SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 23
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 20 de junio - 20. junija 2013
poklon veličini
Papež Frančišek sprejel Bratuškovo
MIRIAM JEREB BATAGELJ _
Papež Frančišek je pretekli četrtek 13. junija (na godovni dan frančiškana sv. Antona Padovanskega) v zasebno avdienco sprejel predsednico slovenske vlade Alenko Bratušek. Ta se je nato pogovarjala tudi z
Govor na podelitvi nagrade Nadja Maganja gdč. Angelci Klan-šek, v ponedeljek 10. junija v Trstu.
Današnji večer je prav poseben večer. Nocoj se ob poklonu liku Nad-je Maganja Jevnikar, ki se je zavestno odrekala ugodju, samoljubju, da je sledila Dobroti, Lepoti in Resnici z veliko začetnico in tako dozorela za večnost, zahvaljujemo Stvarniku za njen svetal zgled življenja. Zahvaljujemo se Mu pa tudi za Angelco Klanšek, letošnjo dobitnico nagrade, ki nosi ime po Nadji.
Kot marsikoga so tudi mene močno zaznamovali s svojo pozitivno življenjsko držo, poleg staršev, mnogi dobri ljudje. Ena izmed njih je bila moja prva učiteljica, gospodična Angelca. Ko je morala zapustiti dom, domače, domovino, se je nad njo prav gotovo zgrnila črnina žalosti in negotovosti.
Noč je lahko pusta, mrtva, brezoblična, polna temnih senc, napolnjena z žalostjo ob zavesti prihajajočega zatona. Lahko pa je polna energije, lepote, ustvarjalnosti, pričakovanj, načrtov za jutrišnji dan. Odmiranje in rojstvo se v naravi in življenju vsakega nenehno prepletata. Marsikaj mora v nas umreti, da vzklije novo brstje.
Tudi gospodična Angelca je pomanjkanje ljubeče fizične prisotnosti staršev, umorjenih bratov, rojstnega kraja, vso bolečino, z ljubeznijo preoblikovala v dar za druge, s katerimi je delila usodo begunstva. Že v taboriščnih letih, ko se je komaj poslovila od lastnega najstništva, ni dovolila, da bi razočaranje nad dogajanjem v domovini zaradi brezbožnega komunizma, kjer ni mogla uresničiti svojih sanj, ohromelo njeno voljo, njeno zavzetost, njene želje po izpolnitvi poslanstva. Ni oklevala, ni se spraševala, če je najbolj pripravljena, ni sanjarila o tem, kaj vse bi lahko storila, če bi razmere bile drugačne, ni obupovala. Z ljubeznijo je vzgajala otroke v izrednih razmerah: brez pravih učnih pripomočkov, učilnic, plače. Iz čiste ljubezni do najmlajših, do Boga in do domovine.
Pa to naj bi bilo začasno, prehodno obdobje. Kot mnogi, je upala, da se bo lahko kmalu vrnila domov. A pot jo je vodila še dlje, čez ocean, na konec sveta, v izseljenstvo. Prispela je v glavno mesto Argentine, v tujino. Tuji obrazi, tuja pokrajina, sama ravnina, drug, tuj jezik ... Poiskati je bilo treba streho in službo. Spet bi lahko bila prisotna črna noč naveličanosti, obupa, nejevolje. Vsakodnevne težave in borbe pa niso utišale željo po darovanju. Pridružila se je krogu teh, ki so organizirali slovenske tečaje po raznih okrajih in prevzela vodstvo enega izmed njih, v San Justu, na zahodnem delu velikega Buenos Airesa. Sanjuška slovenska šola nosi ime po Francetu Balantiču, pesniku, ki je dolgo, predolgo smel biti bran, poznan in cenjen le zunaj meja Slovenije.
Začetki tečaja so bili spet podobni onim v taborišču: brez pravih učilnic, brez učnih gradiv, a z ogromno mero ljubezni, idealizma in požrtvovalnosti. Ob sobotah je učila slovenski jezik, zemljepis, zgodovino. Med tednom, popoldne, pa je organizirala vaje za otroški pevski zbor, ki je pod njeno taktirko pel štiriglasno narodne in nabožne pesmi, saj je bila šolska sveta maša sestavni del in vir poglobljenega delovanja. Prirejala je besedila za odrske nastope in prevzela režijo. Pravljični junaki, novitete, spevoigre, Miklavževi prizori so zaživeli v slovenskem jeziku na argentinskih tleh. Gospodična Angelca je sprejemala izzive, ki so del učiteljskega poklica nadvse odgovorno, čeprav je bila to dejavnost njenega prostega časa. Znala je ustvariti krog sodelavcev. Najprej so bile to osebe, rojene še v Sloveniji, pozneje pa je vključevala že bivše učence. Bila je učiteljica, ustvarjalka, mentorica. Tudi v meni je odkrila veselje do jezika in do poučevanja in me pri šestnajstih letih povabila v učiteljski zbor. Znala je spodbujati, stati ob strani in zaupati v kreativnost mladega rodu. Rada je imela in ima mlade, zato se ni ljubosumno oklepala položaja, ki ga je v skupnosti z delom dosegla, ampak je posredovala svoje izkušnje in usposabljala mlade, rojene v Argentini, za učiteljski poklic. Kot prave mame še vedno zaupa in verjame v moč ljubezni, v energijo in ustvarjalnost mladih. Ljubezen, ki bi jo lahko imela do lastnih otrok, je razlila na širšo družino vseh šolarjev. Izrekla je svoj DA
(Nadaljuje na 4. strani)
vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Tarcisiom Bertonejem.
Kot sporoča izjava za javnost, ki jo je objavil Tiskovni urad Svetega sedeža, so med srečanjem potrdili dobre odnose med Svetim Sedežem in Republiko Slovenijo. Sogovorniki so izrazili pripravljenost za nadaljevanje konstruktivnega dialoga glede dvo-
stranskih tem, povezanih z odnosi med cerkveno in civilno skupnostjo. Še posebej so ob tem poudarili zgodovinski prispevek Cerkve v življenju države in pomen, ki jo ima varovanje verske svobode za harmoničen razvoj slovenske družbe.
Papež in Bratuškova sta se dotaknila tudi izzivov, s katerimi se Slovenija sooča v gospodarski krizi, govorila pa sta tudi o pomoči, ki jo katoliška skupnost v sodelovanju z državnimi ustanovami, lahko daje na socialnem in vzgojnem področju. Na kratko sta se dotaknila tudi nekaterih mednarodnih izzivov.
Na spletni strani slovenske vlade pa je še zapisano, da sta posebno pozornost namenila prihodnosti mladih in upanju. Predsednica vlade je pojasnila, da se veseli tudi večstranskega sodelovanja in da si tudi v bodoče želi sodelovanj v sklopu različnih večstranskih forumov. Bratuškova je ob koncu obiska papeža Frančiška povabila v Slovenijo.
Bratuškova je s pogovori pri Svetem sedežu končala svoj prvi delovni obisk v Rimu, v sklopu katerega se je včeraj srečala z italijanskim kolegom Enricom Letto in italijanskim predsednikom Giorgi-om Napolitanom. Z njima se je pogovarjala o izhodu iz gospodarske in finančne krize doma in v Evropski uniji ter o dvostranskih odnosih. Opravila je tudi vljudnostni obisk pri kardinalu Francu Rodetu.
Novi davek na nepremičnine
Finančno ministrstvo je v javno razpravo posredovalo predlog zakona o davku na nepremičnine, ki bo nadomestil tri dajatve, s katerimi so zdaj obremenjene nepremičnine. Obdavčene bodo vse vrste stavb in zemljišč, prihodki pa se bodo delili med državo in občinami. Davek naj bi bil uveden leta 2014. Osnova za obdavčitev bo posplošena tržna vrednost, ki je razvidna iz registra nepremičnin, stopnje davka pa bodo odvisne od vrste nepremičnin - stanovanjske nepremičnine bodo denimo obdavčene z 0,15-odstotno stopnjo, če niso zasedene, pa z 0,45-odstotno. Odzivi na predlog nepremičninskega davka so se vrstili skozi ves teden. Predsednik Gospodarske zbornice Samo Hribar Milič je poudaril težave, ki jih ima gospodarstvo v razmerah, ko ima država negativno gospodarsko rast, ni delovnih mest, ni naložb in ko se gospodarstvo vedno znova dodatno obremenjuje. Spomnil je na
dvig prispevka za obnovljive vire energije, davek na sladke pijače, zahtevo po znižanju trošarin na energente, in višji DDV.
