Posebna izdaja
Številka stane 7 Rpf.
STAJERSKI GOSPODAR
IZIDE VSAKO SOBOTO
Urednica in upravništvo: Maiturg a. d.Oran, Badgasse 6 • Naročnina: letno RM 2.50, polletno RM 1.40, četrtletno 75 Rpf
I. Jahrgang
Marburg a. d. Oran. Montag, 30. Juni 1941
Nr. 12
Nemške zmage
na sovjetskih tleh!
Nemškega pohoda ne morejo zaustaviti niti
*
obupni obrambni zaleti sovjetske vojske niti žilavost sovražnega odpora Nemške čete so že globoko na ruskem ozemlju - Ogromni in nepregledni vojni plen - Sovjetska vojska je izgubila v sedmih dneh 4100 letal -2235 tankov uničenih in zaplenjenih - Dve sovjetski armadi pred kapitulacijo oziroma pred uničenjem - Nemški vojak in materijal sta na višini
Posebna poročila nemškega
vrhovnega poveljstva
B e r 1 i n, 29. junija.
Vrhovno poveljstvo vojske poroča iz Flihrerjevega glavnega stana sledeče:
Uvodne operacije proti Sovjetski Rusiji so v kratkem času od dne 22. do 27. junija dovedle do ogromnih izidov, akoprav ni mogoče že sedaj vsaj približno oceniti vsega plena.
Razen najtežjih krvavih izgub sovražnika smo ujeli že v prvih dnevih več kot 40.000 ujetnikov.
Doslej je bilo naštetih 600 zaplenjenih topov.
2233 tankov, med njimi 46 najtežjih z 52 tonami težine, je deloma uničenih, deloma zaplenjenih. K temu je treba prišteti ogromne množine protitankovskih in protiletalskih topov, strojnic, pušk, tovornih avtomobilov itd.
Te številke se zvišujejo vsako uro.
Ogromno pa bodo narasle po kapitulaciji ali uničenju sedaj obkoljenih sovjetskih armad.
Nemško letalstvo je sovjetskemu letalstvu prizadevajo v tej vojni doslej najbolj uničujoč poraz. Potom lovcev, bojnih letal in protiletalske artilerije je bilo na tleh in v zraku v prvih sedmih dneh uničenih 4107 sovjetskih letal.
Temu nasproti se gibljejo naše lastne izgube v zmernih mejah. V istem času je izgubilo naše letalstvo 150 letal.
Premoč nemškega letalca in nemškega materijala je ogromna.
Te ogromne številke glede letal, tankov in drugega materijala, čegar uničenje odnosno zaplenitev je zahvaliti vzornemu delovanju nemške vojske, nam dajejo obenem nazorno sliko o veličini nevarnosti, ki se je zgostila na vzhodnih mejah Reicha.
Morda je v zadnjem trenutku uspela rešitev srednjeevropskega prostora pred invazijo, čije posledic ne bi bilo mogoče izmeriti.
Nemški narod je zares dolžan svojim hrabrim vojakom najglobljo zahvalo.
V Atlantiku potopljenih 71.700 ton sovražnih ladij
Kakor je razvidno iz nedeljskega poročila Vrhovnega poveljstva nemške vojske, so napadle nemške podmornice v Atlantiku spremljave in posamezne ladje, ki so jih ščitili rušilci in letala. Potopile so petrolejsko ladjo in sedem tovornih ladij s 46.700 tonami. Torpe-diranih je bilo dvoje tovornih ladij in ena petrolejska ladja s 25.000 tonami. Računati je tudi z uničenjem teh ladij. S tem udarcem podmorniškega orožja je bilo sovražno trgovsko ladjevje oškodovano za 71.700 ton.
Okrog Anglije so bojna letala potopila v zadnji noči tri tovorne ladje in
eno ribiško ladjo s skupno 14.800 tonami. Nočni napadi letalstva so veljali pristaniškim napravam angleške jugovzhodne obale, zlasti pa luki Hull. Ob River Hullu in ob reki Humber so bili opaženi obsežni požari. Drugi letalski odredi so polagali mine pred angleške luke.
Nemška bojna letala so v noči na 28. junija uspešno bombardirala vojaške naprave v Aleksandriji.
