prodam. Jože Tomažič, Slančji vrh 1 a, 68295 Tržišče. (630-MV-6)
PRODAM moped, nov, APN 6, telefon (068) 82-844. (P6-8MO)
Z 101 GTL 55, letnik 1983, ohranjeno, prodam. Arnuš, Dolenjske Toplice 151. (612-MV-6)
ZASTAVO 750, letnik 1975, obnovljeno, garažirano, registrirano do konca leta 1987, prodam. Telefon 25-812, popoldne. (625-MV-6)
PO ZELO ugodni ceni prodam ^ohranjeno Z 101, letnik 1974, registrirano do julija 1987. Tel. 21-040 int. 305, Šmit. (P6-10MO)
VW 1200, letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. Zlatko Zanoški, Dolenjske Toplice 46. (634-MV-6) Karamboliran R 4 prodam tudi po delih. Janez Fabjan, Dolenjske Toplice 102. (636-MV-6)
Z 750,1964, ohranjeno, registrirano do septembra, prodam. Hrovatič, Šukljetova 31, tel. 27-249. (637-MV-6) ZASTAVO 750, letnik 1985, regist-riano do februarja 1988, prodam. Ogled po 15. uri ali v soboto dopoldne. Jože Gril, Dobindol 3, Uršna sela. (727-MV-6)
Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Cena 235 SM. Informacije na tel. 28-026, popoldne. (719-MV-6)
PRODAM dobro ohranjen TOMOS APN 6. Marinčič, Grmovlje 30, 68275 Škocjan. (725-MV-6)
PRODAM TAM 110 T, letnik 1980. Tel. (063) 745-221. (708-MV-6)
ZASTAVO 101 GT 55, 27.500 km, star tri leta, prodam. Informacije na telefon 26-897, od 14. 2. 1987 dalje, popoldne. Milena Hren, Veliki Slatnik 3, Novo mesto. (714-MV-6)
ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prodam. Kumljanc, Jerman vrh 16, Bučka. (715-MV-6)
AMI 8 karavan, registriran, v dobrem stanju, prodam za 25 M. Ernest Kožar, Vel. Malence 40 a, 68262 Krška vas. (712-MV-6)
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Groblje 8, Novo mesto. (71 l-MV-6) PRODAM ZASTAVO 1500 po delih ali skupaj. Viktor Fišter, Sp. Laknice 22,68230 Mokronog. (678-MV-6) PRODAM dobro ohranjen tovorni avto kiper MAN 735, reg. 8 t. Vili Šiško, Hrastje 22, Šentjernej. (676-MV-6)
GOLF JGL diesel, letnik oktober 1984, bele barve, prodam. Jože Urbančič, Mirana Jarca 26, Novo mesto. (679-MV-6)
Z 750 LE, letnik 1980, prodam. Janez Močan, Kočarija 1, Kostanjevica. (670-MV-6)
R 4, letnik 1983, dobro ohranjen, 18000 km, ugodno prodam. Peter Iskra, Otočec 32. (680-MV-6)
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, 22000 km, prodam. Franc Bartolj, Dolnje Lakovnice 7. (8 l-MV-6)
PRODAM obnovljen kombibus, letnik 1978, 2200, dva TAMA 6500, en kiper, drugi hiap za hlodovino in mercedes 190 D REPAŠ. Tel. (068) 85-218, Zdravko Robek, Dobruška vas 29,68275 Škocjan. (682-MV-6)
R 4, letnik 1979, prodam. Registriran do decembra 1987. Tel. 25-859. (658-MV-6)
Z 750, staro dve leti, prodam ali zamenjam (jugo, Z 101). Tel. 72-029, 72-383, dopoldne, Prosenik. (683-MV-6)
JUGO 45, letnik 1984, 22000 km, prodam. Marjan Gril, Uršna sela 46. (660-MV-6)
ZASTAVO 750 S prodam. Marjan Kos, V Brezov log 16, Novo mesto. (688-MV-6)
ZASTAVO 126 P, letnik 1977, registriran do oktobra, prodam. Groblje 26, Šentjernej. (691-MV-61)	l1
GOLFA, starega eno leto, prodam. Tel. (068) 22-871. (692-MV-6)
LITE obroče z gumami za golfa prodam. Brane Uhemik, Otočec 48. (694/MV-6)
RENAULT 4 GTL, letnik december 1983, prodam. Andrej Košak, Ko-štialova 24, Novo mesto. (696-MV-6) ZASTAVO 750, starejši letnik, prodam. Anton Turk, Mali Cerovec 2, Novo mesto. (700-MV-6)
Z 101, letnik 1978, in fiat 131 prodam. Tel. 42-527. (702-MV-6)
R 4 GTL, star štiri leta, prodam. Tel. 32-457. (703-MV-6)
ASCONA 16, letnik 1979, ugodno prodam. Veno Brčina, Podturen 11. (704-MV-6)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Llndič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna Številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne In družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriikih dolarjev ali 70 DM (oz. druga valuta vtej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm viSIne v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.600 din, na prvi ali zadnji strani 5.200 din, za razpise, licitacije ipd. 3.300 din. Mali oglas do deset besed 1.300 din, vsaka nadaljnja beseda 130 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročnjSki oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupSčine SRS (St. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Silvo Prijanovič, Belčji vrh 4, Dragatuš, tel. dopoldne 51-400. (705-MV-6) Z 101, letnik 1981, prodam. Verstovšek, Volčičeva 43, tel. 27-343, popoldne. (642-MV-6)
Ž 750, letnik 1979, prodam za 37 SM. Dane Lozar, Brdarci 9, Dragatuš. (653-MV- 5)
ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. Darko Gorenc. Zbure 34, Šmarješke Toplice. (656-MV-6)
Z 750, letnik 1977, registriran do 20.
10.	1987, prodam. Informacije na tel. 27-062, popoldne. (687-MV-6)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel.
