^^ aprila t957	Letnik х.
Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredniátvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Teieiou 156.	NB Ptuj štev. W3-T-206 — Ore--
jüje uredniški odbor — Odgo vorm urednik Anton Bauman — Rokopi^nr ne vračamo — T iska Mariborrfca tiskarna —
Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev
NACK VOLJČ
oe PRVEM MAJU
Delavci vsega sveta slave f»rvi
maj — praznik dela\'ske soli-
daxnosli. ne orJra.U' se "a cležeUi
>n kontinent. к,1ет prehiv3,.»o. Več
kot pol sleietja Је prvi maj
prepled borhene pripravljenosti
in sposobnosti delavskega raz-
reda. ki se xaveda svojega zgo-
dovinskega mes<^ v boju za na-
dal.tnji r«zv«>j clovešlte dnr/be.
Ta ra-jtvof teži k ustvarjan.ni
lepših odnosov roed ijiidmi in
narodi, odnosov, ki liodo od-
Htraitili krivico in p№(tavtlj na
n.»cno mesto — spoštovaiije člo-
veške o-sebnosii. Človek nriora
biti osvobojen vs€4i razrednih
nasprotij in materialnih okov,
v katere ?ra je oklepala hor-
хоагпа družba. To je bilo seslo
vseh delavcev, ki so se borili
na vseh kontinentih sveta aaa
svoje pravit«, za pravice ti-stih,
ki s svojo /nliavo roko ustvar-
јз^јо vse narodno boi?a.stvo.
Koliko naporov, koliko
in porazov je doživljaj delavski
razred v boju za dosego teh ve-
likih idealov! Koliko 1гр1јеп.»а,
/anioevanja, улоја, lakote, pre-
ganjan.ia je žrtvoval dídaver v
tej zijodovinski borbi, koliko
je preJU delavski razred in
ye jo ргеПл'а po SA-^etn da bi si
prih-jri) pravice do lepšega in
Iwljsega življenja, kot. пги îfa
je dajala ¡n mu ,se doje viada-
joca buržoazija. Bombe na
F.gipt in Alžir so samo izrax na-
silja in oblike kolonialnega жа-
sužnjevanja v 30. Sftolet.hi.
Polna skladišča atomskih in
vodikovih bomb naj bi vlivala
strali v delavske vrste, katerih
zavest se prebuja iz dneva v
dan. Delavsko solidarnost vse-
ga sveta, ki je v zgodovini i?--
bo.ievala л'е11ко rjnag nad rea-k-
cijo, skušajo razbiti na razne
bloke in pognati delavce iz za-
pada in A-zhoda v novo uniče-
valno vojno. DeloNTii ljudj« so-
cialistične ,Iogoíílavi,ie vidijo v
tem največjo nevarnost za do-
končno zmajîo ideje bratstva^
enakopravno&i.i in sï>oStovanja
med vs»mi narodi na svetu. AJe-
tivno sožitje med narodi je
oblika mednarodnega smlelova-
nja. kije globoko zakoreninjena
v naiiih .чгеШ. voditelji delovnih
množic .Iugoslavije pa se z
mi silami borijo za to, da bi
ta ide.ia tudi zmagala nad raz-
nimi v«|ašlcintij In ekonomskimi
bloki.
Delavski razred socialistif^e
.Tugoslavije ¡se z vso pravico
uvršča v prve vrste borcev ^^
to veliko človeško stvar. Кзј ni
pot. k; smo jo prehodili v boju
proti krv-avim režimom '4are
Jugoslavije — pf»t legendarne
borbe proti fašizmu v dneh naj-
okrutnejše л-ојпе, ki jo zSo<lo-
vina гкмта, in silen gospodarski
in kulturni л"лроп delowîh lju-
di nove Jugoslavije po oevol>o-
dMv^ nekaj edinstvenega?
dejstva so ponesla vest o borbi
delavskega razreda nove J«?ro-
slavije vsem delavcem sveta.
Zato uživa borba delavskega
razreda Jugoslavije spoštovanje
in občudovanje vseh re;;r»ično
naprednih množi<^ v svetu.
Veliki so uspehi, ki smo jih
dosegli v preteklosti naloge, ki
stojte pred nami pa niso majhne.
D» jim bomo kos, тогдто z
duhom delavskega internaciona-
lizma še naprej vztrajno delati
na tem, da bo ideja delavske
solidarnosti zmagala, še več:
delati moramo na tem, da bo
samgala ideja bratstva nted
vsemi narodi sveta.
Delavski razred. Jugoslavije^
največ doprinaša tej skupni
borhi s tem, da z velikimi na-
pori in žrtvami razvija lastno
gospodarstvo in da razvija or-
gane delavskega in družbenega
upravljanja.
Se naprej se moramo boriti
Za to, da bo prišla v vseh teh
^anih volia ljudi do
izraza. S tem bomo uresničili
geslo: »-Ne oblast nad ljudmi.
oblast vioveka nad stvarmi —
to je sorialLstičaa družba.«
Veliko smo dosesli pri na-s in
v svetu na tej pMi. Pravira
/jtnagnje nad krivico, ideja »«o-
cializem« si ntira po^ in vAjema
milijonske mno/ice. Ni?-
če je ta pot tm.H^va in viju-
gasta. vseeno bomo priiili ni
cilj. To nam potrjuje ijretckla^t.
Mir je veliko lepši kot vojnii.
Za lepe in velike stvari pa .i«
treba včasih tudi velikih žrt^^--
Nasi delovni ljud,ie to izpriču-
Jc.K» A-^sek dan in ob vsakem
čas».
Zato naj bo naŠ prvi niaj^
pra/.nik veselih in srečnih 1ЈпФ,
ponosnih na dosežene uspehe v
socialistični graditvi in polnih
optimi/ma, da bodo tudi na-
da!,m i napor j kronani z uspehi Î
27. Ш. 1S41
27. aprila 1941 je bil v Ljubljani
na pobudo Centralnega komiteja
Komunistične partije Slovenije
ustanovni sestanek OSVOBODILNE
FRONTE. OF je rasla in se širila
med širokimi ljudskimi množicami
kot enotno vseljudsko gibanje za
osvoboditev in združitev sloven-
skega naroda, za izgon in uniče-
vanje okupatorja, za vzpostavitev
nove Jugoslavije na temelju na-
rodnostne enakopravnosti in
ljudske demokracije. V svojem
družbenem bistvu je OF pomenila
združitev našega ljudstva pod no-
vim. v pogojih narodnoosvobodil-
nega gibanja vzpostavljenim druž-
benim vodstvom slovenskega na-
roda. To družbeno vodstvo je
prvikrat v zgodovini prešlo v roke
delavskega razreda Slovenije, ki
je znal združiti v vsenarodni upor
široke plasti našega naroda. Osvo-
bodilna fronta je bila posoda naše
ljudske revolucije, revolucije, ki
jo je vodila Komunistična partija.
Šla je v boj za resnično svobodo
slovenskega naroda in drugih ju-
goslovanskih narodov, šla je v
ljudsko oblast in »v graditev socia-
lizma. Kot nam je bila potrebna
v letih vstaje in povojne gradi-
tve, tako je danes kot Socialistič-
na zveza delovnega ljudstva po-
budnik našega napredka.
Sklepi Okrajnega odbora SZDL Ptuj
O iomoći ImellisKim иШгш srsaBizaciliii
pri njitiovem nadaljnjem razvoju
(Jkrajni odbor SZDL Ptuj je na razširjeni seji dne 19. aprila
poslušal poročilo predsednika Okrajne zadružne zveze o naj-
važnejšili ugotovitvah, ki so jih p(»kazali letošuji občni /bori
kmetijskih zadrug.
Občni zbori KZ ÍÍO tx>kazali velik napredek v uveljavljanju
zadru/nih organizacij na naši vasi. Poleg dobre udeležbe (okraj-
no povprečje nad 9Í) odstotkov) je posebno razveseljivo, da so
člani predvsem obravnavali problematiko proizvodoje in naloge,
ki jih ima pri tem zadruga iz česar se lahko zaključi, da so
subjektivni pogoji za nadaljnji razvoj kmetijskega zadružništvu
že precej dozoreli. Tudi pri volitvah je članstvo pokazalo vso
resnost, pri čemer .je treba poudariti dejstAo. da je bilo v nove
upravne odbore izvoljenih več mladih kmetoA^alcev kot vsa do-
sedanja leta, žene pa v teh organih še vedno niso zastopane
v takem številu kot bi bilo potrebno in upravičeno.
