MENTOR UST IH SREDNJE' Šolsko dijuštvo : Št. 5.::: Letnik IU. : * ■ • • ■ ......M....... * • II »n DitHe trn * : dr. Anton Breznik ■ ■ ■ M ■ ■ ■ to leto 1910/1911 »Mentor« « 1910/1911 « III. letnik « Zvezek 5 Vsebina. *=>as- Silvester. (F. S. Finžgar.) (Dalje.) .........97 črna liska. (Prof. Fr. Pengov.) (Dalje.)......102 Radovan. (Žaloigra v Štirih dejanjih.) (Josip Logar.) (Dalje.) 106 Literarni pogovori. (Prof. L. Arh.) (Dalje.) .109 Navod za Sahovo igro. [R. Uršič.) (Dalje.)....113 Drobiž: Rešitev ugank,v 4. številki Mentorja. — Uganki. — Dekle z biseri. — Lrna žena. »Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju.« - Cerkvene pesmi. ~ Espe-rantski kongres v Washingtonu. — Nekoliko iz literature esperantistov. Nerešena uganka. — Nekaj misli o svobodi in pametni sili. — Vera In veselje. — Kako so nastale »časniške race«. Novo babilonsko sporočilo o vesoljnem potopu. — Narodov jezik izraz njegovega duha in narave........................... 115 gagaapagggaaHgapggpaaaggjag Ljubljana. Stari trg 7 tf Lepa priložnostna darila, SKjjKtt vms asnssvs sssr trn asuft pntui od m K n*rrrj; briljantni ptt(*n bile kakor renti, dolga šiba se je vlekla po tleh, ker je omahovala roka in ni imela moči, da Iti jo dvigala. Zvonec je pel pred menoj in v4/vonenju ni bilo nič veselja. »Ne boš ne boš ne boš —« takole je zvonilo. Ovce so se včasih ozrle vame, kadar sem nevede >:ašel mednje. In ti pogledi niso bili kakor sicer. Zasmeh je bil v njihovih očeh. Ko sem jezen dvignil trudno roko ter zamahnil s šibo po ovčjih kožuhih, jo trop splašen odbežal in stare ovce so zavekale grdo in porogljivo: Hee bee boo e , kakor bi mi v moji žalosti kdo iz same hudobije pokazal jezik. 5a / »Priv6ščite mi, bestije,« sem klel in se togotil na neumno žival. Grabila me jc jeza in trma. Vse moči sem zbral in se pognal za čredo in jo gonil divje in maščevalno na najslabšo pašo, visoko na suh in od solnea ožgan hrib. čimbolj pa sem jo gonil, tem glasneje je ponavljal zvonec na mrkačevem vratu: »Ne boš — ne boš — ne boš —«. Ko sem jih prignal dosti daleč od doma, ne na pašo — ampak na suho stradanje, sem vrgel šibo proč - in poiskal senco ter legel pod grm. Tamkaj sem preležal ves božji dan, klobuk na obrazu, oči zaprte. Karkoli in kakorkoli sem premišljal in prevdarjal, povsod i sem zašel v zagato, iz katere nisem našel poti. »Uidem,« je bila prva misel. Ali kaj bi mi to koristilo? Če pridem domov, bi se sramoval, in oče bi rekel: »Lažeš! Nazaj — in še dalje, nego si bil doslej, da se ne povrneš nikoli!« »Če potrpim do jeseni?« Težko bi bilo. Toda zmagal bi. Ali kaj! Ženska me ne pohvali očetu. Zatoži me, po krivem, da bi me osleparila za plačilo in za obljubljene škornje. In vse trpljenje bi bilo prazno, očetova ljubezen bi se ne povrnila . . . Tako sem tuhtal in trpel — da sem nazadnje zaspal in zasanjal. Še danes pomnim tiste sanje. Domov sva jo mahala z očetom. Jaz čez rame nove škornje, v žepu deset tolarjev, ki so požvenketavali ob hoji. Vesela je bila pot, drugačna kakor tedaj, ko sva hodila od doma. Nič nisem bil truden. Celo očeta sem prehiteval. — Doma so betleli, ko sva potrkala na vrata. Materi so solze kapale po licih, ko me je zagledala, sestra je na glas zajokala — in v pozni noči so zakurili in nama napravili cvrtje. — Ko smo jedli, smo se smejali vse je bilo pozabljeno - vsi smo dihali samo eno misel: Čemu je bilo tega pravzaprav treba------------. Pozno smo polegli — in v jutru me je poklicalo solnre, ki je posvetilo izza sv. Petra solnce domače ... Tedaj sem se prebudil pod grmom. Klobuk mi je bil zdrsnil z obraza, zahajajoče solnce je svetilo pošev v oči. Žalosten sem z6val in si pomel oči. Dom sanj se je razkadil, pred menoj je bila pusta reber — daleč v mračni globeli se je kadilo iz dimnika. Prestrašil sem se. Dan je mineval, kos kruha mi je gledal nedotaknjen iz žepa. V hipu sem pozabil ha jezno gospodinjo, na dom na sanje in planil kvišku in mislil samo na ovna. Gledam, prisluškam. Nikjer belega ogrebka na strmini, nikjer zvonca. Vse ovce so sc porazgubile. Planil sem v tek in hitel v goro. Hegal sem, kakor blazen.-Padal sem, bosa noga je krvavela, srajco mi je trgalo trnje, pa nisem čutil, nisem videl. Solnce se je skrilo, dolge sence so padalo na gozde, na pašnike. Globeli so se mračile in se zapirale, kakor velike oči, ki sklopijo veke, da zaspe. Groza mo je obhajala. _ gg _ Upehan, zasopljen in truden sem priplezal vrh hriba in padel na tla. Srce je tako silno trepetalo, da mi je zvonilo po ušesih in v prvem hipu se mi je zdelo, da čujem zvonce in meket ovac. Šele ko sem se oddahnil, je pričelo pojemati srce, glasovi so zamirali — in svečani molk je objel okolico. Iz tega molka se je pa nenadoma oglasil zvonec. Enkrat, dvakrat — čedalje bolj redno — in začelo je zvoniti — daleč nekje v globeli, kakor ponoči v ovčaku. »Ovce so polegle v jarku! Po nje!« Zletel sem po strmini — brez pota, brez steze — klobuk v rokah — in predno se je zgrnila temna noč na zemljo — sem že gnal čredo v zbeganem teku proti domu. Nisem je še videl, pa sem že slišal hripavi glas jezne gospodinje. Pred vrata je stopila — in štela na glas: »Ena — dve deset —-------« • Ko je poskočilo zadnje jagnje čez prag v ovčak, je dvignila nadme roko, udarila in zakričala: »I)ve ovci si izgubil! Potepuh! Jaz ti pokažem!« V klado drv je segla po ohlešček, da bi me pretepla. Jaz sem pa ušel v temno noč in se skril v hosto, dokler ni utihnil vihar krog hiše. Potem sem se priplazil na ovčak, se zaril v seno in lačen povečerjal kos kruha, ki mi je kjub begu vendarle še obtičal v žepu. Predno som zaspal, je prigodrnjal do senenega kupa hlapec. Jezno je razkopaval mrvo in si pripravljal ležišče. Prav tik mene si je postiljal, lako blizu, da me je sunil. »Kaj se jeziš?« sem ga obgovoril. »Pes naj služi to babo, jaz je ne bom dolgo.« »Jaz bi šel takoj proč, pa me ne pusti.« »Ne pusti? Kaj se to pravi V Neumnež!« So vedno je ves jezen ril po fenu in nezadovoljen kopal jamo v kupu. Tedaj je prenehal, sezul škornje in jih vrgel na pod, da je votlo zadonelo. »Praviš, da te ne pusti? Ali si otvezen, kakor vol v hlevu? Saj nisi živina! (Ilovek si menda vendar?« »Bi, pa mi ne bo dala, kar mi gr6.« »Če ne č me ni zabolelo in za oglom sem dvignil pest proti gospodinji. Nato sem šel v goro. Ni še bilo poldne, ovci ste bili najdeni, prodani v žepu sem pa nosil šest goldinarjev. Pred nočjo sem gnal čredo domov in čudovita predrznost se me je polastila, fto pomislil nisem, kaj poreče gospodinja. To pot pa mi ni rekla ničesar, ker je ni bilo doma. Šla je k fari po opravku. »Kakor nalašč,« sem se razveselil in hitro smuknil na podstrešje, navezal v culo obleko in se pripravil na odhod. Nikdo me ni opazil, ko sem odnesel sveženj v grmovje. Po večerji sem naglo odšel — pa ne spat. V gozd sem se skril in ob svežnju obleke čakal, da je prišla domov gospodinja. Potem sem se pa takoj dvignil in se napotil po globeli — v temno noč. Sprva sem čutil veselja in poguyia toliko v srcu, kakor še nikoli. Toda potoma je veselje ginilo — pogum je upadal — ob vsakem šumu sem vstrepetal. Goldinarji v žepu so me pričeli težiti, nekaj me je peklo in grizlo. Vsak hip se mi je zdelo, da slišim korake, da nekdo teče, kriči in mi žuga. Postajal sem, vlekel na uho — hitel naglo naprej v temo— po