Teor i ja in praksa - I I , štev. 11, Ljubl jana 1965, str. 1748—1759. Zdravko Mlinar: Sociološki kriteriji v graditvi mestnih naselij. Problemi IV, Ljubl jana september 1966, štev. 42—43, str. 748—759. 3 Igor Vrišer: Nekaj misli o geografskem proučevanju mest. Geografski obzornik I X , štev. 3 — 4 , Ljubl jana 1962, str. 25—30. MILAN NATEK ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Septembra 1966. leta je izšla v Mariboru prva številka obnovl jene revije Časopis za zgodovino in narodopisje — Nova vrsta — 1. letnik 1965. Pobude za obnovitev revije so doka j stare, k njihovi uresničitvi pa je pr ipomogel razvoj kulturno-znanstvenih ustanov in v letih 1959 do 1961 ustanovljenih sest visokošolskih zavodov v Mariboru. Po - budo so uresničili Združenje visokošolskih zavodov in Z g o - dovinsko društvo kot izdajatelja ter Založba Obzor ja kot laložnica. Časopis za zgodovino in narodopisje je začel izhajati že leta 1904 v Mariboru in je o b času okupaci je štel svoj 35. letnik. Poleg drugih je bilo v n jem objavl jenih več geografskih prispevkov, največ izpod peresa Franja Baša. Letnik 1965 obsega 226 strani, dodano pa mu j e na 70 straneh bibl iografsko kazalo za letnike od 1926 d o 1940, ki ga j c sestavil Stanislav Kos. S ponovno ož iv i tv i jo revi je obstaja možnost intenzivnejšega prikazovanja raziskovalnih dosežkov na področ ju se vero-vzhodne Slovenije, ki ga za je - m a j o prispevki. Se več, znanstveni delavci tega področ ja so dobil i pobudo za nadaljnje raziskovalno delo, s č imer bo seznanjena tudi širša slovenska javnost. Priznati moramo , da j e tudi nam geografom in sorodnim strokam pr imanjko - valo pisanih virov vedno, kadar smo se v svojih raziskavah dotaknili severo-vzhodne Slovenije. Objave raziskav s tega področ ja v drugih znanstvenih revijah niso bile pogoste, nekol iko so reševali to pomanj kanje samo občasni zborniki. V prvi številki revije na jdemo med drugim prispevke s področ ja arheologi je , etnologi je , zdravstva, starejše zgodo - vine in zgodovine NOB, geograf i je itd. Uredništvo si j e zastavilo nalogo objaviti v nekaj prvih številkah tudi tehtne razprave, pripravl jene že za 36. predvojni letnik, ki pa zaradi okupaci je ni izšel. V prvem letniku sta objavl jeni dve takšni študiji. Za geografe je ponovna oživitev Časopisa za zgodovino in narodopisje še posebne važnosti, saj so že v n jeno p r v o obnovl jeno številko vključene kar tri geografske študije, ki obravnavajo geografsko problematiko severo-vzhodne S lo - venske regije. Intenzivne družbeno geografske raziskave v zadnjih letih so posledica dejavnosti geografov na Peda- goški akademij i v Mariboru in nekaterih drugih iz L j u b - ljane. Delni rezultati teh raziskav pa so prav v tej revi j i prvič prikazani. Njihovi avtorji so Borut Belec, Vladimir Bračič in Jakob Medved. „Spremembe zemlj iško ]>ose8tne strukture v L ju tomer - sko-ormoških goricah med leti 1824 in 1961" j e naslov razprave Boruta Belca. Avtor prikaže m o č n o odvisnost vel i - kosti in porekla posesti od zemljiških kategorij . Najbol jš i vinogradi so bili tukaj v lasti meščanov in drugih posest- nikov izven tega področ ja , zaradi česar j e bil seveda delež tuje posesti po katastrskih občinah z vel iko vinogradi i z - redno visok, v Nunski grabi 92,2 o/o vse zemlje , v Gresov- čaku 95,1 o/o vse zemlje itd., medtem ko j e bilo posesti v tujih rokah vel iko