Na nepremičninskim davkom so zaskrbljeni tudi v Katoliški Cerkvi, ki pa vladni predlog še preučujejo. Po stanju registra Ministrstva za kulturo o vpisani sakralni kulturni dediščini iz januarja 2009 je v Sloveniji 6.157 sakralnih enot (tukaj so poleg cerkva in kapel šteta še različna zidana znamenja in križi). To predstavlja približno 80 % celotne kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. Za sakralne objekte in nepremičnine kulturnega pomena se vrednosti ne more oceniti, saj teh enot na trgu nepremičnin ni mogoče prosto tržiti. Tistim, ki bogastvo Cerkve vidijo predvsem v zidovih kapel, cerkev, križev, kipov in drugih spomenikov, je treba povedati, da Cerkev že plačuje davek od vseh stavbnih zemljišč, davek od dohodkov pravnih oseb, davek ob prodaji nepremičnin, prispevek
ob vzdrževanju gozdnih cestnin še nekaj drugih davkov.
Na spletni strani radia Ognjišče so ob tem ponazorili, da če je vrednost neke cerkve malo več kot milijon, bi to po novem zakonu prineslo nekaj več kot pet tisoč davka na leto. In kdo bi to plačal? Verniki. Povedali so še, da v Evropi davka na sakralne objekte praktično ne poznajo. Državljani, ki se jim zdi predlog 0,5 odstotnem davku sporen, lahko pošljejo mnenje o tem do 28. junija na ministrstvo za finance. Uvodoma so že rekli, da na komentar napovedanega davka s strani Slovenske škofovske konferenca še čakajo. Ne samo zato, ker cerkveni mlini meljejo počasi ampak tudi zato, ker je zadeva zelo kompleksna. Vse nepremičnine v lasti Katoliške Cerkve v Sloveniji so (bile) obdavčene po veljavni zakonodaji, kar pomeni, da so obdavčene vse, razen objektov za bogoslužno rabo. V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel ter znamenj.
Ministrica z deželnim glavarjem
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, se je ob robu podelitve Kugyeve nagrade v Železni Kapli 11. junija 2013 srečala s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kai-serjem.
S sogovornikom sta izmenjala stališča o najpomembnejših vprašanjih za slovensko manjšino. Govorila sta o predlaganih rešitvah za glasbeno šolo, o vprašanjih povezanih z zapiranjem nekaterih manjših dvojezičnih šol in načela vprašanja nesorazmernega financiranja dejavnosti slovenskih društev in organizacij kot tudi infrastrukturnih objektov slovenske manjšine. Pogovor je potekal v dobrem vzdušju. Oba sogovornika sta se dogovorila, da bosta pogovore nadaljevala.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Podelitev nagrade Nadja Maganja
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Stavbo na Donizettijevi 3 v Trstu bi lahko primerjali s Slovensko hišo na Ramon Falconu. Ne arhitekturno, pač
pa po smislu. V njej imajo sedež razna kulturna in politična društva, ki si prizadevajo za organizirano življenje slovenskih rojakov na Tržaškem.
V	njej je tudi Peterlinova dvorana, v kateri Društvo slovenskih izobražencev vsak (!) ponedeljek pripravi kulturni večer. Ponedeljek, 10. junija, je bil namenjen izročitvi nagrade Nadja Maganja gdč. Angelci Klanšek. Nagrado podeljujejo »ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale življenje in delo Nadje Maganja - predvsem vera, molitev, ljubezen za raziskovanje na področjih zgodovine, znanosti, družbenih ved in kulture, nadalje pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu, ljubezen za ekumenski in medverski dialog, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi, varstvo človekovih pravic.«
V	pogovoru s prijateljem Marijem sem napovedal - čeprav se ni zgodilo v tolikšni meri, kot sem mislil - malo manifestacijo preseljencev iz Argentine. »Lepo vas bomo sprejeli,« je rekel, »kot vedno.« Res, od zamejskih Primorcev smo vedno deležni prisrčne pozornosti. Tudi to pot je bilo tako in ta ponovna pozornost je bila povod za povezavo vseh treh Slovenij: zamejske, ki je upoštevala delo gdč. Angelce in ji podelila priznanje; izseljensko, ki so jo zastopali njeni bivši učenci, kolegi in drugi hvaležni Argentina; ter matične, saj so prišli - poleg njenih sorodnikov - tudi osebe, ki so obiskale San Justo, pa so menile, da ne smejo manjkati na slavju. Torej: polna dvoranica. Poleg vseh njih ne smem izpustiti medijev, ki so s klika-njem fotoaparatov in prenašanjem telekamer beležili po-
tek prireditve.
Večer je vodil Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki v povezavi s Skupnostjo sv. Egidija iz Trsta, Slovenske zamejske skavtske organizacije in Nadji-ne družine skrbi za to nagrado. Letos so jo podelili četrtič.
Kot prva je Nadjina prijateljica Ivica Švab povzela njeno petinpetdeset let bogato in pestro življenje. Od mladih let pri skavtih, med študentsko mladino, pa potem kot sodelavka pri Primorskem dnevniku in drugih mnogih dejavnostih. In ne nazadnje o udejstvovanju pri skupnosti sv. Egidija v pomoč bolnim, izrinjenih iz družbe, zapostavljenih.
Življenjsko pot in lik gdč. Angelce je orisala prof. Miriam Jereb Batagelj, njena bivša učenka in - kot je dejala - ena tistih, v katerih je slavljenka kot voditeljica šole odkrila veselje do jezika in do poučevanja ter jo povabila v učiteljske vrste.
Ganljiva je bila podelitev nagrade, ki sta jo izročila Nadjina sinova Peter in Ivan med močnim aplavzom navzočih.
Že itak argentinski večer sta dopolnila kiparka Zalka Arnšek, ki je izoblikovala globoko simbolični izdelek, v katerega so vtisnjene besede - življenjsko vodilo - slavljen-ke, in ob njih križ z nageljni v spomin na štiri pomorje-ne brate. Pevsko darilo pa je prispeval basbaritonist Marko Fink ob klavirski spremljavi prof. Jane Zupančič.
Tudi gdč. Angelca je prišla do besede, da se je zahvalila za nagrado, Irena Urbančič Poglajen, sedanja voditeljica šole Franceta Balantiča, pa je kot izraz zahvale vsem, ki so za nagrajenko izbrali gdč. Angelco, izročila zbornike šole, v katerih je opisano plodno delovanje sanjuške slovenske šole.
Ker večer ne more kar tako, naenkrat končati, je zadnja točka bila v sosednjem prostoru ob pogrnjeni mizi, v prijateljskem pogovoru. In če še zapišem, da je poleg Marka Finka bil med drugimi prisoten tudi upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Anton Uran, potem si že predstavljate, da brez petja ni šlo.
GB
POKLON VELIČINI
(Prihaja s 1. strani)
zavestno in odgovorno.
Danosti, ki jih je prejela, je razvijala in se poglabljala in skrbela za rast tako na strokovni kot na osebni ravni. Znala je biti trdna in neomajna v bistvenem, pa obenem prožna in prilagodljiva. Ni je motilo, da je postala, po argentinskem vzorcu, gospodična in ne gospa učiteljica. Zanimala se je in sprejemala novosti v pedagogiki in v jeziku. Sooblikovala je učbenika Zdomski živžav in Slovenski svet, sooblikovala je slovensko skupnost v Argentini z neprecenljivim vzgojnim poslanstvom.
Kakšna učna ura za nas vse v teh kriznih časih! Njeno delo je bilo vo-lontersko, a ga je jemala resno in odgovorno. Skrbno se je pripravljala na pouk, se sestajala s kolegi šole v San Justu in s kolegi iz drugih okrajev, da so načrtovali delo, da so pregledovali narejeno in sproti popravljali možne napake. Njene razlage so bile in so še žive, živahne, polne mladostnega
ognja. Na roditeljskih sestankih je bodrila starše in jih navduševala za ohranjanje slovenske besede v družinskem krogu. Vse to delo pa je vedno opravljala in še opravlja sedaj, v svojih zrelih letih, brez vsakršnega denarnega nadomestila: iz ljubezni do otrok, do Boga in do slovenstva. Iz iste ljubezni, ki je vodila življenje Nadje Maganja.