V Severni Afriki so nemška bojna letala uspešno napadla angleške motorizirane kolone med Sidi Baraniem in Soliumom.
Sovražnik ni napadel ozemlja Reicha niti po dnevu, niti po noči.
Lovsko brodovje pod poveljstvom majorja Trautlofta je izvojevalo 28. junija svojo 500. zračno zmago.
Leutnant Geiszhardt v nekem lovskem odredu je sestrelil 23. junija 19. in 20. letalo.
Najtežje sovjetske utrdbe padle ob prvih naskokih
Berlin, 29. junija.
Vrhovno poveljstvo vojske poroča iz Fiihrierjevega glavnega stana:
Nemška vzhodna armada je dne 22. junija zjutraj na širokem delu fronta prekoračila mejo. Trčila je pri tem v sredino boljševiške armade, ki je do-končavala svoj razvoj.
Močne sovražne obmejne utrdbe smo že prvega dne predrli. Srditi sovražni protinapadi so se popolnoma izjalovili. V teh bojih se je nemška zračna sila slavno odlikovala.
Posameznosti silnega nemškega
sunka v srce Sovjelije
Nemško letalstvo je gospodar zračnega prostora
Berlin, 29. junija. Vrhovno poveljstvo vojske poroča iz Fiihrerjevega glavnega stana:
Nemška vojska je v svrho obrambe pred grozečo nevarnostjo iz vzhoda udarila 22. junija ob 3. uri zjutraj po razporejenih sovražnih četah.
Nemška zračna brodovja so se vrgla ob prvem svitu jutra na sovjetskega sovražnika.
Kljub številčni premoči sovražnika si je nemško letalstvo priborilo že 22. junija gospodstvo v zraku nad vzhodom ter je uničujoče porazilo sovjetsko letalstvo. Samo v zračnih borbah je bilo Sestreljenih 322 rdečih letal deloma potom lovcev in potom protiletalske artilerije. Do večera dne 22. ju-
nija se je zvišalo število uničenih sovjetskih letal -skupno z letali, ki so bila uničena na tleh, na 1811 avijonov.
Nemške izgube so znašale omenjenega dne 35 letal.
Do 25. Junija zvečer uničenih 2582 sovjetskih letal
Berlin, 29. junija. Vrhovno poveljstvo vojske poroča iz Fiilnerjevega glavnega stana:
Dne 23. junija je nasprotnik v srditih protisunkih napadal predhodnice naših napadalnih kolon. V merjenju moči je zmagal nemški vojak. Vsi tozadevni sovjetsko-ruski poskusi so bili odbiti. Večinoma so se zrušili v krvavih in ogorčenih bojih iz bližine.
Trdnjavo Grodno smo napadli ter v trdem boju zavzeli.
Sovražno letalstvo je istega dne zaznamovalo najtežje izgube, število uničenih sovjetsko-ruskih letal se je do 23. junija zvišalo na 2.582.
Brest-Litovsk, Kovno in
Vilna že v t o r e k v nemški posesti
Berlin, 29. junija.
Vrhovno poveljstvo vojske poroča iz Fuhrerjevega glavnega stana:
Trdnjava Brest-Litovsk, katero smo napadli z najtežjo artilerijo, je padla v naše roke. 24. junija so vzele naše čete citadelo trdnjave kot zadnje oporišče sovražnika.
Nemške čete so dosegle Vllno in Kovno. Obe mesti sta bili še istega dne zavzeti.
Samo v prvih štirih dneh vojne uničenih okrog 1200 sovjetskih tankov
Vrhovno poveljstvo vojske poroča iz Fuhrerjevega glavnega stana:
Da bi zaustavila nemški pohod, je poskusila sovjetska vojska z neštevil-nimi tanki napasti naše divizije, odrezati zveze z ozadjem ali pa prodreti nastajajoče obkolitve.
Nemško oklopno orožje pa je bilo skupno z našimi protitankovskimi odredi končno zmagovito. Podpirali so jih protiletalska artilerija in letalci.
Tudi novi sovjetski veletanki so zahvaljujoč hrabrosti nemškega vojaka in kakovosti našega orožja podlegli.