manj tam. kjer so bile površine vino- gradov majhne. V teh zadnjih j e bilo zato več srednje velikih kmetov in seveda vel iko manj ali skoraj nič vini- čar jev. Po vojni se j e zunanji videz pokrajine spremenil glede na dotedanjo posestno strukturo. Večina nekmečkih vinogradov j c prešla v družbeno lost, državna posestva pa so tu naredila velike parcele, brez značilnih viničarij in kleti na slemenih. Močna deagrarizaci ja v zadnjih letih j e to samo še pospešila. Podobni problemi so v vinorodnih Halozah, ki jih j e Vladimir Bračič prikazal podrobneje na primeru dveh ka- tastrskih občin, Paradiža in Dolan. Tudi tukaj j e nekmečka zemlja, predvsem vinogradi, prešla v družbeni sektor. Na mestu nekdanjih majhnih in večj ih vinogradov se na vedno večjih površinah širi jo čez slemena moderne terase, na katerih opravl ja jo vse de lo traktorji . Prebivalstvo se odse- l juje v mesta ali v dolino, majhne koče pa se umika jo pred terasnimi vinogradi. Prebivalstvo se koncentrira v dolinskih naseljih, od koder se vozi na delo drugam ali pa dela v družbenih vinogradih. Jakob Medved j e podal p o petih razdobjih pregled propadanja gorskih kmeti j v Mežiški dolini. Število kmeti j se j c zmanjšalo od leta 1850 od 761 na 653 d o leta 1962, še bol j pa se je zmanjšala njihova posest. Ve l iko kmetijskih površin v višjih legah vedno bol j prerašča grmovje , o b prometno dobro povezanih dolinah pa nastajajo številne nove hiše tistih, ki so se odselili z višin. Zaradi razlastitve veleposestnikov in drugih neagrarnih lastnikov j e prešlo p o vo jni v tem področju 47,9o/o celotne površine v splošno l judsko premoženje . Razen omenjenih treh študij nas še posebej zanimata študiji Jožeta Koropca o Spodnjepolskavskem urbarju iz leta 1663 in Franja Baša o karakterologi j i prebivalstva v Štajerskem Podravju. S konceptom, ki nam ga kaže prvi letnik obnovl jene revije in ki j e nakazan tudi v uvodnih prispevkih, j e možno kompleksno prikazati znanstveno raz- iskovalne dosežke v vzhodni Sloveniji . MIRKO PAK IVAN CRKVENCIC, AFRIKA, REGIONALNA GEOGRAFIJA, Zagreb 1966 Crkvenčičeva knjiga se pri prebiranju pokaže za delo , ki j e zanimivo v vsebinskem in metodološkem pogledu. Knjiga j e pravzaprav vzbudila naše zanimanje, takoj ko se j e pojavila na knjižnem trgu in še preden s m o j o dobil i v roke. Vzrokov za to zanimanje j c več. Najpre j že dejstvo, da gre za opis kontinenta, ki j c v zelo dinamičnem razvoj - nem procesu in nam je zato vsako delo , ki ga nam skuša približati, zelo dobrodošlo . Da j e A f r ika polna razvojnih sprememb, ni treba posebej dokazovati . Da pa sta značaj in struktura teh sprememb tolikšni, da ne gre pri tem le za evo luc i jo temveč za marsikatere prav revolucionarne spremembe, j e manj ot ipl j ivo. V mislih imamo zlasti neka- tere najbo l j dinamične poteze družbenogeografske narave, ki so povezane s polit ičnim, ekonomskim in kulturnim osamosvajanjem afriških dežel. Te se tako hitro preobl i - kuje jo , da j ih komajda registriramo, kaj šele tolmačimo. Spremljati vso to d inamiko v per iodičnem tisku j c težavno že zaradi raztresenosti v irov, še bol j pa zaradi vse preveč heterogenih in marsikdaj komaj sprejemlj ivih metod pr ika- zovanja in interpretiranja. Zato na» tol iko bo l j pritegn« 73 vsako bo l j kompleksno oziroma bo l j sintetično delo o to - vrstni tematiki. Zlasti še, ker pr ičakujemo, da bodo v n jem bol