Ta večer je res poseben. Je po-klon veličini žene, nesebičnemu delu, veselemu darovanju. Je dokaz, da je kljub odtujenosti in krizi vrednot, še vedno prisoten posluh za plemenita dejanja, za pokončno držo, za to, da iz življenja, ki nam je bilo darovano, naredimo umetnino. Je poklon ženi, ki s svojim aktivnim obstojem plemeniti ta naš svet.
Hvala vsem, ki ste omogočili, da se ob podelitvi nagrade ustavimo, umolknemo in se zamislimo nad lastnimi danostmi, nad tem, kako se morda preveč pritožujemo nad
drugimi in smo premalo zahtevni do sebe, premalo odgovorni do okolja,do družine, do skupnosti, do naroda, do bližnjih in oddaljenih, da se premalo potrudimo za zanamce, da bi jim z dejanji dokazali, da smo nosilci upanja, ki ga daje vera v evangelij.
Hvala Bogu za Nadjo, za gospodično Angelco in za vse žene, ki lepšajo naš vsakdan z udejanjanjem ljubezni. Hvala Vam, gospodična Angelca, za Vaše delo, za Vaš zgled, za to, da ste v mnogih vzbudili željo po odkrivanju lepote, resnice in dobrote, da ste s svojim življenjem dokazali, da nas težave ne smejo uničiti, da se moramo boriti za dosego ciljev, da kdor seje dobroto, jo bo nekoč tudi žel. Sejali ste z vero v srca mladih, pa niste prehitevali rasti, niste odnehali ob sušnih obdobjih, čeprav niste vedeli, če boste kdaj videli sadove. A vztrajali ste, dan za dnem, nad 60 let, vsakič z istim žarom, z novim zagonom, z neizmerno ljubeznijo. Zapisali ste se v zgodovino slovenskega šolstva v Argentini, zapisali ste se v srca mladih, kar pa je še pomembnejše.
Novice si bliskovite sledijo druga drugi in napovedujejo vročo zimo. Datumi volilnega koledarja neusmiljeno pritiskajo in kažejo, da ne v opoziciji, ne v vladi, stvari niso ustaljene in lahke.
Ni soglasja. Z izjemo levice, ki z nepričakovano odgovornostjo nastopa zelo povezano, je slika strankarskih dogovorov porazna. Pri opoziciji poznamo to pesem: nihče ne zaupa drugemu in vsak hoče le najboljše koristi zase in za svojo skupino. Tako je padel v vodo dogovor med upornim peronizmom v provinci Buenos Aires (Francisco de Narvaez) in stranko PRO, ki ji načeluje vodja vlade prestolnega mesta Mauri-cio Macri. Ta povezava je pred štirimi leti premagala pokojnega Kircherja in mu prizadela prvi poraz. Zakaj ne obnoviti zmagovite izkušnje? Ker oba težita k istemu cilju: predsedniška kandidatura leta 2015. In ker je Macri postavlja pogoj, da vsak dogovor velja tudi za skupni nastop omenjenega leta, je vse padlo vodo. Po drugi strani pa PRO z zanimanjem gleda na župana mesta Tigre. Sergio Massa je vpisal svojo povezavo (Frente Renovador), mimo vladne FPV. A odločitev, če bo osebno kandidiral za poslanca na čelu te povezave, naj bi sporočil šele ta četrtek, na državni praznik 20. junija. V primeru njegove kandidature se na poti vlade odpre pravo brezno. Vrsta županov bi potegnila z Masso in izvotlila vladno moč v prvi provinci. Brez tega pa je vlada izgubljena. Zato vsi živčno pričakujejo novic na tej črti. Vlada pa ima še druge težave, ki si jih sama povzroča. Na kandidatne liste tako narodnih, kot provincijskih poslancev in celo občinskih svetnikov, hoče večinoma postaviti člane zloglase mladinske formacije La Campora. Ukaz prihaja od same predsednice. To pa župani gledajo z rastočim nezaupanje. Po eni strani, se čutijo ogrožene na lastni fronti, po drugi strani pa so mnenja, da nepoznana imena neizkušenih mladcev na bodo pritegnila navdušenja volivcev. Marsikateri župan (celo vedno poslušni Espinioza iz Matanze) se upira temu kirurškemu posegu in od strani gleda Sciolija in njegove tajne dogovore z de Nar-vaezom.
Sodni premiki. Novica tega tedna so bili tudi premiki na sodnem področju. Poročali smo že, da je volilno pristojna sodnica Servini de Cubna proglasila za protiustavne najvažnejše točke zakona o reformi Sveta magistrature. Dodatno je še objavila, da to pomeni tudi ukinitev volitev za člane
tega Sveta, ki jih je vlada že razpisala. Z vladne strani so takoj na to razsodbo vložili pritožbo in tudi zahtevali, naj se o tem izreče vrhovno sodišče po hitrem postopku »per saltum«. Člani vrhovnega sodišča so to zahteva sprejeli in tako bo, v najkrajšem času, vrhovni sodni organ izrekel zadnjo besedo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo razsodba za vlado predstavljala nov in hud poraz. Že Servini de Cubna, sicer običajno nagnjena k prijateljskemu razmerju do vlade, je jasno nakazala in obrazložila, da je celoten namen reforme grobo protiustaven. Gotovo je bilo to stanje vzrok, da je predsednica javno napadla nekatere člane vrhovnega sodišča. A trenutno nima možnosti, da bi katerega odstavila ali zamenjala. Za to bi potrebovala dvotretjinsko večino v parlamentu, ki je še zdaleč nima. Vedno bolj vztrajno se govori, da bo vlada povečala število članov Vrhovnega sodišča, za kar je dovolj navadna večina v obeh zbornicah. A ta pot je dolga in zamotana, in ne bo pravočasno izvedena, da bi rešila trenutni položaj. Še manj, če bi bila vlada na prihodnjih volitvah poražena. Stvar se zapleta.
Razne težave. Tudi sicer v Argentini te dni ni lahko. Zapletlo se je, na primer, bivšemu predsedniku in sedanjemu senatorju Me-nemu. Zaradi tihotapske prodaje orožja Ekvatorju in Hrvaški je bil končno obsojen na sedem let ječe. Seveda jih ne bo odsedel. V vladi so že dali vedeti, da bodo svojega zaveznika branili, ko bo v senatu potekal postopek, da bi mu odvzeli parlamentarno imuniteto. - Zapleta se tudi raznim sindikatom, ki so že dosegli soglasje glede povi-šice plač. Pretekli teden je namreč Vrhovno sodišče odločilo, da podjetja ne smejo plačevati obrobnih vsot. Vse mora biti v okviru pokojninskih in socialnih prispevkov. To je pa bil običajen način dodatnih plačil. Za vse te se pogajanja znova začnejo in socialni nemir je pred vrati. - Ponavlja se tudi vprašanje brezposelnosti. Čeprav vlada ta problem vztrajno zanika, privatni strokovnjaki vztrajajo, da raste. Poleg tega teče polemika o neprijavljenih delavcih in uslužbencih. Na tem področju pa največ prekrškov beleži prav država. Vrsta uslužbencev sploh ni prijavljena in jih imajo tako v strahu, saj lahko vsak hip izgubijo službo. Tako jih imajo pod kontrolo in volilno prijazne. Gospodarstvo se maje. Le avtomobilska industrija poriva naprej in pa kmetje. A prav ti ta teden stavkajo ...
SAN JUSTO
Mladikovci plešemo že deset let!
Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne
Folklorna skupina Pristava se je pridružila slavju
izobrazbe vsakega posameznika in posameznega naroda.
Pred desetimi leti je gdč. Danica Malovrh zaprosila prof. Mirjam Mehle Javoršek naj bi naučila slovenski folklorni ples skupino otrok. In tako se je začelo ... Navdušenje otrok je vzbudilo pozornost učiteljic in staršev slovenske osnovne šole Franceta Balantiča in na njjhovo pobudo je nastala Folklorna skupina Mladika (FSM). Želeli so, da bi otroci doraščali v sproščenosti, ki dopušča gibanje in ples. Skozi 10 let so preko plesa mladikovci spoznavali kulturno dediščino slovenskega naroda in Slovenije, ki so jo njihovi stari starši zapustili pred več kot 60 leti.