Občni zbori so poleg uspehov razkrili tudi nekatere sla-
bosti in nedoslednosti, ki jih bo treba v bodočnosti odpraviti.
Predvsem bo treba spremeniti dosedanjo prakso razporejanja
lastnih finančnih sredstev, ki so jih po večini trošili za manj
pomembne namene (razne regrese itd.), namesti» da bi prven-
stveno slu/ila razširjeni proizvodnji. Precej površnosti in ne-
smotrnosti je bilo ugotovljenih v investicijskih programih, kj
so nastale zato, ker jh je sestavil preozek krog ljudi, po večini
upravni odbori sami. Investicijski ^irogrami so zajeli v glavnem
le adaptacije poslovnih prostorov, zelo malo pa je namenjeno
za nabavo sredstev, ki bi služila dvigu proizvodnje (mehani-
zacija, gospodarski objekti itd.) ter obnovi sadnih in vinograd-
niških nasadov. Prizadevanja za povečanje proizvodnje so s<>
sicer že znatno razširila, vendar je organizacija še vedno pre-
šibka in vključuje preozek krog jiroizvajalcev.
Okrajni odbor SZDL je po izčrpni razpravi sprejel sledeče
smernice za nadaljnje izgrajevanje in delo kmetijskih zadruž-
nih organizacij, ki jih morajo imeti organizacije SZDL, za-
družni organi in vse članstvo neprestano pred očmi:
1.	Kmetijske ¿adruge se morajo še bolj noeljaviii kot orga-
nizator kmetijske proizvodnje ter tako rypliuati na uvajanje -so-
ciali^tičnih odnosov na víísi.
V ta namen je potrebno dosledno in načrtno izkoriščati ose
možnosti za povečanje zadružnih proizvajalnih sredstev (meha-
nizacija, gospodarski objekti itd.) ter nenehno in smotrno orga-
nizirati skupine proizvajalcev, ki bodo s skupnimi prizadevanji
ter izkoriščanjem zadružnih proizvajalnih sredstev in agroteh-
ničnih ukrepov neprestano dvigali proizvodnjo;
2.	Zadruge morajo stremeti za tem, da bodo ustvarjale čim
več lastnih finančnih sredstev ter jih smotrno in načrtno vla-
gate n .sredstva, ki bodo omogočala večjo in cenejšo proizvod-
njo, poleg tega pa bodo morale v večji meri in smotrneje iz-
koriščati kredite:
3.	Potrebno je razvijati ose pobude za povečanje in na-
predek kmetijske proizvodnje. V tej zvezi brez prenehanja pro-
pagirati tekmovanje ter pomagati občinskim tekmovalnim
komisijam, da bodo zajele čim. širši krog proizvajalcev, ki
morajo hiti podrobno seznanjeni ne le .ч pogoji tekmovanja,
temveč predvsem / načini in sredstvi, kako priti do zaželenega
'iS peha,
4.	Da bodo KZ kos svojim nalogam morajo še bolj kot
doslej skrbeti za vzgojo kadrov, ki se morajo seznaniti s cilji
socialistične preobrazbe vasi in se strokovno usposobiti. Prav
tako pa je treba izkoristili sleherno možnost za vzgojo članstva;
J. Vso skrb je treba posvetiti dobri organizaciji gospodarskih
poslovnih in proizvajalnih zvez, 'ia bodo v najkrajšem času
postale resnična in efektna opora vsem kmetijskim zadružnim
organizacijam.
Okrajni odbor SZDL v Ptuju priporoča občinskim odborom
SZDI , da skličejo posvetovanja, na katerih naj, skupno z
organi kmetijskih zadrug in funkcionarji osnovnih organizacij
SZDL, razpravljajo v gornjih smernicah in izdelajo skupen
načrt za njihovo izvedbo.
SLAVKO PENGOV: POHOD V SOCI.\LIZEM (FRESKA)
Spored
prvomafskih siovnosti
v Ptuiu
Občinski odbor SZDL in predstavniki množičnih orgcauzacij
ter društev so pripravüi program letošnjih prvomajskih proskto
in so povabiti učence in dijake šol in zavodov, člane delovnih
kolektivov podjetij, uradov in ustanov ter članstvo vseh organi-
zacij in društev s področja ptu jske občine na čimvečjo udeležbo
na prvomajskih slovesnostih.
Praznovanje bo v Ptuju po tiedecern sporedu:
V	TOREK, 30. APRILA 19 57:
Ob 18^0 — Zbor učencev in dijakov .Voi m zavodov, prepad"
nikov ¡LA in PV ter kolektivov ptujskih podjetij, uradov m
ustanov ter članstva množičnih orgamzacij in društev na Trgu
mladinskih brigad, kjer bo igrala godba na pihala DPD »Svobo-
de« Ptuj.
Oh 19. uri — Po Ini emacio nali, ki jo bo zaigrala godba nts
pihala DPD »Svobode« Ptuj, bo govoril z balkona magistrata o
pomenu mednarodnega praznika dela — 1. maju, predsednik:
Občinskega sindikalnega sveta tov. Marko Klemenčič.
Ob 20. uri — Množica se bo razvrstila v po^jorko m prižgala,
baklje ter bo odšla z godbo na pihala DPD »Svobode« na četu po
Miklošičevi ulici čez Titov in Srbski trg po Rajčevi ulici na Pa-
noramo, kjer bo pripravljen velik kres. Ob kresu bo kratek тт-
govor, petje, ognjemet, igranje godbe ter ljudsko rajanje.
(V slučaji* slabega vremena bo ob 20. uri v Titovem domet
proslaoa z govorom in širšim p rvomajskim sporedom. Po prosUmi
v Titovem domu bo o Domu ILA družabni večer za pripadnike
J LA m goste Doma J LA ht družabni večeri pri B^em križtit v
gostilni Zupančič, v Evropi in drugod.)
V	SREDO. 1. MAJA 1957:
Ob 8. uri — Zbor učencev in dijakov 'Ш. in zavodov, clamw
kolektivov tovarn, podjetij in obratov vseh strok ter članstm.
meh mivožičnih organizacij in društev o Zrinjsko-Frankopanski
ulici pred Zdravstvenim domo m z zastavami, prapori in trans-
parenti.
Zbor okrašenih motornih vozil vseh kategorij in vrst mmd
mostom čez Grajeno Na prist arm in Mladiko (motorji, traktorji,
osarli in tovorni avtomobüi).
Ob 9. uri — Defile povorke pred tribuno s predstavniki Zve-
ze komunistov, ljudske oblasti in množičnih organizacij ter vi-
sokih oficirjev J LA pred Občinskim ljudskim odborom na Trgu
mladinskih brigad. Z zastavami in prapori ter godbo na pihcàa
DPD »Svobode« Ptuj na čelu se bo povorka pomikala po Lackom
iriTrstenjakovi ulici čez Srbski trg, po Rajčevi, Prešernovi in po
Murkovi ulici čez Trg mladinskih brigad in po Miklošičevi uMci
na Titov trg. kjer bo veliko množično zborovanje. GovorП &o
zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč. Po njegovem govoru bo za-
pel nekaj pesmi Obrtni pevski zbor.
Po končanem sporedu zborovanja na Titovem trgu bo začti
velik miting z ljudskim rajanjem na gradu, kjer bo poskrbljeno
za razvedrilo in okrepčHa množice. Miting in ljudsko rajanje
bosta trajala celo popoldne in zvečer.
Terenski odbori SZDL so pozvali vse svoje članstvo, pod-
jetja, ustanove in šole, naj okrasijo za prvomajsko praznovanje
izložbena in stanovanjska okna ter okna poslovnih prostorov z
zelenjem in cvetjem ter razstavijo slike funkcionarjev Zveze
komunistov in državnikov ter naj izobesijo republiške in državne
zastave. Na zborovanjih, v povorkah in na. mitingdt naj s petjem
in vzklikanjem dajo duška svojemu prazničnemu razpoloženju.
Sindikalne organizacije in društva so pozvala kolektive, rtaj
pridejo na zborovanja in v povorke s transparenti in slikami
voditeljev delavskega gibanja ter funkcionarjev Zveze komuni-
stov in državrnkoo.
Z množično udeležbo na prvomajskih slovesnostih, s prijet-
nim razpoloženjem in vsem, kar bomo prikazali v povorki in na
zborovanjih, naj se odraža glo boka zavest našega delovnega Ijud-
sttHi, da praznujemo mednarodni praznik dela — 1. maj po-
nosni na dosedanje politične in gospodarske ter kulturno-pro-
svetne uspehe nase socialistične domovine Jugoslavije.
