DECEMBER IG t Evzebij 17 P Kv.-Florijan+© IS S Kv.-Gracijan f 19 N 4. Advcntna 20 P Julij 21 T Tomaž 22 S Servul 23 č Viktorija 24 P Adam in Eva + 25 S Božič 2« N Ned. po Božiča 27 P Janez Evang. 28 T Nedolžni otroci 29 S Tomaž Kant. 30 č Liberij 31 P Silvester * AMERIKANSK LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI Getfo: Za vero ta narod — ta pravico in resnico — od boja 64 majjtil GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL^^^ S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH« (Official Organ of four Slovenian Organizations) _ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) ________... _____ ______ . mrnurcntv ncnTMRFR 9Q 1Q37 LETNIK (VOL.) XLVI. Japonske čete zasedle mesto Tsinan, prestolico province Šantung. — Mogočni general province bo prišel ob svojo oblast. — Ciang Kai-šek siguren, da bo končno zmagala Kitajska. — Zveza med Kitajsko in Rusijo. Šanghaj, Kitajska. — Japonske čete so prišle v ponedeljek v posest novega kosa kitajske zemlje. V njih roke je namreč padlo glavno mesto province Šantung, Tsinan. Napad na to provinco in na njeno prestolico se je pričel v vsej tajnosti pripravljati zadnji teden v petek, in je bil oči-vidno presenetljiv za kitajske čete. Natančna poročila o celi aferi se v ponedeljek še niso objavila, toda, kakor vedo povedati pičle vesti, se kitajske obrambne sile niso dosti ustavljale. Obstojale so namreč po večini iz provincijalnih čet. Kakor hitro bo cela omenjena provinca v japonskih rokah, bo s tem prišel ob svojo moč tudi njen vrhovni poveljnik, general Han Fu-ča. To je bil eden kitajskih mogočnih generalov, ki so se smatrali popolnoma samostojnim in jih je morala osrednja vlada šele trositi, ako si je hotele zasi-Surati v kakem oziru sodelovanje njih provinc. Ta notranja razdelitev Kitajske na več različnih skoraj samostojnih Pokrajih je bila v glavnem f kriva, da se Kitajska ni mogla zadovoljivo reorganizirati. Od nekaterih strani se zato smatra,da bo sedanja vojna kljub ogromnim izgubam Kitajski dosti koristila, ker se bo narod pričel zavedati svoje enotnosti in ta bo prišla do izraza Prej ali slej; s to zavestjo enotnosti se bodo končno Kitajci osvobodili tudi kontrole Japoncev, četudi bi se tem zdaj posrečilo zasesti celo deželo. Splošno se pričakuje, da bo veljal zdaj prvi japonski na-Pad važnemu obmorskemu mestu Tsingtao. Kakor je bilo že Poročano, so v tem mestu Kitajci pred nekaj dnevi pognali v zrak vse japonske tovarne in povzročili s tem Japon-Cem izgube okrog 80 milijo-nov dolarjev. KlJub temu pa, da Japonci UsPešno prodirajo na Kitajsko Več različnih točkah, kaže vrhovni kitajski poveljnik, Llan& Kai-šek, vse prej kakor Pa obup. Prepričan je še ve-dn°. da sedanje japonske zniage ne pomenijo nič, češ, da je Kitajska tako ogromna dežela, da ji bo mogoče, voditi vojno, ako bo potrebno, tudi veič let. To pa bo Japonce jzčrpalo, da bodo končno podlegli. V svojem glavnem stanu, je nekje v dolini reke Jangce, se je Kai-šek v ponedeljek napram nekemu ameriškemu časnikarju sledeče izrazil; "Povejte Ameriki, naj lrr»a popolno zaupanje v nas. Tok vojne se obrača in zmaga bo končno naša.'' Razna poročila govore tudi, da postaja zveza med kitajsko in rusko sovjetsko vlado eimdalje bolj tesna in da se v kratkem pričakuje močne ruske podpore. Že zdaj pa je te podpore deležna v obilni ^eri kitajska komunistična ar- PRIPRAVE ZA KONGRES Redno zasedanje se otvori prihodnji ponedeljek. Washington, D. C. — Do- čim se je izredno zasedanje kongresa, ki se je zaključilo zadnji teden, bavilo v glavnem s točkami, ki mu jih je stavil predsednik, se pa pričakuje, da bo se bo v rednem zasedanju razširil boj na bolj obsežno polje. Redno zasedanje se otvori prihodnji ponedeljek. Organiziran biznes se pripravlja, da bo uporabil ves svoj mogočni vpliv, da se mu znižajo davki na nerazdeljene dobičke. Vladni govorniki pa nasprotno že zdaj kažejo, da borba za dosego tega ne bo lahka in da se bodo napele vse sile, da se to prepreči. -o- POSEBNI VLAKI ZA VESELJAKE Boston, Mass. — Železniška družba Boston & Maine je u-krenila, da bodo imeli veseljaki, ki bodo praznovali starega leta večer v večjih mestih, udobno transportacijo domov na deželo. Odredila je v to svrho, da bo število "varnih veseljaških vlakov" vozilo iz mest, in sicer pričenši z 2. uro zjutraj na Novega leta. S tem se bodo obvarovali razigranci pred aretacijo, obenem pa se bodo obvarovali tudi trezni potniki na vlakih pred nadlegovanjem opitih oseb, ko bodo za te pripravljeni posebni vlaki. BITKE V ŠPANIJI Obstreljevanje Madrida in boji v Teruelu. Madrid, Španija. — Artile rija nacijonalistov je podvzele preteklo nedeljo ponovno srdito kanonado proti temu mestu in jo nadaljevala še v ponede ljek zjutraj. Kakor pravijo, se hočejo nacijonalisti nekako znesti s tem bombardiranjem nad izgubo, ki so jo utrpeli, ko so jim vladne čete vzele mesto Teruel. Dočim pa so vladni zasedli to mesto že pred več dnevi, so v njem še vedno v raznih močno utrjenih poslopjih oddelki nacijonalistov, ki se očividno ne nameravajo na lepem podati. -o- K SAMEMU SEBI POKLICAL POGREBNIKA Chicago, 111. — 63 letni O. C. Black, ki je vodil trgovino z zemljišči, je poskrbel pred svojo smrtjo, da bo njegovo truplo gotovo najdeno. V noči od nedelje na. ponedeljek se je iz neznanih vzrokov odloči) za samoumor, toda, predno je izvršil čin, je poklical pogreb-nika, naj pride v njegovo pisarno na 753 E. 75th st., "po neko truplo." Ob pogrebniko-vem prihodu je ležalo njegovo truplo mrtvo na tleh in policija je pozneje našla pod njim revolver. -o- NAZIJI OGORČENI Berlin, Nemčija. — Kakor je bilo pač pričakovati, naziji niso posebno veseli kritiziranja in žigosanja, ki ga je izrekel zadnji petek nad njimi papež Pij, ko se je direktno izrazil, da se cerkev v Nemčiji preganja. Dočim papeževe izjave same njaz'ijski listi niso objavili, se je pa nasprotno iz uradnih virov razglasila objava, v kateri se trdi, da so papeževe obdolžitve "odurne, nepravične in napačne." BORBA lA KONTROLO Znanstveniki bodo skušali dobiti vpliv nad javnim življenjem, da se reši svet iz zmede. 4 l^j^iH' KRIŽEMJVETA — Bukarešta, Rumunija. -Min. predsednik Tatarescu je preteklo nedeljo podal kralju Karlu ostavko svojega kabineta. Njegova stranka je namreč izgubila kontrolo nad poslansko zbornico pri volitvah zad nji teden. — Hongkong, Kitajska. — Kakor trdijo potniki na neki ladji, so opazili na svoji poti semkaj 20 japonskih bojnih ladij. Domneva se, da bodo Japonci v resnici pričeli ofenzivo tudi na jugu Kitajske pri Kantonu. — Jeruzalem, Palestina. — V hribih Galileje so se preko božičnih praznikov vršili krvavi spopadi med angleškim vojaštvom in četami arabskih teroristov. Kakor trdi uradno poročilo, jih je bilo pri tem 30 ubitih. Iz Jugoslavije Predrznost dve neznancev, ki sta vlomila ponoči v hišo posestnika Ivana Piska v Veliki Kostrevnici. — Slovenski gospodarstveniki na delu. — Smrtna kosa. — Številne razne druge vesti in novice. DIVJAŠKI UMOR Newark, N. J. — Več oseb je bilo priča divjaškemu umoru, ki ga je zadnjo* nedeljo izvršil neki 26 letni Vincent Franco nad svojim 22 letnim dekletom, Antoinette Impera-lie. Potegnil jo je iz avtomobila ter jo udaril po glavi s kosom svinčene cevi. Ko je nato skušala pobegniti, je oddal za njo dva strela, pod katerima se je zgrudila. A niti to mu še ni bilo dovolj; ko je ležala na cesti, je potegnil svoj avto preko nje ter nato še dvakrat na njo ustrelil. Končno je mislil še samemu sebi pognati kroglo v glavo, a se mu je revolver zataknil. Ob aretaciji je podal kot vzrok za svoj čin le to, da ga dekle ni ljubila. Z ROPANJEM SE HOTEL POSTAVITI Chicago, 111. — Samo zato, da pokaže ostalim dečkom v naselbini, kako možat in neustrašen da je, se je 19 let stari Isadore Sigler, 1430 So. Karlov ave., spravil na roparski posel. Fant ima namreč nežen obraz in kodraste plave lase, vsled česar so ga drugi dečki dražili,da