Mladikovci se ves ta čas učijo plesati, a nehote, pridobivajo veliko slovenskega besednega zaklada in slovenskega izročila, v zdravi in veseli družbi. Največjo zaslugo pri vsem tem ima glavna voditeljica in duša FSM, prof. Mirjam Mehle Javoršek. Pri tem delu ni sama, ob sebi ima moč-
ne stebre, pomočnike v vodstvu: Lučka Groznik, Berni Juhant, Tatjana Groznik in Niko Puntar. Potem je še skupina mamic, ki skrbi za vse rekvizite in vse malenkosti katere potrebujejo, da so nastopi čim bolj bogati. Za garderobo in finančne potrebe skrbijo Ani Groznik Puntar, Ani Kržišnik Groznik, Tatjana Modic Kržišnik, Andreja Verbic Malovrh, njena družina, ki jo podpira in pomaga, ter družine vseh ki sestavljajo FSM.
Njihove napredke, nastope in vse kar so v teh letih naredili, smo si lahko ogledali v soboto 4. maja, dan ki so si ga izbrali za praznovanje okrogle obletnice. Pripravili so razstavo fotografij, na kateri so mladikovci predstavili pestro delovanje prvih 10 let. Za razstavo je poskrbela Veronika Kržišnik Modic.
Gregor Modic je pozdravil vse navzoče in naznanil potek programa. Tako smo zvedeli, da je vodstvo mladike že dvakrat organiziralo delavnico argentinske folklore. Profesor Ricardo Prosperi je pripravil postavitev treh argentinskih narodnih plesov.
Chacarero je predstavila srednja skupina, nato so najmlajši zaplesali Huayra Muyoj. Mladinska skupina pa je zaplesala Escondido. Vse tri plese je publika veselo spremljala in nagradila z močnimi aplavzi. Naj omenim, da so za to priložnost imeli nove obleke.
Folklorna skupina Pristava, ki jo vodi prof. Marcelo Carte, se je pridružila slavju in se odzvala vabilu Mladike. Predstavili so se z Rezijanskimi plesi. Malo jim je nagajala tehnologija, tako, da so kar trikrat začeli ples. Po zasluženem aplavzu, so pa izročili šopek rož voditeljici FSM.
Zadnji ples prvega dela pa so zaplesali vsi mladikovci. Mogočno je bilo videti skupino 50 plesalcev v lepih belih belokranjskih narodnih nošah. Zaplesali so kolo. Nasmejani obrazi, kar je lepa značilnost FSM, so bili dokaz, da vsi uživajo in se veselijo! Po končanem plesu so se vsi plesalci postavili na stopnišče in se zahvalili vsem, ki so sodelovali in pomagali pri pripravi tega slavja. Poleg že prej omenjenih so se zahvalili g. Tonetu Oblaku in Klavdiju Sela-nu za sceno; Eriki Indihar za njeno oblikovalsko delo ter skupini fantom, ki je skrbela za luči in zvok: Luka Štrubelj, Erik Oblak in pomočniki.
Prof. Mirjam se je pa osebno zahvalila vsem sodelavcem. Zelo lepo, preprosto in domače je razložila v čem in kako ji pomagajo. Na koncu so pa še vsi mladikovci izročili šopek svojim mamicam in starim mamam, v zahvalo in priznanje.
Tudi Baires Polka je sodelovala
Šopke je skrbno pripravila Pavla Petek Zupanc.
Sledil je kratek odmor, med katerim smo si lahko ogledali ročna dela gdč. Ani Mehle in ge. Regine Truden Leber. Za prazne želodce je tudi bilo poskrbljeno.
Slišali smo, da sledi malo drugačen del programa. Voditelji FSM so se odločili za postavitev plesov na narodno zabavno glasbo. Povabili so skupino Baires Polka, ki v svojem repertoarju obvlada Avsenikove skladbe. V živo so spremljali plesalce. Najmlajša skupina se je zavrtela s skladbo »Na avtocesti«, srednja skupina se je predstavila »Na Robleku«, mladina pa je zaplesala »Otočec sredi jezera«. Zopet je bila publika vesela in to pokazala preko aplavza. Močno smo jim ploskali!
Orkester je še naprej igral, mladikovci so šli med publiko in povabili vse na ples. Tako smo lahko opazili kako so očki plesali s hčerkami, mamice s sinovi, pa tudi kašna sestra ali brat je bil povabljen, pa strici in stari starši. Veselje se je nadaljevalo pozno v noč, v dobri družbi in ob spremljavi Baires Polka. Sredi noči, preden da bi se vsi razšli smo pa skupaj zapeli Kol'kor kapljic tol'ko let ... in torte
tudi niso manjkale!
Ob tolikem delu naj gre iskrena zahvala vsem, ki pri njem vztrajajo. Bog naj jim stotero povrne, in naj jim da moči, da bodo mladikovci še naprej plesali!
m. b.
Srednješolski tečaj v Barilochah
Poročilo, ki ga je za Občni zbor društva Zedinjena Slovenija poslal dr. Stane Žužek, ravnatelj Slovenskega srednješolskega tečaja, odsek Vojka Arka v Barilochah.
Učno leto 2012 je obsegalo dobo od 9. marca do 16. novembra. Sklepna prireditev je pa bila 11. decembra. Prvo polletje se je zaključilo 6. julija, s šestnajstimi učnimi dnevi; drugo pa je pričelo 3. avgusta ter je vsebovalo petnajst učnih dni. Torej, vse skupaj se je pouk vršil lansko leto enaintridesetkrat, kar znaša 93 časovnih ur.
Tečaj je obiskovalo sedem (7) dijakov, ki so pa bili razdeljeni v nižjo skupino (I. - III. letnik, trije (3) - jih je pričelo pet, pa sta dva opustila tečaj kmalu po pri-četku leta) in v višjo (IV. letnik, štiri (4) dijakinje). Pouk se je vršil v Stanu Slovenskega planinskega društva, kot običajno, ob petkih od 18.00 do 21.00. Obe skupini se ločita samo po enem predmetu: nižja ima verouk, viš-
ja predmet o svetovnih nazorih. Ostali predmeti pa so skupni obema.
Poučevani predmeti so bili sledeči:
1- Slovstvo - poučevala Marija Osojnik Lopez.
2.-	Slovnica - poučevala Zdenka Jan.
3.-	Zgodovina III - poučeval arh. Andrej Duh.
4.-	Verouk I - poučevala inž. Nataša Grohar.
5.-	Svetovni Nazori - poučeval dr. Stane Žužek.
6.-	Živa beseda - poučevala: Zdenka Jan
Leto so izdelali vsi dijaki in sicer takole: trije II. letnik in štirje IV. (zadnji) letnik. Vse štiri abi-turientke so se udeležile lanske RAST-i XLI v Sloveniji, katerim se je pa tudi pridružila ena od
abiturientk od predlanskega leta, kot je že bilo predvideno.
Na krajevni tradicionalni junijski proslavi vseh žrtev komunistične revolucije v Sloveniji ob koncu II. svetovne vojne in takoj po njej - pod geslom »Naši mu-čenci - zgled za vse čase« - je naš tečaj sodeloval z odrskim prikazom »Večna borba zla proti dobremu«. Priložnostno besedilo in priprava z vajami v sklopu predmeta Živa beseda ter nato izvedba je pa bilo vse na skrbi ge. Zdenke Jan, kateri naj gre tudi še posebno priznanje in zahvala. Predhodni, uvodni nagovor dr. Staneta Žužka pa je prebrala Marija Osojnik Lopez.
Drugi del predmeta Živa beseda pa je bil posvečen najprej pripravi proslave stopetdesete obletnice smrti blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki se
je vršila 14. oktobra v skupni priredbi z Slovensko šolo Jakob Aljaž in Tečajem »ABC ... po slovensko«. Naš tečaj je sodeloval - po zamisli in na besedilo ge. Zdenke Jan - s prikazom Slomškove življenjske poti, z napovedovalkama, deklamacijami, branjem citatov in s priložnostnimi projekcijami. Preostali čas do konca leta je bil posvečen Prešernovi pesnitvi »Turjaška Roza-munda«, ki je bila nato izvajana javno na tečajevi letni zaključni prireditvi.