neznani poti, ki se je vila v tesni zagati, zamračena s smrekami. Kadarkoli sem se izpodtaknil ob kamen, se zadel ob korenino, vselej sem mislil, da mi je nekdo podstavil nogo in me prijel odžadaj za tilnik ter zakričal: Stoj! Tat! Zato ni bila moja pot več hoja — to je bil beg, beg Kajnov v grozni temi, ki je bila znotraj in zunaj — kroginokrog — gosta in strahov polna. Pred menoj so rastla iz tal črna debla, za vsakim deblom je stala skrita temna senca, ki se mi je pripogibala in iztezala roke po meni. Če sem plašen obstal, so obstale črne sence in so čakale. Kakor skozi šibo in zanke sem bežal, znoj mi je lil curkoma po licu želel sem dneva luči želel vun iz tega žleba, na piano k ljudem. Toda noč se je vlekla, z njo se je vlekla globel — noči ni bilo konca in ni bilo konca temnili senc in žugajočih. Napol iz obupa, napol vsled utrujenosti sem se sesedel pod veje stare smreke sključil se v dve gubi in naslonil glavo na sveženj ter zaspal. Dan me je prebudil. Strahovi so izginili, pogum se je vračal— in ročno sem se naravnal dalje. Pot se je polagoma nižala, se širila sredi dopoldneva se je odprla prod menoj široka dolina — sredi nje je kipel kvišku zvonik. Začuden sem obstal. Zakaj to ni bila fara, kjer sem bil prvič z očetom in potem še z gospodarjem. To je bil neznan kraj. Izpoznal sem, da sem ponoči pravo pot zgrešil. Sprva sem se preplašil. Samo za trenotek. Ko sem pa prcvdaril, sem se celo razveselil, Češ, nikdo me ne bo !n poznal tem bolje. N esel sem korakal proti vasi. Prodno sem prišel v vas, tik pred prvo hišo, mi jo nenadoma padel sveženj i/. rok. Hitro sem so sklonil ponj, pa se mi jo tako Irosla roka, da sem s težavo vtaknil prste v zanko, s katero je bila povezana cula. Proti meni jo šol orožnik. »Kant, odkod in kam?« Tako me jo ogovoril. »Iz službe in domov,« sem jecljaje odvrnil. Čutil sem, da mi je šinila vsa kri v glavo; kar zapeklo me je v licih. »Iz katere službe,« je postal orožnik in stopil preko ceste do mene. »Od tod in tod,« sem razlagal in se napravljal naprej. »A — a —,« se je glasno začudil, česar sem se tako ustrašil, da mi je vnovič padla cula na tip.. »Tako — tako — fant — kaj pa kupčija z ovcami?« Tedaj me je že držal. Tretjič mi je zdrsnil zavoj iz rok, po licih so se mi udrle solze. Silvester je premolknil. V očeh se mu je svetila vlaga — odsev izgubljene sreče. »Kako je zaslutil orožnik vaš greh,« sem ga vprašal. »Gospodinja ga je obvestila, ko je bila na fari, da sta dve ovci izgubljeni, dve starki — taki in taki — tako zaznamovani na ušesih. Če bi jih kdo prodajal, da bi vedeli. Pa ju je prignal Jokel še tisti dan k mesarju no — in sedaj se ve, kako se je to zgodilo.« »In potem? Vas je odgnal v zapor?« »Prav bi bilo, ko bi me gnal v zapor. Toda tisti prvi zapor in vsi zapori za take grešnike, kot sem bil jaz še tedaj — niso zapori, niso kazen ampak šola, gospod, bognasvaruj tako šolo — šola pohujšanja . . .« (Dalje.) -=» Prof. Kr. l'onK»v : Črna liska. (Dalje.) Slednjič — bilo je 20. ali 21. dan valenja — se je osulo cvetje do cela in sad je dozorel. Odpirali so se porcelanasti grobovi drug za drugim in vsakikrat je prišla venkaj majhna liska: preljubka živalca, črna kot asfalt, pokrita z gostim tnabom kot z baržunastim kožuščkom; vsega skupaj deset majhnih kebčekov, deset mičnih blazinic iz temnega pliša, deset zalih glavic z očesci kot blestečimi draguljci, s koraljnordečimi in ne žoltimi kljunčeki, kot jih nahajamo pri večini mladih ptic. Celo gnezdo je polno ščebetajočih paglavčkov, ki so stiskajo drug k drugemu in se skrivajo pod materino krilo, vsak zase mala skrinjica, ki hrani v sebi iskrico življenja, ki ji ne najdeš para v vseh umetninah človeškega izuma. Nekaj uric ne potrebujejo ptičice nobene hrano, zakaj prinesle so seboj na svet dovolj brašna iz temnega embrionalnega sveta in ta zaloga že izda za nekaj časa. Saj velja ravno to za domače piščance, ki jim pod smrtno nevarnostjo zanje no dajaj prod 24 do 48 lirami nikake hrane, da morejo prebaviti beljakovino, nakopičeno v črevesju kot darilo za rojstni dan. Tudi ribice in mnoge druge živali imajo podobne družinske običaje ob rojstvu svojib otročičev; najezdniki polagajo svoje male kar naravnost v zibelke iz najboljšega mesa, v drobovje škodljivih gosenic. Šele ko je povžita ta prva hrana, se jame oglašati želodček in zahtevati svojih naravnih pravic. Tudi je postalo drugi dan malim vodnim piškom že predol-gočasno v ločnatem gnezdu. Mati plove zunaj na bistri vodici in vabi: »Tuk, tuk!« — to se pravi v jeziku vodne liske: »Pridite, pridite!« in že se prekopicne drug za drugim v vodo ter plava tako popolno in spretno, da ni v stanu bolje noben izurjen plavač. Nekaj jih gre za materjo, drugi tvorijo zase malo družbico. Pač bi radi sledili očetu, ko bi bil kje; saj očetje pri vodnih putkah niso taki kot domači petelin, ki se briga za valitev in za izvaljene piščance toliko kot za lanski sneg. Zato pa ima tudi petelin po več, celo po mnogo kokoši, kakor Turčin v svojem haremu, pri vodni liski pa živita samec in samica zvesto drug ob drugem. Preljubek je prizor, ki se nudi očem, kadar veslata stara z veselim rojem mladičev preko bajarja. Naravnosj. v hosto belo cvetoče vodne zlatice (ranunculus aquatilis) jih vodi srce, saj je tam v izobilju muh, vodnih hroščev in postranic. Čudna osoda je speljala zlatico, ki sicer krasi kot eden prvih otročičev pomladi, kot lopatica (Ficaria ranunculoides), trato pred hišo in pozneje kot ripeča zlatica (ranunculus acer) naše senožeti, v mokro vodno zibel. Zatajila je sicer svoje sestre na suhem, a popolnoma jih ni mogla, kajti gorenji listi, ki plavajo po vodi, so še vedno taki kot listi drugih zlatic; le dolenji, ki so vedno pod vodo, so razrezani v mnogo kot las tankih niti. Tudi belo cvetje ne kaže ravno tesnega prijateljstva s sorodnicami. Cela armada se spravi zdajci nad vodno reso (lemna) ki plava kot mnogoštevilno brodovje s tisočerimi ladjami pred vetrom proti njej. Tu sedi trop mladih polžkov iti sluznatih polipov (trdoživ); tudi preradovedna ribica, ki je komaj prilezla iz jajčka in nosi še redilni mešiček seboj, postane žrtev svoje neprevidnosti v prostornih shrambah naše družine. Dalje prispe naša družba v gozd, ki obstoji iz plavajočega dristavca in podvodnega rogatka. Nad velikimi, pakrožnimi listi skrakonovimi (dristavčevimi, Potamogeton natans) se dvigajo nad vodo kratki, gosti, rožnordečl cvetni klaski. Kakor večina drugih povodnih rastlin ima tudi ta nek poseben značaj, ki se da težko popisati, a jih na prvi hip loči od rastlin na suhem, lo vse dela voda, ki ima neznansko moč na rastlinstvo in živalstvo. Le poglejmo rogatek (Ceratophyllum), kako čudno ščetinasto razcepljene liste ima, da se ti zdi, kot bi bil nametal kdo smrečja na dno vode. Posamezni nevarnosti. To so poskusili naši mladini že čez malo dni potem, ko so bili prvič občutili dobrodejno kopelj mavniškega bajarja. Družbica je plavala ravno po sredi odprtega malega svojega morja. Da je to napaka, ki izpostavlja resni nevarnosti celo družino, to ve vsaka mlada račka in ponirek, vedela je tudi naša liska; a mislila si je: »Za enkrat nič ne de, enkrat ni nobenkrat«. Pa kazen je bila že za petami. Velika trsna postovka ali račar (C.ircus listi, dva- do trikrat vilasto razdeljeni, nas spominjajo nekoliko na jelenovo rogovje. Pa tudi živalsko življenje je v tem delu vode kjer je posebno toplo in prijetno, nad vse bujno; kar nabasano polno je ribjih iker in paglavcev, ki še ne kažejo nikakib nožič, ampak le debele butice in repke za njimi. Številne ličinke kačjega pastirja plezajo ob steblih rastlin navzgor pod vodo in stara liska uči mlade, kako se je treba potapljati, da se dobi ta slaščica iz vode. Sploh je potapljanje najvažnejša umetnost, ki se je mora naučiti mlada liska do mojstrstva, kajti ž njo se reši iz mnogih aeruginosus) je opazil izprevod; kot misel je bil na mestu v trdnem prepričanju, da odnese v vsakem kremplju vsaj po enega mladiča. »Hitro! V ločje!