25-812, popoldne. (662-MV-6)
PO UGODNI ceni prodam dve Z 750, ena je za popravilo, ena je za dele, vsak dan po 15. uri. Silvo Kovač, Gor. Impolje 8, 68293 Studenec. (664-MV-6)
MINI MORIS, letnik 1971, prodam. Kastelic, Bršljin 19, Novo mesto. (669-MV-6)
ZASTAVO 850, letnik november 1984, prodam. Franc Avguštin, Podturen 78. (667-MV-6)
GOLF, september 1981, prodam. Jože Seničar, Smolenja vas 15 a. (718-MV-6)
Z 101 GTL 55, letnik 1985, ohranjeno, prodam. Cena 235 SM. Informacije na tel. 84-922, po 15 uri. (737-MV-6)
GOLF diesel, letnik 1984. Vene, tel. (068)43-707, popoldne. (P6— 15MO) LADO KARAVAN 1200, letnik 1978, in LADO 1200, letnik 1974, obe registriranima celo leto, ter vse dele za lado 1200 prodam. Tel. 72-446. (751-MV-6) VW 1500, letnik 1970, prodam. Tel. 79-107, od 7. do 14. ure. (739-MV-6) OPEL KADET karavan, letnik 1976, garažiran, prodam. Informacije po 19. uri na tel. (068) 71-271. (745-MV-6) ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, garažirano, staro tri leta, 15000 km, prodam. Tel. 40-267. (746-MV-6) LADO 1200, letnik 1973, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 62-516 int. 16, vsak dan do 14. ure.(747-MV-6) GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. 75-740. (73l-MV-6)
TOMOS 15 SLC prodam. Tel. 26-443. (73 l-MV-6)
Z 850, letnik 1985, prevoženih 12000 km, prodam. Tel. 72-932, popoldne. (tel.-MV-6)
PRODAM FORD TAUNUS 1.3, letnik 1976, in ZASTAVO 750, letnik 1978, Velika Cikava 11, Novo mesto. (734-MV-6)
	
	
prodam
KOZOLEC na dve okni ugodno prodam. Tel. (068) 40-182. (716-PR-6) VIDEOREKORDER VHS, TV barvni 36, oboje novo, ocarinjeno, novo zamrzovalno omaro, rabljeno sedežno garnituro in pralni stroj prodam. Tel. 28-036, popoldne. (719-PR-6)
5 t sena prodam. Rifelj, Ločna 22. (720-PR-6)
PRODAM krzneno jopo, otroško posteljico in mikser. Tel. 27-165. (722-PR-6)
PRODAM nov večji radiokasetofon. Turk, tel. 26-900. (724-PR-6) PRODAM pletilni stroj singer, dvoredni. Tel. 71-357. (721-PR-6) UGODNO prodam novo, še zapakirano spalnico Anita. Stane Cesar, Goriška vas 3, Mirna peč. (723-PR-6) POCENI prodam dobro ohranjeno, enkrat rabljeno fantovsko in dekliško, obhajiisko in birmansko obleko. Naslov v upravi lista (746/87). (635-PR-6)
PRODAM stroj za izkopavanje krompirja na mreže in hladilnik, še nov. Tel. 84-873. (638-PR-6) MINIKOMPONENTO AUDIO-TON, novo, deklarirano, prodam za 7 SM. Tel. 21-826 int. 234, Skubetova, od 7. do 14. ure, ali Dvor 80. (624-PR-6)
PRODAM kratkodlakega istrskega goniča z rodovnikom, starega 10 tednov. Naslov v upravi lista (747/87). (628-PR-6)
PRODAM žago Stihi 051, staro eno leto. Alojz Vovk, Poklek 78, Blanca, tel. (068) 88-422. (632-PR-6)
OTROŠKO POSTELJICO in voziček prodam. Telefon 25-359. (627-PR-6)
TELEVIZOR, barvni, prodam. Mesojedec, Majde Šilc 8. (J 5-9MO)
ČB TELEVIZOR ugodno prodam. Telefon 26-404. (590-PR-6)
PRODAM 1 m3 hrastovih in 2 m3 smrekovih plohov (5 cm), starih eno leto. Alojz Kocjan, Sela 5,68343 Dragatuš. (593-PR-6)
UNIVERZALNI MLIN UM 11, rabljen, prodam. Martin Gale, Luko-vek 10/a, Trebnje. (594-PR-6) PRODAM dobro ohranjen pralni stroj Candy 250. Telefon 21-582, popoldne. (595-PR-6)
SLAŠČIČARSKO PEČ, rabljeno, prodam. Tel. 23-(70. (596-PR-6)
TV Blaupunkt, barvni, zelo poceni prodam. Tel. 84-695 int. 362. (597-PR-6)
UGODNO prodam harmoniko Melodija (120-basno) in moped APN 6/84. Tel. (068) 60-135. (599-PR-6) UGODNO prodam omaro za dnevno sobo, kavč in fotelja ter globok otroški voziček PEG. Tel. 27-135. (604-PR-6)
PRODAM računalnik Sharp MZ 800 s printer-plotterjem, 60 m pohištvenih cevi 60 x 40 in fikus, visok 4 m. Ogled možen od 15. do 16. ure. Bukošek 62a, Brežice. (605-PR-6)
BARVNI TELEVIZOR Gorenje (ekran 66) prodam. Tel. 23-260. (606-PR-6)
PRODAM tri bikce in prašiča (150 kg). Rudi Bevc, Orešje 14, Sevnica. (P6-6MO)
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, brezhiben, prodam. Tel. 25-747. (P6-14-MO)
PRODAM seno in košnjo za leto 1987. Tel. 43-826. (608-PR-6) PRODAM dva fotelja, kavč (postelja) in klubsko mizico. Tel. 26-641. (610-PR-6)
PRODAM telico, brejo 6 mesecev, in ZASTAVO 1300. Srebrniče 5, Novo mesto. (640-PR-6)
TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Arnuš, Dol. Toplice 151. (612-PR-6) ZLATO za zobe, 72 g, prodam. Kličite (061) 349-919, do 8. urezjutraj. (614-PR-6)
UGODNO prodam črno-beli televizor Gorenje, star dve leti. Telefon 21-783. (620-PR-6)
TV Gorenje, črno-beli, brezhiben, star eno leto, poceni prodam. Telefon
25-562. (619-PR-6)
GRUNDIG televizor, usnjeno sedežno garnituro, radiokasetofon, vse novo, prodam. Telefon 23-979. (641-PR-6)
PRODAM Singer industrijski šivalni stroj in usnjeno jakno. Telefon 26-961. (643-PR-6)
PRODAM pevsko ozvočenje kopije Montarbo 2 x 250 W. Tine Košmerl, Petelinjek 33,68000 Novo mesto: (644-PR-6)
PRODAM vitel IGLAND 3 t, zaščitno desko, kolesne verige 14 x 28. Alojz fifolt, Drenje 4, 68351 Straža. (651-PR-6)
MOTORNO ŽAGO Stihi 50, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 44-510. (654-PR-6)
KOSTANJEVO KOLJE prodam. Mervar, Boričevo 4, Novo mesto. (657-PR-6)
PRODAM dve kravi s teletom in kobilo, brejo 7 mesecev. Matija Kofalt, Osojnik 20 pri Semiču. (664-PR-6)
POCENI prodam televizor R Niš in zimsko suknjo številka 52. Telefon 27-679. (668-PR-6)
PRODAM kozolec — toplar(6x 10), voz (16 col). Luštek, Kuzarjev kal 4, Novo mesto. (666-PR-6)
PRODAM žrebici, stari 9 mesecev in 18 mesecev. Saje, Dol.Kamenje 4, Novo mestcv. (658-PR-6)
KRAVO molznico in telico, staro eno leto, prodam. Franc Bartolj, Dolnje Lakovnice 7. (68 l-PR-6) KOZE, breje, prodam. Tel. 25-859. (658-PR-6)
PRODAM harmonike Hohner. Tel.
26-729. (706-PR-6)
POKVARJEN pralni stroj prodam.