Po poteku prvih štirih dni borbe je bilo uničenih 1200 sovjetskih tankov s strani formacij vojske. Odredi letalstva so uničili 97 tankov.
Preko reke Diina
Berlin, 29. junija.
Vrhovno poveljstvo vojske poroča iz Fuhrerjevega glavnega stana:
(PK. GSring, Presse-Hoffmann) Nemška infanterija v zmagovitem naskoku proti sovražniku na vzhodni fronti
26. junija: V drznem zaletu so dosegle naše v baltiškem prostora napredujoče čete reko Diina. čete so Dti-no prekoračile na več mestih.
Mesto DUnaburg je v nemških rokah.
Vsi poskusi sovražnika, preprečiti ta pohod s pomočjo obupnih protinapadov, so se razbili ob hrabrosti naših vojakov.
Sovjetska mornarica je prejela težke udarce
Berlin, 29. junija.
Vrhovno poveljstvo vojsjke poroča iz Fiihrerjevega glavnega stana:
Mornarica in podmorniške sile so v boju s sovjetsko mornarico izvedle številne' akcije v drznih zaletih. V vzhodnem delu Vzhodnega morja je zadel neki sovjetski rušilec ob mino ter se je potopil. Križarka »Maksim Gorki« je bila težko poškodovana.
Nemške podmornice so potopile dvoje sovjetskih podmornic. Nemški hitri čolni so potopili dvoje rušilcev, eno torpedovko in eno podmornico sovjetske mornarice.
Dva sovjetska rušilca sta poskusila napasti luko Konstanca. Ta napad je bil onemogočen s strani obalne artilerije. Po kratkem obstreljevanju je zle-tel eden izmed obeh rušilcev v zrak. Drugi rušilec jo je jadrno odkuril.
Več divizij obkoljenih
in uničenih
Berlin, 29. junija.
Vrhovno poveljstvo vojske poroča iz Fuhrerjevega glavnega stana:
Nemško oklopno orožje je severno od Kovna zmagovito končalo bitko oklepnih edinic, ki je trajala dva dni. Več divizij smo obkrožili in uničili. V naše roke je padlo nad 200 sovjetsko-ruskih oklopnih tankov, od tega 29 največje in najtežje vrste, nad 150 topov in na stotine motoriziranih vozil.
Rovrto v nemških rokah
Vrhovno poveljstvo vojske poroča iz Fiihrerjevega glavnega stana:
Južno od Pripetskih močvirij so se vršile borbe s posebno izbranimi formacijami sovjetske vojske. V žilavih in junaških bojih so bile zapadno od Lvova zavzete najmočnejše in najmodernejše utrdbe. Naše čete prodirajo zmagovito proti Lvovu.
Nemške oklopne divizije se borijo v smeri Lučka proti vzhodu. Kakor na drugih frontah, tako je zlasti tudi tukaj letalstvo s svojim izvidniškim delovanjem in z najhrabrejšimi napadi proti na novo prodirojočimi sovražnimi silami vedno znova prispevalo k zmagovitemu pohodu naše vojske. Krvave izgube sovražnika so strašne, številni sovražni tanki so bili uničeni.
Samo v borbah okrog Dubnega smo zaplenili 215 tankov in mnogo topov, med njimi 42 najtežjih.
Nemške čete
2e okrog Minska
Berlin, 29. junija. Vrhovno poveljstvo vojske poroča jz Filhrerjevega glavnega stana:
Ob kotlini pri BiaIystok-u, ki smo jo na obeh straneh obšli, so naši oklopnl Odredi in motorizirane divizije dos<
prostor okrog Mlnsk-a. Nov večji tispeh je s tem načet.
Usoda sovjetskih armad pri Biaiystoku
Berlin, 29. junija. Vrhovno poveljstvo vojsike poroča Iz Flihrerjevega glavnega stana:
V	teku napredujočih operacij sta v prostoru vzhodno od Bialystoka sedaj obkoljeni dve sovjetski armadi z vseh strani.
Kljub večdnevnim obupnim poskusom prodora je obroč nemških armad okrog njih od ure do ure vedno ožji.
V	par dneh bosta ti dve armadi ali kapitulirali ali pa bosta uničeni.