Dan državnosti, 25. junij, je bil proslavljen predhodno na petek 22. junija, skupno s tukajšnjim Tečajem »A,B,C... po slovensko«, s petjem obeh državnih himen in pozdravom-nagovorom arh. Andreja Duha, v obeh jezikih.
Z željo po posodobljenju po-
učevanja verouka smo nabavili iz Slovenije primerno število izvodov Katoliškega katekizma za mladino, Youcat, v slovenščini.
Vodstvo je Imelo tri formalne seje in večje število priložnostnih sestankov. Pričelo je tudi že s prvimi pripravami na štiridesetletni jubilej ustanovitve tečaja, katerega bomo proslavili letos, v mesecu oktobru.
Kot že prej omenjeno, se tečaj vrši v prostorih Stana. Zato se želimo tu primerno zahvaliti našemu Slovenskemu planinskemu društvu. Želimo se zahvaliti prav posebno tudi ge. Evi Smersu Hernandez, ki že peto leto pobira mesečni obrok ter ureja vse v zvezi s stroški za malico in čiščenjem ter vzdrževanjem omenjenega Stana. Končno se tudi zahvaljujemo staršem, da so nam ponovno zaupali svoje otroke.
LIKOVNA RAZSTAVA
Voršič Mana Lucfa & Voršič Vladimir
TINE DEBELJAK
In memoriam
S tem estetko oblikovanim naslovom v prospektu, smo bili priče otvoritve razstave v petek, 17. maja ob 18,30 uri, v prostorih Alliance Franga-ise v Martinezu. Razstava je bila odprta do sobote 31. maja.
Pričeli smo komentar s prospektom, ki nam je že s štirimi izbranimi fotografijami slik razodeval vsebino razstavljenih del v spektru slovenske in argentinske motivike in od portretov do pejsažev.
tnosti, slikarstva in grafike. Po poklicu je profesorica umetnostne zgodovine in oblikovanja (artes plasti-cas). Lucija Voršič je poleg zahvalnih besed v kratkih stavkih razložila zamisel o tej razstavi ter delo in spretnost, ki jo je zahtevala primerna umestitev slik.
Uvodne besede k zanimivi in pričakovani razstavi je podala dr. Katica Cukjati. Najprej je predstavila lic. Vladka Voršiča, ki nam je predvsem znan po svojih spominskih spi-
Slike, obešene v salonu v obliki črke U, so tudi bile pravilno razporejene glede na tematiko, mero in tehniko.
Po akademski četrt, v prijetnem in gostoljubnem prostoru in s številno publiko, je najprej spregovoril - precej ganjen - lic. Vladimir Jurij Voršič in pozdravil izbrano publiko; zahvalil se je ustanovi A. F. in vodji kulturnega odseka lic. Cristini Miller.
Voršičeva hčerka Marija Lucija, je dokončala profesuro vizualnih ume-
sih v Meddobju. Omenila je njegovo ljubezen do umetnosti in do rodne zemlje. Njegove slike je ocenila kot klasičnega stila predstave narave; tudi tehnika je bolj klasična v primerjavi s slikami Marije Lucije (Luči) Voršič. Ob tem poročilu bi omenila, da me Vladkove slike spominjajo na nekatere opise Viktorja Hugoja - narave pariške okolice in z rahlim navdihom angleških pejsa-žistov. Vladkova olja nam predstavljajo slovensko in avstrijsko naravo v bliži-
ni taborišč. Zelena barva daje slikam poseben navdih svežine in optimizma.
Slike Marije Lucije pa nam razodevajo, da ima umetnica velik talent za likovno umetnost, kar pa dopolnjuje z obvladanjem številnih novih tehnik in uporabe najrazličnejših sredstev: akvarele, olja, akrilika, reliefi, jedkanice in še marsikaj. Nekatere slike so posvečene osebam, ki so ji pri srcu; druge imajo izredno su-gestivne naslove, ki nas iz slike popeljejo z domišljijo k dopolnitvi likovnih stvaritev. Slike so precej oddaljene od abstraktnosti. Nasprotno, vse imajo neko realistično podlago, ki pa pridobi m n ogokrat peruti čudovite domišljije. Barve so raznolike in primerne za vsako posamezno temo - vedno pa žive, tople, včasih delikatne s poanto skrivnosti in poetičnosti.
Opazovanje slik, komentarji o stvaritvah in razgovori med obiskovalci ob bogati zakuski so se razvili dolgo v noč. Komentarji v spominski knjigi ob otvoritvi in pozneje v dnevih, ko je bila razstava na ogledu, nam pričajo o zanimanju in občudovanju lepote, ki je razstava sprožila med slovensko in argentinsko publiko.
K.C.
SLOVENCI IN SPORT
Ob predstavitvi pesniške zbirke Prsti časa, mi je 31. maja leta 1986 Tine podpisal izvod in pripisal: »Še vedno greva skupaj.« Na kaj je tu mislil?
Skupaj sva izdala leta 1956 skromno zbirko Pesmi iz pampe. A bila sva presenečena, ko jo je literarni zgodovinar Jože Pogačnik vključil v svojo študijo. Tedaj je bilo to izjemno - ideološka diaspora je bila še izbrisana.
Ko pravi »še vedno« pa ugotavlja, da po mnogo letih, čisto slučajno izdajava vsak svojo drugo zbirko pesmi, tokrat ločeno, a sva še skupaj na isti poti.
Zdaj pa ne hodiva več skupaj. On se je podal na zadnjo pot, o kateri se je dr. Uk-mar izrazil, malo pred smrtjo: Pa ne vemo kam gremo. Le po verovanju moremo upati na posmrtno življenje. Ali Tinetov stih: Morda je kje čarni svet, / kjer trenutek v večnost zacvete.
Ko sem premišljeval, kako bi se poslovil od prijatelja, sem zaslišal najprej Prešerna: Dolgost življenja našega je kratka. In ko pomislim na vrsto naših kulturnikov, ki so odšli že pred njim: Kaj znancev že zasula je lopata ... Galerija ustvarjalcev, ki so iz čistega idealizma ustvarili epopejo SKA in »argentinski čudež«.
Ko smo ga kropili v cerkvi Marije Pomagaj, ko je tam ležal tih in nem, je bilo vendar čuti, kako je »molče trobental: memento mori!«
Takrat mi je prišepnil tudi Jorge Ma-nrique:
Avive el seso y despierte contemplando, como se pasa la vida, como se viene la muerte tan callando.
Tinček, kot smo mu radi rekli, je užil svoje dni slave. Ko je kot abiturient klasične gimnazije prišel med nas, je bil dolgo dobo nedvomni »arbiter« v leposlovju. Tako pri Mladinski vezi, pri SKAD-u, vsestransko razgledan, družabno razgiban, poln navdušenja za vsako kulturno stvar.
In vendar je v svoji intimni izpovedi že takrat raje tarnal kot pel. »Zdaj sem pregnan v vrvež samotnih ljudi / in sanjam o amankajih, / truden in žejen ljubezni.«
Ko je po dvajsetih letih prve zbirke izdal Prsti časa, sem bil osebno presenečen nad tem, kako da je tožil nad življenjem. Pot skozi čas mu ni bila dar in izziv, razcvet in rast, ampak raje vklenjenost. »Čas ... ubiti odmevi samotnih korakov v žalostnem mestu ... A moj korak je vkovan v verige
praznih dalj ...«
Ubiti čas, izvotljeno srce, okamnelo obzorje, krute niti časa, so pač izrazi bivanjske stiske. Sklepam tudi, da mu ni bilo lahko pisati v senci »patriarha slovenske besede v zdomstvu«, svojega očeta. Prezgodaj je utihnil, vendar bo njegovo kulturno udejstvovanje zapisano v analih našega ek-sila. Bil je časnikar, urednik, profesor, predavatelj in odbornik pri SKA, pobudnik in animator, povsod si ga našel, kjer se je kuhalo kaj kulturnega. Za vse te dejavnosti je prejel priznanje Zedinjene Slovenije.