j celovito osvetl jene tiste osnove, ki pogo ju je jo tudi bol j zamotane razvojne značilnosti današnjega afriškega sveta. Velike spremembe, ki j ih dož iv l ja jo afriške dežele, omogoča j o knjigi, ki opisuje današnjo Afr iko , sicer veliko aktualnost, hkrati pa so za knj igo tudi nevarnost, da za- stari, še preden se po javi na knj ižnem trgu. Crkvenčieeva knjiga nas j e zanimala torej tudi z vidika, kako se j e avtor izognil tovrstnim težavam. Priznati moramo, da j e pisec ta problem spretno rešil. Na eni strani se j e zadržal predvsem pri tistih družbenogeografskih po ja - vih, ki so osnova za razumevanje drugih bol j dinamičnih sprememb. Na drugi strani pa j e podobo sodobne Afr ike skušal ilustrirati z najnovejšimi podatki, pri čemer se j e koristno poslužil zlasti statističnih virov Združenih narodov. T e podatke pa j e uporabil manj kot osnovo in bol j kot dopolni lo oz i roma dokumentac i jo pr i interpretiranju obrav- navanih geografskih po javov in procesov. Crkvenčieeva knjiga nas je zanimala še z nekega dru - gega vidika. Doslej smo avtorja poznali kot družbenega geografa s posebno usmeritvi jo v agrarno geograf i jo . S to knj igo pa se nam Crkvenčič predstavi z regionalnogeograf - skim deJom. T o r e j z de lom takega značaja, ki naj bi bil pravzaprav sinteza oz i roma smisel geografske znanosti. S prikazano regionalnogeografsko obdelavo j e Crkvenčič d o - kazal, da ima poglebl jen geografski pogled in izostren geo - grafski način mišl jenja in da ima hkrati velik smisel za medsebojna razmerja prirodnogeografskih in družbenogeo- grafskih po javov in procesov. Crkvenčieeva knjiga j e pravzaprav rezultat predavanj o regionalni geograf i j i Afr ike , ki j ih avtor ima na zagrebški univerzi. Menim, da ne pogrešimo, če v dvo jn i usmerjenosti Crkvenčioevega dela, v usmerjenosti v družbeno in regio- naj lno geograf i jo , g ledamo karakteristiko zagrebške geo- grafske šole v smislu enotne geograf i je . T o dejstvo se nam zdi v naših razmerah še posebno pomembno , razvese- l j ivo in spodbudno. Crkvenčicevo delo obsega 244 strani. Od tega j e eno četrtino odmeri l prikazu Afr ike kot celote, tri četrtine pa regi jam, Zdi se, da gre to razmerje — vsaj na prvi p o - gled — na škodo občega dela. Toda brž j e treba povedati, da pri o b č e m delu ne gre za enostavna opisovanja temveč za strnjeno oznako osnovnih karakterističnih potez in hkrati oč itno za težnje, da se z zgoščenim obč im pregledom izogne pretiranemu ponavl janju v regionalnem delu knjige. Knj iga j e zanimiva tudi p o svoji terminologi j i , s katero skuša avtor akcentuirati svo je poglede. Kl imo, vodov je , prst in vegetaci jo nam avtor prikaže na primer kot „ e l e - mente prostorskog izdvajanja" , medtem ko nam prebival - stvo, gospodarstvo itd. podaja kot faktor je regionalnega diferenciranja Afr ike . Za Crkvenčioev prikaz prirodnogeografskih elementov ni značilno le to, da skuša osvetliti n j ihove najbo l j karak- teristične poteze, temveč j ih tudi gleda in vrednoti v družbenogeografski oz iroma regionalnogeografski luči. V tem v id imo nedvomno elemente uvel javl janja tiste prirodne geograf i je , ki bi j o lahko imenovali funkci jska, namreč v odnošaju do geografske sinteze, to j e d o regionalne geogra- fi je. Tovrstne poglede m o r e m o Crkvenčiču šteti v prid, čeprav j e te poglede povečini bol j nakazal kot izpeljal. Da j e v tem