To bo usoda tistih sovjetskih armad, ki so bile določene za centralni napad proti Nemčiji. Infanterijske divizije in odredi Waffen-SS so nosilci borbe na tleh. Letalstvo jim nudi v uničujočem učinkovanju nenadomestljivo pomoč.
Primeri bopeviškega besedolomstva
Berlin, koncem junija.
Boljševiki so tudi pri preseljevanju Nemcev iz Volinije, Galicije, Besara-bije, Severne Bukovine, Litve, Leton-ske in Estonske doprinesli nepobitnih dokazov svojega izdajstva in besedolomstva. So stvari in dogodki, ki jih svet sedaj, ko je boljševizem razkrinkan, naj tudi izvč. Tako je objavil SS-Standartenführer H o f f m a y-e r, član takozvane »Volksdeutsche Mittelstelle«, celo vrsto primerov namenoma izvedene boljševiške kršitve pogodb med Nemčijo in Sovjetijo. Te kršitve so izvedli boljševiki nad nemškimi izseljenci z nasiljem in goljufijo. Začelo je s tem, da so boljševiki že tedne in mesece poprej »glihali« za vsako oblačilo, za vsak kilogram masla in za vsak groš iz pravnoveljavne posesti teh izseljencev. Namen boljše-vikov je obstojal v tem, da so izpre-šali vse, kar se je le izprešati dalo, v korist Sovjetije, čeprav je bilo to postopanje v protislovju s pogodbami med Nemčijo in Rusijo. Nepregledan je tozadevni material aktov, samih pritožb v posameznih slučajih. Teh pritožb j e polnih več omar. Tako je bilo pogodbeno dogovorjeno, da se bodo v Galiciji in v Voliniji ocenila potom skupne komisije vsa posestva in vrednote izseljujočih Nemcev. Sovjetija je bila dolžna, ta posestva Nemčiji odkupiti. Boljševiški oblastniki pa so na nenavadno nesramen način vpisovali smešne vsote. Tako so ocenili veliko posestvo izseljenca M. iz Bielska, sestoječe iz stanovanjske hiše, gospodarskih poslopij; skednja in mlina na vodo za vsoto 700 zlotov, čeprav so samo v 1. 1939 zgrajena poslopja predstavljala vrednost najmanj 10.000 zlotov. Osem zelo dobrih molznih krav kmetovalca B. v Aleksan-drovki je ocenil -sovjetski vladni zastopnik (in sicer neki stotnik zloglasne GPU) na 170 zlotov, kar bi odgovarjalo protivrednosti 100 kilogramov govedine. Nič čudnega ni bilo, da so na primer opremo štirisobnega stanovanja ocenili na 60 zlotov, t. j. 30 RM. Vse pritožbe proti takemu postopanju
so padle v vodo. Bilo je tudi mnogo slučajev, da so častniki sovjetske vojske oziroma zloglasne čeke skušali pregovoriti nemške izseljence s sledečimi besedami; »čemu se pravzaprav selite odtod? Mi smo vendar že v Litvi in čez pol leta borfio ž v Berlinu ...«
Odbita konjenica
Piše Kriegsberichter UHrich Maletzki
PK. 27. junija.
Skozi neskončne borove gozdove se valijo kolone nemške vojske proti vzhodu. Kolesa meljejo prah vse do osišč. Tu in tam se. zaustavi kako vozilo, toda tovarištvo na cesti je toliko, da je lahko premagati vse težave. Ar. tilerist pomaga infanteristu iz zadrege in narobe. Ordonanci na motornih kolesih izgledajo kot kakšni kolonialci. Strahovite ceste pa noče biti konec. Po večurnem, neprestanem maršu smo prejeli plačilo za naš napor. Velika dolina, sredi nje pa reka z visokim na-
brežjem, je stopila pred naše oči. To je reka Memel. Krasna cesta se vije ob nabrežju, človek bi mogel za nekoliko trenutkov pozabiti, da je vojna. Doli ob reki krasni možje v kopalnih hlač. kah. V senci dreves čakajo vozila. Ti možje si pa niso privoščili počitka. — Pionirji, protitankovski topničarji in infanteristi so, ki pripravljajo prehod preko reke. V potu svojega obraza nosijo gradbeni material in zbašujejo pon-tone, da bi tako pripravljenim kolonam omogočili prehod preko reke.