Občinski odbor SZDL
Ptuj
OKRAJNI KOMITE ZKS PTUJ
OKRAJNI ODBOR SZDL PTUJ
OKRAJNI SINDIKALNI fe.ET PTUJ
OKRAJNI ODBOR ZB NOV P IUJ
OKRAJNI KOMITK LMS PTUJ
OKRAJNI ODBOR Z^ EZE SVOBOD PTUJ
vaai pošiljajo v svojem imenu in v imenu vseh
množičnih organizacij in društev s področja
ptujskega okraja tovariške čestitke in pozdrave
ter želje, ds bi vse naše prizadevanje za mir,
"^ni'dnarodno sodelovanje in splošni napredek
rodilo hitre in bogate sadove.
stran ?
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ, 27. APRILA 1957
Malo za investicije v Halozah
in Slov. goricah, več na Polju
Analiza letošnjih občnih zborov
kmetijskih zadrug nam je za ra-
zliko od prejšnjih let pokazala
mnogo večje zanimanje članov in
tudi nečlanov za raznovrstna pro-
izvodna vprašanja našega kmetij-
stva. Teh vprašanj namreč niso
načenjala samo poročila zadružnih
funkcionarjev, temveč v veliki
meri tudi diskutanti. Ta ugotovi-
tev nedvomno pomeni razveseljiv
napredek. S tem v zvezi ne bo
odveč seznaniti širšo javnost z
ugotovitvami, ki jih je v tem po-
gledu napravil nedavni plenum
Okrajnega odbora SZDL Ptuj.
Kmetijske zadruge so na obč-
nih zborih sprejemale tudi gospo-
darske programe, ki vsebujejo
predvidene investicije v kmetij-
stvu v letošnjem letu. Ker je tudi
v kmetijstvu proizvodnost v veli-
ki meri odvisna od višine investi-
cij, to vprašanje ni ravno tako
male važnosti. Programi kmetij-
skih zadrug in socialističnih po-
sestev predvidevajo skupno 367
milijonov 413.000 dinarjev inve-
sticij, toda če pogledamo razdeli-
tev teh sredstev in ugotovimo, da
je določenih od tega števila kar
50 odstotkov za gradnje in adap-
tacije raznih prostorov, za nabavo
strojev pa le 14 odstotkov zneska,
je jasno, da si od teh investicij
v pogledu povečanja proizvodnje
ne smemo preveč obetati.
Drugo je vprašanje razdelitve
teh investicij glede na posamezne
predele ptujskega okraja. Zelo
pravilno je bilo v referatu ugo-
tovljeno, da ta skupni investicij-
ski program v kmetijstvu skoraj
pozablja Haloze in osrednje Slo-
venske gorice, ki bi rabila največ
investicijskih sredstev. Seveda so
sedaj te ugotovitve nekoliko po-
zne in tudi krivda za tako stanje
ni nikjer drugje kakor na zadruž-
nih in političnih organizacijah do-
tičnih področij, ki pri sestavljanju
programov niso izkoristile vseh
možnosti, ki obstajajo.
Sicer pa so udeleženci plenuma
največ razpravljali o nagradnem
tekmovanju v kmetijski proizvod-
nji. Tudi v tem pogledu niso bile
izkoriščene vse možnosti. V njem
sodeluje samo 24 kmetijski za-
drug in nekaj socialističnih po-
sestev, čeprav bi vsaj, kar zadeva
KZ in tekmovanja v vzreji praši-
čev, imele možnost sodelovati še
številne druge kmetijske zadruge
s področja ptujskega okraja. Pri
tem namreč ne gre za noben ri-
ziko. Slabše je glede tekmovanja
v pogledu dviga molznosti, ker
zvezno tekmovanje izključuje
pincgavsko pasmo od tekmovanja.
Letošnji »Teden Rdečega križa«
bo od 5. do 12. maja p>od geslom
»Proti otroški paralizi se borimo
tudi s higienskim načinom življe-
nja« z namenom, da bi opozorili
ljudstvo na nevarnosti, ki se jim
lahko izogne s spoznanjem te bo-
lezni in možnosti okužb. Na te
nevarnosti so posebej opozarjane
šole in domovi, kjer se dnevno
zbira veliko število mladine in
kjer je nevarnost okužbe največ-
ja. Namen tedna je tudi vplivati
na izboljšanje higienskega načina
življenja mladine in dvigniti tudi
splošno odpornost proti najrazlič-
nejšim boleznim ter skratka, dvig-
niti zdravstveni standard vsega
prebivalstva.
Vse za izboljševanje higienskega
načina življenja mladih in odraslih
Težko bi trdili, da smo v lan-
skem »Tednu Rdečega križa« na
vseh šolah izboljšali higiensko
stanje v smislu takratnih navodil,
ki so še vedno v veljavi, rensko
leto v šolah ugotovljeni nedostat-
ki gotovo niso povsod odpravljeni,
zato bo tudi letos naloga sanitar-
nih in šolskih inšpektorjev, da
bodo vplivali na odstranitev ugo-
tovljenih novih in starih nedo-
statkov. Bolj kot doslej bodo mo-
rale šole skrbeti za dobro pitno
vodo, za red in snago okrog šole,
na šolskih dvoriščih in vrtovih in
za odstranitev vseh ostalih nedo-
statkov, ki {X)slabšujejo higiensko
stanje v šoli in njeni okolici.
O vseh teh vprašanjih se bodo
pomenili šolski odbori, pri delu pa
bo lahko pomagala šolska mladina
in podmladek Rdečega križa. Tu-
di odrasla mladina bo lahko pri
tem pomagala, zlasti tečajniki in
tečajnice zdravstveno prosvetnih
tečajev, kmetijsko gospodarskih
šol in raznih gospodinj, tečajev.
Tako bomo pripomogli k zdrav-
stveni in estetski vzgoji mladine
ter odstranili pomanjkljivosti, ki
^neposredno ogrožajo zdravje na-
ših otrok, mladine in odraslih.
S povečanjem čistoče v šolah
bomo zmanjšali možnost okužbe
z raznimi boleznimi, vplivali pa
bomo tudi na izboljšanje higien-
skega stanja naših domov. Z ma-
limi asanacijami na vaseh bomo
ob pomoči množičnih organizacij
kot iniciatorjev in organizatorjev
akcij za red in čistočo vasi, mest
in domov, zlasti pa ob pomoči
mladine odstranili vse ovire, ki
zadržujejo in onemogočajo dvig
zdravstvene ravni naših mest in
podeželja.
V »Tednu Rdečega križa« pa bo
tudi Mednarodni dan Rdečega kri-
ža — 8. maj, ko bodo po šolafi
predavanja o vlogi PK ob raznih
katastrofah, ob katerih je bila po-
moč Rdečega križa dobrodošla in
učinkovita. Razpravo o tej temi
ob Mednarodnem dnevu Rdečega
križa je izbrala za letos liga Rde-
čega križa.
Svet za zdravstvo LR Slovenije
bo pripravil za šole in odbore RK
za to priliko več referatov in po-
slal parole, bloke in lepake z ge-
slom letošnjega tedna Rdečega
k-riža ž željo, da bi čim širša jav-
nost osvojila nakazane napotke in
priporočila za vsakdanje življenje
in da bi čimveč ljudstva v tem
tednu med drugim sodelovalo tu-
di v letošnji loteriji Rdečega kri-
ža, katere dobiček je namenjen
za zgraditev mladinskega okreva-
lišča na Debelem rtiču.
Da bo delo ob letošnjem tednu
Rdečega križa nadaljevanje lan-
skoletnega programa, bodo v
okraju posvetovanja funkcionar-
jev Rdečega križa z oblastnimi in
političnimi faktorji na občinskih
in okrajnem področju, da bo vse
delo v tednu čimbolj koordinira-
no in čimbolj uspešno.
Pd.
Pred ustanovitvijo kmetiiske banke
\a dnevnem redu zadnje seje
upravnega odbora Glavne zadruž-
ne zveze FLRJ je bila ustanovi-
tev kmetijske banke. Ustanovitev
kmetijske banke pomeni veliko
spremembo dosedanje ureditve
bančne službe. Nova kmetijska
banka bi naj prevzela vse oblike
kreditiranja, investicijskega in
kratkoročnega, kmetijskih in za-
družnih organizacij, in sicer po
omrežju zadružnih hranilnic in
posojilnic.