pogledu v knjigi več težnje kot realizacije nam dokazuje na primer opis afriških bolezni, ki j im j e avtor sicer posvetil posebno poglavje z zelo obetajoč im na- slovom „bolezni kao prebivalstveni faktor " , vendar pa pri tem kaj več od bežnega orisa, žal, ni prišel, čeprav je tematika za kompleksno geografsko osvetlitev zelo hvaležna. Drugi del knjige ima značilen naslov „ reg i j e v stvara- n j u " , pri čemer avtor utemel juje , zakaj se v Afr ik i še niso izoblikovale geografske regije. Pri tem poudarja, da je osnovno prostorsko di ferenciranje še vedno posledica raz- ličnih prirodnih osnov in da so v posameznih področj ih zgol j zametki intenzivnejšega razvoja, ki se ob l iku je jo kot regiotvorni faktorj i . Hkrati utemel ju je Crkvenčič kriterije, po katerih nastajajoče regije opredel ju je in karakterizira. V celoti vzeto nam Crkvenčieeva knjiga nudi resen, prizadeven in svež geografski pregled sodobne Afr ike . Zato j o bo s pr idom uporabl jal vsakdo, ki ga ta svet zanima in ki skuša razumeti tendence njegovega razvoja. D. RADINJA Dr. P A V A O K U R T E K : SVIJET K A O CJELINA, za IV. razred gimnazije , zal. Školska knjiga, Zagreb, 1966, 80 strani. Posebna izdaja te knjige in pripis — za 4. razred gimnazije — nas opozorita, da je geografsko učno gradivo v hrvatskih gimnazijah drugače razporejeno kot v slovenskih. Po re formi gimnazijskega pouka in delitvi gimnazije na matematično-prirodoslovno in družbeno- jez ikovno smer hrvatskim geografom sprva ni uspelo, da bi obdržal i konti- nuiran pouk geograf i je z dvema urama v vseh štirih raz- redih gimnazije. D o jeseni leta 1964 je bil razpored ur po letnikih 3, 2 — 2 in zato pouk geograf i je v 3. letniku prekinjen. ! Ob popravi predmetnika za obe smeri leta 1964 je bila ta vrzel zapolnjena z 1 tedensko uro geografskega pouka v 3. razredu, zato pa j e bil skrčen v 1. razredu s 3 na 2 uri na teden. Celotni f ond ur za pouk geograf i je j e tako še vedno za eno uro manjši kot v slovenskih gimnazijah. Razporeditev učnega gradiva so prilagodili novemu pred- metniku, tako da porabi jo 1. letnik za obdelavo občih po jmov geograf i je , regionalna geograf i ja v 2. razredu za- j ema razen Evrope in SZ še vso Azi jo , v 3. razredu pa obdela jo ostale kontinente. Zaključni pregled „Ekonomska povezanost sodobnega sveta" so prenesli na zaključek 4. razreda (62 učnih ur;), v katerem j e 48 ur odmerjenih za geograf i jo Jugoslavije, preostalih 14 ur pa za omenjeni pregled sveta. Novi Kurtekov učbenik je prirejen temu pregledu sveta kot celote. Ze ob prvem prelistavanju preseneti učbenik s smotrno urejenost jo vsebine, z bogato in na- zorno graf ično opremo , ki zavzema dobro tretjino knjige. Vsebinsko j e razčlenitev gradiva podobna kot v našem učnem načrtu in v učbeniku prof . Ilešiča: Gospodarska in politična geograf i ja sveta, glede razporeditve, posebno pa še glede obsega poglavi j pa so znatne razlike. Hrvatski učni načrt in p o n jem tudi avtor sta ubrala bol j deduktivno pot v razporeditvi gradiva. Od uvodnega poglavja „Prebivalstvo in povezanost svetovnega gospodar- stva" prehaja avtor na „Ekonomske , politične in vojaške bloke v svetu" , od teh se vrača k „Naseljenosti in prehrani č loveštva" . Nato obdela že p o utir jenem zaporedju kmet i j - sko proizvodnjo , energetske vire, surovinske baze, indu- strijsko pro izvodnjo in prometne zveze v svetu. Sledi p o - 74-