izgleda kakor punčka. Tako se je Isadore spravil pretekli teden z nekim tovarišem na roparski pohod, kar pa je nasprotno njega spravilo v policijski zapor. SOVJETSKO "ČIŠČENJE" Moskva, Rusija. — Kakor trdijo poročila, je bilo zadnji teden zopet postavljenih devet oseb pred puške, obdolženih sabotaže ali špijonstva. Ista usoda čaka še več drugih obtožencev. Indianapolis, Ind. — Razni znanstveniki so pričeli izražati mnenje, da se bo iz zmede, v katero je točasno zabredel svet, našla rešitev le tedaj,kadar bo znanstvo dobilo tolik šen vpliv, da bo takorekoč kontroliralo celokupno javno in politično življenje v vseh deželah sveta. Kako doseči ta cilj, bo glav na točka razmotrivanja letne konvencije ameriških znanstvenikov, ki se je otvorila v tukajšnjem mestu ta ponedeljek. Gibanje za ta cilj ni no vo, marveč se je dala inicijati-va zanj že lani pri nekem zborovanju ter angleški znanstveniki sodelujejo v tem oziru z ameriškimi. Kakor znanstveniki trdijo, bi bila ta kontrola dobra v tem oziru,ker bi izključila čustva, strasti in predsodke, katere so točasno glavna gonilna sila, ki vlada svet, in zato tolika zmeda. Znanstvo se pa nasprotno bavi samo z realnostmi in je kot tako mednarodno. Pod njegovim vplivom bi se torej nehale nesmiselne borbe za prvenstvo med posameznimi narodi, pravijo. -o- ŽALOSTEN BOŽIČ Chicago, 111. — Mrs. Frances Goslawski, vdova, ki živi na 2110 W. 18th PL, je imela žalostne božične praznike. Na božični večer je namreč neki avtomobilist ubil na cesti njeno 21 letno hčer Lucille ravno, ko je nesla božična darila nekim prijateljem. Njeno tru- ZLAT ZAKLAD NAJDEN^ V ZIDU Pariz, Francija. — Bri podiranju neke stare hiše v mestu Calais so naleteli na množino starih zlatnikov, katerih vrednost se računa na okrog $34,000. Zlatniki so bili izdelani leta 1339, za časa vladanja Filipa Drznega. Po zakonu bo del najdenega zaklada pripadel državi, drugo pa bo prodano kolektorjem starinskega denarja. , Gospodarja so prepodili Litija, 6. dec. — Pretekli petek 3. decembra sta dva neznanca okrog pol polnoči pred hišo posestnika in usnjarskega pomočnika Ivana Piška v Veliki Kostrevnici izstrelila iz revolverjev nekaj strelov, nakar sta s koli, ki sta jih pred hišo izruvala, pobila šipe na oknih ter vdrla v hišo. Gospodar, 40 letni Pišek, je z ženo in dvema hčerama zbežal na podstrešje, kamor so s.e skrili, tako da sta oba roparja imela lahko delo v hiši, kjer sta vse premetala in preiskala. Našla in vzela sta okrog 2000 din gotovine, ki jih je Pišfek kot blagajnik kostrevniške gasilske čete hranil v miznici, ter okrog 50 din drobiža Piškovi ženi. Ukradla sta tudi več obleke, zimske suknje, potem pa sta jo odkurila v primskov-ške hribe. Okrog 2 ponoči sta v Vinjem vrhu zbudila nekega čevljarja, ki je moral enemu teh zločincev takoj po-templjati slabe čevlje, za kar mu je ta mesto zahtevanih 20 din plačal 25. Svetil je z električno žepno svetiljko, v kateri je opazil čevljar stlačene stotake, katere je razbojnik ukradel Pišku. Pri čevljarju so potem popili še par litrov vina, nakar sta roparja odšla proti Primskovemu. Litijski orožniki so takoj pričeli z nergično preiskavo ter ugotovili, da sta roparja popivala do 10 v Mačkovi gostilni v Šmartnem pri Litiji, kjer so enega prepoznali. Namesto da bi šla proti Bogenšperku domov sta jo mahnila proti Kostrevnici. rejše mariborsko dobrodelno društvo Marijanišče, društvo za podporo brezposelnih služkinj, ki je bilo ustanovljeno pred 37 leti in je ves čas svojega delovanja posvečalo največjo skrb služkinjam, ki si v mestu služijo svoj kruh. Tudi preteklo le,to je bilo zvesto svojim pravilom in namenu. Pod svojo streho je večkrat vzelo popolnoma brezplačno, 340 deklet, ki so v mestu iskale službo ali prišle ob njo ter jim dalo vsega skupaj prenočišče v 1700 primerih. V preteklem letu je društvo poleg tega pričelo "s hvalevrednim delom za strokovno izobrazbo služkinj, katero mora imeti vsaka, ki hoče v mestu dobiti primerno službo. -o- plo je bilo odpeljano v mrtvašnico, kjer so ga šele v nedeljo identificirali. POPRAVLJANJE ŠKODE PO ZEMELJSKE M PLAZU ZBOROVANJE ZA MIR Chicago, 111. — V Auditorium gledališču se bo vršilo ta četrtek pod pokrovitelj stvom raznih ženskih organizacij veliko zborovanje za mir. Med govorniki bo nastopil tudi znani propagator za mir, zvezni senator Nye. mada, katera se je svoječasno bojevala proti Čiang Kai-šeku, a se zdaj skupno z njim bojuje proti Japoncem. ____^ * : , r v. ■V : * ; .•> - • v j* ■ ^^ Večjo količino dinamita so morali uporabiti, da so odstranili del vijadukta, ki je postal neraben, ko ga je zasul plaz premikajoče se gore v Elysian parku v Los Angeles, Calif. Gornja slika kaze pri- ^^ zor, ko je dinamit eksplodiral. _____________- ,.,.-t.» ——-—— Slovenski gospodarski svet Ljubljana, meseca, decembra. — Zaradi pomanjkanja političnega programa, ki bi vsaj malo obetal zboljšanje našega težkega stanja, je postalo iskanje novih potov že splošno. Posebno slovenski gospodarstveniki, ki so se nekoč zavzemali za sklicanje državnega gospodarskega sveta, so začeli po tolikih neuspehih govoriti o ustanovitvi slovenskega gospodarskega sveta. Od raznih strani prihaja želja, da bi taka ustanova prišla čimpreje v življanje in da bi stala nad političnimi strankami, ki bi proti današnji praksi dveh političnih garnitur svoje delovanje prilagajala zahtevam Slovenskega gospodarskega sveta. V svetu na bi bili zastopani vsi stanovi in sloji, v njem naj bi se osredotočile sile najsposobnejših in najagilnejših gospodarskih ljudi. (TORD). -o- Socijalno delo mariborskega Marijanišča Maribor, 4. dec. — Na svo jem občnem zboru .je preteklo nedeljo polagalo račune o enoletnem poslovanju najsta Nesreča Pri prevažanju hlodov se je težko ponesrečil Alojzij Turk, posestnik iz Podhostje pri Toplicah na Dolenjskem. Ko je hotel naložene hlode povezati se je utrgala veriga, težak hlod se je zvalil nanj" in ga močno poškodoval. -o- Smrtna kosa V Leonišču v Ljubljani je u-mrl zdravnik dr. Ivan Hogler, ki je bil splošno priljubljen in spoštovan. Rojen je bil v Novem logu pri Kočevju leta 1868. — V Slovenjem gradcu je umrl Anton Peršuh, višji veterinarski svetnik in rezervni kapetan I. razreda. Obsojen požigalec 38 letni kočar Martin Jus z Janžekovega vrha je bil tako jezen na svojega soseda Martina Blažka, ker ga je ta osumil nekaterih tatvin, da mu je iz maščevanja zažgal hlev ki mu je zgorel do tal in je imel prizadeti nad 12.000 dinarjev škode. Jus je bil za to dejanje pred kratkim obsojen v Mariboru na eno leto in dva meseca strogega zapora. -o- Smrtna nesreča V Ljubljani se je smrtno ponesrečil 20 letni mizarski pomočnik Jože Mali iz Črnuč. Bil je u-služben pri Zadrugi za splošno mizarstvo. Nekega popoldne je šel iz delavnice v podpritličje, kjer so transmisije. Ker ga nekaj minut ni bilo nazaj, je šel za njim pogledat strojnik Ivan Hočevar. Našel ga je ležati vznak na tleh negibnega, na trebuhu mu je pa ležala prenosna električna svetilka. Sodijo, da je Malija najbrže v tistem trenutku, ko je iztikal prenosno svetilko, zadel lahen električni sunek, česar se je Mali take ustrašil, da ga je zadela srčna kap. Nova tvornica Iz Beograda se poroča, da je začela Prometna banka v Beogradu graditi tvornico za pločevino in sicer v Zemunu na cesti proti Batanjci. Tvornica bo začela z obratom meseca maja ali junija 1938. ___________^.. ^ Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 29. decembra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in nafstarejši slovenski list y Ameriki. Ustanovljen leta 1891< Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 ..$5.00 . 2.50 Naročnina • Za celo leto___________________________ Za pol leta ________________________ Za četrt leta ...............................1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ______________$6.00 Za pol leta ________________________3.00 Za četrt leta ____________________________ 1.75 Posamezna številka ____________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________________ For half a year____ .