»Polno kritje!« Skriti sovražni stre!, ci so izstrelili več strelov raz dreves med vojake. Medtem je že izdano po. velje: »Spravite se nad zahrbtneže previdno s strojnicami, pištolami in ročnimi granatami!« Pionirji pa mirno nadaljujejo započeto delo.
Pol ure pozneje so prignali naši vojaki iz gnničja 40 zaplotnih strelcev. Ni jih bilo lahko prijeti, toda zgodilo se je. šumo je bilo treba še parkrat »izčesati«, preden je bil mir.
Par kilometrov pred nami so se po. javili stolpi nekega mesta. Ob strani glavne ceste, na majhnih poljskih po. teh, se premikajo infanterija, artilenja in pionirji naprej.
Za trenutek se je ustavilo premikanje nove, v prah zavite kolone. Sovjetska konjenica ob desnem boku! Takoj je vse pripravljeno na napad konjenikov, ki so se približali na 800 metrov. V oblaku prahu je jedva kaj videti. Infanterija, ki maršira na para. lelni cesti, je v pripravljenosti. Par puškinih strelov, nato pa že pokajo prve artilerijske granate. Z daljnogledom je videti, da so se konjeniki umaknili. Pošast sovjetske konjenice je izginila.
Daleč od' razstreljenega mostu vozijo parniki k nasprotnemu obrežju. Malo število junaških Nemcev je hotelo priti za vsako ceno na ono stran reke, kjer jih je sovražnik obsipal s hud';n ognjem iz hiš in kleti. Tako je pričela borba z ostankom razškropljenih sovražnih čet izven mesta. Ure poteka >. Vedno več nemških vojakov je na oni strani. Zmagovito je njih prodiranje in
(PK. Sepp Jäger, Scherl! Zasliševanje sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili ujeti že v prvih bojih. Na sliki vidimo zasliševanje sovjetskega podporočnika
luski boljševizem je uničil
dostojanstvo človeka
Sovjetski ž.dje so, kakor znano, v svoji propagandi proglasili rusko ženo kot »najsvobodnejšo« in rusko mladino kot »najsrečfiejšo mladino na svetu«. Večje nesramnosti si židovski boljševizem ni mogel privoščiti. Res je, da so boljševiki ženo in mater v Sovjetiji »osvobodili« vseh vezi in dolžnosti, obenem pa tudi vseh pravic, ki jih uživajo ženž celo pri najnižjih narodih Afrike. Najprej je boljševizem uničil zakon kot »steber segnitega meščanskega reda«. Kot nadomestilo za zakonsko življenje so proglasili veljavnim pojem po sožitju obeh spolov. Tako sožitje sta morala sovjetska koruzni-ka prijaviti ali pa tudi ne. Ločitev takega »sovjetskega zakona« se je lahko izvršila tudi na ta način, da je eden izmed obeh »zakoncev« ločitev prijavil brez vednosti druge strani. Pač pa so boljševiki proglasili krvoskrunstvo, mnogoženstvo in mnogomoštvo kot dejanja, ki jih po sovjetskih zakonih ni smatrati kaznivim. Višek nemoralnosti in načrtnega iztrebljenja prebivalstva pa je bila propaganda umetnega splava. V par letih so sovjetski židje uspeli tako daleč, da se je ruska žena popolnoma udala tej propagandi umetnega splava. V Sovjetiji ni bilo niti ene večje vasi, ki ne bi imela svojega »aborto-rija«, to je zavoda za umetni splav. Ta umetni splav v ogromnem številu je bil posledica novega sovjetskega zakona. Po sovjetskih podatkih se je namreč 1. 1934. ločilo 37°/« prijavljenih zakonov. V prvem polletju 1.1935 je znašalo število ločitev že 38% in majnika leta 1936 celo 44%. Stotisočev takih bolj. ševiških zakonov je trajalo le par me. secev, da ne govorimo o stoprocentno. sti ločitev neprijavljenih koruznikov,. Moskovska »P r a v d a« z dne 11. avgusta 1935 je ugotovila, da živi 40% vseh žena, ki morajo prehranjevati svojo deco, brez mož. To število pa je brez dvoma prenizko izračunano. Ruski delavki ni preostalo spričo razmer nič drugega kakor umetni splav. Strahotne številke posledic umetnega splava v boljševiški Rusiji je objavila »Iz. vestja« z dne 12. julija 1936. Po podatkih komisarjata za ljudsko zravje je odpadlo leta 1934 v Veliki Rusiji v mestih na 573.593 rojstev nič manj kot 374.935 umetnih splavov. Istega leta
sovjetski vojaki bežijo za umikajočo se armado.