Tel. 24-667. (659-PR-6)
HITACHI avtoradio prodam. Cena
80.000	din. Tel. 26-252. (689-PR-6) KRAVO , staro 7 let, brejo 9 mesecev, prodam. Kavšček, Mali vrh 14, Mirna peč. (674-PR-4)
TOVORNO PRIKOLICO (nosilnost 7,5 tone) ugodno prodam. Tel. (068) 42-086 (75-PR-6)
PRODAM nov gumi voz, 13-colski, železne konstrukcije. Marjan Godler, Mali Cerovec 5, 68000 Novo mesto. (695-PR-6)
RADIOKASETOFON Sony prodam. Tel. 26-737. (699-PR-6) PRODAM skoraj nova metrska okna in kamin. Naslov v upravi lista (749/87). (70 l-PR-6)
KRAVO, brejo 8 mesecev, s tretjim teletom, prodam. Tel. 22-446. (751-PR-6)
PRODAM kravo 8 let, 7 mesecev brejo. Zdravko Vukčevič, Bojanci 26, Vinica. Tel. 55-392. (742-Pr-6) PRODAM 16-colski gumi voz in motorno škropilnico panonija. Avgust Sinkovič, Dol. Brezovo 18, tel. 88-351. (748-PR-6)
SENO prodam. Telefon 81-069. (P6 — 16 MO)
PRODAM tridelno omaro za dnevno sobo, kombinacija steklo — bar, kuhinjsko mizo in štiri stole. Tel. 24-156. (732-PR-6)
SENO, 7000 kg. prodam. Tel. 22-408. (735-PR-6)
PRODAM otroško sobo, dve , dvodelni omari, povezani z mostom, in »kavč. Cena 350.000 din. Drago Vražič, Ul. 21. maja 25,68250 Brežice, tel. 61-525. (pol.-PR-6)
kmetijski stroji
TRAKTOR Zelor 2511 prodam. Anton Povše, Zg. Vodale 2, 68295 Tržišče. (631-KS-6) SAMONAKLADALKO (17 m3) prodam. Alojz Kos, Šentjurje 12, 68216 Mirna peč. (626-KS-6)
TRAKTOR Schliter 50 PS, brezhiben, prodam ali zamenjam za manjšega. Juršič, Dolšce 1, Kostanjevica. (602-KS-6)
TRAKTOR Ferguson tip 533 (35 KW) prodam. Milka Grden, Martinja vas 11, Velika Loka. (P 6 - 2 MO) TRAKTOR Torpedo Deutz (60 KS) prodam. Tel. (068) 75-887. (616-KS-6) PRODAM dobro ohranjen traktor TV 521 s plugi, koso, frezo in brano. Cena ugodna. Anton Jaklič, Zemelj 7, 68332 Gradac. (618-KS-6) SAMONAKLADALKO Pirat 15, brezhibno, in prašiča (170 kg) prodam. Krhin, Dol. Gradišče 4, Šentjernej. (622-KS-6)
PRODAM traktor Zetor 25 KS. Košak, Bučka Dule 15 a. (639-KS-6) TRAKTOR UNIVERZAL 55, dvo-pogonski, ohranjen, prodam. Telefon (065) 55-167, po 17. uri. (741-KS-6)
TR AKTOR Zetor 5011, 1000 del. ur, prodam. Informacije na telefon (068) 55-387, od 15. ure dalje. Vrlinič, Bojanci 33, Vinica. (743-KS-6)
L Frezo GOLDONI 8 KM prodam. Tel. 26-443. (731-KS-6)
KOSILNICO laverdo prodam. Blaž Cerjak, Mrčna sela lOa,Koprivnica pri Brestanici, tel. 79-665. (740-KS-6) TRAKTOR 17 KS, s koso in jerme-nico, prodam. Anton Vovk, Vel. dolina 28,68261 Jesenice na Dol. (733-KS-6)
TRAKTOR Zetor 50-11, letnik 1982, ugodno prodam. Vidmar, Stranje 8, Šmarješke Toplice. (728-KS-6)
URSUS C 335, letnik 1983, ima 520 delovnih ur, prodam. Jože Mlakar, Gor. Dole 12, Škocjan. (730-KS-6) TRAKT OR TV 18 K M, plug, frezo in koso prodam. Jože Šime, Ratež 30. (707-KS-6)
TRAKTOR Zetor 25-11 in kosozazadaj, novo, prodam. Rudi Zupančič, Gor. Gradišče 2 c, Šentjernej. (672-KS-6)
KOSILNICO BCS 715 prodam. Jože Tomažin, Raka 84, Vinji vrh. (693-KS-6)
PRODAM traktor UTB univerzal 445, rotacijsko kosilnico 165 in molzno enoto. Jablan 41, Mirna peč, tel. 84-331. (67l-KS-6)
TRAKTOR štore 502 in prikolico prodam. Tel. (068) 84-636. (677-KS-6) PRODAM traktor ursus 35, v dobrem stanju, s kabino in kosilnico BCS. Lado Kovačič, Veliki dol 25, Koprivnica pri Brestanici. (749-KS-6)
SAMONAKLADALKO SIP 17 prodam. Zagorica 7, Dobrnič. (646-KS-6) TRAKTOR IMT 540, dobro ohranjen, letnik 1979, prodam. Franc Lobe, Gabrje 79, Brusnice. (648-KS-6) PRODAM rotacijsko koso (135 cm). Kolenc, Rumanja vas 11, Straža. (652-KS-6)
TRAKTOR FORCON 35 KS, generalno preurejen, in prikolico poceni prodam ali zamenjam za Z 101 ali katrco. Marija Balja, Prigorje palih bo-raca 7, Savski Marof. (663-KS-6) TRAKTOR DEUTZ 45 KM, malo rabljen, prodam. Telefon 69-102. (655-KS-6)
PRODAM >>karlopeši«C6vdobrem stanju. Sevno 8, Otočec. (713-KS-6) TRAKTOR fiat Štore 502, star 15 mesecev, 110 ur, prodam. Tel. (063) 745-221. (708-KS-6)
kupim
KUPIM voziček za BCS. T el. 32-457. (703-KU-6)
KUPIM zazidljivo parcelo v Novem ntestu ali bližnji okolici. Tel. (068) 22-927, od 6. do 14. ure. (698-KU-6) BARVNI TV, rabljen, kupim. Tel.