« je vzkliknila mati — in 20 nežnih vesele je udarjalo po votli, kolikor so le dopuščale rahle nožiče. »Urno! urno!« je kričala mati, pa kragulj je hil že čisto blizu; navzlic vsej spretnosti mladine jih je moral dohiteti že v naslednji sekundi. Potapljati se reveži še niso znali, za to so bili še premladi in zdelo se je, da je rešitev nemogoča. Pa glej, česa ne tvega pogumna amazonka! — Ravno ko se je spustil ropar kot izstreljena puščica nad vodo, je* udarila stara liska z vso silo po vodni gladini in pljusknila, kolikor so le mogle zajeti peruti, podpirajoč svojo akcijo tudi z obema nogama, hladno tekočino roparskemu vitezu naravnost v obraz. Presenečen je odskočil samosilnik v zrak kot na prožnem vzmetu, da se otrese mokrega elementa. špartanska mati pa jo priganjala mladiče: »Naprej! Naprej!« Naprej so se tudi zaganjali malčki, naprej za žive in mrtve. Toda zopet so jo zakadila ujeda navzdol in iznova jo jo pognala mrzla prša (tuš) kvišku. Trikrat jo vdrl k lati vi tez doli in trikrat mu je dala čutiti liska mokro cunjo nasilnega snubca, dokler niso bili vsi njeni samosrajčniki v varnem pristanu bičko-vega grmovja. (Glej sliko na strani 104.) Besno so navali sedaj hajduški sokol na mater, a ta zna iti pod vodo, še (>n krepak curek iz velike lleronove bučo zelenega tolmuna »za slovo«, in več ni bilo sledu za njo. Globoko tamkaj pri trsni goščavi jo je dal vzgon vodo iz sobo in radosten »Ter-tcr-ter!« je zbral v trenotku mladiče krog nje. V miru so si odpočili od prestanega strahu in napora. So bolj umetniško so zna potapljati liska — mladenka. Kot strela smukne naravnost pod vodo in plava v globini daleč, daleč izpred oči. Naj jo zasleduje lovec ali zloben pobalin, ki meče kamen za njo, izgine kot čarovna kafra in treba je orlovskega očesa, ako hočeš videti, kam so je zatekla. Pod vodo plava ali proti sredi 1’ibnika, kamor brez čolna ni mogočo za njo in tudi tam pomoli iz vodo le glavo, da vidi, jo-li šo proti nevarnost; ali pa se skrije v hičji, se drži nekaj časa z nožicami doli na bilkah pod vodo, tako da moli venkaj le kljunček z nozdrvmi za dihanje. Kdo bi jo spoznal med listjem in biljem V ~=» Josip Logar: Radovan. Zaloigra v štirih dejanjih. — Slika iz kraetiških uporov v 16. stoletju. (Dalje.) 12. prizor. Radovan in podvodjc. H a d o vil n. Tovariši, srečnega trenutka ne smemo zamuditi. Zakaj trenutek bo za nas odločil. Ha, kako mi polje srce, ko v duhu gledam ta trenutek! Načrt moj je pa tak. V nedeljo bode moral župnik prebrati oklic na može, naj se pripravijo na Turka. Hrvaška ga že čuti. Graščak bode te dni mnogo z doma. Posvetovat se bodeta hodila z oskrbnikom po sosednjih gradovih, iskat in prosit vojakov. Nam se bode laže brez suma zbirati in dogovarjati. Grad sam nam bode veliko dostopnejši. Jaz sam bom imel te dni veliko opravka z grajskimi. In ko bo najugodnejše, napademo grad, vjamemo grajske in jih prisilimo, da nam podpišejo pismo, kakoršno rabimo. I)a bo pa držal dano in podpisano besedo, si vzamemo od grajskih talnika, ki je graščaku najbolj pri srcu. Če se bo z nami dobro postopalo, bo tudi za fanta dobro. V kratkem bo pa nadvojvoda uredil in potrdil naše pravice. J e r n e j. Take čase hodi graščak z močnim spremstvom. Stotnik ga vedno spremlja z vojaštvom. Radovan. Za napad se bomo dobro oborožili. Dobiti moramo par sto mož. Graščaka moramo dobiti v gozdu, grad nam bo potem lahko vzeti. Prešernih nemških najemnikov se bomo že ubranili. H en k o. Pa Turek je na potu V Radovan. Mi smo s6 svojo stvarjo v eni noči gotovi. Po napadu se nam grajskih ni več bati, teh je zelo malo. Plemiči in nadvojvoda bodo pa v tako resnem času vse prezrli. Zakaj Turka bo kot listja in trave to pot, in nadvojvoda ne bo izgubljal časa in moči, da bi enega graščaka zadovoljil in cel narod užalil in svojo vojsko zmanjšal. Nas pozna, enega naših ne zamenja za pet nemških. Stojan. Glejmo samo to, da nas ne bo premalo. Radovan. Zato pa moramo hiteti, dokler so še možje in fantje doma. Jutri imam opravek v gradu. Graščak mi bo vse potrebno zastran zbiranja, oboroževanja in hrane povedal. Po tem se bomo mi ravnali. Zdaj ali pa nikoli! Vsi. Zdaj ali pa nikoli! II. D e j n n J e. Grad. 1. prizor, graščak, K mil, oskrbni k. Emi 1. O ne, oče, mati se prav nič no bojijo. Tudi mene ni prav nič strah. Naj h* pride Turek, to ga bodo naši vojaki! (Jr aščak. A meno no bo doma, Emil. Z vojaki bom moral daleč na Turško. In vi boste potem sami. Emil. Ali pojde vsa vas z vami, oče, in vsi vojaki? Graščak. Nekaj jih bo moralo ostati doma za stražo. Emil. O potem je pa že dobro. Mamo bodo vsi branili, tako jo imajo radi. Tako mi je zadnjikrat povedal Mirko. Graščak. Kdo je ta Mirko? Emil. Ali ga še ne poznate, oče? Radovanov Mirko je. O, ta je tako priden, nikomur ne stori nič hudega. Meni je obljubil, da me bo hranil, če bi me tudi dvajset Turkov napadlo. Pa močan je tako in zna tudi že streljati. Graščak. Dečko, tiho! S tlačani in hlapci mi ne govori takih reči. Ti si plemič. Ali ti nisem že naročil, da ne smeš brez oskrbnika nikoli med te cigane, kadar ni mene doma? Te sramote mi moj sin ne bo delal. Sedaj pojdi! — Oskrbnik, kako paziš na mojega sina? Kako izvršuješ povelja? Oskrbnik. Milostivi, mladi gospod je redkokdaj z menoj -in še tedaj mu ne morem vselej obvarovati dolžne časti. Graščak. Kaj- slišim, oskrbnik? Os kri) ni k. Milostiva gospa vzamejo mladega gospoda vedno se seboj. C.c jih pa ni, se pa mora mladi gospod ravnati po navodilih milostive gospe. Graščak (hodi razburjen po sobi). Oskrbnik, ali si oddal list onemu doli v vasi? O s k r h n i k. Oddal, milostivi gospod. Za danes sem mu naročil, naj se oglasi v gradu. Graščak, lla, to je torej! Mislil sem si, da se bo bahal s tem kmet, kar mi je storil v zadnji vojski. Graščak si ni mogel pomagati iz nesreče, njegov oskrbnik in njegovi vojaki še manj — da ni bilo Itadovana, bi bili vsi danes posabljani ali pa turški sužnji. In zato dobi cesarsko odlikovanje. 