Ko bo kmetijska banka začela
poslovati, bo prišlo do urejenosti
v kreditiranju kmetijstva, tako da
ne bo »več tirov«; doslej so nam-
reč posojila dajale: Narodna ban-
ka, Jugoslovanska investicijska
banka, komunalne banke in za-
družne hranilnice. Združitev vseh
sredstev za kmetijstvo v enotni
organizaciji bo omogočila uredi-
tev smotrne službe usmerjanja
investicij in kreditiranja v kme-
tijstvu.
Ustanovitev kmetijske banke
je danes mogoča, ker se je omrež-
je zadružnih hranilnic in posojil-
nic že močno razvilo skoraj po
vsej državi. Razen tega so se do-
bro uveljavili hranilno-posojilni
odseki zadrug in posamezne za-
druge so že ustanovile svoje za-
družne hranilnice in posojilnice.
V Sloveniji so zadružne hranilni-
ce in posojilnice tudi povezane z
republiško zvezo. V Sloveniji je
516 hranilno-posojilnih odsekov,
na Hrvatskem pa okrog 400; ti
odseki so zbrali nad 750 milijo-
nov vlog. Hranilnice in posojilni-
ce kmetijskih zadrug so že bolj
razvita oblika zadružnega hra-
nilništva, ki se lepo razvija zlasti
v Sloveniji. Okrajnih zadružnih
hranilnic in posojilnic je zdaj v
vsej državi 94, kar pomeni, da še
ne delujejo le v 13 okrajih. Re-
publiške 2^'eze zadružnih hranil-
nic in posojilnic so že prevzele
nekatere naloge Narodne banke.
V nadaljnjem razvoju bi naj in-
vesticijske posle za kmetijstvo
prevzela od Jugoslovanske inve-
sticijske banke kmetijska banka,
ki bi bila nosilec investicijskih
kreditov pred Narodno banko.
Kmetijska banka bi dodeljevala
posojila po zadružnih hranilnicah
in posojilnicah. To se pravi, da
bi kmetijska banka izpopolnila
zadružno hranilništvo in posojil-
ništvo kot njegov vrh z investi-
cijskimi posli.
Kaj z ormoškim gradom?
Nedavno smo čitali v Ljudski
pravici članek pisca -mr pod na-
slovom »Usoda zapuščene grašči-
ne« v Ormožu, v katerem pisec
pravi, da so v ptujskem muzeju
zelo zaskrbljeni, ker ni denarja,
da bi poslopje popravili in ohra-
nili, niti nikogar ni. ki bi ga ku-
pil. Da bi grad rešili, kakor so
dornavskega in Štatenberg, je pi-
sec mnenja, da bi bil glede na
bližino železnice izredno primeren
za kakšno otroško zavetišče, va-
jeniško šolo, dom onemoglih ali
kakšno podobno ustanovo.
Zadnja leta gradu res ni nikdo
popravljal in sedaj obstaja res
nevarnost, da bo propadel. Če bi
v zadnjih letih ne bil zaseden, bi
sedaj bil že gotovo koristno upo-
rabljen. Za popravila so sedaj po-
trebni milijoni, ki pa jih nimata
niti ptujski muzej niti ormoška
občina.
Vse v redu, kar je -mr navedel
glede ormoškega gradu. Toda s
tem v zvezi nastane novo vpra-
šan.le, aH bi se stanovanjska stiska
s tako rešitvijo v Ormožu kaj
omilila? Prav gotovo ne, ker bi
vsaka ustanova, ki bi se naselila v
gradu, stanovanjsko krizo še po-
večala. Z njo bi namreč prišlo v
Ormož več ali manj uslužbencev,
ki bi, vsaj sprva, hoteli stanovati
v mestu in ne v gradu. Pomisliti
je treba, da v Ormožu niso gra-
dili takrat, ko je to bilo možno še
z dokaj nizkimi stroški, da niso
zgradili niti za občinske urade,
čeprav so to ob izvolitvi novega
odbora v pozni jeseni 1947 sma-
trali za eno najvažnejših nalog. V
to novo zgradbo bi naj preselili
vse ormoške urade, v njej naj bi
našle prostor tudi vse množične
organizacije ter sejna dvorana.
Na prvem zasedanju odbora je
bilo celo sklenjeno zgraditi nekaj
poljskih opekarn in izdelati 250.000
kosov opeke za to zgradbo. Na-
črti so bili tudi že pripravljeni in
celo razstavljeni v neki izložbi celo
leto dni, potem pa so neopazno
izginili, z njimi pa tudi misel in
volja do nameravane gradnje. Pri
tem je ostalo do danes. Karkoli bi
se takrat zgradilo, bi koristilo me-
stu in uradi občine ne bi sedaj
odvzemali prostora skromnemu
stanovanjskemu fondu, niti go-
stinstvu, kakor je to še danes. Ali
bi glede na vse to ne bilo pamet-
no, če bi občina adaptirala grad
za svoje sedanje in bodoče uradne
prostore? V gradu bi lahko bilo
tudi sodišče, pa tudi razne kul-
turne ustanove, n. pr ormoški mu-
zej, občinski arhiv itd To bi bila
ena stran rešitve, druga pa bi bila
v tem, da bi se izpraznilo več hiš
za stanovanje.
Na ta način bi grad zopet prišel
do veljave, ker bi bil polno izko-
riščen. ohranjen bi bil poznejšim
rodovom, bi adpadli stroški za
njegovo golo vzdrževanje. Klasi-
čen primer gospodarske in kul-
turne ohranitve gradu nam nudi
Murska Sobota, ki je tudi iz graj-
skega parka napravila vsem do-
stopen park za oddih delovnim
ljudem.	-k
Najprometnejh det Ormoža
Tudi v Ptuju nov način prizadevanja za zniža-
nje cen!
Gospodarske poslovne zveze so
bile ustanovljene, da iščejo in naj-
dejo tak način trgovanja, pri ka-
terem bi proizvajalec dobil za
svoj pridelek čim več, potrošnik
pa bi naj istega prejemal čim ce-
neje. Tak način trgovanja pa je
možen le. če se stroški trgovanja
čim bolj znižajo.
Pri analizi stroškov trgovanja
se je pokaralo, da bremene blago
v največji meri prevozni stroški.
Pri proučevanju te ugotovitve se
je pokazalo, da je možno stroške
prevozov znižati le, če je pre-
vozni park odgovarjajoč in če so
prevozna sredstva čim najbolje
izkoriščena.
Ravno ta poslednja ugotovitev
pa kaže, da lastna prevozna sred-
stva niso vedno naj ekonomične j-
ša.
Zlaradi tega je Gospodarska po-
slovna zveza v Ptuju sklenila
ustanoviti uslužnostni obrat, ki bo
vršil prevoze.
V to svrho je bilo kupJjenih
troje novih tovornih avtomobilov
GAZ, nosilnosti 3 tone, ki so se
pokazali ekonomični v pogledu
potrošnje goriva, kot izredno
okretni in sposobni za prevoze
tudi po slabih cestah.
Kupljeni avtomobili so že pri-
speli v Ptuj in bodo te dni regi-
strirani.
Istočasno bo ustanovljen v sklo-
pu Gospodarske poslovne zveze
samostojni obrat pod imenom
»PREVOZNIK«, ki bo vršil pre-
vozniške usluge po konkurenčnih
cenah ne samo za obrate Gospo-
darske poslovne zveze v Ptuju in
kmetijske zadruge, temveč za vse
interesente.
Pri tem si bo obrat »PREVOZ-
NIK« prizadeval kompletirati pre-
voze, izkoriščati prevozna sred-
stva v obe smeri in na tak način
čim bolj znižati prevozno ceno za
posameznega nalogodajalca.
Kdor torej želi cenen prevoz, se
naj sporazume s »PREVOZNI-
KOM« in kliče telefon 110.
Začasni poslovni prostori »PRE-
VOZNIKA« so namreč pri Gospo-
darski poslovni zvezi v Ptuju,
Rogozniška cesta št. 2, telefon
Ptuj 110.
"I. Z.
Kal vpliva poleg obilnega gnoienia na bogato
žetev?
Ko iščemo razlog za bogato le-
tino, pravimo, da je poleg obilne
količine gnojil, ki smo jih dali
setvi, še moralo nekaj drugega
vplivati, da je letina res izredna.
Kaj radi poudarjamo, da je to naš
uspeh. O slabi letini pa iščemo vse
mogoče razloge v upravičilo. Za-
radi tega ne bo odveč spregovoriti
o pomoči za obilno žetev, ki nam
jo daje priroda sama, brez našega
posega.