24-497. (694-KU-6)
KUPIM kompresor 50-80 1 ter tračno žago za les. K Roku 21, Novo mesto, tel. 27-039. (736-KU-6)
KUPIM cisterno za gorilno olje 1000 — 2000 1 in merjen sodček, 200 I, za vino. Tel. (068) 71-435. (744-KU-6)
posest
PRODAM starejšo zidano hišo v Strugah na Dolenjskem, hlev, 10 arov zemlje ter 2 ha in pol gozda nedaleč od hiše. Prodam tudi težjo kravo, mlado, dobro mlekarico. Oglasite se na naslov: Vojko Novak, vas Črešnjice 58, 68263 Cerklje ob Krki. (591-PO-6) PRODAM ali zamenjam gradbeno parcelo v Novem mestu za stanovanje v starejši hiši. Naslov v upravi lista (744/87), (607-PO-6)
NA ORLAH pri Logu, pošta Bo-štanj pri Sevnici, prodamo večji in manjši vinograd s travniki in gozdom. Ponudba je objavljena na razglasni deski KU Studenec pri Sevnici. Telefon (068) 82-516. (P6-3MO) ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo v centru Črnomlja prodam ali zamenjam za podobno ali vikend na morju, v bližini Šmarjeških ali Dolenjskih Toplic ali ob Kolpi. Informacije na tel. (068) 24-801, po 20. uri, ali (061) 451-130. (609-PO-6)
PRODAM 7a vinograda v Straški gori. Naslov v upravi lista (748/87). (665-PO-6)
V TREBČAH pri Kumrovcu prodam zemljo s hišo za nadomestno gradnjo, primerno za vikend. Tel. (061) 347-711, popoldne. (661-PO-6)
VINOGRAD (cca 600 m3) z zidanico v Straži prodam. Tel. 84-790. (709-PO-6)
PRODAM vinograd s stavbiščem v Ajdovcu. Ludvik Legan, Dol. Ajdovec 2, Dvor pri Žužemberku. (690-PO-6) PARCELO v Regerči vasi prodam. Tel. (068) 27-129. (692-PO-6) NJIVO-TRAVNIK na Otočcu prodam. Naslov v upravi lista (750/87). (697-PO-6)
ODDAM V NAJEM njive na Miho-vici. Karel Lenčič, Dolna Prekopa, Kostanjevica. (P6-17 MO)
razno
OPRAVLJAM popoldansko tipkanje na domu. Kličite dopoldne na tel. 44-321, interna 339, Danica. (726-RA-6)
UPOKOJENEC IŠČE honorarno delo na domu, najraje kovinske stroke. Šifra: »OKOLICA KRŠKEGA«. (P6-7MO)
V NAJEM vzamem garažo v Brežicah. Gregorinčič, Kettejeva 10. (615-RA-6)
SPREJMEM delo na domu, lahko kovinsko, vendar ni pogoj. Lahko pa tudi polaganje keramičnih ploščic v zimskem času. Naslov v upravi lista (745/86). (617-RA-6)
čestitke
Dragi mami JULIJANI HENIG-SM AN iz Kota pri Semiču za 60. rojstni dan iskreno čestitata in želita veliko zdravja in zadovoljstva sin Miro in hčerka Tonka z družinama. (647-ČE-6) Dragemu in dobremu atu FRANČU KUMLU iz Dolnjega Kota prisrčno čestitamo za njegov 85. rojstni dan — žena Francka, hčerke Ani, Fani in Pavla z družinami. (650-ČE-6)
Ljubljeni hčerki JANJI PATE izOt- ‘ očca iskrene čestitke in najlepše želje za praznovanje 18. rojstnega dne, ki ga bo praznovala v kratkem, od mamice in očka, strica Ignaca, družine Drobež z Gomile in Jožice Pavšelj. (673-ČE-6)
V ponedeljek, 16. februarja, bo praznoval častitliivjubilej, 89-letnico, ALOJZ KOVAČIČ iz Birčne vasi. Še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu mu želimo vsi njegovi otroci, vnuki in pravnuki. (684-CE-6)
Danes praznuje 85. rojstni dan dobri oče, stari oče in ded JOŽE KRALJ z Zajčjega vrha pri Stopičah. Za praznovanje mu iskreno čestitajo njegovi otroci z družinami. (603-ČE-6)
Dragi stari mami MARTI PLAHUTNIK z Malega Riglja pri Dolenjskih Toplicah vse najboljše za njen praznik želi vnuček Thomas iz Nemčije in ji pošilja 62 poljubčkov, staremu atu pa lep pozdrav. (621-ČE-6)
obvestila
DO in TOZD, storitve AOP na računalniškem sistemu IBM. Informacije AOP ZALETELJ, tel. (068) 27-330. (649-0B-6)
ŽALUZIJE, rolete, platnene zavese, montiramo in popravljamo. Tel. (061) 264-172, 271-455. (50-50-MO)
ravek
Pri zahvali BOŽIDARJA HRIBARJA iz Zabrdja pri Mirni je bila pomotoma izpuščena zahvala DOLENJKI Trebnje.
Se opravičujemo!
ŠPORTNI DAN
V sredo, 4. februarja, smo imeli športni dan. Razdelili smo se v tri skupine. Ena je šla smučat v Pečice, drugaje krenila na pohod do gradu v Podsredi, tretja se je sankala v Globokem. Do Pečic smo se odpeljali z avtobusom. Skupina, ki je smučala, je imela tudi tekmovanje v slalomu. Pohodniki smo si ogledali grad v Podsredi. Športni dan je bil lep. Uživali smo na svežem zraku, občudovali zimsko pokrajino in se sprostili.
VESNA DIRNBEK, 7.r OŠ Globoko
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zadnje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačičeva)
IN M E M O R I A M
Včeraj, 11. februarja, je minilo leto žalosti in bolečine, odkar je za vedno odšel od nas naš ljubljeni mož, oče, stari oče, sin, brat in stric
JOŽE
VIRČ
s Čateža pri Brežicah
Težko je spoznanje, da te ni več med nami, toda v naših srcih boš vedno živel. Iskrena hvala vsem, ki postojiteob njegovem grobu in obudite spomin nanj.
VSI NJEGOVI
Bolezen, delo in trpljenje,	V tvoji sobi je praznina,
bilo tvoje je življenje.	v srcih naših bolečina.
Kako zelo nam manjkaš ti,	spomin na tebe pa živi,
povsod te iščejo oči.	čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
ANGELA SELŠEK
Draga 27 pri Šentrupertu
Od pokojne smo se poslovili 8. januarja na domačem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence ali nam kakorkoli pomagali, ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Žnidaršiču, sestram, DO LABOD-TOZDTrebnje, šentruperskemu pevskemu zboru za zapete žalos-tnike ob slovesu. Še enkrat prisrčna zahvala vsem, tebi ljuba mama, panaj bo mil dom, kjer boš večno počivala.
Žalujoči: sin Darko, hči Slavka, Dani in Ani z družinami in vsi ostali sorodniki.
Smrt je izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznan pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
^	ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA ZORE
iz Bogneče vasi 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki stenam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in mamo spremili k zadnjemu počitku. Še posebno se zahvaljujemo družinam Dragan in Florjančič za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem, DO PIONIR TOZD MKI, KZ Trebnje ter TRIMU Trebnje za podarjene vence in izrečeno sožalje. Hvala pevcem za zapete žalostnike ter župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoči: sinovi Stanko, Jože in Franci z družinami, sestra Milka in brat Karel z družinami ter ostalo
sorodstvo
Kdo pospremil bo od doma in veselo nas pričakal zdaj, ljuba Tanja, ko kruto te ločil je od nas.
ZAHVALA
V 6.1etu starosti nas je mnogo prezgodaj, tragično zapustila ljuba hčerkica, sestrica, vnukinja, nečakinja in sestrična
TANJA ŠTAMPFELJ
iz Križevske vasi pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem in sodelavcem iz DO Beti Metlika za podarjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje in za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala Jožefi Kastelic, Mladenu Stuparju iz Gradca in sosedom Vukšniče-vim za vsestransko pomoč in razumevanje, cerkvenemu pevskemu zboru, župniku za lepo opravljeni obred in Vesni Vukšinič za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste našo ljubo Tanjo pospremili k mnogo preranemu počitku.