$5.00 , 2.50 . 1.50 For three months _______________ Chicago, Canada and Europe: For one year_____________$6.00 For half a year____________3.00 For three months____1.75 Single copy _____________•___________ 3e Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Sporazum v Jugoslaviji Ne vem, če so prišli pri sporazumu kak korak naprej. Priznam pa, da tako važna zadeva ne more biti izpeljana kar čez noč. Vsaj pri prvih in menda celo zaključnih poganjanjih Slovencev ni bilo poleg. Ako prav razumem, so socialistični elementi zavzeli napram sporazumu celo precej odklonilno stališče. Iz novejših poročil bi bilo razvidno, da se tudi Slovenci zanimajo za sporazum, ampak zopet je to zanimanje večinoma le v vrstah, ki enako stoje v neki opoziciji. Opozicija mora pač oponirati, saj bi drugače ne bila opozicija. Izkušnja uči, da je opozicionelna politika najlažja, pa tudi najmanj uspešna. V najboljšem slučaju je treba časa, da se zadeva bolj razjasni. Kealna politika mora imeti dva vidika pred očmi. Prvič mora tak politik vedeti, ali je sporazum načrt, ki je zdrav, mogoč, dan po obstoječih razmerah. Z drugimi besedami, ali je novorojeno dete tudi zmožno za življenje. Ako je načrt sporazuma le bolj lepa ideja, želja opozicio-nalnih krogov, pa ni dan po razmerah, utegne ostati le tra-. tenje časa in moči. Ali ne cika stališče socialističnih krogov na to možnost, da sporazum visi bolj v zraku in ne stoji na realnih tleh? Drugič utegne biti teikoč vsaj pri srbski opoziciji, da hrvaške niti ne omeaipšte Nihče sicer ne bo pričakoval, da bi se mogle kar vse sporne zadeve rešiti hipoma in s podpisom. Videl sem, da nikakor niso vsa vprašanja rešena. Zdaj opozicionelni duh vse pokrije. Kako utegne biti, kadar pride do posameznih vprašanj, ki se pač morajo rešiti ? V tem pogledu je zadeva konkordata vrlo poučljiva. Precej sem videl pri tem osebno, ko se je pač snovalo, kakor se zdaj snuje — sporazum. Vse se bo rešilo ob svojem času, zadovoljno rešilo na obe strani, tako se je tedaj zatrjevalo na vseh merodajnih mestih. Po dolgi dobi je dozorel čas, da se zadeva konkordata reši. Ali ste videli, kako se je "rešila"? Malo je manjkalo, da ni prišlo do meščanske borbe, in zadeva konkordata se ni rešila, dasi se jc sprva zatrjevalo, da se bo rešila povoljno. Želeti bi bilo da pride do sporazuma, ampak z načrtom, ako bi bil. tud dober, realen, mogoč, sporazum še nikakor ni rešen. Dul opozicije marsikako težkočo pokrije, zakrije, ko pa pride cas, da se rešijo take težkoče, ki so zdaj pokrite, pa se lah-ko zgodi, da ne pride do sporazuma. Srbska politika je kočljiva zadeva, to je pokazal — konkordat, in srbska opozicija utegne imeti iste muhe. Zgodovina prav vsake opozicije prikazuje, da v vrstah opozicionalcev niso najboljši politiki. Šele polagoma pri de tudi pri opoziciji do izčiščenja. Borba je pa pogosto- ma huda in žrtve velike. To je izkusila nekdanja'češk? opozicija, dasi je imela v svojih vrstah najboljše narodne moči Ne vem, kakšne moči imajo opozicionalni elementi v sedanji Jugoslaviji. S tem nikakor nočem zagovarjati politike, kakršna je zdaj v Jugoslaviji, saj ni najboljša, kakor jasno kaže za-deva s konkordatom, ampak upanja na sporazum se ne bodo tako lahko in tako kmalu uresničila, ker ležijo težkoče v bistvu opozicije. Najprej bi ta opozicija morala priti do moči do vlade, in še potem visi vse na. niti, ko pride do rešitev takih vprašanj, preko katerih zdaj opozicija iz tehničnih razlogov gre na dnevni red, da morajo le priti tudi na red. Ni treba udrihati ne sem ne tja, vsak realen politik mora imeti veliko zalogo včasih bolestnega potrpljenja. Zgodovina spričuje, da je imel pri opoziciji največ potrpljenja naš George Washington. Ali se je Jugoslaviji ze porodil kak George Washington? Kdor opozicijo hvali le, ker pač opozicija oponira, najmanj pomaga opoziciji do uspehov, in če bi imela taka opozicija se tako dobre in realne načrte koliko se je brezposelnost skrčila v deželi in naznanjeno je bilo štetje brezposelnih. Velemagnatje so že skoro mesec dni preje začeli odslavljati ljudi, češ, gospod Roosevelt, le štej jih, dosti jih boš naštel. Gola nagajivost. Kaj bo zdaj vlada storila ? Veliko je ugibanj?, ali zdi se, da pride tudi v tem oziru v kratkem do preobrata. Mussolini je potegnil svojo Italijo iz Lige narodov. Ko so v Bazelu potem vprašali, če bo Italija izstopila tudi iz svetovne mednarodne banke, je italijanska vlada odgovorila, da mednarodna banka je čisto samostojna ustanova, ločena od Lige narodov in da v tej banki bo Italija še dalje sodelovala. Se razume. Liga je figa, je dejal neki Ljubljančan že pred leti. Kjer je pa denar — tam je pa tudi za Mussolini j a druga umara. Nekemu starokrajskemu listu se je pripetila tiskarska pomota. Urednik je dobil vest, ki je imela naslov: "Krvave vesti iz boljševiške Rusije". Tiskar pa je postavil: "Krvave klobase iz boljševiške Rusije". Ako bodo v Rusiji dobili vsled tega kaj naročil za krvavice, seveda še nihče ne ve. Ako bi kanibali zvedeli za to vest, potem bi bila to seveda druga reč. vV? ^ V Združenih državah se vodi odločen boj med zaščitniki veiekapita a in med sedanjo zvezno administracijo. Kdo bo zmagal?. Veliko vprašanje. Pregovor pravi: kdor ima mošnjo v rokah, lahko isto odpre, ali pa stisne. I o tem praven menda vodijo svojo gospodarsko politiko nasi veleindustrijalci. Vlada bi bila rada ugotovila, za ISKRENO HVALO izreka uredništvo in uprava našega lista vsem njegovim številnim prijateljem in naročnikom, ki so te dni nas kar zasuli z božičnimi in .novoletnimi voščili. Vse isto, kar vi nam izražate in želite na vaših karticah in pismih in še veliko več, želi uredništvo in uprava vam. Naj vas vse Božje Dete skozi ceio leto obilno blagoslavlja! Bog živi vse! Uredništvo in uprava "Amer. Slovenca" -o- VESELE VESTI Z ZAPADA Walkerville, Mont. Poroko smo imeli tukaj. Poročila se je Miss Mary Brozo-vich, ki si je izbrala za ženina fanta angleške narodnosti. Poročal ju je č. Father P. Mac Donald. — Nevesta je hčerka družine Mr. in Mrs. John Kovacich na Walkerville, ki so zvesti naročniki Arae-rikanskega Slovenca. -— Druga nevesta je Miss Antonija Črnič, ki si je tudi izbrala ženina angleške narodnosti. Je hčerka družine Mr. in- Mrs. •.Joseph Lacy iz Butte, Mont. Poročal ju je č. Father M. Pirnat. — Obema novoporo-ienima paroma želimo obilo »reče in božjega blagoslova v lovem stanu ki so ga nastopili. Zadnjič sem brala dopis Mrs. Gornik, ki je prav lepo pisala. Želela bi, da se še kaj /ečkrat oglasi v tem lepem listu, ker vsak rad prebira do-)ise. Pa tudi drugi iz drugih laselbin se naj oglasijo, da bo /eč zanimivega branja Ko bo ta dopis priobčen, /em, da bodo božični prazniki že za nami. Upam, da ste ih srečno preživeli v veselju n zadovoljnosti. Želim pa /sem cenjenim bralcem in naročnikom Amerikanskega Slovenca srečno, veselo in blagoslova polno novo leto. Listu pa v novem letu najboljšega uspeha in veliko naročnikov. Koledarje Amerikanskega Slovenca sem dobila in naročniki jih dobe pri meni na domu. Pridite ponj vsaj bolj oddaljeni. — Pozdrav. Mary Kotze, zast. ZOPET LETO NAS BO KMALU ZAPUSTILO . < . Milwaukee, Wis. Le še par dni imafho in zopet bomo zaključili leto, ki se bo od nas poslovilo in zatonilo v večnost, iz katere ni vrnitve. Kol človek ki umrje in nikoli več ga ni med nami, pa naj nam je še tako drag. — Z novim letom bo staro pozabljeno. Le tu in tam se bo še bralo v zgodovini o dogodkih, o vojnah mogočnih vladarjev in diktatorjev, ki z železno roko ustrahujejo svoje podložne ter tako umorijo na tisoče nedolžnih 'žrtev samo za to, da so oni ostali na svojem mestu. Kratko je bilo leto 1037 za nas, četudi je bilo prepleteno s križi in težavami. Vendar, tako se nam zdi, je vse prekmalu minilo. Le še par dni in pozabljeno bo ostalo