1 Le, oskrbnik, ali slišiš, kako se širi tvoja slava? Ali slišiš, kako že mladi cigan obeta, da bo milosten mojemu sinu, plemiškemu nasledniku? Nadvojvoda naj jih potem samo še pobaroni ali še bolj pokneži, potem pa lahko služiš novi gospodi. Ile, oskrbnik! Glej, kaka prihodnost se ti [obeta — grofov oskrbnik boš — in brez skrbi boš hodil ž njim v vojsko in na lov. lla, oskrbnik! Samo enkrat bo še naju rešil—in vse to in še več te bo doletelo. — Ha, ne boš si več gradil, suženj, svoje slave ob meni! Stare ženske boš varoval doma in otroke, kjer ne bo nobene nevarnosti. — Oskrbnik, ti imaš dobre oči in dober spomin. Oskrbnik. Milostivi gospod, pritožiti se ravno ne morem. Graščak. In ti lahko bereš na obrazu, kaj ljudje mislijo v svojem srcu. Oskrbnik. Milostivi gospod, posmeh mi ne uide noben. Graščak. Kaj, oskrbnik, ti si videl tudi posmeh? Ha, jata plemičev iz treh vojvodinj je stala zbrana pred nadvojvodom. In JanoS -slišiš, oskrbnik - Janoš sredi med njimi. Samo to še vem — drugega se ne spominjam več. Oskrbnik, povej mi še enkrat! Zakaj, tedaj se mi je tema storila pred očmi, in kot v megli se je vse vršilo okoli mene. Ha, kdo se je brigal za Janoša! Oskrbnik. Milostivi gospod, turški polumesec, ki ga jo zaplenil Radovan, je milostno sprejel nadvojvoda, potem pa mu je rekel:------ Graščak. Ile, oskrbnik, ako mi ne molčiš o tem! Povej, kako si se mu ti zahvalil za rešitev! Povej mi raje, kako ga pozdraviš, ko se dobita na cesti! Povej mi raje, kako te tlačani — moji sužnji — gledajo, ko je oni zraven tebe. Oskrbnik. Milostivi gospod------------ Avstrijsko narodno 110S0. Graščak. Čuj, oskrbnik ako mi še zineš o tem človeku ali me razumeš V (Gleda po orožju.) Dopoldne spiši, kar sem ti naročil, da odneseš še danes pisma. Pusti jih kar tukaj, da jih podpišem ! 2. prizor, o s k r 1> n i k s n m. Dobro sem 11111 podkuril. A še potrebuje ognja to surovo železo. Le čuti, moj ljubi graščak, kako hudo de, če ti sne kdo kos, ki li diši in po katerem si že.sam stegnil svoje roko. Ha, slava! Ta ti pleše po glavi. Nikoli je ne boš sit. Kaj imaš od nje V Kot voša (e vlači za seboj, da 110 vidiš propada pred seboj. Meni je pač vseeno, ali me potegneš ti izmed turških konj — ali pa kmet Radovan. Gradov si ne bom zidal v zrak, če mi grade drugi na trdni zemlji palače. Samo da živim. Pri moji veri, da si me ti, še slabša bi mi predla. Graščak — pa otme svojega oskrbnika! Bogovi! — Oskrbnik, kuj železo, zakaj ogenj dobro gori. — Ila, ti pes boš mene izpodrinil? li mesto mene pri graščaku Janošu? Da, ko bi graščakinja zapovedovala, še danes. Močan si, ljudje te imajo radi, pobožen si — baha kot ona, saj imaš župnika za brata — učen si, ker znaš latinsko od brata z ljudmi znaš postopati — grom in strela! — da imaš angelske lastnosti in hudičevo pretkanost, to se ti ne posreči! — Ha, to pastor mi bo še natančno povedal, kaj vse dobi gospoda po prestopu v protestantizem. Pa bomo videli, ako se mu ne bodo sline pocedile po bogatem cerkvenem premoženju. Ha, kmetje, le zbirajte in nosite v cerkve, za gospodo ne boste nikoli preveč nanosili. Oskrbnik si bo že znal svoj del preskriti. No, župnikov brat — pa Janošev oskrbnik! Ho, milostiva, vsa tvoja pobožnost mu tega ne izprosi!. .. 3. prizor, oskrbnik, H udov u n. Hadovan. Gospod oskrbnik, Bog vam daj dober dan. Oskrbnik (molči dolgo). Meni ga daje moja služba, čuješ kmet? Pa gospod graščak, ki ima za pse pasji bič, ta mi deli srečne dneve (zopet molči). Hadovan. Gospod oskrbnik, poklicali ste me ------------- Oskrbnik (razjarjen). He, ako ti je draga cela koža, me ne moti v mojem delu! Tja za vrata, pa počakaj, da boš pozvan! Izgini! 1{ a d o v an (zre mrklo oskrbnika; ta skoči z bičem proti njemu). Udari — mene čuva nadvojvodova beseda! Povem ti, da te ne obvaruje vos grad, ako se me dotakneš. 4. prizor, prejšnja, Albert. Albert. Gospod oskrbnik, kakor hitro pride poročilo iz vasi, kako je z možmi, ki bi bili za vojsko sposobni, pridite precej k milostnemu gospodu graščaku..Gospod oskrbnik, vi ste tako bledi in se tresete. En kozarec mrzle vode vam bo pregnal ves strah. Sicer sem pa jaz tu. Ali ga naj? Oskrbnik. Tu pazi nanj, da mi česa ne potegne. Kmalu se vrnem. (Odide). Hadovan. Obvaroval sem graščaku življenje — svoje časti in slave ne bom omadeževal sč smetmi njegovih podložnikov. Prof. l. Arh: Literarni pogovori. (Daljo.) Danes začnimo kar s kritiko! Tri pesmi, najbrže prvence svoje Muze, je poslal 2. K. Najboljša je srednja »V kresni noči«. Zo me je obhajala misel, da bi jo natisnil ta, a načelno je nočem, ker apostrof je vendar že davno pokopan. Zakopal ga je temeljito Stritar. »Trški gori« ni dovolj jasna. Sapa je »zavela«, ne pa »zavila«, kar je najbrže radi naslednje rime »solzila«. Zakaj jo »Jesen« odplakala daleč, hočete jo pa opevati? Lepo misel ste izrazili v zadnjih dveh verzih: Tam za goro zacingljali zvonovi so svete noči. Všeč mi je, da ste začeli opevati predmete, ki so vam primerni. Tudi jezik ni napačen; rime so dobre. Le vztrajno naprej! I. p. »Pomlad« ni nič posebnega. Boljša je pa »Slavčeva bol«. Ne rabite pa nenavadnih besed, če imamo domače. »J&d« pomeni strup ali jezo (Pleteršnik) ali žalost. Vaša »Modesta« je čudna žanjica, ker ji pravite: svileni (!) pa robec le deni kar z glave. Sicer ste pa to ime izbrali le zato, da imate rimo: Modesta nevesta, kakor pozneje: Kje si, preljubi moj Mori V Sprosi pri Bogu ■* pridem naj kmalu tja gori! Če jo popravite, ne bo napačna, ker ima lep naroden motiv. Le pilite svoje pesmi; talent imate. Še kaj proze! Izmed vsega doposlanoga mi je takoj najbolj ugajal spis S. H. »V trdnem zaupanju«. Ne trdim, da je dovršen. Vidi se pa pisatelju, da je mnogo bral in pa, da zna opazovati ljudsko dušo. Le po tej poti dalje. Potem upam od vas mnogo lepega. Na ta način boste lahko dali pravi pomen besedam: Iz naroda za narod. Naj zagleda luč javnosti! (Drugi spisi prihodnjič!) V trdnem zaupanju. (Spisal S. H.) Mogočno, ponosilo, častitljivo kipi proti nebu slovenska čep-stohova; mogočno, ponosilo, častitljivo in brezskrbno, saj čujejo nad njo njeni nepremagljivi, nevpogljivl stražniki: Karavanke. Nimajo še naše Brezje pesnika, ki bi zapel slavni cerkvi, čudodelni Materi slavospeva, kakor ga je zapel Sienkievvicz C.enstohovi, n dobiti ga mora, in dobila ga bo! Kdor je videl enkrat trume ljudstva, ki jo oblegalo to našo svetišče, kdor jo čul ponižne vzdihe in prošnjo preprostih ženic, mrkih možakov, katerim se je lice zjasnilo, ko so zrli v obraz Materi, Kraljici in niti za trenotek dvomili, da no bi bili uslišani, kdor je videl, kako se ljudje s svetim strahom bližajo svetišču, kako poklekujojo in poljubljajo sveto zemljo, ko prvič zagledajo častitljivo cerkev, obsojano in pozlačeno od žarkov nebo- škega solnca, ta je čutil v sebi neko sladko, mehko čustvo, ki mu je narekovalo in ga sililo, da tudi on vpogne koleno, da tudi on poljubi sveto zemljo. Da, v tistem trenotku bi človek zapel mogočen slavospev Kraljici, mogočen in orjašk slavospev na to ubogo, trpinčeno in zaničevano ljudstvo, ki na tem svetem kraju pozablja vse reve in nadloge, pozablja vse skrbi, ki ga tlačijo, nate trume, ki se zgrinjajo iz vseh slovenskih pokrajin, ki hitijo od severa in juga od vzhoda in zapada, da počaste svojo zaščitnico, svojo Mater, našo Kraljico in ji z otročjo vdanostjo potožijo vse svoje težave in bridkosti in srkajo iz njenega milostnega pogleda, njenega usmiljenega in dobrohotnega srca novega poguma, nove moči za svoje delo in trpljenje. Da, zapel bi človek slavospev temu globokovernemu, otročje-vdanemu ljudstvu, slavospev, ki bi oril po celi slovenski zemlji in našel v mnogih srcih glasen odmev, ker bi opeval najvišja in najblažja naša čustva, našo udanost do nebeške Matere, našo globoko vernost, iz katere črpamo vse moči in ves pogum. A ne more najti primernih, zadosti izbranih besed, srce je polno, dz grla bi vrel na dan slavospev, a ni besed, ni izrazov. Človek bi jokal od veselja, po kolenih bi se plazil do cerkve in venomer poljubljal sveto zemljo, objemal bi drage brate, ki čutijo v svojem srcu isto, kar on. O Mati, o Kraljica, mogočna si, usmiljena si, dobrotljiva si in srečni se smemo imenovati, da te imamo, da nas ogrevaš in obsipavaš s svojo ljubeznijo, .svojimi dobrotami in milostmi, ker v tebi je naša moč, naš pogum, naša volja, naše vse! Hinkošlna nedelja! Nebeško solnce bogato obseva in zlati stolp, kupolo nad kapelico, cerkveno streho. Zdi se, kot da je solnce danes radodarnejše s svojim leskom, da prijaznejše obseva in zlati cerkev, da se tudi ono raduje tolikega ljudstva. Cerkev je nabito polna, zlasti pred kapelico, kjer se nahaja čudodelna podoba, se vse tare. »O Kraljica, o Mati, usmili se nas . . .