Neutolažljivi: mamica, ati, bratec Robi, obe stari mami, stari ate, stric Ludvik, teta Zvonka z družino, stric Slavo z družino, družina Šabič in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas jepo dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
JOŽE ČADONIČ
iz Zilj 1, Vinica
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala Cestnemu podjetju Črnomelj, Beltu-TOZD Livarna Črnomelj, Novolesu-TOZD BLP Novo mesto, OŠ Danile Kumar Ljubljana, sodelavcem Drogerije Ljubljana, delavcem Novotehne Metlika ter prijateljem izMetlike. LepahvalaZZB Vinica in GD Zilje za organizacijo pogreba ter govornikoma Alojzu Balkovcu in Ivanu Pavlakoviču za tople poslovilne besede. Hvala tudi osebju ZD Vinica, kije pokojnemu več let lajšalo bolečine.. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Barbara, sinova Mirko in Jože z družinama, hčerka Ivanka z družino, hčerka Barbara z otrokoma, brata Ivan in Jure z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica in svaka
KARLA RADIČA
mizarskega mojstra v pokoju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili dragemu pokojniku cvetje in vence, ter ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega doma. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Stillesa Sevnica, govorniku Janku Kuselju, govorniku društva ZB in društva upokojencev Jožetu Kolmanu ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsi, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, ga ohranite v lepem spominu.
Žalujoči: žena Štefa, hčerki Karla, Silva, sin Ivo z družinami, brat Jože, sestri Pavla in Tilka ter ostalo
sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla	in	sedla	bo na rožna tla
in čakala, da prideš ti,	in	jokala,	ker tebe ni.
ZAHVALA	(S-	Gregorčič)
Nepričakovano in mnogo mnogo prezgodaj nas je v 57. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in sin
JURIJ VOGRINEC
upokojeni komandir milice iz Semiča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in krajanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinam Simonič, dr. Limaniju,dobrim sosedom, Nežki Bezek, govornikom zaposlovilne besede pred domačo hišo in odprtem grobu, društvu upokojencev Semič, OOS Iskra Semič, OOS TOK gozdarstvo Črnomelj, OOS PM Črnomelj, UJV Novo mesto, UNV Novo mesto, miličnikom PM Črnomelj in oddelka Semič za častno stražo ob krsti ter miličnikom PM Metlika. Vsem šeenkrat iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Ljubezen, delo, skrb trpljenje, dragi oče, tvoje je bilo življenje.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je v 77. letu zapustil naš dragi ata, stari ata,
svak in stric
JOŽE JEVNIKAR
Mali Ban 7, Šentjernej
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste ga med boleznijo obiskali in mu lajšali bolečine. Zahvala velja tudi sosedom, posebno Grubarjevim, Stoparjevim in Zagorčevi Pepci za pomoč, prav tako kolektivoma ISKRA Šentjernej in Strešnik Dobruška vas za izrečeno sožalje, podarjene vence in denarno pomoč. Najlepša hvala lovcem iz Šentjerneja in kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste nam v tem času stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali pokojnemu cvetje.
Žalujoči
: vsi njegovi
Ni več trpljenja ne bolečin, življenje je trudno končalo svoj boj.
S. Gregorčič
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JANEZ TOTTER
dolgoletni organist in pevovodja iz Gribelj 13
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala krajevnim organizacijam ZB Griblje, kolektivom skupne službe SIS občine Črnomelj, DO Lek-TOZD Mengeš, DO KPL TOZD Žale, DO Plutal Ljubljana, DO Iskra-TOZD Črnomelj, govornikom Petru Požeku za besede pred domačo hišo, Marjanu Črne iz Črnomlja in Antonu Pezdircu s Krasinca za ganljive besede slovesa pri odprtem grobu. Iskrena zahvala pevskemu zboru KUD Griblje, cerkvenemu zboru, pevskemu zboru iz Mengša, g. župniku Jožetu Ovničku ter ostalim duhovnikom iz Metlike, Adlešič, Vrhnike in Sevnice za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Neža, otroci Jakob, Julij, Tone, Jože, Neža, Ana, Ivanka, Lojze z družinami in sestre
Marija, Meta in Marjana z družinami
Griblje, 2. 2.1987
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica
TEREZIJA BREGAČ
iz Zavinka pri Škocjanu
Zahvaljujemo se vsem znancem, prijateljem, sosedom Smrekarjevim, Kirarjevim in ostalim vaščanom, zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, govorniku Romanu Čelesniku za besede slovesa ob odprtem grobu ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
17. februarja bo minilo dve leti, odkar nas je nenadoma zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat in stari oče
LEOPOLD ŠTRAUS
upokojeni cestar iz Gabrja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
VSI NJEGOVI
Oh, kako je hiša strašno prazna, odkar v njej več tebe, draga sestra, ni...
ZAHVALA
V neizmerni žalosti, strti ob nenadni nepričakovani smrti naše drage sestre
MARIJE HUČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli lajšali bridkost preranega slovesa. Globoka hvaležnost velja sosedom za vso pomoč, zdravniku, društvu upokojencev, krajevni skupnosti, pevcem in g. župniku za ganljive besede in opravljeni obred. Vsem, prav vsem, iskrena hvala!
Žalujoči: bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
It. 6 (1956) 12. februarja 1987
DOLENJSKI UST
23
S ZORICA	MA
=s
S
s
N
5
J
1
1
s
*
%
**
>»
*
%
v
*
h
5
PTIOV*
*
*
V
%
*
*
%
«*
s
*
<*
s
*
j«
*
N
%
!
s
K
Dvanajsto leto že zvesto služi svojemu štipenditorju, kolektivu Tovarne pohištva v Brežicah. Začela je v analitski službi in zdaj vodi finančno računovodski sektor. Spustila se je na nova področja, odprta navzven. Delo ji ugaja, ker je razgibano, saj pravi, da ona ni za statičen posel. Tovarno ceni kot dinamično firmo, v kateri se poskušajo za vsak pretres organizirati vnaprej, ne šele potem, ko je prepozno. To je po njenem mnenju odvisno od vodstva. Le s prilagajanjem lahko resnično vpliva na rezultate gospodarjenja in pri njih je tak način dela ustaljen.
Zorica Maljkovičje bila rojena v Veliki Gorici pri Zagrebu. Gimnazijo je končala v Brežicah, kjer so živeli med očetovim službovanjem v cerkljanski garniziji. Ekonomijo je študirala na ekonomski fakulteti v Zagrebu in po diplomi se je spet vrnila v Brežice. Tu ima družino in tu se je ustalila. Mož je gozdarski inženir in direktor tozda Gozdarstvo v Sevnici. Oba opravljata odgovorno delo in če je kateri od njiju popoldne zadržan, drugi prevzame dolžnosti do otrok. Sinova sta šolarja, starejši je v
drugem razredu, mlajši v mali šoli. Zorica jima posveča večino svojega popoldanskega časa, vendarji tudidomamisli večkrat uidejo v tovarno. Marsikdaj rešuje kak problem še po službi in predpise, kijih dopoldne ne utegne prebrati, si prinese domov za večerno čtivo. Za televizijo nima časa, vsaj za tisti razvedrilni del ne.