F'rvi naravni pomočnik letine je
voda. Voda je važen činitelj v
prehrani rastline. Ta topi rudnine
in gnojila v zemlji m jih raztop-
ljene prinaša po rastlini navzgor v
vse njene dele do zadnjega lista,
kjer se ustvarja hrana za vso
rastlino. Ves transport v rastlini
sami opravlja sok — voda. Brez
vode rastlina umre. S poskusi so
ugotovili količino vode, ki se po-
rabi v rastlini za proizvodnjo 1 kg
suhe materije (snovi: slama, zrno,
korenine pri žitarici itd.). Naj-
manj vode rabi proso in sicer 230
kg, koruza 400 kg. ozimna pše-
nica 550 kg, oves 597 kg vode za
tvorbo 1 kg suhe mase.
Voda koristi rastlinam le tedaj,
če je na razpolago v globini, v
katero segajo sesalne koreninice
rastline ves čas vegetacije, ko so
v ugodnem stanju tudi ostali »po-
močniki«, sonce svetloba in toplo-
ta. Preveč padavin ali visoka tal-
na voda škoduje rastlini ravno
tako kot trajna suša. Treba je ve-
deti, da je vsaki rastlini potreben
določen čas za rast v dobi enega
leta^ V tem času mora rastlina
zgraditi svoje ogrodje in seme,
gomolje, sadeže (da si zagotovi
^tomstvo). Zo to potrebuje sonč-
ne, svetle, tople dni, čim več ur
dnevno, tem boljše se izgradi, tem
debelejše je sadje, zrno, gomolji,
pa tudi rastlinsko ogrodje, zlasti
pri trajnih rastlinah (vejevje, de-
belen je debla, večanje koreninske-
ga sistema itd.). Nepovoljni po-
goji seveda manjšajo uspavanje
rastline in posledica je slabša le-
tina.
Voda je pravilno porazdeljena
tekom vegetacije, če so padavine
ugodno razporejene. Ugodne za
posamezne rastline pa so, če so
razporejene približno tako, kot jih
pozenela uporablja v času od apri-
la do septembra v mm:
Količina se nanaša na 1 ha po-
vršine za naše normalne pridelke.
Padavina 1 mm na 1 ha površine
da 10 kub. m vode, to je 10.000
litrov ali 33 polovnjakov po 300
litrov. Po prikazanem računu rabi
1 ha pšenice od aprila do julija
8250 polovnjakov vode. Na prvi
pogled ogromna količina. Vemo pa,
da pade pri nas letno 850 do 1100
mm padavin, torej povprečno 950,
v Mariboru že nad 1000 mm.
Podatki o količini vode, ki jo
porabi neka rastlina za svojo rast
in ustvaritev 1 kg suhe snovi, nam
pokažejo smer setve. Razumljivo
je. da se jemo za vodo zahtevne
rastline v krajih in na zemljišču,
ki ima že naravne pogoje za to in
obratno. Vsako tveganje je riziko
v uspehu. So pa seveda še drugi
činitelji, ki pokvarijo celotni na-
črt setve, če nastopajo enostran-
sko (suša ali preveč vlage).
Drugi naravni pomočnik je to-
plota. Toplota poganja stroje to-
varne za rastline. Minimalna in
optimalna toplota odrejata vsaki
rastlini življenjski prostor. Pozna-
na je najnižja toplotna stopnja
za nekatere rastline. Temperatu-
ra, v kateri rastline začno rasti,
je za rž, grah, lupino in deteljo
2 stop. C, za ječmen 3, za koruzo
za tobak pa 13 stop. C. Pri niž-
ji toploti rastlina neha rasti.
Poznana je tudi vročina, torej
najvišja stopnja toplote, v kateri
rastlina še raste: ječmen do 28.
pšenica do 30, oves in rž 52, gra-
horica in grah do 55, detelja do
37, mak do 38, vinska trta do 40
stop. C. Nižja ali višja toplota
negativno vpliva na rastline. Po-
znane so sicer toplotne zahteve
rastline za skupno množino to-
plote vse vegetacijske dobe, ven-
dar je ta toplota določena tudi za
dobo vegetacije.
Skupna poraba toplote je na-
slednja: ječmen rabi v vsej vege-
taciji 1750, rž laOO, pšenica 2100,
koruza 2800, proso 2300, vinska
trta nad 2800, oves samo 2100
stop. C. Ta skupna toplota vege-
tacijske dobe nad -1-5 stop. C od-
reja množino in kvaliteto žetve.
Čim več je toplote, seveda do ko-
ličine, ki je rastlini potrebna, tem
več se izgradi v rastlini, če je
brezhiben transpot (voda).
Meteorološki podatki beležijo
število pozitivnih toplotnih dni
(nad 5 stop. C) in sicer za Ptuj
povprečje 5 mesecev. Gradišče 6,3,
v Novi Gorici pa celo 10 mesecev.
To nam dokazuje, da lahko rastli-
ne v Ptuju rastejo samo 150 dni,
v Gorici pa 300 dni v letu.
Vendar pa omeji delovni dan v
Gorici silna vročina, ko rast in
razvoj rastlinstva zaostaja.
Tretji naravni pomočnik je pa
svetloba. Čim daljši je svetel dan
in odgovarjajoča toplota ter do-
volj vode, tem dalje časa lahko
rastlina raste.
Z dolžino naraščajočega dneva
opazimo, da rastline vidno raste-
jo. Z dneva v dan so večje, v ne-
kaj dneh žita prizorijo itd. Ra-
zumljivo je, da je efekt 12 do 14
urnega intenzivnega dneva v ju-
niju večji, kot je ta v aprilu z 8
do 10 urno svetlobo.
To so glavni, sedaj poznani po-
močniki v rastlinski proizvodnji.
V oblasti imamo kvaliteto seme-
na, agrotehnične mere, gnojenje
in odrejanje »pravilnega prosto-
ra«. Mnogo težav imamo z vodo,
toploto in svetlobo dneva. Vrtna
proizvodnja, ki dela na omenje-
nem prostoru, lahko že marsikaj
uredi glede toplotnih in vodnih
razmer. Ekstenzivno kmetijstvo
na obsežnih površinah tega ne
zmore. Ima pa v polni oblasti se-
tveni načrt. Odredi lahko setev
tistih rastlin, ki v danih pogojih
uspevajo, vse ostale, ki niso ne-
obhodno potrebne gospodarstvu in
njih žetve ne krijejo stroškov pri-
delave — se naj opusti. Vsako
opiranje na tradicijo, češ taka je
navada pri nas, ima lahko usodne
posledice za gospodarstvo.
PREBIVALCEM MESTA PTUJ
— PREDSEDNIKOM HIŠNIH
SVETOV!
Želeti je. da v počastitev
1. maja. delavskega praznika
vsega naprednega človeštva,
okrasimo okna s cvetjem in ze-
lenjem ter izobesimo zastave!
Od^r za predpriprave proslav
1. maja
(za liter, kg ali kos)
Čebulček 500, čebula (stara)
100, čebula (nova) 50, česen 120,
luščeni fižol 40—50, hren 100,
krompir 15, peteršilj 50—60, rde-
ča pesa 25, redkev 20, redkvica
10, por 30, solata berivka 100, so-
lata glavnata 100—150, rdeče ze-
lje 30. zelje v glavah 30, zelena
60, korenček 30—40, ohrovt 30,
koruza 35, pšenica 40, proso 30,
ajdova moka 60, koruzni zdrob
60, surovo maslo 500, zaseka 300,
mleko 30. smetana 140—160. sir
40—80, kokoši 400—500, piščanci
500, kozlički 500—700, jabolka 25
—30. jajca 10. mavrohi (gobe)
200, motovileč 200, ječmenova
kaša 80, regrat 150, domači kis 25,
mešano suho sadje 50.
Pojasnilo in popravek
v štev. 15 z dne 19. aprila na-
šega lista je na 2. strani pod
naslovom »V Ormožu je kradla«
objavljeni članek mogo«če dvo-
smiselno razumeti zaradi napake
»Marija« namesto »Marije« in
pravilno glasi:
Letos marca je v hotelu v Or-
možu prenočevala P. G. ir Za-
greba in si je ob tej priložnosti
prilastila dve rjuhi, brisačo,
prevleko za podzglavnik in vol-
neno odejo, last hotelskega pod-
jetja, poleg tega pa je odnesla
nekaj predmetov tov. MARI.TE
PAVLINIC, ki si jih je prej pri
njej izposodila za kratek čas.
Zago^'^rjala se bo 22. t. m.
pred ptujskim sodiščem.