« Ljudje tiščijo naprej, se s svetim strahom po kolenih bližajo oltarju, se trkajo na prsi, polglasno prosijo pomoči, tožijo svoje nadloge. Okoli oltarja se plazi po kolenih nepretrgana vrsta; po golih kolenih se plazijo, a ne čutijo bolečin, srce je odtrgano od sveta, misli so pri Njej, vroče molitve, iskrene prošnje puhtijo k Njej, trdno zaupanje vstaja v srcu, nihče ne dvomi, da bi ne bil uslišan. Zadnji silijo naprej, hočejo biti bliže oltarju, bliže svoji Materi, a sprednji se kar ne morejo ločiti od svoje Kraljice; toliko in toliko ji imajo še potožiti, toliko prošenj imajo še do nje! Okoli oltarja se plazi ponižna, od skrbi in truda sključena ženica; pobožno poljubuje oltar, svete slike, sveta tla. 8 solznimi očmi prosi nebeško Mater, naj ne zavrže njene ponižne prošnje, naj se usmili njenega sina, ki je zašel s prave poti, zabredel med slabe tovariš*' in izgubil, kar mu je v rani mladosti vcepila v srce-. 1’osme- huje se nji, svoji materi, če ga o počitnicah vabi v cerkev, posmehuje se njeni molitvi, trdi, tla učen človek, študiran človek kot je 011, sploh ne more verovati. »O dobra Mati, o sladka Devica, usliši me, spreobrni ga, pripelji ga zopet na pravo pot!« Iz daljnega kraja je dospela uboga ženica; trdno upanje, da jo Marija usliši in se po njeni milosti sin zopet spreobrne, jo je bodrilo na potu, je premagalo vse ovire. S solzami v očeh je poljubila sveto zemljo, ko je iz gozdiča stopivši zagledala častitljivo cerkev, ko je dosegla svoj cilj, po katerem je hrepenela leta in leta. Trdna nada vstaja v njenem srcu, da jo Marija usliši, da ne bodo njene prošnje zastonj, saj še nikdar ni bil nihče zavržen, ki je s tako trdnim zaupanjem kot ona pribežal k Mariji. gg== ==rfa^TF^ =^9» Andrej Uršič: Navod za šahovo igro. (Dalje.) Partije sprejetega kraljevega gambita ponovi! (str. 43.) in popravi tiskovno hibo »dace« v »dare« ! Kako se imaš ravnati za kraljevi odklonjeni gambit, pokažeta ti sledeči partiji: za vsako varijanto po 2. Partija 36., igrana 23. decembra 1904 na Dunaju. Heli: 1. : Dr. Perlis. e2 — cJ Črni: M. Wolf. e7 — e5 12. f3 — f4 SgB — efi c) 2, 12 - 14 Lf8 — c5 13. f4 — fr. Sefi — f8 ,1) 3. Sfll — 13 d7 d6 14. c2 — c3 b7 — b5 4. Sbl — c3 n) Sg8 16 lfi. Lc4 X f7 + ! Ke8 X f7 5. Lfl — c4 S b8 — cO lfi. Ddl — hB -f- Kf7 — g8 <•) tl. d2 - d3 Lc8 — r4 17. f5 — f« t) K7 X f« 7. Sc3 — a4 Sefi — d4 18. efi X f0 Dd8 — dfi 8. Sa4 X t-f> d(i X cG 19. Lel — hfi Sd4 — e2 + 9. f4 X «8 Sffi X °4 h) 20. Kgl — hi Ddfi — dB 4-.g) K). 0 0 Lg4 X « 21. DK6 X dB + Sf8 — efi 11. g2 x 13 Se4 — gB 22. DdB X e*> mat. O p a z k e. a) navadno se igra tukaj c2 — c3 s6 sledečim d2 — d4. Izvedena poteza je pa zelo dobra! h) jako silna poteza na videz! Beli se sanjavi nevarnosti izogne prav lepo in lahko! a) nekaj boljše bi bilo Kg!) — h3 -j- 13. Kgl — g2 13. I)d8 — h4 itd.; d) črni se »nazaj koncentrira«! e) edina poteza! na g7 — g(> sledi f5 X g<>+ -{-!! H moč pešca se jasno kaže v celi partiji! (»Der Bauer ist kein Spielzeug« pravi Uhland); obupna poteza ali pa »Galgenhumor«. Partija 37., igrana na Dunaju 9. decembra 1904. Heli: Mar CO. Crnl: M. V Id mar. 1. c2 — ei o7 — o5 Ki. Sbl — (12 Sd7 X cB •> 12 — U Lf8 — C5 17. 0 — 0 _ 0 Dg4 - - efi 8. Sgl — 13 d7 — d6 18. Sd2 — c4 b7 - - bB ■1. c2 — c3 Sg8 — 16 19. Se4 — eB Sefi - - a4 p. Lf1 — e2 0 0 20. Tdl — gl !! Dofi X “2 ti. fl X eB dfi X e.r) 21. Tgl X g7 + Kg8 - - h8 ! 7. S (3 X eB Sffi X o4 22 De2 — c2 ? V I)a2 - -al + 8. d2 — (14 Dd8 h4 4- 28. Kel — (12 Kb8 x g7 9. g2 — g3 Se4 X g!> 24. 1.0.3 — (14 c7 - - efi 10. SeS ta I)h4 h.3 2B. I)c2 — fB Dal X b2 + II. Thl — gi Sg3 X e 2 2«. Kd2 — el 17 - - f« 12. Ddl X e2 Lc8 g4 27. Dfr> - <17 -f- Kg7 - - Il8 18. TrI g4 1)1)3 X g4 28. Kel — fl I)b2 - -1.1 j 14. d4 X eB Sb8 — (17 29. K f 1 — 12 1)1.1 - - a2 f- ir>. Lel o3 'I'f8 — 08 30. Kf2 — g.'i Da2 - efi in beli se je podal — kar edino pametno! L. Baclimann pravi o tej partiji takole: Eine sehr interessante Partie, die von der grolien Spielkraft des jugendlichen Fuhrers der Schwarzen beredtes Zeugnis ablegt! M. Vi2 I)(14 X e5 14. Lc4 X ^ mat. Op a/, k a. n} ta poteza zabrani Falkbeerov napad. Rešitev nalog. Naloga 20. t. De4 — c4 e7 — eO 1. - e7 — eft 2. Dc4 — c5 mat. 2. Lo.3 ~ c5 mat. 1. — Sf5 X o.'l 1. — KdO _ o5 2. Dc4 — ati mat. 2. Le3 — f4 mat. ' L 2. I)c4 — (15 s ■—. mat. Naloga 27. h črnini peScem 06 ne d(l. 1. 1. Dg7 - h6 Kd5 - (10 II. L - eft - c4 2. c3 — c4 KdO - o5 2. Dhtt — fO Kdft - c5 uli dti, i 3. Dh6 — f 4 mat. 3. D(8 - fft, (14, eO — «5 ali h7 X e«, cO mat. C. L — Kd5 - «4 2. Dhfl — 14 ^ K«4 - (15 3. c3 ~ c4 mat. Naloga 28. 1. De8 — e2 e5 — o4 1. - Kdft x eft 2. I)o2 — h5 mat. 2. I)o2 X 05 mat. 1. - bO X '•’> 1. - S 2. Do2 - (13 mat. 2. Do2 - c4 mat. Naloga 29. 1. Dc5 - e3 KgO X h7 ali f7, 1. - Sh8 - f7 2. Se4 — f(>, d6, f5, h5 2. Se4 — fO inat. Dg5 mat. Naloga 30. 1. Th« —f(i g7 X f(5 -f- 1,— h7 — li6 -j- 2. Ld4 X fC mat. 2. Tf6 X h6 mat. 1. — 2. Tf(i — f8 mat. Naloga 31. 1. I)a3 — fS! preti 2. DfS — c8 mat; črni odgovori Lf7 — 08 beli DfS — fl mat. 1. — bO - 1)5 1. - Tg7 — g8 2. DfS - c5 mat. 2. DfS X h6 mat. 1. - e5 X 2. DfS - eS mat. Naloga 32. 1. I)f(( — g7 Kal — bi 1. - Kal - a2 2, Dg7 _ 1,7 + Kbl — cl (al, a2) 2. Dg7 - g2 4 Ka2 — aB (al 3. l)l>7 - hi ali 1,2 mat. 3. Dg2 — aS ali 1)2 mat. 1. — Sefl — c4 1. — Sefi — (13 2, Kc3 — 1,3 -f Kal - bi (S -,) 2. Kc3 - c2 , 3. l)gl - gl (V 1)2) mat. 3. D mat. Naloga 33. 1. Ki 14 — C.'l Sbr> - g.3 (X fl!) 1. SeS — c7 (X 2. Kc3 c2 2. Kc3 - 1,3 ■—V 3. Dli8 —a8 (Tab) mat. 3. DbS - lil (Tfl) mat. Ti dvo nalogi sta slični, ne težki. Današnji dve tudi ne bosta delali težav pri reševanju. Naloga 38. (A. UrSif.) Naloga 30. (Dr. A. Klif.) (Mmiclmer Noucste Nachr. 25./Xll. 1010.) (Lidove Noviny 1!K)0.) « b c d e I k h a b c d e I K H Mat v 3. potezi. Drobiž. Rešitev ugank v 4. številki Mentorja S hvalevredno vnemo so so nekateri mladi prijatelji lotili ugank v zadnji številki, dasi so bile po mnenju enega izmed re-šilcev „precej zasoljene11. Toda sreča ni bila vsom enako mila. Vse sta prav rešila samo dva, in sicer Jak. Soklič, šestošolec' in Fr. Presetnik, petošolec na gimnaziji v Št. Vidu. Poleg teh so prvo rešili še štirje. Ude n je menil, da je dijak, pošiljajoč prijatelju »navem, prora pupphpio carentem« hotel s tem reči, da je njegovo pismo brez začetka in konca. No, včasih je kako dijaško pismo res kakor od viharjev razbita in polomljena ladja »brez jadra in krmila«, brez začetka in konca, brez vodilno misli itd. Toda o dijaku, ki daje svojemu prijatelju tako duhovito uganko, kaj takega ne moremo misliti. Pozornost jo bilo treba obrniti na besedo »navem*. Ce ji odvzamemo »proram , prvi dol, črko n in »puppim«, zadnji del, črko 111, ostane nvo. Dijak je torej poslal svojemu prijatelju čisto navaden latinski pozdrav »avc«. 