» Vsi napovedujejo slabe čase,« pravi, »in to mi krati mirno spanje. Tiste delovne organizacije, ki dobro delajo (Tovarno pohištva prištevam mednje), ovirajo stalne spremembe. Dokler teh stvari pri nas ne bodo uredili, bomo delavci v svojih kolektivih požare lahko samo gasili, ne pa jih preprečevali.«
Po njenem mnenju je pri nas ekonomsko razmišljanje zavrto zaradi zakonskih predpisov, kise stalno menjajo in dušijo kreativnost. Kaj se to pravi, da mora kot ekonomistka ure in ure iz dneva v dan brati predpise, namesto da bi se posvetila ustva-rjalnejšemu delu?
Ko Zorica razmišlja o slabem gospodarskem položaju brežiške občine, meni, da krivda zanj ni samo v ljudeh, da so ti dostikrat brez moči. Gospodarstvo je na žalost na tako nizki stopnji, da so centri znanja in odločanja drugje, zato tudi dobro zastavljena beseda in predlogi domačinov ne pridejo do veljave.
Maljkovičeva ima še veliko delovne volje. Zaveda se, da se v majhnem podjetju ne more specializirati, ker potrebujejo ljudi s širokim poklicnim znanjem. Ko bo začutila, da jo to delo utruja, da zanjo ni več zanimivo, se bo usmerila drugam, morda v bančništvo ali turizem. Za sedaj jo njeno deloševeseli. Edino, kar pogreša, je večprostega časa, da bi si lahko privoščila malo več telesne in duhovne rekreacije in si tako sproti nabirala moči za premagovanje vsakdanjih težav.
JOŽICA TEPPEY
0
5
Ž
0
0
d
0
0
0
0
0
0
0
0
!
J
*
£
S
!
*
\
0
1
0
0
0
0
\
*
0
0
,%■
Za absorberže dobra petina denarja
V zadnjem tednu se je sklad za absorber povečal za 358.500 dinarjev
NOVO MESTO— V preteklem tednu seje vsota na posebnem računu za atomski absorber povečala za 358.500 dinarjev. Skupaj je sedaj za absorber zbranih 2.186.320 dinarjev. V tej akciji pa je treba zbrati 10 milijonov, medtem ko bo enak znesek za absorber prispeval Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto, ki bo delal s tem aparatom. Atomski absorber natančno pokaže prisotnost težkih kovin v reki, podtalnici, pitni vodi, v vseh živilih in pa seveda v živem organizmu.
Pri vse večjemonesnaževanju naravnega okolja bo aparat seveda prišel zelo prav.
V preteklem tednu so za absorber prispevali: LB TDB Sektor sredstev planiranih in poslovnih informacij Novo mesto 21.500 dinarjev (namesto cvetja na grob Gizele Kalinovič in Ivana Janka); SDK Novo mesto lO.OOOdi-narjev; Jožica in Franc Oblak iz Črnomlja, Kolodvorska 37, 15.000dinarjev (namesto cvetja na grob Vide Stariha);
Niko Vrlinič iz Črnomlja, Železničarska 15, 150.000 dinarjev; kolektiv Geodetske uprave Črnomelj 10.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Jožice Krajnc); dr. Antun Gliicks iz Novega mesta, Česarjeva 9,5.000 dinarjev; Fani in Miha Šepetave iz Novega mesta, Kettejev drevored 11, 5.000 dinarjev;
družina Podlogar, Noršinci 10, Ljutomer, 10.000 dinarjev (namesto venca na grob Mire Pavišič); Frančiškanski samostan Nova Štifta 3, Sodražica, 10.000 dinarjev; inž. Igor Jugovič, Primostek, Metlika, 10.000 dinarjev; Obrtno združenje Novo mesto, sekcija frizerjev, 18.000 dinarjev (namesto venca na grob Rozalije Krajnc);
OO ZS ZCD TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto
50.000 dinarjev; sosedje iz Kloštra pri Gradcu 7.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Ane Šobar); družina Paič iz Novega mesta, Majde Šilc 9, 5.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Gizele Kalinovič); Marija Vraničar iz Bojanje vasi 19, 5.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Jožeta Gerkšiča iz Metlike);
družini Florjančič z Muhabera in Otočca ter Baznikovi 25.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Jožeta Klevišarja); Jožica Barborič iz Zbur 32, 5.000 dinarjev; Merlin Erjavec iz Gabrja 62,
2.000 dinarjev. Vsem hval! Prispevke lahko nakažete na žiro račun 52100-678-80144 »za absorber«.
Koliko PCB je v ribah?
Metliški ribiči zahtevajo ponovno analizo rib v Krupi, Kolpi in Lahinji — Kje so najbolj ogrožene?_
MED KAJENJEM ZASPAL IN SE ZADUŠIL
ČRNOMELJ — V soboto, 7. februarja, se je v svojem stanovanju v Črnomlju z ogljikovim monoksidom zadušil 66-letni Anton Klemenc. Možakarja je mrtvega našel sin, ki se je zvečer okoli 20.30 vrnil domov. Kot je pokazala preiskava, je Klemenc tisti •‘čer sedel ob kaminu, najverjetneje s prižgano cigareto. Med kajenjem je očitno zaspal, tleči ogorek pa je padel na oblazinjeni stol, kije pričel tleti. Zaradi dima, ki je nastajal ob tlenju, seje Klemenc zadušil.
SUMLJIVA LISICA
KOČEVJE — Sumljivo lisico so opazili občani pred kratkim na Trat iv Kočevju. Sprehajala se je med hišami in se skušala lotiti celo enega izmed psov. Lisica se je prikazala tam tudi naslednjega dne, zato so obvestili pristojne organe s pripombo, da~šu-mijo, da je lisica stekla. Če je bila stekla, ne vemo. ker je uniformiranec, ki je bil poslan, da bi lisico odstrelil, .viiorepko zgrešil. Seveda se po takem neprijaznem sprejemu lisica ni več prikazala na Trati.
ČRNOMELJ — Ko bodo v črnomaljski občini prihodnji teden sprejemali v ZK nove člane, bodo pripravili tudi sprejem za tiste, ki so komunisti že štiri desetletja. Med njimi bo tudi Štefka Pahulja, ki so jo v partijo sprejeli na predlog Tekstilane v Kočevju, kjer je takrat delala. »Seveda smo se morali takrat zelo izkazati, da smo smeli postati komunisti, potem pa so od nas tudi zelo veliko zahtevali,« pove Štefka ki je bila že med vojno prizadevna skojevka.