Sodobno gospcdin stvo
Pravkar izšla 3. številka te stro-
kovne revije vas bo najprej se-
znanila z uredniškimi načrti glede
razširitve in vsebinske izpolnitve
lista in z rezultati prvega republi-
škega posvetovanja • pedagoškem,
zdravstvenem in gospodinjskem
izobraževanju in vzgoji staršev, ki
ga je Zveza prijateljev mladine
LRS organizirata konec februarja
v Ljubljani.
Vse naslednje strani revije na-
polnjujejo. kakor zmeraj, daljši
ali krajši praktični nasveti za ra-
cionalizacijo gospodinjstva. Teht-
nemu prispevku o nakupovanju in
o nujnosti, da v socialistični druž-
bi potrošniški sveti postavijo pro-
izvodnji svoje zahteve glede kva-
litete proizvodov, slede praktična
navodila za prenašanje težjih
bremen, bodisi večjih polnih lon-
cev bodisi kangel za vodo oziroma
mleko, poleg opisov so objavljene
tudi slike.
Revija nas tokrat seznanja še s
posebnimi lonci za hitro in gospo-
darno pripravljanje sadnih so-
kov, ki jih bo začela v kratkem
proizvajati tudi naša industrija.
Razen tega, da bomo s takim pri-
pravljanjem sokov prihranili 80%
časa, bomo lahko pijačam šele tik
pred uporabo dodali sladkor.
Naslednji prispevek govori o
prednostih posode iz jenskega
stekla in svetuje, kako je ravna-
ti, da jo bomo čimdalj ohranili.
Opisu sta priključena že preizku-
šena recepta za jedi, pripravljene
V tovrstni posodi.
Matere z manjšimi otroki bodo
z zanimanjem prebrale nasvet,
kako naj ukrojijo oblekici za 4-
letno in 2-letno deklico, da' ju bo-
do lahko dvakrat predelale, če bo
blago dovolj trpežno.
Kratkemu, kritičnemu poročilu
o razstavi Gostinske šole v Ljub-
ljani sledi strokovni članek o po-
menu zdrave pitne vode in o vlo-
gi vode v živilih. Vsem zaposlenim
ženam pa bodo zelo dobrodošli
jedilniki, ki vsebujejo samo na
hitro pripravljene jedi. Slede po-
trebni recepti.
Številko zaključujejo nadrobni
nasveti za domačo izdelavo suro-
vega masla in nasveti za rejo rac
— nesnic.
Kmetijska gospodarstva
bodo povečala In
obnovila nasade
Letos bodo porabila kmetijska
gosixxiarstva Dravinjski vrh,
Zavrč, Domava, Polje-Sobetinci,
Trnovski! vas in Cirkulane ter
Vinogradniško zadružno gospo-
darstvo Miklavž in Kmetijska
zadruga Juršinci nad pet in pol
milijona dinarjev sredstev iz
splošnega investicijskega sklada
za razširitev in obnovo nasadov,
pri čemer jim bo pvomagal
Okrajni ljudski odbor s prispev-
kom iz lokalnega kreditnega
©klada nad po'! milijona dinar-
jev s poroištvi za invesiticijska
posojila kmetijstvu.
PTUJ. 27. APRILA 1957
PTUJSKI TEDNIK
Stran 3
PTUJSKA KRONIKA
6. APRILA 1919. Tega dne je
začel v Ptuju izhajati pplitično
gospodarslci tednik i)Ptujski list<(,
ki je zagovarjaj načela Jugoslo-
vanske demokratske stranke. Izšli
so štirje letniki tega časnika, zad-
njo številko je tiskala Biankejeva
tiskarna 30. aprila 1922.^ Sprva je
bil glavni urednik prof. Anton
Sovre, nato nekaj časa kir. Franjo
Šalamun in končno dr., Tone Go-
sak. Spočetka je list izhajal na 4
straneh, pozneje pa na šestih.
Študijska knjižnica v/F4uju ima
vse štiri letnike tega tednika.
Uvodni članek 1. šibevilke je še
pod vplivom prve svrstovne vojne,
v kateri .so posamezniki odločali
o milijonih človeških' življenj. To-
ALI VESTE...
... da upostošeni ptujski kosta-
nji v drevoredih že poganjajo in
imajo nekateri že/ po dva, tri in
celo več listov.
... da morajo videti gledališki
biljeterji vednO' prvo predstavo
in se zato neprestano sprehajajo
po škripajočih se tleh — pred-
vsem v ložah.
... da prejemajo športniki Dra-
ve zadnje čase vedno več zadet-
kov, pa ne na loteriji, temveč na
igrišču. Prednjačijo rokometaši in
rokometašice, dočim nogometaši
igrajo tako, da v kolikor enkrat
dobro igrajo ali celo zmagajo,
prihodnjo nedeljo obvezno izgu-
bijo.
... da v ptujskih trgovinah po-
slovodje strežejo stranicam, kot da
je trgovina njihova lastnina, n.
pr.: tega blaga, gospa, pa jaz ni-
mam več na zalogi, imam pa tega-
le. Ali pa: to sem jaz kupil in
bom dobil prihodnje dni enkrat,
tovarišica, pri meni dobite to in
to blago itd. Delno so začeli po-
slovodje oponašati tudi pomočniki
in pomočnice.
Dovoljenje zdravniku
dr. Matifi Mrgoletu
Zdravniku dr. Matiji Mrgoletu
iz Ptuja je odobril Svet za zdrav-
stvo in socialno politiko pri ob-
činskem ljudskem odboru Ptuj iz-
vrševanje zasebne zdravniške
prakse iz splošnega zdravilstva
na sedežu zasebne zdravniške or-
dinacije v Ptuju, Bezjakova ulica
štev. 6.
Veleblagovnica Merkur
urejuje lokal
Veleblagovnica Merkur Ptuj
urejuje v Trstenjakovi ulici v
Ptuju trgovski lokal za pohi-
štvo, ki bo moderno urejen in
bo omogočil podjetju nazorno
razstavitev pohištva, za katere-
ga je moralo doslej uporabljati
neprikladne in tesne prostore
izpod gledališča.
ZGLEDNA
SKRB ZA TOVARIŠA
Frizerji iz sindikalne podružni-
ce obrtnih delavcev v Ptuju so
zbrali v svojih vrstah 3450 dinar-
jev prostovoljnih prispevkov za
svojega tovariša Zvonka Voršiča,
Vičavska pot 13, Ptuj, ki že več
let boluje in prejema le neza-
dostno invalidnino. Znesek so čla-
ni podružnice omenjenemu že iz-
ročili, da bi mu olepšali dneve ob
1. maju — prazniku delavske so-
lidarnosti, ki so ga tudi s to to-
variško gesto proslavili.
RECEPTURA JE DOMACA
V našem članku o novem pro-
izvodu v ptujski »Mlekarni« smo
navedli, da so strokovnjaki tega
obrata izdelali novo plastično ma-
so na bazi kazeina po pridobljeni
recepturi.
Naknadno pa smo izvedeli, da je
tudi receptura plod prizadevanja
domačih strokovnjakov, kar s tem
popravljamo.
da že med vojno se je začelo pre-
bujanje posameznikov in narodov,
ki so začeli zahtevati svoje pra-
vice. Začelo se je tudi socialno
gibanje, ki bo do dna preustrojilo
človeško družbo. Usoda Slovencev
se je tiste dni odločala v Parizu.
Poročilo v isti številki o uprizo-
ritvi Meškove zgodovinske slike
»Mati« v ptujskem gledališču pri-
ča o precejšnji kulturni razgiba-
nosti ptujskih Slovencev, saj so v
teku dveh mesecev v začetku leta
1919 šle čez ptujski oder kar štiri
gledališke predstave (Deseti brat,
Legionarji. Pri belem konjičku in
že omenjena »Mati«).
Prva številka omenjenega tedni-
ka nas tudi seznanja z uredbo o
prosti trgovini, ki je slabo vpli-
vala na gospodarske razmere tudi
v ptujskem okraju. Zaradi po-
manjkanja moke je zaprlo mnogo
pekarn svoje obrate. Vojni dobič-
karji so začeli špekulirati z moko
in jo ponujati po nedosegljivi ce-
ni. »Če je trgovina prosta, potem
mora vlada z vso odločnostjo na-
stopiti proti navijanju cen. Zdi se
pa, da vlada upošteva bolj koristi
vojnih dobičkarjev, ki so si na-
polnili žepe v vojni, pa si jih ho-
čejo polniti še naprej.«
Dnevni spored
za nedeljo, 28. aprila 1957
6.00—7.00 \eder nedeljski pozdrav —
mes ab 6.05—6.10 Poročila in vremen-
ska napoved. 7.00 Napoved časa, poio-
čila, vremenska napoved in objava
dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30
Radijski koledar in prireditve dneva.