2. Nemo et 'Nullus habitabant in umi domo. Nemo ovasit, Nullus excurlt, Quis mansit? Kni so odgovorili: »Nemo mansit.« Toda to no more biti, saj Nemo ovasit. Slovenski so prav mislili, češ, dva sta bila, oba sta jo adkurila, torej ni ostal nihče. Niso pa pomislili, da »nihče« v latinščini slove »neuter«, kadar govori mo o dveh. Pravilno bi torej odgovorili: »Neuter mansit.« !). Quid est studiosus sine studioV (io-tovo piger, kakor meni neki drugošoloe; toda če odvzamemo besedi »studiosus« besedo »studio«, ostane »sum«. 4. Latinski stavek z ono črko i! (eo, iro) so vsi rošilcl prav tvorili. r>. V napisu NONVINIVINOSKDA^AK VINO jo bilo treba besedo »vino« razdeliti v dve bosodi; vi (vis) in no (naro, plavati): n on vini vi nO, sed aqaae vi no. Sod jo torej plaval po morju non vini vi, ampak a(|uae vi. Kden je menil, da jo bilo vino zelo močno in jo zato pošiljavoc napisal na sod dober svet: Ne mešaj vina z vinom (nit prilivaj mu vina), ampak z vodo (pri- livaj mu vode). Toda tej rešitvi ne moremo pritrditi, dasi je originalna, ker se »vini« in aquae« nikakor ne more na tak način smatrati kot gonetivus partitivus. Prav sta odgovorila’samo zgoraj omenjena dijaka. A. Koritnik. Uganki: 1. Totum pone — fluit; > Tolle caput — fulget in armis;2 Caudam aufer — volat; Viecera tolle .— dolet. 2. Kgo sum principiuin mundi et finis saeculorum. Sum trinus et ilnus et tamen 11011 sum Deus. A. K. Dokle z biseri. (Ljudska knjižnica, K!, zv.), založila Kato), bukvama. Odlično delo Angleža II. Hldor Haggarda naj no ostane neznano slovenskemu dijaku. Skoda bi bilo, ako 110 bi izkoristil zakladnico arheološkega, topografskega in zgodovinskega študija, ki so nam razkriva v tej povesti izza dobe Noronske. Kum vede verska in politična razdrupunost In osebna sebičnost tor častihlepnost posameznikov celo narode, nam prav plastično prikazuje zgodovina pogiholji judovskega kraljestva, ki so vleče kot krvava uit skozi celo fantazijo in nahaja svoj vrhunec v triumfu Titovem tor prodaji nesrečnih ujetnikov na rimskem trgu. Srce so ti krči ob prizoru, ko dražijo nesramni rimski bogatel sužinje kot nemo blago in jasen ic sklep razuma in odlok srca, da mora propasti država in družba, kjer se tako globoko tepta človeška, zlasti pa Se ženska čast. Itimski plemič Mark in prežala Mirijam sta os, okoli koje se suče colo tako bogato dejanje — dva značaja, ki se nam morata prikupiti: prvi po svoji naravni plemenitosti, iz katero odseva oni rek svetega Justina da jo „auima humana naturuliter Christiana11, osenska kraljica pa po svoji vzorni krščanski doslednosti, ki ji je edini in najnezmotnejfii pravoc v vsakem položaju življenja, veselem iu mukotrpnem. Orna /ena. Kat. bukvama. 7.1va slika nemirno ciganski! narave v osebi Niganc • Kolut v Hi»rl Italiji. 11inv Junak« I/. KiioUlo. je ta povest. Kdor bo prišel iz te knjige do prepričanja, da vodi nered in nestanovitnost v življenju le v pogubo, ne bo zastonj potratil časa. Serva ordinem et ordo servabit te! »Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju.« Spisal Ant. Kržič. Samozaložba. Prodaja Katol. Hukvarna. Temeljna resnica našega življenja je in bo ostala, tla si resnično zemeljsko srečo pridobi le ta, ki tako živi, da si zasigura večno srečo. In navodilo k taki sreči podaja pričujoča knjiga priznanega mladinskega pisatelja prof. A. Kržiča. Knjiga rešuje največji problem človekovega življenja; vsem, ki se velike resnosti življenja zavedajo, knjigo priporočamo. Cerkvene pesmi. Katoliška Hukvarna v Ljubljani je založila in izdala drugi natis p. Angelika Hribarja obhajilnih, adventnih in božičnih pesmi, ki so radi svoje ljubkosti in priprostosti zlasti med ljudstvom zelo priljubljene. Kakor čujemo bodo izšla polagoma vsa cerkvenoglasbena dela p. Angelika, popravljena — kolikor je treba — od znanih veščakov p. Ilugo-lina in Premrla. S tem bo ustreženo mnogim cerkvenim zborom, ki skladbe p. Angelika zaradi njih melodioznosti in lahkote radi prepevajo. V isti založbi izšle so tudi Janko Lo-hauove cerkvene pesmi za mešan zbor. Pesmi so priproste, dostojno in lahko izvedljive. V. 11. Espornntski kongres v Washingtonu. Kakor je poročal »Mentor« v zadnji številki, so obhajali esperantisti od 14. do 'JO. avgusta lanskega leta (i. internacionalni esporantski kongres v \Vashingtonu. Naj sledi tu malo poročilo o njem, in sicer po franuosko-eepcrantskem listu »1/esperantiste cathoiique«, čigar urednik ('.1. Colas je Idi osebno na kongresu. Mesto je, lepo okrašeno, gostoljubno sprejelo mnogoštevilne zastopnike esperantistov Iz celega sveta. Da no naštevamo odposlancev vseh ameriških držav in državic, da ne imenujemo posameznih zastopnikov skoro vseh evropskih narodov, omenimo le, da so bili zastopani tudi: Indija, Kitajska, Kaplandija, Avstralija, Filipini Vseh udeležencev so je zbralo nad 500; če pomislimo, da so bili to le odposlanci, se moramo čuditi tako velikemu številu. Med drugimi imenitnimi osebami omenimo le: Dr. Zamenhof, iznajditelj jezika Esperante (15. decembra 1909 je obhajal f>0- letnico svojega rojstva); p.Zahm, auktor znanih spisov o evoluciji; p. IIandly protestantski konvertit, ki deluje kot pravi apostol med protestanti. Vseh esperantistov po svetu je okolo 5 milijonov, ki so organizirani v nad 2(HM> društvih. Esperanto se poučuje v raznih šolah, po semeniščih, poslužujejo se ga uspešno razne firmo in uradi. Rektorat vseučilišča v Helgradu je dovolil, da se predava na univerzi Esperanto. List »La bela Mondo« prinaša sliko p. Schmitza, vodjo nemškega »St. Paulus Hospiza« v Jeruzalemu, ki je ondi ustanovil »esperantski krožek«. Španski kralj Alfonz XIII. je odredil, da se poučuje na nekaterih vojaških šolah Esperanto. Katoličani so imeli na kongresu službo božjo, kjer je bila pridiga in petje po esperantsko. Po kongresu jo pa večina obiskala evharistični kongres v Montrealu. Cl. Colas je zastopal z zastavo katoliške Esperantiste pri slovesni, velikanski procesiji z Najsvetejšim. Tudi dijaki se zanimajo za ta jezik; imajo svoje glasilo Studento«, ki v Pragi izhaja. Prihodnji svetovni kongres bo v Hagu na Nizozemskem meseca avgusta 1911. Nekoliko iz literature esperantistov. Kdor l»i se zanimal za esperantski jezik, njemu bomo ustregli, če navedemo nekaj čtiva v osperantskem jeziku. Literatura je že ogromna. Kdor hoče brati, ima na izbiro vsakovrstne spise. Nekaj prevodov: »Mozart kaj Saljori« (Puškin), »lfigenio en Taurido« (Goethe), »Eneido« (Virgilij), -Julio Caesar« (Schakespeare), »Wilhelm Tell. (Schiller), »Imitado de Jesu Christo« (Hoja za Kristusom, Kempčan). rudi originalnih del je na izbiro: »Por kaj kontran Esperanto« (Za in proti Esperantu), »Katolika progaro« (molitvenik: latinsko- esperantski), »C.u la kredo estas on batalo kontran la scienco?« Matematike bo zanimalo: »Pri unu spečo de kurbaj linioj« (Dombrovski). Kdor razume francosko bo lahko bral: Pourquoi je suis devenn Esperantiste«, »L- Esperanto. Mponse a des critiques«, »Faut-il r6former 1’ Esperanto«, Esperanto et Croix-Rouge«, »La langue internationale auxiliaire Esperanto« itd. * * * Naj podam še en zgled Esperanta v poeziji. Gotovo je znana vsem ljubka pesmica Goethejeva: »Ober allen Gipfeln ist Ruh’. . .