»Leta 1942 je bila v partizanih vsa naša družina. V roški ofenzivi so naju z mamo zajeli in naju najprej zaprli v Ljubljani, nato pa so naju odpeljali na Rab ter naprej v Gonars. Mamo so leta 1943 o veliki noči s številnimi drugimi zaporniki spustili domov, jaz pa sem ostala v internaciji do kapitulacije Italije,« obuja spomine Pahuljeva. Ko se je vrnila domov v Kočevje, je zopet sodelovala s partizani. To pa ni bilo všeč sosedom in kmalu so jo skupaj z mamo aretirali belogardisti. »Rekli so nama: ,Saj vaju moramo zapreti, ko
Razstava ornamentike - v Sevnici
ivan Razboršek pripravil največjo tovrstno razstavo doslej
SEVNICA — Samo do 15. februarja bo še odprta razstava Jugoslovanska ljudska ornamentika v prostorih Osnovne šole Savo Kladnik, ki so joodprli 6. februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Avtor razstave, 57-letni Ivan Razboršek, ki od leta 1943 sistematično (ob pomoči žene Marije) zbira, sortira in proučuje narodno in folklorno bogastvo Slovenije, drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter sveta, je ob otvoritvi poudaril, da je ta, že 71. razstava, največja doslej. Za to sta dva razloga, in sicer dejstvo, da je Razborškova mati doma iz teh .rajev in se hoče umetnik na ta način nekako zahvaliti ljudem, drugo pa je izjemno ugodna prostorska razporeditev v tej veliki šoli. Razboršek je doslej zbral že prek 6000 slovenskih ornamentalnih elementov in motivov, izdelke pa je 'izstavljal tudi drugod po Jugosla-? rji, Evropi in Tokiu. Več prihodnjič!
P. P.
METLIKA .— Člani tukajšnje ribiške družine so na nedavnem občnem zboru sklenili, da bodo zahtevali ponovno preiskavo rib na poliklorirane bifenile (PCB) v Krupi in tistem delu rek Lahinje in Kolpe, s katerim gospodarijo metliški ribiči. Raziskave bi morale biti končane pred letošnjo ribolovno sezono, tako da bi ribiči vedeli, v kolikšni meri so ribe še zastrupljene in na katerih mestih ulovljene ribe niso nevarne za zdravje.
Raziskave sredi junija 1984 in konec leta 1985 so namreč pokazale, da je okoli četrtina rib zastrupljenih nad ameriškimi normami. Zato želijo ribiči ponovno zvedeti, koliko PCB je še vedno v ribah, zlasti v tistih, ki jih najpogosteje lovijo. Ribe bi ulovili na šestih mestih, analize pa
naj bi opravil Zavod za socialno medicino in higeno iz Novega mesta. Ribiči so že naredili podroben načrt.
Analizirali naj bi 72 rib, vendar je vprašanje, če bo dovolj denarja, kajti analiza vsakega vzorca velja 52.800 din. Torej bi morali odšteti dobrih 3,8 milijona dinarjev. Zato so razvrstili ribe v tri skupine, od katerih jih bodo morali zagotovo pregledati vsaj 34 iz prve skupine, kar bo veljalo 1,8 milijona. Denar bodo prostovoljno prispevali člani ribiške družine, za pomoč pa bodo zaprosili metliško občino, semiško Iskro ter številne druge. Povezali se bodo tudi s črnomaljsko ribiško družino ter ribiči iz Ozlja, Karlovca in Zagreba, ki se prav tako zanimajo za preiskavo rib.
M. B.-J.
JAMA PRED ROTOVŽEM — Globoka in široka jama, v katero bi lahko spravili manjši kamion, je konec minulega tedna zazijala pred staro mestno hišo na novomeškem Glavnem trgu. Zaradi nevarnosti so jo komunalci hitro pokrili, ljudska domišljija in modrost pa je takoj spletala zgodbe. Nekdo je zašepetal na ušesa, da pred rotovžem iščejo diplomo enega od povojnih predsednikov občine, drugi je trdil, da Novo mesto stoji na votlini in da se turistični delavci že pripravljajo na novo podzemno turistično zanimivost, komunalci pa so se naloge že lotili in so povsem drugčnega mnenja. Kanalizacijska in vodovodna mreža pod trgom je doslužena, zato ni čudno, da je voda morda deset ali več let odtekala po svojih poteh in izpirala zemljo.	(Foto:	J.	Pavlin)
Sami naredili vlečnico
Marljiva smučarska sekcija TVD Partizan Mokronog
MOKRONOG — 'listi, ki so pri mokronoškem TVD Partizan najbolj ogreti za smučarijo so spodbudili
Mlad človek veliko tvega
Štefko Pahulja so kot prizadevno skojevko sprejeli v partijo pred 40 leti — Nikoli rekla »ne«
Po osvoboditvi je bila najprej tajnica narodnoosvobodilnega odbora v Stari cerkvi, potem pa se je, kot že rečeno, zaposlila v Tekstilani. Spominja se, kakšna velika nagrada je bila takrat zanjo to, da so jo sprejeli v komunistično partijo. »Vendar je tistim, ki danes vstopajo v ZK, veliko lažje. Komunisti smo morali nositi včasih zelo veliko breme, čeprav smo z veseljem opravili vse, kar so nam naložili. In veliko večji čut za odgovornost smo imeli,« pravi Štefka, ki ni nikoli znala reči »ne«, niti v Kočevju niti v Črnomlju, kamor se je preselila leta 1948. Bila je pevka v ženskem pevskem zboru, igralka, mnogim seje priljubila kot tajnica Rdečega križa. Delala je povsod, kjer je le mogla in kjer so jo potrebovali.
M. B.-J.
DOMAČE TRNJE
• Kopriva ne pozebe — ker je navadno oblečena v krznen plašč.
• Idelno bi bilo, če bi namesto vlakov zamujale podražitve.
• Pri nas je povra 'k v kapitalizem nemogoč, kajti kapitalizem potrebuje zrelejše gospodarstvenike.
• Sekira, ki pade v med, često potegne za seboj prisklednike.
MARJAN BRADAČ
-C.;. .
smučarjev na uro. Za pomoč se moram zahvaliti Iskri, Trimu in obrtnikom. Pri Maksu Riosi, obrtniku doma iz Ljubljane, ki pa ima delavnico tule v neposredni bližini smučišča, smo naredili skoraj vse, kar je iz železa. Tod, iz soseščine, smo potegnili tudi tok. Nobenih težav nam ne povzročajo niti kmet Janez Bregant in gozdarji, ker smučamo po njihovi zemlji. Skupaj z osnovno šolo Jančija Mevžlja iz ZTKO Trebnje smo izvedli uspešen smučarski tečaj in vrtec na snegu. Za mladino stane popoldanska karta 300 din, za odrasle 400, celodnevna pa 600 oziroma 800 din. Veselje bo še večje, če nam bo uspelo vlečnico podaljšati še za okoli 50 m v strmino,« je povedal Dušan Koračin.
P. P.
»Rom sem in to bom tudi ostal«
»Vendar se moramo tudi Romi civilizirati,« pravi Zvone Rozman
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je večkrat slišati, kako nekatere delovne organizacije zaradi slabih izkušenj nočejo več zaposlovati Romov. To gotovo ne velja za tozd IM V, v katerem je samo na žagi že vrsto let zaposlenih kar 6 Romov. Najstarejši po stažu pa je Zvone Rozman, ki se je pred natanko 29 leti zaposlil v takratni lesni industriji Zora, ki seje pozneje priključila IMV.
Zaposlil sem se kot delavec in to sem ostal še danes. Res da nisem mogel napredovati, a to je bila moja krivda. Drugače pa v našem kolektivu ne delajo nobenih razlik med nami Romi in ostalimi delavci,« pove Rozman ter našteje, daje bil 4 leta delegat žage v osnovni organizaciji Zveze sindikatov, prav toliko časa delegat za romska vprašanja pri socialnem skrbstvu, dve leti pa je že tega, kar so ga sprejeli v Zvezo kumunistov.