Bil pa je tudi ljubitelj gora. Bilo je poleti leta 59; pet študentov se nas je odpravilo na počitnice v Bariloče. Verjetno nas je prav on navdušil, njemu je bilo tam že znano (bili smo poleg njega: brata Bajlec,
Franci Markež in jaz). Takrat to ni bilo nič enostavno: skoraj dva dneva vožnje z vlakom, malo udobnosti in mi skoraj brez opreme. Vendar smo prehodili Catedral, naskočili Tronador (le do Cirila) in se tako zapisali v Arkov Zvezek vzponov: za Catedral Sur in Pico Bara.
Nepozabna doživetja ob srečanju z deželo jezer, nepozabna avantura.
A zagrešili smo tudi eno neodpustljivo grdobijo. Pet deklet je prav pod noč prosilo za prenočišče - tam Pod skalco. Odslovili smo jih, sicer v hudem precepu, v gluho noč.
Še danes ne morem razumeti tistega ravnanja. Franci ima o tem zelo posrečeno mnenje. Ti Tinček, si pa že dajal odgovor tudi za to. Ali je bilo pravilno ali ne?
A vse mine, vse mine. In »odprta noč in dan so groba vrata ...«
Dragi Tine, hvala za skupne leposlovne stopinje, za prijateljstvo, za lepo tovarišijo.
Naj ti Bog poplača vse dobro.
Vinko Rode
KOŠARKA
Slovenski košarkarski reprezentant Erazem Lorbek je predčasno končal drugo tekmo finala španskega prvenstva, ki jo je njegova Barcelona dobila v gosteh pri Re-alu Madridu z 72:71 in izid v zmagah izenačila na 1:1. Lorbek je v prvem polčasu dobil udarec v glavo, za nekaj trenutkov izgubil vid, zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico na opazovanje.
PLAVANJE
Slovenski plavalec Damir Dugonjic (foto) je na tekmi serije Mare Nostrum v
Barceloni v svoji paradni disciplini 50 m prsno s časom 27,69 osvojil drugo mesto. Za zmagovalcem, svetovnim rekorderjem Južnoafričanom Cameronom Van DerBur-ghom je zaostal zgolj za desetinko sekunde.
ROKOMETAŠI BREZ EP
Rokometna reprezentanca se po porazu z Belorusijo ni uspela uvrstiti na Evropsko pervenstvo. Izbranci Borisa De-nica so na odločilni tekmi morali priznati premoč Belorusiji in na ta način se niso uvrstili na EP. Danske ne bo videla niti nemška reprezentanca, ki je v skupini 2 končala na tretjem mestu. Nemci so potrebovali poraz Čehov s Črno goro. Ta se ni zgodil, še več, Filip Jicha, ki je zabil deset golov, in tovariši so slavili s 30:25 in si tako zagotovili nastop na evropskem prvenstvu 2014 na Danskem. Tako paradoksalno brez nastopa ostaja država, ki se ponaša z najmočnejšo ligo na svetu.
PISMO BRALCEV
Dragi g. urednik.
V Svobodni Sloveniji sem med poročilom 68 let slovenskega holokavsta bral moje ime med domobranci. To je pa takole: ko sem prišel v Slovensko hišo so me takoj nagovorili od Zedinjene Slovenije, če bi hotel spremljati tiste, ki bodo položili venec pred spomenik žrtev vojne in revolucije. Povedal sem, da nisem bil domobranec in da tako ne spadam zraven. Pa so vztrajali in me prosili, da naj grem zraven, ker sem videl takrat v Ve-trinju, kako so domobrance vračali zadnjih pet dni v maju leta 1945. Res sem ustregel, toda nisem pričakoval, da bom v Svobodni Sloveniji prišel kot domobranec.
Hočem postaviti vse na pravo mesto, ker poznam naše ljudi, kako se bodo suvali pod rebra in me kazali drug drugemu kam se rinem, čeprav nisem nikoli bil. Imel pa sem dva brata domobranca, to je pa res.
Zelo bom hvaležen, če v prvi številki vašega lista popravite to napako, ker ne bi bil rad za druge vsiljivec.
S spoštovanjem.
Jože Tomaževič
Se o Confidencias...
Prve odzive ob branju romana sem napisal ex abrupto. Torej preden bi pomislil da, če bralci ne poznajo argumenta, ne bodo razumeli ničesar. Tako sem v resnici pisal »de bueyes perdidos«. Se opravičujem. A se delno izgovarjam na računalnik. Ko sem namreč spis že odposlal sem se zavedel, da manjka vsaj minimalno poznanje zgodbe. Naknadno sem to poslal na uredništvo, a računalnik (hodil sem v »ciber«) je zagodel svoje: dopolnila ni poslal, izgubil se je. In časopis je objavil le »ex abrupto«
Potem sem se moral opravičiti avtorju romana - in seveda tudi bralcem. To sem storil v »pismu bralcev«, ki se je pa tudi nekje izgubilo, oz. založilo.
In zdajle se spet samo opravičujem za nerodnosti. Vse je bilo, vsaj delno, plod neljubih slučajnosti - in več ali manj nehote.
Vsekakor je treba roman prebrati, saj je kot še en šopek spominčic na našo zgodbo begunstva in eksila. Šele po tem se omenjeni komentar za silo razume. Vsekakor je bil napisan dobrohotno.
Vinko Rode
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
ZDRUZENI OB LIPI SPRAVE
Društvo Združeni ob lipi sprave je ob lipi sprave na ljubljanskih Žalah obeležilo dan krivde, odpuščanja in sprave. Na slovesnosti so se spomnili vseh, ki so žrtvovali svoja življenja „za svobodo in pravičnost in tlakovali pot samostojni Sloveniji".
Zbranim je pregovoril predsednik društva Janez Ju-hant in poudaril pomen jasnega vpogleda v med in povojne dogodke. Dokler slovenska država ne bo imela jasnega vpogleda v takratne dogodke, nima prihodnosti, je dejal.
Med slovesnostjo je častni vod Slovenske vojske ob lipo položil žalni venec. V kulturnem programu je med drugim nastopil trobentač orkestra slovenske policije, basbaritonist Marko Fink pa je zapel slovensko himno Zdravljica.
Društvo je marca letos Državnemu zboru RS v sprejem ponovno predlagalo deklaracijo o narodni spravi, s katero bi poslanci izrekli obžalovanje za vse žrtve komunističnega in protikomunističnega nasilja na Slovenskem in tako zaprli to poglavje naše zgodovine.
Omenjeno lipo je društvo na ljubljanskih Žalah zasadilo še pred začetkom demokratičnih procesov v Sloveniji. Lipa naj bi simbolizirala željo po spravi, pa tudi željo po dostojnem pokopu žrtev izvensodnih povojnih pobojev v Sloveniji.
BO NAJBOLJŠI SOSED RES HRVAT?
Hrvaški Agrokor je naredil nov pomemben korak v smeri nakupa 53-odstotnega lastniškega deleža Merca-torja. S prodajo svojih deležev hrvaškemu koncernu so soglašali v Pivovarni Laško in Radenski, neuradno pa tudi v NLB in nekaterih drugih članicah prodajnega konzorcija. Agrokor za Mercatorjevo delnico ponuja 120 evrov, s čimer 53-odstotni delež največjega slovenskega trgovca vrednoti na okoli 240 milijonov evrov. Podpis pogodbe sicer še ne pomeni, da je Mercator prodan; do sklenitve posla je še veliko korakov, med drugim dogovor z bankami o prestrukturiranju Mercatorjevega dolga in pa zaprtje finančne konstrukcije posla. Zeleno luč morajo prižgati tudi regulatorji v državah, kjer trgovca delujeta. Zaključek posla je tako po nekaterih navedbah pričakovati šele spomladi prihodnje leto.
32. FESTIVAL IDRIJSKE ČIPKE
Z uradno otvoritvijo na idrijskem Mestnem trgu se je začel 32. festival idrijske čipke. Festival združuje različne - predvsem idrijske ustvarjalce, vsak med njimi doda svoj kamenček v mozaik lepote, pestrosti in veselega druženja. Ob strokovnih predavanjih, stalnih razstavah čipk in delavnicah so pripravili še koncerte in druge spremljevalne dogodke.