« Pesmica se glasi v esperant-skem prevodu takole: Super Ciuj montoj Silento; En čiuj branCoj Vi sentas Preskau ne spiron. En arbaro birdetoj dormas; Atendu nur, baldafl Vi ankau ripozos. NB. Naglas v Esperantu jo dosledno vedno na p r o d za d n j e m zlogu. Nerešena uganka. V starodavnem veku je bil človok zadovoljen sam sč seboj in ni razmišljal o svojem postanku, namenu in cilju. To jo bil čas človeškega razvijanja na zunaj. Ko se jo pa človeštvo zadostno razvilo in se razširilo po zemlji, je jel človeški duh pojmovati notranje življenje, sploh višjo prikazni. Sicer sta prva človeka bila poučena o Bogu in sta že marsikaj vedela, vendar se je to počasi izgubljalo radi zakrknjenosti človeških otrok, kakor pravi sv. pismo, dokler se ni po babilonski zmešnjavi skoraj vso izgubilo. Ljudje so sc razkropili po svotu in nastali so narodi z različnimi jeziki, iu niso vedeli, da so si bratje. In kar so izgubili narodi, so iskali posamezniki. Človek, za katerega jo ustvarjena zemlja, je skušal sf> svojim razumom priti do resnice ter tako spoznati smoter življenja. Pri vseh omikanejSih narodih so zastopani taki modroslovci. A kdaj je kdo našel biser resnice v temi zmote? Da so mnogi poganski duhovi slutili o nekem »nopoznauom«, to je jasno iz njihovih spisov. Njihova poštenost, pravičnost, domovinska ljubezen in spoštovanje verskih obredov, vse to nam kaže njihovo stromljenje po resnici. Veliki govornik Cicero jo bil vdan svoji veri; bil je veren. Tudi Plinlj ml. je bil plemenit značaj, kar pričajo njegova pisma. V pismu na cesarja Trajana govori o kristjanih dostojno in jih nekako zagovarja. Seveda kot dober rimski državljan se ni smel mešati v njihovo vero. Kratko, dokler je živelo človeštvo v temi poganstva, ni moglo rošiti uganke življenskega cilja. Ljudje so pač imeli pojme o višjih močeh, ki gospodarijo nad življenjem in smrtjo, a svojega namena niso mogli spoznati. V vseh slučajih so jim veljalo Vergilijeve besede! sic vol-vere parcas. Pa prišla jo Luč sveta in razsvetlila zemljo. Clovoška duša je pozabila vpijoči glas tisočerih vekov: kaj je resnica? V Bogu jo našla pot, življenje in resnico. Uganka je bila rešona. Razložil jo je Bog po svojem učlovečenem Sinu in tako razjasnil človeški razum. Ne dolgo, in mnogi so zamotali svojevoljno uganko življenja. Pozabili so resnico in se oddaljevali od nje. In kakor je nekdaj pobožni Job skušal rešiti življenski problem, tako je tudi Dante v srednjem veku, globoko zamišljen v verske resnice, najpovoljnejše rešil pozabljeno uganko. Prej so posamezniki iskali resnico, sedaj jo čuva ogromna družinu sv. Cerkve, lu posamezniki prihajajo s hrepenenjem v njeno naročje, da bi spoznali »namen in vir življenja«. Nedin Storad. Nekaj misli o svobodi ln pametni sili. Znameniti škof Keppler pile v svoji knjigi >Mehr Freude« med drugim tudi nekako takole: Noosnovana in nospamotna je misel, kakor daje pravo veselje mogoče le pri razbrzdani prostosti. ?,o Anglež Buskin, profesor kulturne zgodovine pravi: »Pametne postave in pravična sila niso za plemenit narod okovi, ampak nekak oklep, ki mu dajejo moč in varstvo. Potreba sile jo za človeka ravnotako častna kakor delo. Vsak dan slišimo več norcev govoriti o popolni svobodi, kakor bi bila Bog ve kako častna stvar. Nikakor ne; taka svoboda jo marveč značilna za nizko stoječe stvari. Noben človek, pa naj je bil še tako mogočon in močen, ni bil tako prost kakor n. pr. riba. Vedno jo za človeka neka obveznost, da mora kaj storiti ali kaj opustiti, medtem ko riba stori, kar so ji ravno zazdi. Prava sila da človeku njegovo dostojanstvo, ne pa razbrzdana prostost. Svoboda in sila sta dobri, ako je izbira dobra, in slabi, ako je izbira (stvar, na katero se nanaša) slaba. Vendar pa je sila značilna za viSja bitja, svoboda pa za nižja. Vzvišenost in slava bitij: od nadangelja do najnižje žuželke, od planeta v vesoljstvu do praška na cesti obstoji v njihovi pokorščini, ne v njihovi svobodi. Solnce nima svobode, suh list pod drevesom je ima pa dosti. — Nerazumljiva in nepopisno neumna je misel, da je svoboda za Človeka dobra, brez ozira na to, kako jo bo porabil. To jo ravno tako, kakor Ce bi kdo dovolil svojemu otroku sesti k mizi, obloženi s6 sladkimi vini, slaščicami in finim sadjem. Nekatere izmed teh stvari pa bi bile zastrupljene, nekatere no. Zdaj bi pa rekel otroku: »Moj ljubi malček, glej, prost si, izbiraj.. Zelo dobro jo zate, prosto izbirati. To ti vzgaja značaj in tvojo individualnost. Če izbereš napačen kozarec ali vzameš napačno jagodo, boš sicer še danes umrl, vendar boš dosegel dostojanstvo svobodnega otroka.« Tako Huskin, ki ni bil duhovnik, da — niti katoličan! Moderni človek sovraži katoliško Cerkov zlasti zato, kor stavi moje raznemu uživanju, posebno kor jih stavi tudi spolnemu. — Teh moj pa no zahteva samo krščanska morala, ampak tudi zdrava pamet in tudi higiena, ki jo dandanes v nekaterih krogih vso in naj višji življonski princip: kar se strinja s higieno, jo dobro j kar no, jo slabo. Hazbrdano uživanje je torej tudi proti higieni. Tomu pritrdijo vsi zdravniki. Vsako nezmerno uživanje rodi neki gnus nad dotičnim užitkom. No stori življonja šo bolj veselega, ampak še bolj žalostno. Ga 110 osladi, ampak zagreni in ruinira. Življenje po Niotzscho-jevom receptu »onkraj mej dobrega in slabega« ne obogati, no osreči in no ove-seli človeka, ampak ga ženo v hiralnico — bolnišnico — norišnico — in samomor. In vsega toga ni bilo šo nikdar v toliki mori kakor v našem modernem času, ko tako bujno cvete razbrzdana svoboda. Vera ln veselje. Ze v prvih krščanskih stoletjih jo bil splošno razširjen prod-1 sodek, da jo življonjo kristjanov pusto in žalostno. Da pa to 11I ros, ve vsak, ki jo kdaj občeval z resnično vorniml in od krščanstva prošinjonimi kristjani. Nikjer ne najdeš toliko prijaznosti, postrežlji-vosti, odkritega veselja in prisrčnosti, kakor med pravimi kristjani. Vsaka vestnost, zlasti pa vestnost v izpolnjevanju verskih dolžnosti, rodi tiho zadovoljnost in veselost. Avstrijski diplomat grof Aleksander Hiibler (roj. 1811., umrl 18!(2.) je veliko potoval, celo okoli sveta. Bil je dober poznavalec ljudi in trdi, da dobe pokristjanjeni Kitajci kar drug izraz na obrazu — nekaj veselega in zaupnega, ki jih takoj prvi hip loči od njihovih sicer čemernih in nezaupnih rojakov. Kdo pa tudi ima toliko zmisla za veselje kakor kutoliška Cerkev ? Kod išče moderni človek dandanes veselja? — Po gostilnah, hotelih, glediščih in še po drugih lokalih, ki jih pa rajši ne imenujemo. Vso to veselje je samo umetno razdraženje živcev, ki mine, ko neha dotični vpliv. Polegtega jo večinoma zdravju škodljivo in drago. Revni delavec si ga ne more privoSčiti, ko bi tudi hotel, — Cerkov pa nudi neskaljeno in trajno veselje vsem ljudem brez razlike in brezplačno. Nemška pisateljica Elizabeta Gnauck-Kuhne piše v tem oziru: »Kdo razume ubogo delavko in kdo se briga za njen blagor? Hočem naravnost: prva med vsemi, ki zanjo kaj store, je katoliška Cerkev. — Ko vabi vernike k slovesni službi božji, so ozaljša kakor ljubeča mati, da bi bila svojim otrokom lepa. Ako sc oklone delavka roke te matere, tedaj dobi vsaj enkrat v tednu blagodejen vtis nečesa vzvišenega, ima vsaj ono veselo uro. Od prahu, ropota in nesnage izmučeni čuti se ji odpočijejo in sc ji požive. Med vsuk-danjimi skrbmi begajoča duša se ji vrne domov — k Bogu. Svet je delavko izločil od vsega, kar jo lepega v naravi in umetnosti. Edino katoliška Cerkev se krasi tudi zanjo, provova tudi njeno revno, mrzlo in trudapolno življenje z dihom lepote in neskončno poezije. Ta blagodejni dih človek pač čuti, Četudi ga ne more opisati.