Krvavo sonce je že zatonilo. Nemške kolone se odražajo kot nekake sence na modro-zelenem nebu. Tu in tam še streljajo zaplotniki na motorizirane ordonance, nato pa nastane mir.
je odpadlo na podeželju na 242.979 rojstev 324.194 umetnih splavov. V Moskvi je prišlo leta 1934 na samo 57.100 rojstev 154.584 splavov. Leta 1935 so beležili v Moskvi 70.000 rojstev napram 1355.000 splavom.
Milijoni nezakonskih otrok so rasli divje in brez vzgoje po mestih in na deželi, dočim so matere od zore do mraka po tovarnah delale za nizkotne plače. Do pozne noči so se morale ter matere v dolgih vrstah nastavljati pred trgovinami za bore malo živeža. Stoti, soče mladih žena je spravil umetni splav v grob. Stotisoče pa vsled ponesrečenih splavov v trajno bolezen in hiranje.
Ker je morala Sovjetija v tej ali oni obliki le nekako skrbeti za žrtve svoje politike, je izdala 1935-36 stroge odredbe glede ločitve zakona ter glede alimenlacijske dolžnosti moških. Sovjetska država se je otresla dolžnosti preskrbe proizvodov »svobode«, ki jo je sama izzvala. Sledila je velika zme. šnjava glede alimentacij. Na stotisoče moških je bilo obsojenih k plačevanju vzdrževalnine. Toda anarhija, ki so jo židje izzvali s svojo politiko, je bila tolika, da je niso mogli zajeziti niti s smrtno kaznijo. 26. junija 1936 je končno izdala sovjetska vlada zakon o prepovedi umetnega splava. Tako je bila odpravljena »največja pridobitev boljševizma«. Istočasno pa se je pojavila nova katastrofa. 40°/o v sovjetskem gospodarstvu zaposlenih delavcev pri-
haja iz ženskih vrst. V industriji je udeležba žene še večja, ker morajo žene delati za slabše plače nego moški. Za te žene je bil umetni splav resnično zadnji izhod. Sedaj je splav prepovedan. Za delavko in njenega o:ro-ka pa pričenja s prvim dnevom poroda življenje popolne boljševiške brez. upnosti. Sovjetija ni imela nikakih klinik, • otroških vrtcev, otroške obleke itd. Posledica je bila novi porast otroškega banditstva in armade takozva. nih »brezprizornih«, to je brezdomo-vincev v otroških vrstah. Milijoni teh otrok so tavali v letih lakote 1932 do 1933 po deželi.
Brez staršev, brez domovine, lačni in prezebajoči so umirali po stotisoCih. Kar je živelo, je bilo zapisano zločinu. Mladostni roparji so bili javna nevar-židovsko-sovjetska vlada je to človeško golazen oziroma »osvobojeno najsrečnejšo mladino« preganjala z naj. brutalnejšimi sredstvi. Stotisočev teh bezprizornih so vtaknili v prisilno delo. Kljub temu pa je val zločinstva med deco naraščal vedno bolj in bolj. Krono vseh zločinov pa je dosegel židovski sovjetizem s tem, da je odredil z zakonom z dne 8. maja 1935 smrtno kazen za pobijanje mladostnih zločincev počenši z dvanajstim letom. To je samo mala, a žalostna slika boliševiš-kega zločina nad ruskim narodom.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev fe
„M UMet!"
(PK. Cusian, Scherl)
Pohod v Sovjetijo. Pionirji nemške vojske še niso prav končali zasilnega mosta in že gredo preko njega prve čete proti sovražniku
Y vsako kaaeisko hišo „Štajerskega Gospodarja"
i