7.35 Zabavne melodije. 8.30 Otroška
predstava — Herbert Ruland: Velika pot.
9.05 Pisan spored slovenskih narodnih
pesmi. 9.45 Se pomnite tovariši... —
Andrej Kovač: Izpolnila je nalogo. 10.15
Pokaži kaj znaš (javna glasbena oddaja).
11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35
Iffra zabavni orkester radia Ljubljana p.
v. Wilhelma Dumke. 12.00 Pogovor s po-
slušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spo-
red. 13.00 Napoved časa, poročila, vre-
menska napoved, pregled dnevnega spo-
reda in obvestila. 13.15 Zabavna glas-
ba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas.
14.00—16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo — vmes ob 15.00—15.15
Napoved časa, poročila, vremenska na-
poved in obvestila. 16.00 Uušan Kralj:
brez investicij (reportaža). 16.30 Glasbeni
mozaik. 17.30 Radijska igra — Eiseaireich:
Tako živimo in tako umiramo. 18.15 Ve-
seli zvoki. 19.00 Zabavna glasba, vmes
reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00
Malo od tu in malo od tam (pisan glas-
beni spored). 20.55 Josef Suk: Simfoni-
ja v C-molu „AZRAEL" (Orkester Češke
filharmonije dir. Vaclav Talich). 22.00
poved in pregled sporeda za naslednji
poved in pregled sporeda na naslednji
dan. 22.15 Povabilo na ples. 22.55—
23.00 Poročila. 22.15—23.00 UKV pro-
jcram: Nočni komorni koncert. 23.00—
24.00 Oddaja za tujino — na valu
327,1 m (prenos iz Zagreba).
SREDA, 1. MAJA
6.00—7.00 Prvomajski jutranji po-
zdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila
in vremenska napoved. 7.00 Napoved
časa, poročila, vremenska napoved in
objava dnevnega sporeda. 7.15 Himna
delu. 8.00 Reportaža s prvomajske pa-
rade T Beogradu in s prvomajskih pro-
slav po Jugoslaviji (skupna oddaja ju-
goslovanskih radijskih postaj). 11.00
Blaž Arnič: Simfonija dela. 11.30 Opol-
danski glasbeni spored (vedre melodije
iz orkestralne in solistične glasbe).
13.00 Napoved časa, poročila, vremen-
ska napoved, pregled dnevnega sporeda
in obvestila. 13.15 Lahka glasba. 13.30
Prvi maj nad žitnimi polji (oddaja za
kmetovalce). 14.00—16.00 Delovni ko-
lektivi čestitajo — vmes ob 15.00—
15.15 Napoved časa, poročila, vremen-
ska napoved in obvestila. 16.00 Pomlad
nad jaški živega srebra. 16.20 M'ed ru-
darskimi godbeniki. 17.00 Pesem nas
druži (pesmi raznih narodov). 17.30 Ra-
dijska igra — Odets: Kje je Lefty. 18-30
Pomladni zvoki (zabaven glasbeni spo-
red). 19,00 Čestitke za 1. maj. 19.30
Radijski dnevflik. 20.00 Pesem svobod-
nih ljudi sveta. 20.30 Prvomajski raz-
govori. 20.50 Sestanek v studiu 14 (re-
vija jugoslovanskih zabavnih in plesnih
ansamblov). 22.00 Napoved časa, poro-
čila, vremenska napoved in pregled spo-
reda za naslednji dan. 22.15 Zabavne
popevke raznih narodov. 22.55—23.00
Poročila. 22.15 UKV: Zabavne popevke
raznih narodov. 22.55 UKV: Poročila.
23.00—24.00 UKV: Igramo za ples. 23.00
—24.00 Oddaja za tujino — na valu
327.1 m (prenos iz Zagreba).
ČETRTEK, 2. MAJA
6.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslu-
ialcil (pester glasbeni spored — vmes
ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska
napoved. 7.00 Napoved časa, poročila,
vremenska napoved in objava dnevnega
sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski
koledar in prireditve dneva. 7.35 Za-
bavni glasbeni spored. 8.30 Za mlade po-
slušalce — Viktor Hugo: Gavroche (ra-
dijska priredba). 9.10 Učenje, pesem in
delo. (Ob 10. obletnici pevskega zbora
Srednje tehnične šole.) 10.00 Mojstri pi-
šejo glasbo o pomladi. Zdenek Fibich:
Pomlad, simfonična pesnitev. Robert
Schumaiin: Simfonija št. 1 v B-ditru „Po-
mladna". Aleksander Glazunov: „Pomlad"
iz baletne suite ,,Letni časi". 11.00
Prižgite ogîije, letala so blizu... 11.30
Polke in valčki. 12.00 Slovenski operni
solisti vam pojo . .. 13.00 Napoved ča-
sa, poročila, vremenska napoved, pre-
gled dnevnega sporeda in obvestila.
13.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
13.30 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo. 15.00 Napoved časa, poro-
čila, vremenska napoved in obv«$tiU.
15.15 Lepe melodije. 15.30 Kulturni do-
movi. 16.00 Zabavno popoldne, 17.30 Iz
jugoslovanske baletne glasbe. 18.00 Raz-
orožitev pred sodiščem (oddaja o pro-
blemu razorožitve, pripravljena v študi-
jih radia ZN). 18.40 Roška balada (pe-
smi na motiviko narodnoosvobodilne l>or-
be). 19.00 Zabavna glasba, vmes rekla-
me. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Če-
trtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.00 Igramo za ples in razvedrilo.
22.00 Napoved časa, poročila, vremen-
ska napoved in pregled sporeda za na-
slednji dan. 22.15 Novosti repertoarja
orkestra Radia Ljubljana. 22.55—23.00
Poročila. 22.15—23.00 UKV program:
Prenos iz programa I. 23.00—24.00 Od-
daja za tujino — na valu 327.1 m. (Pre-
nos iz Zagreba.)
Okrajno gledališče
v soboto, 27. aprila, ob 20. uri
J. B. Priestley: »NEVARNI
OVINEK«. Gostovanje v Lju-
tomeru. Abonma in izven.
V nedeljo, 28. aprila, ob 14.30
J. B. Priestley: »NEVARNI
OVINEK«. Gostovanje v Kri-
ževcih pri Ljutomeru.
PRI MIKLAVŽU
ZBIRAJO ZA ŠOLSKI MUZEJ
Osnovna šola Miklavž pri Or-
možu zbira gradivo 2ia domo-
znanstvo n. pr. star denar, stare
listine, staro orožje, stare knji-
ge, slike, stare noše in drugo in
je tamikajáíije učiteljstvo mne-
nja, da bi si šole uredile iz zbra-
nih predmetov majhen »šolski
muzej«, ki bo lahko dobro slu-
žil kot učni pripomo-ček pri do-
moznanskem pouku.
Ptujski modelarji se pripravljajo na zlet modelarjev na ptujskem
letališču 25. maja t. 1.
V Ormožu l3oclo жа obč. praznlR
OT VORi LÍ TRI MUZEJSKE ZBiRKE
Cesto slišimo kritične pripom-
be, da se v današnjem času
otvarja preveč muzejev, češ da
bo danes že vsak večji kraj
ime'1 muzej na škodo centralnih
muzejev.
Ce globlje preudarimo to
vprašanje, uvidimo, da je da-
našnje stremljenje po otvoritvi
novih muzejskih zbirk, vseh
najrazličnejših vrst, v dtihu po-
treb sodobnega človeka po ohra-
nitvi Vitega, kar tehnični na-
predek tako hitro spreminja. V
stoletju izrednih prometnih
ugodnosti se razvija tudi tujsiki
promet vedno bolj io bolj, za k)
si kraji prizadevajo, da bi iz-
letniku čim več pokazali. —
Vsi ti momenti, z željo, da
bi preteklo udejstvovanje člo-
veka na vseh poljih pokazali v
raznih muzejskih zbirkah: v
zgodovinsikih, prirodoslovnih,
tehničnih in društvenih, ki slu-
žijo izobrazbi mladega rodu in
za pospeševanje turizma — ro-
dijo iz leta v leto nove muzeje,
nove muzejstke zbirke.