Zvne ima 7 otrok, od tega je 5 zaposlenih, pri dveh pa sta zaposlena njuna zakonca. »Vendar nimajo vsi Romi takšne sreče z zaposlitvijo. V našem naselju v Kanižarici je veliko mladih, ki bi radi delali, a ne dobijo dela, marsikdaj tudi zaradi predsodkov. Zato moramo biti mi, ki smo zaposleni, še toliko bolj vztrajni in delavni, da bomo tistim, ki imajo v rokah zaposlovanje; dokazali in jih prepričali, da smo tudi Romi lahko dobri delavci. Razumljivo je, da ne smemo iskati le pravic, ampak najprej upoštevati svoje dolžnosti,« ve iz izkušenj Rozman.
Rozman je tako kot veliko Romov v črnomaljski občini spremenil priimek. »Ne zaradi sebe, ampak zaradi otrok. Jaz sem Rom in Rom bom ostal. Pred mojimi otroki pa je še vse življenje, upam, da boljše, kot je bilo naše ali naših prednikov.«
M. B.-J.
Zvone Rozman
Bojan Koračin
gradnjo električne smučarske vlečnice na Rnici. Najbolj zavzeta za pridobitev sta bila Franc Florjančič iz mokrono-ške Iskre in seveda sam predsednik smučarske sekcije TVD Partizana Bojan Koračin. Malo so se zgledovali po vlečnici v Šentjanžu, v sosednji sev-niški občini in naprava je bila brž nared.
»Potrebovali bi še močnejši elektromotor, vsaj 3,5-kilovatnega. Zdajšnji ima le poldrugi kilovat, a vseeno potegne na vrh strmega pobočja s 140 metrov dolgo jekleno žico od 60 do 100
PEL BO ZMAGOVALEC POP DELAVNICE 86
DOLENJSKE TOPLICE — V soboto, 14. februarja, bo v topliškem zdraviliškem domu gost večera mladi pevec in skladatelj Davor Božič iz Ljubljane, lanskoletni zmagovalec Pop delavnice.
DISKOTEKA OTOCEC
Če je ANDREJ GAZVODA iz Kostanjevice morda prejšnji teden v veliki gneči, ki je bila v otoški diskoteki ob predstavljanju slovenske lestvice hitov, ostal zunaj, se naj kar potolaži, saj gaje na zadnjem žrebanju žreb določil za nagrado. Dobil bo kvalitetno kaseto s posnetki najbolj vročih na naši lestvici. Na lestvici je sprememba v samem vrhu, in sicer se je na prvo mesto povzpel Jones, zmagovita Take maybreathawaypajezdrsnilana2. mesto. Lestvica je za ta teden takšna:	-	v	•
1. The rain — O. J. JONES
2. Take my breath away — BERLIN
3. Is this love — A. MOYET
4. The final countdown — EUROPE
5. Victory — KOOL & THE GANG
6. Notorious — DURAN DURAN
7. Frenckissin’ — DEBBIEHARRY
8. Comminghome — FALCO
9. Human —HUMAN LEAGUE
10. The miracle of love — EUYTHMICS (novost)
Pošiljajte predloge za lestvico na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
In še to: avtobus bo poslej vozil v nočnih urah od Novega mesta na Otočec in nazaj le ob petkih in sobotah, ob četrtkih pa le, če bo gostovveč.
Štefka Pahulja
pa vaju sosedi neprestano prijavljajo.* In tako sva v Ljubljani z mamo zopet čakali na pot v taborišče, tokrat v Nemčijo. A imela sem srečo, da sem namesto v Nemčijo odšla na prisilno delo na Bled. Pri gestapovcu, sicer guvernerju narodne banke, sem pazila na njegovega triletnega otroka in mamo na invalidskem vozičku. Čeprav so pazili na vsak moj korak, se mi je uspelo povezati s partizani. Priznam, da sem takrat veliko tvegala, a bila sem mlada in na to, kakšne bi utegnile biti posledice, nisem pomislila. Gestapovec ni nikoli zvedel, da sem sodelovala s partizani,« pripoveduje Štefka, ki jo je gestapovec ob koncu vojne hotel vzeti s seboj, a ni hotela iti.
■kozerija«
NAGRADE	NAJBOLJ
Repičani se ne menijo pretirano za delo. Bolj ljubijo zabave z odojčki, janjčki in domačim vinom kot znojenje. Še ni bilo slišati, da bi kdo obležal, ker bi se vroč od dela napil mrzle vode.
Če se le da, pobrišejo z delovnega mesta v bližnji bife, kjer ob brizgancih tolčejo po šefih in družbeni ureditvi, ki je vsega kriva, je zanič in bi jo bilo treba v bližnji prihodnosti nadomestiti z drugo, pravičnejšo in boljšo.
Tak odnos imajo Repičani do dela v družbenem sektorju, če se zasebno ukvarjajo s kakšno rečjo, so zagnani, da je kaj. Nagrmadijo si denarja za hiše, vikende, beemveje in še za kaj.
Že pri štiridesetih so izmozgani in podobni starcem. K takšnemu obnašanju in načinu življenja jih je prignala družbena stvarnost...
Bilo je pred dnevi. Tovariš Sezedelejevič je rekel: »Predlagam, da prejmejo vsi predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti enkratne nagrade v višini sedemdeset tisoč dinarjev.«
»To je tudi edino pravilno. Denarja nam ostaja in nima smisla, da propada, saj vsi vemo, kako visoka je inflacija,« je podprl tovariša Sezedelejeviča tovariš Rdečnik.
»Nič nimam proti,« je zamomljal tovariš Mladič, fant, ki ga je nabolj v življenju zanimalo
kolesarjenje in vse, kar je v tesnejši in manj tesni zvezi z njim.
»Takšna odločitev se mi zdi preveč splošna, kajti ni rečeno, da so prav predsedniki tisti, ki v posamezni samoupravni interesni skupnosti največ delajo. Imamo primere, da prav ti niti s prstom ne mignejo. Delajo tisti, ki niso predsedniki, da, celo ljudje, ki sploh nimajo funkcij.
Poglejte: predsednik samoupravne interesne skupnosti za zatiranje slinastih polžev ni v dveletnem mandatnem obdobju sklical niti enega sestanka, kaj da bi naredil še kaj drugega! In zdaj naj mu damo sedemdeset ti-
sočakov! To se mi zdi neresno, nepravično in trapasto,« je razdiral enotnost tovariš Sindika-lič, ki seje sicer bolj poredkoma potegnil za delovne ljudi. Požel je ostre poglede vseh prisotnih, zato je kljub pomanjkanju bistrosti naredil obraz, kije izražal zmoto in kes zaradi pravkar izrečenega. To pa je tudi pomenilo, naj gredo njegove besede kolikor se da hitro v pozabo. Predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti so dobljeni denar hitro zagonili, redki njihovi delovni člani pa so pogoltnili slino, tolažeč se, da bo tudi nje kdaj doletela čast predsedniko-vanja.
TONI GAŠPERIČ