tako za siromake, kot za največje bogatince, za mlade, kakor za stare. Za vse je pred nami Silvestrov večer, ko bodo po katoliških cerkvah zopet zazvonili zvonovi in se bodo po tovarnah oglasile sirene. Po mestnih ulicah bo na pol podivjana mladina vriskala, žvižgala in ropotala z raznimi predmeti naznanjajoč, da nas je staro leto zapustilo :'n novo prišlo v goste, ki daje mladini upanje v srečno bodočnost. — Kako vse drugače se ta večer počuti starejši človek, ki že roma proti grobu, ali je že na robu groba. Dobro pa je za vsakega katoličana, da ta večer premisli na kateri poti se nahaja; ali je na pravi, ki ga privede do zaželjenega ci- lja, po katerem vsi hrepenimo, ali ne. Ce nismo na pravi poti, odstranimo sedaj ob začetku novega leta zapreke ki nas o-virajo in spremenimo svoj cilj. Če spoznaš da nisi na pravi poti, popravi, kreni slabe poti in uravnaj svoje življenje. Začni resno z novim letom, kajti ne veš, če morda ni to zadnje ki si ga doživel. Premislimo samo, koliko rojakov obojega spola je umrla v preteklem letu samo v naši slovenski naselbini v Milwaukee in večina od teh v najboljših letih, pa jim smrt ni prizanesla. — Vsled dobrot ki so jih uživali, so mnogi pozabili, da so vsa ta leta ki so v Ameriki, hodili po ne pravi poti. Taki so bili v časti pri brezbožnikih bolj kot taki, ki so zahajali v cerkev in prejemali zakramente. Veliko jih je hodilo po krivih potih, toda ko se je njih življenje približalo h koncu in je smrt potrkala, so se mnogi spomnili da jih noben drugi ne more rešiti kot katoliški duhovnik in so se zatekli k njemu po tolažbo, ki jim jo ni odrekel in pctolaženi so bili ter nazadnje pokopani po cerkvenih obredih, kakor se spodobi za krščenega človeka, ki je iz starega kraja prinesel v novo domovino tako svete opomine svoje matere, svojega očeta. — Storimo sedaj ob novem letu trden sklep, da bomo verni katoličani tudi v življenju in ne samo na zadnjo uro. Te sklepe bomo lahko držali, če se bomo večkrat spomnili na nauke in o-pomine vernih staršev. Pomnimo, da nihče ne more za gotovo trditi, da bo včakal prihodnjega novega leta, pa četudi se sedaj lahko pohvali z najboljšim zdravjem, z mladostjo in trdnostjo. Nihče ni izvzet, vsakega lahko smrt zadene vsak trenutek. Še nekaj. Bilo je meseca oktobra letošnjega leta, ko sva z mojo pokojno ženo Uršulo obiskala na pokopališču grob mojega pokojnega brata, ki je umrl pred enim letom. Jesensko sonce je prijazno obsevalo nagrobne spomenike, ko sva si določila prostor, kje bo najin zadnji kotiček na tem svetu. Oba sva bila tedaj še zdrava in počutila sva se popolnoma zadovoljno in srečno. Toda, komaj deset dni po tem je moja žena že počivala na onem prostoru, ki sva si ga odločila za zadnje počivališče. Kdo bi si bil tedaj ko sva prostor izbrala, da bo tako hitro prižlo. — Tako torej dragi pri jatelji, nihče izmed nas ne ve kaj ga čaka v prihodnjem letu, le v tem smo si lahko vsi gotovi, da nas bodo obdajali križi in težave, pa četudi bomo na starega leta večer drug drugemu iz srca voščili vse najbolje, kot vam sedaj jaz voščim prav veselo srečno in milosti polno novo leto 1938. G. W. Raly Tiste družine, ki imajo katoliško časopisje v svojih hi šah so trdnjave katoliške miselnosti. KAKO ŽIVE DOLENJSKE IN BELOKRANJSKE SIROTE Resničen dogodek iz leta 1936 Iz Šmihela. Na samostansko porto trka suha nežna otroška ročica. Sestra vratarica odpre. Prizor je pretresljiv... Pred njo stoji 10 letni deček. Noge tiče v cunjah, ki so z jermenom privezane na star podplat, ki je okrog in okrog razcefran. Februar je. Sneg naletava, v drobnih kapljah prši mrzli po-zimski dež... Otrok stiska premrli plavi ročici nekam ob straneh v dolgi luknji raztrganega suknjiča, ki je ves ena sama krpa z luknjo pri luknji. Hlače pretrgane, iz njih gledata rdeči plavi koleni. Srajce nima. Okrog vratu j.e ostanek stare rdeče volnene rute. Glavo pokriva nekaj, kar je bilo v davnini podobno klobuku. Lice bledo. Iz globokih vdrtih trpečih oči gleda groza lakote in pomanjkanja. Na roki visi star cekar, iz njega pa moli rokav ponošene ženske jopice. Otrok stoji in gleda redovnico, ta pa strme nad tolikd bedo naših dni njega... In slednjič vpraša sestra: "Kaj bi rad? Čegav si?" Sirota odgovarja pretrgano: "Mama so rekli, naj grem k sestram, bodo mi že kaj dale. Od Suhora sem. Ate so mi umrli. Imamo majhno bajto. Pa so mama bolni in precl štirimi dnevi so zadnjič kurili, kuhali in jedli. Zdaj nimamo nič več. Mama so rekli, naj grem k sestram." "Kako si pa vedel, kje so sestre?" Sem bil večkrat z mamo v mestu, pa so mi pokazali hišo in rekli: "Sestre so dobre.'' "Kako si prišel v mesto?" Po hosti čez Gorjance včeraj zvečer." "Kje si pa spal?" "V mestu na nekem kozolcu pri M. na slami." "Kje si dobil jopico?" "Pri M., pa tudi ta kruh in 10 dinarjev" (pokaže). 'Kako poznaš v mestu M.?' "Mama so večkrat tja nesli kaj naprodaj." "In kdo je pri mami?" "Ena sosedova teta pride včasih pogledat". Kmalu je bila samostanska porta polna samaritanskih src. Od ust do ust je šel glas: "Siroti moramo pomagati! Najprej kaj gorkoga za želodec. Nato lepe gorke in cele nogavice in čevlje. "Joj, kaj pa zdaj? Hlačk in suknjiče nimamo..." O, ljubezen je iznajdljiva. Pri dobri sosedovi mami (ge Pleškotovi) se bo dobilo. Francek in Peterček bosta vsak nekaj odstopila. In tako je bilo, V eni uri je bila sirota rešena najhujše bede. Pa tudi za bolno mater je dobil otrok olajšavo. Kako ginljivo preprosto se je deček zahvaljeval, venomer ponavljajoč: "Jutri bom že pri mami!" "Ali jo je našel še živo?" 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Dogodki sated Slovenci p© ybnacfld Nesreča Cleveland, O. — Rojakinja Mrs. J. Kotnik s 1057 East 61 ulica, je nesrečno padla ko je šla po St. Clair Ave, in se pobila,da je morala rabiti zdravniško pomoč. V bolnišnici Farell, Pa. — Že nekaj tednov se nahaja v bolnišnici Mercier Rose Germ. — V bolnišnici v Yonngstownu se je morala podvreči operaciji Josephine Kraker. Smrt rojaka Oglesby, 111. — Dne 18. dec. je umrl tukaj rojak Joseph Makše, večletni naročnik Amer. Slovenca, star 52 let. Zapušča žalujočo soprogo in enega otroka. Doma je bil iz vasi Vrhpeč, fara Mirna peč na Dolenjskem. — Naj počiva v miru. Nesreča rojakinje Cleveland, O.— Na železniškem križišču na East 123 cesti je zadel vlak v avtomobil v katerem se je vozila Mrs. Edna Steiger, ki je dobila nevarne poškodbe na glavi in odtrgano ima tudi levo nogo. Odpeljana je bila v bolnišnico. -o- Žalostna vest Sheboygan, Wis. — Tukajšnji rojak Frank Saje je prejel iz stare domovine žalostno novico, da mu je v Malenski vasi pri Mirni peči na Dolenjskem umrl njegov brat JaneZ Saje, star 32 let. . JBj Smrt ga je pobrala Aubifen, 111. — i Tukaj iP po dolgi bolezni umrl John Preskar, v starosti 61 let. Doma je bil iz Podsred6 na Dolenjskem in eden prvih naseljencev v tukajšnji naselbini. Zapušča dva sina in dve hčeri, v starem kraju pa očeta. Vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — V Huron bolnišnico je bil te dni odpeljan jak John Lazar. Lotila se ga ,1e nevarna pljučnica, pa se mu ,ie kmalu obrnilo na bolje. — » , Glenville bolnišnici je urr?rl John Lenaršič, v starosti 5G let-Doma je bil iz vasi Nadanje se' lo pri Št. Petru na Krasu in je prišel v Ameriko nekako pred 33 leti. Zapušča soprogo, tri si' nove in štiri hčere, brata in vec sorodnikov. Par izvodov MOHORJEVIH KNJIG za leto 1938 imamo na roki. Kdor bi jih želel naročiti P° pošti stanejo s poštnino Brez poštnine pa........