ZELENA PRESTOLNICA EVROPE
Zelena prestolnica Evrope v letu 2015 bo britanski Bristol, je v petek zvečer v francoskem Nantesu oznanil evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Ljubljana, ki se je za ta laskavi naziv potegovala že večkrat, je tokrat prvič prišla v finalni izbor, a ji na koncu ni uspelo.
PO SVETU
VENEZUELA CILJ KOMUNIZMA
Posebni raziskovalni odbor Medameriške organizacije, ki mu predseduje perujski delegat de Lavalle, je objavil, da je prišel do ugotovitve, da je Venezuela trenutno prvi in glavni cilj komunizma v latinski Ameriki. To svojo ugotovitev utemeljuje odbor z dokumenti, ki so mu prišli v roke in z govorom kubanskega komunističnega ideologa Blasa Roca, ki je 24. Januarja na tajnem zasedanju kubanske KP izjavil: »Ko se bo Venezuela otresla imperializma, ne bomo več samoten otok v Karibskem morju nasproti ameriškemu imperializmu, temveč bomo imeli oporišče na celini«. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva
V soboto, 8. Junija t. l., zvečer je bil v Slovenski hiši v Buenos Airesu občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva. Na njem so člani razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z delo, starešinske organizacije ...
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Božo Fink, tajnik Stane Žužek, blagajnik Milan Magister, odbornika dr. Franc Bajlec in dr. Leopold Eiletz. V nadzornem odboru so: Miloš Stare, dr. Franc Logar in Rudolf Smersu; v razsodišču pa dr. Alojzij Voršič.
OBVESTILA
Preko 300 jerebic, okrog 50 zajcev, večje število »vizcach« ter ostale divjadi in morda celo jelena računa uloviti 11 lovcev iz San Justa in okolice, ko bodo v dneh 6., 7. in 8. junija lovili v treh ekspedici-jah v raznih loviščih. Vso nalovljeno divjad bodo darovali za lovsko pojedino v Našem domu v San Justu, ki bo združena z veliko lovsko veselico v nedeljo, 9. junija, ob 15. uri »za vse Slovence iz Buenos Airesa in okolice«.
(Svobodna Slovenija xx. junija 1963 - Št. xx)
RESUMEN DE ESTA EDICION
VARNOST NUKLEARK
Evropska komisija je predlagala, da naj bi članice Evropske unije za izboljšanje jedrske varnosti v Evropi vsakih šest let pregledale svoje jedrske reaktorje. Predlog je pripravila z namenom, da prepreči podobne katastrofe, kot je bila v japonski Fukušimi marca 2011. Evropska unija je lani izvedla stresne teste evropskih nukleark. Pokazali so, da je varnost nukleark v Uniji zadovoljiva, nobene ni treba takoj zapreti, vendar pa se skoraj povsod priporočajo izboljšave. Evropski komisar za energijo Günther Oet-tinger je povedal, da v Evropi deluje 132 jedrskih reaktorjev. Naloga komisije je zagotoviti, da bo prav v vseh varnost prednostna naloga. Opozoril je, da precej nukleark od katastrofe v Černobilu leta 1986 še ni izpolnilo vseh mednarodnih standardov. Predlog novih pravil spreminja direktivo o jedrski varnosti iz leta 2009. Glavna novost so obvezni evropski pregledi, ki bi jih članice medsebojno izvajale vsakih šest let. Druga pomembna novost so obvezni nacionalni pregledi najmanj vsakih deset let in poseben varnostni pregled, kadar se preučuje možnost podaljšanja življenjske dobe.
VRH G8
V ponedeljek in torek je bilo na Severnem Irskem srečanje voditeljev držav skupine G8. Gostitelj, britanski premier David Cameron, je za vrh izbral tri glavne teme. To so ukrepi za učinkovitejše pobiranje davkov, liberalizacija svetovne trgovine in spodbujanje večje preglednosti s
strani podjetij in držav. Na političnem polju je prevladovala Sirija.
VOLITVE V IRANU
Več tisoč ljudi v Teheranu je proslavilo zmago kandidata reformistov Hasana Rohanija, ki je v prvem krogu predsedniških volitev v Iranu presenetljivo zmagal. Rohani, ki je prejel 50,68 odstotka glasov, je rezultat označil kot zmago »zmernosti nad ekstremizmom«. V televizijskem nagovoru je Zahod ob tem pozval, naj prizna pravice Irana in naj z njegovimi državljani govori z dolžnim spoštovanjem.
PREDLOG ZA POGOVOR
Severna Koreja je predlagale pogovore z Združenimi državami Amerike na visoki ravni. Tema naj bi bil severnokorejski jedrski program in omilitev napetosti na Korejskem polotoku. »ZDA ne bi smele postavljati kakršnih koli predpogojev za pogovore, če so pristno zainteresirane za zagotavljanje miru in stabilnosti v regiji, tudi na ameriški celini,« je zapisano v severnokorejski izjavi. Odločitev ZDA še ni znana.
PODPORA SIRSKI VOJSKI
Sirska opozicija je pozdravila odločitev Združenih držav Amerike, da bodo upornikom v Siriji zagotovile neposredno vojaško pomoč. Odzvala sta se tudi Moskva in Nato, a precej različno. ZDA so že dalj časa napovedovale, da bodo spremenile politiko do Sirije, če bi se izkazalo, da vladne sile uporabljajo kemično orožje. Namestnik svetovalca za nacionalno varnost Ben Rhodes je napovedal, da bodo ZDA upornikom v Siriji pomagale tudi z orožjem. Podrobnosti pri tem ni razkril.
PREMIO A LOS VALORES
El pasado 10 de junio tuvo lugar en Trieste la entrega del premio Nadja Maganja a la 'gospodičma Angelca', de cuyos 90 anos informabamos en el numero anterior. Fue merecedora de tal distincion por su incansable trabajo de ensenanza del idioma esloveno y por su permanente de transmision y ejemplo de los valores de solidaridad, entrega y amor. Estuvo rodeada de importantes personajes de la cultura eslovena en Trieste y residentes argentinos en Eslovenia. Las palabras alusivas fueron pronunciada por quien fuera su alumna y disdpula, Miriam Jereb Bata-gelj. (Pag. 1 y 2)
MLADIKA - 10 ANOS
Hace diez anos, una maestra le pidio a una mama que ensene un baile tfpico esloveno para un acto esco-lar. Mas o menos asf fue el comienzo del grupo folclorico Mladika, que dirige la Prof. Mirjam Mehle Javoršek y que celebro sus 10Q aniversario. A lo largo de la decada, los integrantes aprendieron a traves del baile no solo pasos, sino tambien la herencia cultural del pueblo esloveno. Al-canzar los 10 anos de trabajo fue gracias al alma mater, sus ayudantes y un grupo de madres que se ocupan de los accesorios que necesitan para el baile. En la noche del sabado 4 de mayo de 2013 se pudieron ver sus progresos en los bailes y todo lo que han hecho en estos anos, a traves de una muestra fotografica. Presentaron bailes tfpi-cos argentinos y eslovenos. Incluso con musicos en vivo que siguieron tocando, para que padres, abuelos, tfos y primos se diviertan al compas de la musica. (Pag. 3)
CURSO DE IDIOMA EN BARILOCHE
En este numero se puede leer el informe enviado desde Bariloche para en la Asamblea General de la Asociaciön Eslovenia Unida. En el, se detalla el trabajo reali-zado por el curso de idioma superior en la sede del Club Andino Esloveno de Bariloche. En el pasado ano tuvieron 31 dfas de clases, los dfas viernes de 18 a 21 horas. La matncula fue de siete alumnos, tres en el primer nivel y los restantes cuatro en el segundo y ultimo nivel. En el corriente ano, en el mes de octubre, celebraran los 40 anos de vida. (Pag. 3)
MUESTRA DE ARTE
Del 17 al 31 de mayo estuvo abierta al publico la muestra de arte de Maria Luda Voršič y Vladimir Voršič (padre e hija) en la Alianza Francesa en Martinez. Las obras estaban expuestas segun el tema y la tecnica. Todos los cuadros teman una base realista, pero a menudo permi-tfan abrir las alas a la maravillosa imaginacion. Los colores eran variados y apropiados para cada tema. La obra de Vladimir es de un estilo mas clasico, en comparacion con las imagenes de Maria Luda que muestra su dominio de tecnicas y recursos. Los comentarios orales y plasmados en el libro de firmas dan testimonio del interes y la admi-racion de la belleza en esta exposicion tanto del publico argentino como del esloveno. (Pag. 4)
IN MEMORIAM
Publicamos otra remembranza del recientemente fal-lecido Tine Debeljak. En esta oportunidad son los recuer-dos de Vinko Rode con quien en 1956 editaron una mo-desta coleccion de Poesfas de la pampa (Pesmi iz pampe) que fue incluida en un estudio por el historiador de la literatura Jože Pogačnik en tiempos en que la diaspora ideologica no era tenida en cuenta. En la presentacion de las poesfas "Prsti časa" Tine le firmo un libro y en su de-dicatoria escribio: "aun vamos juntos". Vinko lo recueda como una persona erudita, versatil, alegre y entusiasta en todo lo que atane a la cultura. Dejo este mundo terrenal de modo prematuro, afirma, pero su vida consagrada a la cultura quedara en los anales sobre los exiliados. Fue periodista, editor, profesor, conferencista, promotor y ani-mador de todo lo concerniente a la cultura y miembro de la Accion cultural eslovena (SKA). Tambien fue amante de las montanas... Recuerda unas vacaciones en Bariloche (1959) cuando sin la ropa adecuada escalaron y caminaron por el cerro Catedral y las anecdotas que surgieron
y
svobodna slovenija / eslovenia libre
4)
que surgie
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociaciön Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Miriam Jereb Batagelj, Marcelo Brula, Marko Vombergar, Stane Žužek, Katica Cukjati, Vinko Rode in Jože Tomaževič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcon 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. /7	__ Rezerva-
crrhztLtŠj 546858
fabor eiATopea . ..