« — Omenimo še, da piše to pisateljica iz lastne bridke skušnje; in torej tem bolj prepričevalno. Rojena 1. 1850. kot protestantinja je bila najprej učiteljica in predstojnica nekega vzgojnega zavoda. L. 188«. so jo omožila. A že 1. 181)0. so je njen mož ločil od nje. Bila je vsa zapuščena in zanjo več ni bilo veselja na svetu. Tolažbe je iskala v študiju in tudi več pisala, posebno o socialnem vprašanju žene. Končno je našla mir in veselje, ki odseva iz njenih spisov, 1. 1!HM), ko je prestopila v katoliško Cerkev. Moderni človek, ki živi v hrumu in šumu in se upijanjuje z raznimi omamami življenja, ne more razumeti tega veselja, ki ga da vera. Ako mu o tem govoriš, se ti nerazsodno poHmehuje in gleda kakor slepec, kadar mu govoriš o barvali. Toda mnogi teh življenja sitih so so v resnih trenutkih pretresljivo izrazili o sreči in vesolju, ki ga nudi vrtinec življenja. Franc Dingel-stedt, pesnik, dramaturg in nazadnje ravnatelj dvornega gledišča na Dunaju — umrl I. 1881. — si je sam sestavil grobni napis, ki so glasi: »Kr bat im I,obon viol (lliick gohabt, und ist doch niomals glucklich govvesen.« In takih jo več. Knko so nastnle »časniške race«. Zakotni lističi, pa tudi svetovni časniki pošiljajo od časa do časa med svet izmišljeno novice, ki se navadno imenujejo »čas-niško raco«. Prijazna tiča, ki nas razveseljuje, ko plava po ribniku, še bolj pa, ko leži počena prod nami na krožniku, jo prišla ob svojo dobro ime. Storjeno krivico moramo popraviti. Zagrešil jo zmoto Martin Luter; besedo »Legende« je v svoji hudomušnosti, če no zlobnosti, prekrstil v »Lugondo«; ljudska etimologija jo iz toga napravila »Ltig-Knte«; prvi dol to besede so izpustili, ostala jo samo šo: raca (Knte) — lažnivka. Kot časniška lažni vka jo raca stara okoli UK) lot. Ime jo dobila vslod neke smešnice Holandcu Norb. Komelissona, ki jo v nekem podlistku poročal o 20 racah, da jo »vsaka druga raca prvo raco s kostmi in porjom požrla in jo naposled zadnja, t. j. dvajseta raca imela vseli 1!) rac v želodcu"! Novo babilonsko sporočilo o vesolj-noin potopu. Profesor Hilproclit, priznan aslrijolog (razlskovavec asirskih starin), jo odkril novo babilonsko sporočilo o vesoljnem potopu. Našel jo blizu Nip-pura (južnovzhodno od llabilonu) glina- ste plošče, popisane v semitskem jeziku med časom kralja Sargona do Akkada. Hilprecht je določil, da so plošče pisane v dobi 2100 pr. Kr., 600 let proj nego Mojzesovo sporočilo. So približno iz dobe, v kateri je živel očak Abraham. Po llil-prechtovih besedah se to sporočilo najbolj vjema s6 sv. pismom. N. St. Narodov jezik — izraz njegovega duha in narave. — V jezikovni skladbi sc izraža način, kako kak narod sodi o raznih rečeh, o življenju in njegovih razmerah. Pri orijentalcih n. pr. je jezikovna skladba plastična. Odvisnih stavkov skoraj no poznajo. Večinoma jim tudi manjkajo podrojevalni vozniki. Svoje misli izražajo v glavnih stavkih. Stavijo vzporedno misel za mislijo, kakor slika slikar predmet zraven predmeta. To kaže njihovo bujno domišljijo. Zato tudi abstraktne resnico najrajši izražajo v prispodobah: parabolah in metaforah. Jezik pa, ki ljubi dolgo perijode in colo vrsto odvisnih stavkov, kažo jakost miselne moči in krepko voljo dotičnega naroda. Skladba latinskega jezika se odlikuje po mogočnem zvoku in pa po podre-jevalnl težnji. Pomislimo constructio accu-sativi cum infinitivo ali nom. cum in fin i-tivo! Kn sam >dixit< ali »ait« zaobrne obraz vsem stranskim stavkom. Njegov vpliv so vleče skozi cole strani. Skladba lat. jezika vklopa govornika iu pisatelja v jarem strogo in dosledno določenih, neizprosnih pravil, ki no dajo govorečemu skoraj nobene prostosti. To Je jozik tistih Himljanov, ki so si s krepostjo in vstraj-nostjo vpokorili vesoljni svet, tor so narodom narekovali pravo in postave. Grški jozik stoji nekako v sredi mod orijentalsko plastiko in rimsko abstraktnostjo. V tem se izraža genij grškega naroda, ki je dal svetu vidike umetnike, pa tudi nodo.sogljlve misolco in filozofe. Genij slovenskega jezika prenaša sicer tildi daljše perijode sft zavlsniiili stavki in jo zato tudi pripraven za filozofična razmišljovanja, a se vendar še lepšo glasi v preprostih, sporojonih stavkih, in je zato jezik ugoden za pripovedno slikanje in za poezijo. ------ —— ■ *■ -TrffirirrriiTTrrT»M^ i ii__I s20 1 Juliia Štop, Ujubljana | m ^ _ ir Prešernova ulica št. 5. flajvečja zaloga čevljem za gospode, dame in otroke. Športni eevlji iz naj« bol] slovitih tovarn. Pravi goiserski gorski čevlji. Frua slovenska veletrgovina z železnino in s poljedelskimi stroji Fr. Stupica, Ljubljana Mariji! Terezije cesta štev. fl priporoča bogato zalogo raznovrstne železnine, stavbnih potrebščin, sani, Izorst-nih drsalk, motorjeu, železnih blagajn Itd. Najnlije cene In solidna !posfre£ba I & |^^^P»(^©caQigžitaiež»(a>EaiLtEaKa(a[>tiii(ga>esQ> Priporočljiva domača tvrdka! Podpisani izjavljam v imenu »tavbneo« odbora ta zidanja novo corkve v Amibelu pri Žužemberku, da je gospod Rajko SuSnlk, umetni steklar v Šiški napravil v Imenovani cerkvi omijftt novih oken, kraano in umetno v gotskem hIokii, v aplošno r.adovoljnoat tu po zmerni ceni ter je lato v »voji atroki vreden najholjAegn priporočila. Za stavbni odbor: V Šmihelu, 12. nv«. I90t>. FranftUek Oabriek, župni uprav. li Itiiia ialil Han, Ut) in Mn lir ml k is Strahe spadaiočili irIkm. nnnuiispr.,, st uti. liiMtti m g. n. ihU»An im M prizfiillfiTlM Ih Kniigaueznica „Katol. tlskoonega dreStoa" \ (hj n Ljubljani se priporoča Mi lil v Izvršitev vsakovrstnih knlinovešklh del. w T ^njižnieam znattn popust. Solidno dulo, zmtrnt omt. —s Luka Vilhar, urar, Ljubljana. Kopitarjeva ulica štet. 4 fuivsčlnl iaP.l. ob/lnstvn svojo veliko in bogato zalogo priložnostnih daril kot ure. verlllce, uhane, zapestnice po najntijih cenah. Za lotldno ii točno poslretbo»jratl- □naanaoaaaonaDDaaaaaoaaaaanaaauaaoananaaaauuuaumnau Dosur Id IzdelovateU cerkvenega orodlo In posode, Ljubljana, Eiizobetnn cesto štev. 3 cerkvene posode In orodja »11 po lastnem načrtu v potlnb- >do popravi In prenovi, postrehrl In potlatl vae po priznano najnllEjl cini. aaaaaaaaaaaaaoaaooaaoaDaaoaoaoaaciaaoaaaaooaoDacicjoaa Ivan Kregar M priporo«a v Ude- •« lovanjr vsakovrstne «•* nein »I uu. Staro posodo Nitk« c r>ne I Priporoča ne Velika zaloga » V zalogi Ima tudi Savlje, hlača, srajco, te- trgovina s klobuki in CeolJI ■ hlače, ar« Ivan Podlesnik ml., Ljubljana, Stari trn št. 10. : ***' za uniforma. Hpiej**/ Majalna JML tii društva" (Iliču) v Lin •» Jii|prtpofo«a_avoJo bogato zalogo j šolskih in pisarniških potrebščin, kakor: raznovrstni papir, zvezke, noteze, rasna znplznlke, kopirna kn)!ge, iolaka in plsarnlika mapa, pisala, radirka, črnilo, gami, tint nlke, ravnila, trikote, lastila,)karve, čopiča, raznovrstna razglednica In devool|onall|e.