$1.25 Dobijo se v uradu "AMER. SLOVENCA" 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (23) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Po drevesnih vejah jc Jane polago-niri prispela do letala in ko je stopila v kabino, jc presenečena opazila, kako se je gospa Sborov jokaje sklanjala nad svojim možem: "Mrtev je! mrtev! Oh moj ubogi predragi. Annetta, hitro mi prinesli dišečo sol!" "Tak tiho no,'.' reče Brown, princ fee je sair.o hu ' j prestrašil." "Kaj mu more neki hudega biti, saj se je lev dotakni! saino njegovega čevlja," jc zopet pQvdaril Brown. — "Le pusti to Brown, sedaj ni prilika za norčije, so bolj važne stvari na vrsti. Pojdi v prtljažni oddelek in poišči kako puško. Brown je poslušal in se kmalu vrnil s precej veliko puško. "Puako že imam, toda nabojev ne moreni najti," je povedal Brown, ko je prišel nazaj. Nato se je obrnil k princu, ki se jc bil med tem zavedel in ga vprašal: "Kje jc pa strelivo?" "Strelivo?' je zmedeno ponovil princ. "Jaz mislim da v Nairobi," — "Torej niti streliva nimaino s ; bVj, navsezadnje tudi dobro — "Jaz imam ročno puško v mojem kovčegu," se oglasi princcv služabnik Tibbs vesdo. "Jaz bom ubil zverino." Komaj jc to izgovoril, se jc opravil proti vratom, a je kmalu obstal ves presenečen. "Pozabil sem," je jecljajoče začel; "da smo m&j kovček z drugimi zaboji vred že sptUtOi na tla pc 1 drevo." 1 Sreda, 29. decembra 1937 'AMERIKANSKI SLOVENEC' • - -..........v ■ - ......'' i' " i - Stran 3 Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. . -v Naslov in imenik glavnih uradnikov, UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington, St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Grurn, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. 5. porotnik: Mike Popovich, 9602 Ave. L, So. Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! Radostno in uspehapolno Novo leto želi vsem gl. uradnikom (cam), uradnikom krajevnih društev, kakor tudi celokupnemu članstvu ugledne Za-padne Slovanske Zveze UREDNIŠTVO GLASILA. URADNO NAZNANILO ZAPADNE SLOV. ZVEZE Članstvu Zapadne Slovanske Zveze, zlasti pa še gl. odboru, se tem potom naznanja, da revizije knjig, obveznic in drugih vrednostnih listin, se prično v petek 21. januarja 1938 točno ob eni uri popoldne v prostorih varnostne shrambe Denverske First National Banke. Dolžnosti, da se vdeleže teh revizij so: Gl. tajnika, gl. blagajnika in starega nadzornega odbora. V soboto 22. januarja točno ob deveti uri dopoldne bo otvor-jeno letno zboorvanje v gl. uradu ZSZ. Dolžnost vdeležiti se tega zborovanja je: Starega in novoizvoljenega gl. predsednika, prve-■ ga gl. podpredsednika, gl. tajnika, gl. blagajnika, vrhovnega zdravnika in starega t.ei: novoizvoljenega nadzornega odbora. Vse prošnje ali priporočila od strani krajevnih društev, ali Posameznih članov, morajo biti dostavljena v gl. uradu do 20. januarja 1938. Celokupnemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze, želiva srečno in uspešno novo leto, naši dični materi ZSZ. pa veliko novega članstva, ostajava z bratskimi pozdravi, ANTON KOCHEVAR, gl. predsednik ANTHONY JERŠIN, gl, tajnik. • ■. TTT OFFICIAL NOTICE OF THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION ,lc Membership of The Western Slavonic Association, especially the Su-vJ-Board, is hereby notified that the revision of books, bonds and other ' '_al'le documents shall commence Friday, Jaunary 21, 1938 promptly at 1 1'. - ■ in the vault of The First National Bank of Dpver. It is the duty of Su-• c'iie Secretary, Supreme Treasurer and t he old Board of Trustees to attend the faid revision. ^ he annual meeting shall be called to order Saturday, January 22nd, Promptly at 9 A. M. It shall be the duty of the old and newly elect Supreme 1C!>idcnt, First Supreme Vice-President, Supreme Secretary, Supreme Treas-"rcr, Supreme Medical Director and the old arid new Board of Trustees to at-te»d tliis meeting. All applications or suggestions from subordinate lodges, or individual »embers, must reach the Supreme office not later than by January 20th. With best wishes to the entire membership of The Western Slavonic Association for a happy and prosperous New Year, and to our good Mother WSA c wish many new members, we remain Fraternally yours, ANTON KOCHEVAR, Supreme President ANTHONY JERSIN, Supreme Secretary. --o-— FINANČNO POROČILO ZSZ. ZA MESEC NOVEMBER 1937. FINANCIAL REPORT OF THE WSA. FOR NOVEMBER, 1937. st. I N0. ].. 3.. ' 4. " 5. 6. 7. ........ Prejemki Receipts ■ $326.47 - 419.40 • 88.90 249.74 79.68 309.75 47.4,s 214.55 37.61 23.64 151.33 52.(18 281.71 118.55 83.43 8........ 9 11. 13.. 14. 15 16. 17 20....;;;..... 21.......... 143.87 22. 23 24. 25. 26.. 80.64 83.44 80.09 17.52 72.79 Sku P a J Izdatki No. Receipts bursements Dis- Dr. št. Prejemki Izdatki bursements Lodge Dis- $ 86.50 27 26.19 27.00 241.50 ' 28.......... . 36.88 31.50 .—.— 29.......... . 136.93 150.00 , 87.50 30 38.38 30.00 — 3!.......... . 18.46 —.— 11 i.00 32 140.75 10.00 —.— 33.......... . 101.15 26.00 63.00 34 . 15.44 .— 34.00 36.......... . .127.91 164.00 35.00 37 . 45.64 10.00 62.50 38 55.19 95.50 •— .— 40.......... 36.83 ._...— 83.00 4! 252.04 7.00 35.50 44.......... .. 43.84 i_<_ 131.00 45 48.99 42.00 — 46 26.28 .___ 30.50 48 . 41.44 16.00 17,50 50 16.11 ----, •—.— 51. 44.68 1150 •—.— 52........ .. 45.59 33.00 ■ .—* 53 16.41 a! . . 4277.80 1675.00 Obresti na obveznice — Interest on bonds: $5000 Boulder Co., Colo. Sell ?300() Tu0s0n, Ariz. Water, |1000 Gunnison Co., Colo. Sch Uist. No. 52. ..... Co., Colo. Sch. Dist. No. 1, $7500 \v!?Sa' Col°;. Dist-No. 6, Wellington, Colo. Scwcr, ?3«>0 Alamosa, Colo. Ref. IS ^K&olo.Curb* Cutter, ^000 Butte, Montana Funding. 5% 88.89 4 '/> %..... 6%......... .. 2.88 .. ti8.08 ..... 412.50 4%......... .. 6000 _ 55.00 mi- ..... „ 55.00 ,1 f V* $3000 -Mountainair, N. M. Water, 6%............ 90.00 $4000 Pueblo Conservancy Dist., 4y4%........ 95.00 $4000 Pueblo Co., Colo. Consolidated Sch. No. 13, 4^%........ 90.00 $5000 Springfield, Colo. Pav., 6%............ 300.00 $3000 Republic Bldg., Denver, Colo., 5%............ 75.00 $1,399.22 Dobiček na prodanih bondih — Profit on bonds Sold........................................................1,282.50 Posojila na certifikate zvišana — Certificate loans increased................................30.11 KSKJ dr. št. 190 za 25 plačilnih knjižic—KSKJ lodge for due books 375 Skupni prejemki od krajev, društev—Total receipts from lodges................4,277.80 Skupni prejemki — Total receipts ...................................................... 6,993.38 Preostanek — October 31, 1937 Balance ............................................ 243,990.79 Skupaj Total ..........................................................................................$250,984.17 Izdatki — Disbursements: Smrtnino — Death claim ......................................................... $ 250.00 Bolniške podpore — Sick benefits .......................................... 1250.00 Operacijske podpore — Operation benefits .......................... 275.00 Skupni izdatki društvom—Total disbursements to lodges 1675.00 Razni izdatki — Miscellaneous disbursements: Tiskovine — Printing ....................................................$ 28.53 Najemnino pisarne — Rent ........................................ 15.00 Uradniška plača — Officials salary ............................ 200.00 Telefon in poštnina — Phone and postage................ 12.70 Collector of Internal Revenue .................................... 7.96 Premije 11a kupljenih bondih—Prem. on bonds acq. 331.00 Dotečeni obresti na.kupljenih bondih — Account Interest 011 bonds acquired.................................... 159.07 Vnovčenje kuponov — Excli. Charges 011 Coupons 4.25 $758.51 Skupni izdatki Total disbursements ............................................ 2,433.51 Preostanek — November 30, 1937 Balance ........................................