' Avellane-da 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PORAVNAJTE NAROČNINO!
A
Že dvaindvajset let imamo Slovenci svojo državo. Zato bomo skupaj slavili
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 29. junija 2013 v Slovenski hiši v Buenos Airesu
ob 19. uri sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj: daruje dr. Jure Rode za vse pokojne
in žive slovenske javne delavce. Poje pevski zbor Ex-corde pod vodstvom Marte Selan Brula.
Po maši poklon pred spomenikom.
ob 20. uri akademija v dvorani in prijateljska večerja.
Slavnostna govornica: Andrejka Dolinar Hrovat.
V kulturnem delu nastopi zbor Ex-corde.
Nakaznice za večerjo po $ 125.- lahko dobite pri predsednikih krajevnih Domov. Pravočasno jih lahko rezervirate tudi na telefonu 4636-0841.
Rojaki-narodnjaki prisrčno vabljeni!
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: Rezka in Tone Rovan $250.- pe-sov ob krstu vnukinje Viki, in 250.- pesov namesto cvetja na grob g. Cirilu Oblaku; gospa Julči Zupan 2000.- pesov; ter Rast 41 660.- dolarjev in 645.-pesov. Darovalcem Bog povrni!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
18. junija 2013
1 EVRO 1,33 US dolar 1 EVRO 1,35 KAD dolar 1 EVRO 7,22 ARG peso
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
11. junija se je rodila prvorojenka Juanita Ines Rode. Očka je Marcos Leonardo, mamica pa Daniela Colman. Srečni družini iskreno čestitamo!
Smrt
V Slovenski vasi je umrla Marija Adamič roj. Močnik (84). Naj počiva v miru!
OBVESTILA
DARUJTE V
tiskovni sklad!
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 10. do 19. ure.
Hvala za razumevanje!
PETEK, 21. junija:
Srečanje Mladi stik za mlade od 15. do 18. leta, od 10. do 19. ure v domu Don Bosco (Cisneros 905, Ramos Mejia)
NEDELJA, 23. junija: Domobranska proslava v Našem domu San Justo.
ČETRTEK, 27. junija: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni spominski sestanek v Domu ob 16. uri. (Zaradi državnega praznika 20. 6. en teden kasneje) Vsi prisrčno vabljeni!
SOBOTA, 29. junija: Praznik slovenske državnosti
NEDELJA, 30. junija: Domobranska proslava na Pristavi. Po sv. maši bo sledil govor g. Avguština Vivoda, nato pa recitacije.
V Hladnikovem domu ob 18. uri »Medved«; šala v enem dejanju.
SOBOTA, 6. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 7. julija: Proslava šolskih otrok na čast sv. Alojziju
SOBOTA, 13. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Igra »Barka brez ribiča«, v izvedbi mladine Našega doma, ob 20.30 uri v San Justu.
Procesija svetega Rešnjega Telesa
»Moje meso je res jed in moja kri resnična pijača«
Praznik svetega Rešnjega Telesa nas spominja, da Bog biva med nami v podobi svete hostije, v kateri nam je zapustil spomin svojega trpljenja.
Vsako leto ga še posebej počastimo s procesijo. Letos je bila v nedeljo, 9 junija v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Don Boskovem zavodu Ramos Mejia. Procesijo je vodil msgr. dr. Jure Rode z g. Francijem Cukjatijem in asistentom bogoslovcem Pavlom Erjavcem. Spremljali so jih ministranti in šolski otroci z učiteljicami. Deklice so, po lepi slovenski navadi, potresale rožice pred vsakim oltarjem. Drugi verniki smo ostali na svojih mestih in z molitvijo in petjem sledili pobožnosti. Berilo pri vsakem oltarju sta izmenoma pela dr. Jure Rode in g. Franci Cu-kjati. Napovedovalec je bil Janez Filipič, rožni venec je molil Franci Draksler. Med procesijo in sveto mašo je bilo ljudsko petje, ki ga je spremljala priložnostna pevska skupina pod vodstvom Andreja Selana; na orgle je igral Janez Žnidar. Po procesiji je bila maša, ki jo je daroval dr. Jure Rode. Berili sta brala Anika Urbančič in Pavel Grohar. Pri pridigi je duhovnik poudaril, da nas Kristus po vstajenju in vnebovhodu ni zapustil, ampak je ostal med nami v zakramentu svetega Rešnjega Telesa.
Po maši so se rojaki še srečali na ploščadi pred cerkvijo in se zadržali v prijateljskem pogovoru, saj je bilo lepo in toplo vreme.
Šolski odsek Zedinjene Slovenije vabi na
ALOJZIJEVO PROSLAVO
v nedeljo 7. julija, v Slovenski hiši Sveta maša na čast sv. Alojziju in mučencu Lojzetu Grozdetu ob 16. uri
Na sporedu bo igra
RADIO HUDA LUKNJA
v izvedbi učencev Prešernove šole in njihovih staršev Režija:Marija Zurc in starši učencev
Prisrčno vabljeni!
Vstopnina: otroci: $20 odrasli: $30
Naš dom	San Justo
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 23.junija 2013
Ob 8. uri sv. maša v sanhuški stolnici za pobite domobrance in ostale žrtve komunistične revolucije. Nato v Našem domu:
Polaganje venca in molitev pred spomenikom Franceta Balantiča.
Spominska akademija v dvorani na čast padlim v režiji
ge. Tatjane Modic Kržišnik.
Slavnostni govornik: prof. Franci Sušnik.
Sodelujejo recitatorji in MPZ San Justo pod vodstvom
prof. Andrejke Selan Vombergar.
Vsi lepo vabljeni na žalni praznik spomina in pričevanja.
Mladinska igra
"BARKA BREZ RIBIČA"
V soboto 13. julija ob 20.30 uri.
SDO-SFZ SAN JUSTO
»Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo bo v nebesih veliko.«
(Mt. 5)
Prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 29. maja 2013 v 88. letu starosti, odšel k Bogu naš brat, svak in stric
Maks Kramar
Posebna zahvala prelatu dr. Juretu Rodetu za pogrebno sv. mašo in tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga prišli kropit in molili za pokoj njegove duše in nas spremljali.
Priporočamo ga v molitev.
Žalujoči: sestra Milka;
svakinje Micka, Pavla in Anica; svaka Ivan in Francelj, z družinami in ostali sorodniki.
Buenos Aires, Slovenija