$248,550.66 FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ. ZA MESEC NOVEMBER »37 FINANCIAL REPORT OF THE JUV. DEPT. FOR NOVEMBER, 1937 Spremenili zavarovalnino — Changed th; insurance: Pri št. 14 zvišal iz $500-A na $1000-C: Joe Skriner, c. (4574) C-13. Pri št. 23 iz razreda A v D: Frank Glacli, cert. (2789) D-234. Pri št. 27 iz razreda A v D: Anton Rugel, cert. (2630) D-231. Lodge No. 37 increased from $250-A to $500-D: Isabelle Chopp, c. (5321) D-240. Zopet sprejeti Pri št. 17: Pri št. 22: Pri št. 26: Pri št. 29: Reinstated: Dragotina Suklje, c. B-44. Anton Suklje, c. B-43; Katie Starcevich, c. 1898. Antonia Chop, c. 5204; Steve Chop, c. 5333. Mary Bambich, c. B-92; Theresa Pečaver, c. B-49. Lodge No. 33: John S. Howard, c. 5269; Joseph Krzyzpwski, c. D-182. Lodge No. 53: John Morgan, c. D-57 and transferred to No. 3. Suspendirani — Suspended: Pri št. 26: Nicholas Fetsko, c. 5283; John Jurjovsic, c. 5334. Pri št. 29: Frances Prah, c. 2818; Anna M. Sniolik, c. 4946. Pri št. 38: Bili J. Martin, c. 5297. Pri št. 40: Anton Gerl, c. D-65. Lodge No. 52: Frank Tomsic, c. 5231. Lodge No. 53: Pete Pantazes, c. D-71. Umrla — Died: Pri št. 26: Mary Ryasko, c. 5318, stara ? Vzrok smrti: Rak. Pristopila v Zvezo 11. novembra 1936, zavarovana je bila za $500, R. 45. Denver, Colo., December 18, 1937. Anthony Jeršin, gl. tajnik—Scc'y. Dr. št. Prejemki Dr. št. Prejemki Lodge No. Receipts Lodge No. Receipts 1 $20.55 27 1.80 3 27.50 28 .45 4 4.05 29 7.80 5 16.50 30 1.95 6 3.15 31 • 1.50 7 9.15 32 7.20 8 .30 33 20.70 9 11.25 34 .45 11 1.30 36 12.15 14 6.15 37 1.05 15 .60 38 3.96 16 6.15 40 1.20 17 10.50 41 23.40 20 1.35 44 3.15 21 2.40 45 4.80 22 1.05 46 .45 23 1.05 48 5.25 24 8.70 51 3.45 25 .30 52 3.60 26 4.50 53 3.75 Skupaj — Total ......................... __________ 244.30 Obresti od obveznic — Interest on bonds: $500 Wellingt an, Colp. Sewer, s y>%............... .............:.$27.50 $1000 Santa F e, N. M. Pav.. 6%.................... ............... 30.00 $4000 Pueblo Conservancy Dist., w%................ ............... 95.00 $1000 Alamosa, Colo., ■i%..................... ............... 20.00 172.50 I ZSZ ENGLISH SECTION | imwnmunnsumiiiiiaiiimiuiiirinnuiiiuiciiisiiiRmitJiiiiiiiiu THREE STAR LODGE NO. 33, W. S. A. Chicago, 111. The members of the Three - Star Lodge are hereby requested to deliver all the well-wishing and business ads 1 for our coining dance to my house by the 30th of this month. Y011 still have a few days left to secure additional ads. Remember, our expenditures this year will be much "greater than last year, therefore, it is quite obvious that we must get all the ads we possible can and sell as many tickets as possible in order to make this dance a financial success for our treasury. In order to save me time, kindly arrange your ads alphabetically before turning same over to me. Fraternally yours, Leo Jurjovec, Sr., Pres. -O- "Ali imate že zavarovane vaše otroke pri ZSZ? Ako ne, ne odlašate na jutri, ker bo mogoče prepozno! ---o- Kdo ve, oe tisti, ki so danes nesrečni v mnogih .družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah? Skupni prejemki — Total receipts ...................................................... 416.80 Preostanek — October 31, 1937 Balance ....;..................................... 13,980.72 Skupaj — Total $14,397.52 Izdatki — Disbursements: Rezervo za prestople člane — Reserve for transferred members: Dr. št. Ime Vsoto Lodge No. Name Amount 3 Mary Brayda ...................................... $ 2.90 3 Jamnik Zora ..................................• .15 5 Novak Albert C...............................' 14.55 6 Trinajstic Stanley .......................;...... 6.85 9 Dremel Anton .....................................] 15.85 16 Orazem Raymond .......................... 2.70 33 Primozich John ................................................4.00 41 Ivalccvic Victor ........................................4.00 Vnovčenje kuponov — Excli. charges on coupon's.. $51.00 .50 Skupni izdatki — Total disbursements ...'.......................................... $ 51.50 Preostanek — November 30, 1937 Balance $14,346.02 Bolniške podpore plačane — Sick benefits paid: 1 Golcsli Theodore $7.00 1 Raitz Jpsepli 11.00 1 Skul Joseph 36.50 I Tanko Frank 32.00 3 Chorak Mary 21.00 3 Koncilia Frank 35.50 3 Medonich Ivan 8.00 3 Miklich Mary 59.00 3 Petrovich John 21.00 3 Rokovi na Mary 24.00 5 Harlan Dorothy 12.00 5 Hren Johana 30.50 5 Kikel John 18.00 5 Rutkey Mary 27.00 7 Boytz Katherine 30.50 7 Brzeinski Jennie 24.00 7 Dometrovich Anna 9.00 7 Eppick Katherine 12.00 7 Erjavec Frances 20.50 7 Skull Mary 15.00 9 Arko John 7.00 19 Orazem Frank 29.00 9 Zaverel Joe 27.00 II Lipersick Jos, Sr. 24.00 11 Slauovich Emma 10.00 13 Jcsih John 35.00 14 Dupin Mary 29.00 14 Kosec Rudy 10.00 14 Rcbol Joe, Sr. 23.50 16 Adamick Angela 35.00 16 Krasek Frank 30.00 16 Meglen Anthony 18.00 17 Danailoff Mary 10.00 17 Jeluiker Mary 17.50 17 Tursick Joe 8.00 20 Fabian Annie 15.00 20 Stevens Josephine 22 Žalec Gregor 23 Jartz Margaret 27 Kovach Andy, Sr. 28 Stojs Anton 28 Stojs Anton 29 Drobnich Frances 29 Kramarich Rose 29 Pescc Albina 30 Tempfer Paul 32 Laurich Angela 33 Pistotnik Maggie 36 Pajak Frank 37 Kolar Mary 38 Kovatch John 38 Kovach Tony 41 Lunka Joe 45 Cul ley John N 45 Maslach Andrew 48 Malensek Tony 51 Hribernick John 52 Passarrella Ernest 41.00 30.50 17.50 27.00 14.50 17.00 27.00 24.00 24.00 30.00 10.00 26.00 14.00 10.00 28.00 17.50 7.00 18.00 24.00 16.00 14.50 33.00 II DOMOVINE Povodenj v Slavoniji Koncem novembra je Sava blizu Slavonskega Broda tako narastla, da je poplavila 0-zemlje daleč na okolu. Oblasti so morale izprazniti več vasi na ogroženem ozemlju. Pri Bosanskem Brodu niso o pravem času izvršili jezov kateri so bili pokvarjeni in voda je predrla nasipe. Pri Slavonski Mitroviei je voda poplavila nad 200 oralov zemlje, da kmetje niso utegnili niti pobrati koruze s svojih polj. .-o- Ogenj Na Mirju pri Ljubljani je nastal ogenj v vili Anice Miil-lerjeve, ki je napravil precej škode. Sumijo da je ogenj nastal iz tega, ker je dan poprej dimnikar izžigal dimnik in se je od tega vnel strop. -o-- Kap Nagle smrti je umrl pred kratkim 67 letni železniški Skupaj — Total $1250.00 Operacije — Operations: 3 Koncilia Frank $75.00 20 Stevens Josephine 75.00 29 Drobnich Frances 75.00 38 Kovatch John 50.00 Skupaj — Total $275.00 Smrtnino — Death Claim: 36 Sladek Frank $150.00 PREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ. ZA MESEC NOVEMBER 1937. CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE WSA. FOR NOVEMBER, 1937 Pristopili — Entered: K št. 3 iz ml. odd.: Mary Ann Brayda, c. B-341, R. 18, zav. ?500; Zora Mac Jamnik, c. B-342, R. 18, zav. $500 in $1. K št. 5 iz ml. odd.: Albert C. Novak, c. D,-244, R. 18, zav. $500 in $1. K št. 6 iz ml. odd.: Stanley Trinajstick, c. B-34^, R. 17, zav. $500 in $1. K At. 9: Anna Adamič, c. D-232, R. 25, zav. $1000 in $!; iz ml. odd.: Anton Dremel, Jr., c. D-233, R. 17, zav. $1000 in $1. Lodge No. 33: Anthony Bartol, c. D-235, C. 21. Ins. $500 in $1; Rev. Marcel Marinsek, c. D-236, C. 34, Ins. $500 and $1: Lawrence Neufeld, c. D-237, C. 32, Ins. $250 and $1; Edna Puis, e. D-238, C. 29, Ins. $500 and $1; from juv. dept.: John Primozich, c. D-239, C. 18, Ins. '>500. Lodge No. 41: Frank J. Belmonte, c. D-241, C. 10, 1 in. $500; Helen M. Marr, c. B-344, C. 21, Ins. $250 and $1: Jennie Marr. c; B-345. C. 18. Ins. $1000 and $1; Edward F. Perme, c. C-l7, C. 20, Inr.. $1000; Aiidrev; F. Ser-fozo, c. B-346, C. 24, I ns. $500 and from juv. dept.: Victor Kalcevic, c. D-243, C. 18, Ins. $500 and $1; Vernon Quintal, c. D-212, C. 17, 'Ins. $500. Telefonskih cen preureditev stopi v veljavo v Illinoisu v januarju Po celi državi Illinois se je izvršila preureditev raznih telefonskih cen, ki bo, kakor se ie prera-čunalo, prihranila občinstvu okrog $2/o00,90G na leto. The Illinois Bell Telephone Company dela priprave, da obvesti vse odjemalce o spremembah. Podrobnosti o novih cenah stoje na ogled tudi v vsakem Bell Telephone poslovnem uradu. Tekom zadnjih nekaj let se je naš biznes izboljšal. Vendar pa so bili tudi veliki in neizogibni poviški v stroških, predvsem zaradi novih davkov in višjih plač, ki predstavljajo predvsem povišanje v mezdah. Kljub temu postavlja družba nove cene v veljavnost v januarju v upanju, da se bo naš biznes še nadalje izboljševal, in da bo zvišana uporaba telefonskih udobnosti vsaj deloma izravnala zgubo v dohodkih vsled nižjih cen. Neha ter c klasifikacije novih cen bodo nudile definitivno izboljšanje postrežbe odjemalcem, kakor tudi prihranek. Upati jc, da bo to napravilo telefonsko službo še večje vrednosti ljudstvu Illinoisa. ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY kurjač Alojz Malec iz Maribora. Mudil se je v Cakovcu in ko je prišel na kolodvor da se odpelje domov, ga je naenkrat zadela srčna kap, da se je mrtev zgrudil na tla. -o- Po 20 letih zopet v domovino Dne 27. novembra je prispel v Maribor z ženo in dvema otrokoma bivši vojni ujetnik Joco Miličev iz Ortanga pri Petrovgradu v Banatu ki se je vračal iz sovjetske Rusije po 20 letih zopet v domovino. Njegova povest kako je v Rusiji je prav taka, kot so jo povedali še vsi vojni povratniki. Miličev je bil ujet v Galiciji. --o—:— Pred sodniki Pred velikim senatom v Mariboru sta se zagovarjala delavca Rudolf Terševec in Franc Kaiser iz Maribora, zaradi roparskega napada, ki sta ga izvršila že 8. avgusta pred neko gostilno na Tržaški cesti nad delavcem Avgustom Bratcem, ga vrgla na tla ter pretepla in mu pobrala denar. Teršovec je bil obsojen na tri leta robije, Kaiser je pa bil oproščen. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V Jugoslavijo: V Italijo: Za: Din: Za: Lir: $ 2.55 . .... 100 $ 6.50 ... 100 $ 5.00 200 S 12.25 ... 200 $ 7.20 300 $ 30.00 ... 500 $10.00 420 $ 57.00 ...1000 $11.65 . .... 500 $112.50 ...2000 $23.00 ' iopo $167.50 ...3000 Tri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 »Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Družinska pratika ZA LETO 193S 1 ■* je dospela. Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. VELIKO B!a$giik®vo PRATIK© ZA LETO 1938 Smo ravno prejeli. Kakor vsako leto je tudi lctožnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. NaroČite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Stran 4 'AMERIKANSK.I SLOVENEC' Sreda, 29. 'd<5cem,orn 1937 "Dušica" H ROMAN / Spisala B. Orczy Prevedel Paulua Tisto noč pa je odpotovalo dolgo in tehtno pismo iz Londona ter naložilo velik del odgovornosti v zadevi zajetja skrivnostne "Dušice" z ramen Chauveli-novih na ramena odboru za javno varnost. Glasilo pa se je pismo med drugim takole : "Jamčim vam, državljan Robespierre, vam in vsem članom vlade, ki ste me počastili s svojim zaupanjem, da pride v štirih dneh uro po solnčnem zapadu mož,^ ki se imenuje "Dušica", na južne nasipe boulognske. Storil sem, kar mi je bilo naročeno. Tisti dan in tisto uro bo v območju vlade zakleti sovražnik revolucije, on, ki je tolikokrat zvodil za nos naše javne oblasti — Glejte sami, da moj trud in moja bistroumnost ne bodeta brezuspešna. Mož pride —. Vi pa skrbite, da vam spet ne uide!" Poseben sel je nesel pismo naravnost Robespierru v Pariz. In Chauvelin se je pomiril —. Četudi ni bil popolnoma gotov uspeha, vsaj eno je bilo gotovo. Kako se bo topot "Dušica" izmuznila, tega si ni mogel lahko misliti. Mirno je legel spat, v poznih jutranjih urah je že bilo, in obžalovati je le to, da bo moral še štiri dni čakati. .jfir- 1 ^ XXI. POTNI LIST. Nočni mir je legel na Richmon. Gostje so se drug za drugim poslovili, zelo zadovoljni sami s seboj in z večerom. Francoska pevka sicer ni nastopila s svojimi pesmicami, pa večer jim je nudil toliko drugih zabav, plesa ift godbe, izbranih vin in izbornih jedil, da se nihče ni mnogo zmenil za izpremembo v sporedu. Vsi pa so enodušno priznavali, da gospa Margareta Blakeney še nikdar ni bila tako ljubezniva in dražestna ko tisti večer. Neutrudljiva se je zdelo, da je za vsakega, tudi za najnižjega gosta, skrbela, za vsakogar je imela prijeten smehljaj, prijazno besedo, vse je zabavala, čeprav je imela še posebej več ko polne roke opravka s spremstvom Njegovega kraljevskega Visočanstva. O dogodku v budoarju gostje niso mnogo govorili. Neolikano bi bilo v tistih dneh, govoriti vpričo dam o prepirih med moškimi. Zato se o neljubem prizoru skoraj nič ni zvedelo v javnost —. Končno je zadnji gost z globokim po-klonom odšel in Margareta se je smela vdati lastnim mislim in se uglobiti v bridkost svoje duše. Na misel ji je prišel gospod Andrej Foul kes. Kdo ve zakaj —? Morebiti ker se je poslovil med zadnjimi gosti in dejal, da gre peš domov za svojo ženo, ki se je odpeljala z vozom. Percy ga je pospremil do vrtnih vrat. Srce se ji je krčilo, ko je mislila na mladi par. O —, ni še bilo dolgo temu, ko se je dobrodušno smejala mali Suzani, da s toliko skrbjo straži moža in ga nikamur ne pusti, — drugi člani lige pa medtem hodijo s svojim vodjem na Francosko v smrtno nevarnost, reševat žrtve krvave revolucije. Dražila je Foukesa, da je zaljubljen mu je pravila, da je izgubil vso možatost, da nima nobenega poguma več, kar je oženjen. Pa zadnje dni sem se je, sama ni vedela kako in kedaj, v njeni duši oglasila napol priznana, napol pritajena zavist, kadar je mislila na Suzano in na Foulkesa. Kaka razlika med mladim parom — pa med njo in Percyjem! Percy jo je ljubil, ljubil z vso silo svoje glohoke, strastne duše. O tem ni bilo dvoma. Greh bi bil, dvomiti o tem. In vendar se ji je včasi zdelo kot da ona, njegova žena, ni prva v njegovem srcu, da so njene skrbi, da je njena žalost, njen strah, — da je vse to postranska briga' sredi velikih načrtov in ciljev, ki si jih je stavil za svoje življenje. In nobene moči ni imela, da bi si priborila vse njegovo srce, zaman se je trudila, da bi si ga navezala nase kakor Suzana svojega Andreja. Ce ga je pograbila njegova strast, je šel in nikdar ni vedela, ali se bo še kedaj vrnil —. O —, kako je zavidala Suzano! Kako je sovražila Percy j eve pustolovščine, kako je sovražila vse tiste tujce, ki so ji jemali njegovo bližino —! In nocoj se je močneje ko kedaj poprej oglašalo v njeni duši srčno hrepenenje po možu. Kako rada bi se mu vrgla v naročje, mu pošepetala na uho, koliko trpi zaradi njega, mu pripovedovala o svojih straheh in mukah, o samotnih urah, ko čaka nanj, rotila bi ga pri njegovi ljubezni do nje, naj se je usmili, naj je ne muči —. Pa ni ga bilo —. Druge skrbi, druge misli so polnile njegovo dušo —. Toda kmalu se je moral vrniti. Saj ni šel daleč. Le do vrtnih vrat. Naproti mu pojde —. Stopila je na verando in po peščenem produ. Tod je moral priti. Vkljub napornemu dnevu ni čutila nobene utrujenosti. Napeto je poslušala, da bi ujela prve glasove njegovih stopinj. Da —! V rahlo šumenje reke se je vmešavalo šuštenje obleke, pesek je zaškrtal pod previdno umerjenimi koraki. — Obstala je, čakala. Nekdo je prihajal. Temna postava se je izluščila iz nočnih senc. "Kdo je?" je zaklicala Margareta. Postava je obstala. Nato pa je naglo stopila bliže in boječ glas je rekel: "Ah, — gospa Blakeney!" "Kdo ste —?" je vprašala Margareta odločno. "Jaz —! Renata Candeille," je odgovorila temna postava. "Gospodična Candeille — ?" se je začudila Margareta. "Kaj počenjate tukaj — ? Sami in ob taki pozni uri!" "Pssst —!" je šepnila Renata Candeille hlastno. Stopila je čisto blizu. "Sama sem. Hotela sem govoriti —, s komerkoli —. Z vami, če bi bilo mogoče, gospa Blakeney —. Ni mi dalo miru —. Skrbelo me je, kaj se je zgodilo — "Zgodilo — ? Kedaj — ? Ne razumem vas!" 6S£ I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS - ■» SEE IGRE ZA NAŠE ODRE KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC. (Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge). ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih................................................ 35c ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, i grokaz v 3. dejanjih........ 30c AZAZEL, Iv. Pregelj. 2alna igra v štirih dejanjih.................. 50c BEDAK PA VLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ 50c BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v 5. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Čarodejna brivnica,— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v na-mizntvn prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (m). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Žid (m). — Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c ČE STA DVA. Šala v 1 dejanju..............................-...................... 35c DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila igralcem .......................................................................................... DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih ...i.............................................................................— 35c DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih................................. 75c EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — ICon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge .................................................................................. 30c GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v S. dejanjih............ 7Sc JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju ........................................................ 35c KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dejanjih ............................................................................... 35c K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dejanjih ...................................................-................................— - 5c KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................. 75c LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ............................................................................ 35c LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju— 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5. dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 4Sc LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v S. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost vstajenja v 5. dramatiskih slikah ........................................ 50c MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v S. dejanjih.................... 60c MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5 dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. Čarobna pravljica v 6. dejanjih (12 slikah) .................................................................. SOc NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sar- detiko .........................................................r--™~....................... 50c 1. Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike. 2. Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih. 3. Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž). 4. Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž). NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v 1 dejanju ........................................................................................ 40c ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... 5c OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ................................................................ 50c PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih..........................- 20c POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v 5. dejanjih........ 75c PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih............................................ 15c PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, bla-govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v enem dejanju ................................................................................ 50c PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v 5. dejanjih............ 45c RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih......................... 70c ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih...........: 75c ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c ZA NOVI ROD. Stanko Majcem. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). — Zamorka .......................................................................-•............... ^5c ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 2. snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Ilerod (m). — Župan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c 3. snopič. — Mlini pod zemljo (m). «— 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). — Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh -->ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .......................................................................... 50c 9. snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c 10. snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj' gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c 12. snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30c 13. snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)....................................................................... 30c 14. snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c 15. snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ........................................................................................ 30c 16. snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (ni). — Svojeglavna Minka (ž) ............................................................ 30c 17. snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)............ 30c Pri naročilih prilo'ite potrebno svoto v gotovini ali Money Odru in poš jite na Knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois = a a i- = ■ Pisano polje J. M. Trunk Iztirne ideje. "Naprej" govori o "razno-tirnih" idejah. V te se ne vtikam. Pri ti priliki p^ piše in meni "Naprej:" "Ivan Molek je našel vendarle zaščitnika in sicer v osebi g. Trunka, s katerim se sicer prepirata po svojih listih o "absolutnih resnicah" in o postanku sveta, kar je za oba mogoče najvažnejše, kar pa je objektivno uspavanje čitateljev pred resnično nevarnostjo fašizma, ki nam vsem grozi." To imenujem jaz prav zavestno — iztirne ideje. Kako je pri g. Molku, me ne briga, očividno pa je tako, kakor je pri meni, in jaz smatram pretresavanja o "absolutnih resnicah" za najvažnejša pretresavanja, če hoče kdo priti na jasno pri bistvu komunizma, socializma in fašizma. Komunizem, socializem in fašizem obljubljajo in se štulijo, da hočejo razrešiti in uravnati socialne razmere in prav ves svet po svojih idejah. Prav posebno se "antifa-šisti" v Pittsburghu postavljajo med amerikanskimi Slovenci, da bi za svoje ideje pridobili tudi kroge, kateri le še nekaj dajo tudi na — absolutne resnice, na svojo, clasi morda le slabo, katoliško vero. Ponavljam, da so to iztirne ideje, ker ideje, ki hočejo izločiti iz vprašanja o komunizmu, kakor tudi iz vprašanja o socializmu in fašizmu, najvažnejše, so iztirne, ker najvažnejše je pač vprašanje o Bogu in svetu. Kako naj reši komunizem svet, ako je Bog? Čemu je sam Lenin tako poudaril in poudarjal, da "je vera strup"? Čemu — brez-božniki ? Čemu tako strastno prizadevanje, da bi se zatrla vsaka vera ? Pri "Napreju" o' vsem tem zdaj molčijo, in zatrjujejo da njim ni za nobeno prerekanje o absolutnih resnicah. Naravno. Neke "katoliške" kroge hočejo s tem vspavati, potegniti jim kapo čez glavo, kar je za te vrlo slabe kroge zelo prijetno, ker se na ta način iznebijo teh vrlo neprijetnih absolutnih resnic, in bi antifašisti' imeli na stežaj odprta vrata za svoje namene, ko bi bile te absolutne resnice — iztirane, spravljene ne druge tire. Prefrigani so ti moderni "moskoviči". Kadar pridejo do moči, nastopijo zoper "absolutne resnice" prav z ognjeni in mečem, ko že niso pri moči, pa pravijo: "E'h.. kaj ta prepir in to prerekava? nje o absolutnih resnicah, saj niso niti važne, niti niso v nobeni nevarnosti, in resnična nevarnost za nas vse je l