To so tudi vzroki, da v Or-
možu otvarjamo za občinski
praznik 8. maja letos tri muzej-
ske zbirke, ki jih bo uredil
Mestni muzej v Ptuju na pobu-
do Občinskega LO v Ormožu.
ARHEOIX)ŠKA ZBIRKA
Ormož je mesto z bogato zgo-
dovinsko preteklostjo. Ze v bro-
nasti dobi je stala tam ilirska
naselbina, ki jo je odkrival lani
Mestni muzej v ï*tuju in s tem
dvignil ugled Ormoža ne le v
znanstvenem evetu, ampak tudi
zanimanje široke javnosti za
Ormož. Skoro nujno je bilo, da
v samem Ormožu arheološka
zbirka prikaže ormošiko ilirsko
nase'Ibino pred davnimi tri tisoč
leti, da bodo vsak obiskovalec
Ormoža in šolska mladina арк)-
znali originalne predmete iz ti-
stih dni.
Ormoška arheološka Zibirka se
bo še bogatila z najdbami iz
rimskih časov, saj je bilo tam
selišče tudi v rimski dobi in pa
nato novo, sedaj še nepoznano
selišie naših prednikov, ki ga bo
morda še tudi odkrila lopata.
KULTURNOZGODOVINSKA
ZBIRKA
Srednjeveški Ormož je bil s
svojimi prebivalci zapisan tujim
gospodarjem: salzburškim ško-
fom v 9. stol., ormoškim gospo-
dom v 13. stoletju, po 1. 1278 pa
Ha'b«buržanom, Pod ormoškim
gradom se je razvijale naselbi-
na, ki se omenja prvikrat v 13.
stol.
Ormož je s svojo okolico pre-
življal nemirne dni madžarskih
vpadov v 11. stol. in tudi po-
zneje, L. 1411 je bil v Ormožu
sedež deželne sodnije. V 14. stol.
je mest« v bojih z Madžari po-
sorelo. Nato je bilo tri leta
pod Madžari. Tedaj je ogrski
kralj Matija Korvin (kralj Mat-
jaž) postavil za mestnega po-
veljnika in posestnika gradu
Jakoba Sekelja, glavaria Rad-
gone iii Ptuja, ki je tudi po od-
hodu Madžarov ostal lasitnik or-
moškega gradu.
V borbi proti Turkom, ki so
prodrli v oi-moško okolico že
1. 1396 je postal Ormož najvaž-
nejša obrambna točka za Šta-
jersko. V 14. stol. so bili trije
turški vpadi v naše kraje, v
15. stol. pa eden.
Protestantizem je v Ormožu
igral veliko vlogo, ker sta se ga
oprijela ormoška graščaka Ja-
kob in Mihael Sekelji ter Jurij
Zrinjskî, ki je širil luteranske
kniige iz tiskarne Nedeljišče.
Za protireformacije во ormo-
ško graščino kupili katoliški
.grofje Pethe de Hethes (1. 1604),
ki so protestantizem zatrli sku-
paj s protireformacijsko komi-
sijo. V letih 1680—1683 je go-
spodovala v Ormožu in okolici
kuga, ki se je spet pojavila čez
11 let. Iz leta 1680 je bilo kužno
znamenje na trgu v Ormožu. V
16. stol. je Ormož dobil prvo
samostansko šolo, katero so vo-
dili frančiš'kani, ki so tam osno-
vali samostan 1. 1493. Jožef II.
je ta samostan 1. 1786 ukinil.
L. 1704 so mesto in grad zažgali
Kruci. Od 1. 1850 je bil v mestu
sedež okrajnega sodišča.
To obdobje zgodovine Ormo-
ža z okolico bo zastopala kul-
turnozgodovinska zbirka s sred-
njeveškim orožjem, slikami,
stilnim pohištvom in okrasnimi
predmeti, ki izvirajo iz ormo-
škega gradu.
ZBIRKA NOB
Tudi najstarejše in obenem
najveličastnejše obdobje naše
narodne zgodovine — dobo nem-
ške nacistične okiipacije, ki se
nanaša na ormoško občino, bo-
mo uvrstili v ormoške muzej-
ske zbirke. Ta zbirka bo orisala
najvažnejše dogodke iz kronike
narodnoosvobodilnega boja in
dejavnosti okupatorja pri nas.
MUZEJ V RAZPADAJOČEM
GRADU
Muzejske zbirke bodo name-
ščene v starem ormoškem gra-
du, ki je prav gotovo najpri-
mernejši prostor zanje. Mogoč-
na stavba iz fevdalnih časov bo
sprejela v svoje okrilje zsbirke,
ki bodo govorile obiskovalcem
o preteklosti prebivalcev ormo-
ške občine. Prav bi bilo, da se ta
lepa stavba, ki je v nevarnosti,
da jo uniči zob časa, očuva Or-
možu kot dragocen zgodovin-
ski spomenik, kot privlačna tu-
ristična točka. Z denarnimi
sredstvi, ki bi jih uporabili za
preureditev gradu v šolske na-
mene (dom gluhonemih, vajen-
ski dom), v zdravstvene namene
(dom onemoglih ali pd.) ali v
gostinske namene — bi si ohra-
nili ormoški grad. V treh sobah
pa bi še naprej domovala zgo-
dovina v obliki muzejiskih zbirk,
ki jih sedaj otvarjamo.
Cas je, da se zavzemamo za
ta zgodovinski spomenik in ga
rešimo pred propadom, ki ga je
načel in ga kakor bolezen raz-
kraja iz leta v leto vedno bolj
in bolj, stroški za popravila pa
naraščajo.	R. V.
Delo DPĐ Svobode Kidričevo
DPD »Svoboda« Kidričevo zelo
uspešno opravlja svoje kulturno
poslanstvo v tem delavskem cen-
tru po zaslugi njenega številnega
aktivnega članstva in še aktivnej-
ših funkcionarjev. 35-članski mo-
ški pevski zbor se pripravlja na
festival v Ptuju in je imel uspel
samostojni koncert v Cirkovcih.
Ne zaostaja godba na pihala pod
vodstvom kapelnika tov. Visterja.
V Kidričevem ni slovesnosti in
prireditve, na kateri ne bi sodelo-
vala, večkrat pa jo povabijo tudi
v Ptuj. V kratkem bodo tudi
godbeniki priredili samostojni
koncert, pozneje pa ga bodo tudi
ponovili drugod, kamor jih že va-
bijo. Pevski zbor in godba se tudi
pridno pripravljata na nastope ob
1. maju. Tudi o dramatski sekciji
se lahko pohvalno izrazimo. V Ki-
dričevem smo že gledali »Življenje
je lepo«, gostovali pa so tudi že v
Podlehniku in v Gorišnici. Vse
kaže, da bomo v kratkem videli
zopet nekaj novega. Za pionirje
pridno skrbi lutkovna sekcija, ki
pripravlja zabavo in razvedrilo
tudi za otroke iz Majšperka, Ma-
kol in drugih krajev.
Kot vsa društva ima tudi DPD
»Svoboda« Kidričevo težave, ki jih
mora premagovati. Njeni prostce-i
niso prikladni za vaje njenih sek-
cij, materialnih sredstev pa itak
ni nikdar za vse potrebe, cepw^v
ima svoj kino. Tudi ta ni vedno
donosen, najmanj pa pri slabo
obiskanih kinopredstavah, za ka-
tere je premalo propagande. Sko-
raj vsa kina skrbijo za propagan-
do svojih predstav po našem lo-
kalnem časopisu, kina Kidričevo
pa med njimi še vedno ne najde-
mo. Kot drugod imajo svoje re-
dne gledalce — večinoma mladino
kovbojski in njim podobni filmi,
ki na svoj način razvnemajo že
itak vročo kri mladih posnemal-
cev raznih scen, za katere je oko-
lica Kidričeva dokaj primerna.
Upamo, da bo DPD »Svoboda«
Kidričevo v bodoče deležna še
večje opore in razumevanja pre-
bivalstva iz Kidričevega in pred-
stavnikov oblasti in množičnih
organizacij zlasti takrat, ko si sa-
ma ne more pomagati in da se bo
za njeno delo in probleme v bo-
doče tudi več kot doslej zanimali
organizacija ZKS in SZDL.
Odpadki, smeti ter ptujska kanalizacija
(Nadaljevanje)
Če рк) tem uvodu preidemo na
konkretno situacijo v Ptuju in v
ptujskem okraju, kaj lahko ugo-
tovimo, da je bilo pri nas v dol-
gih desetletjih prav malo storje-
nega in da je stanje v tem oziru
še zelo primitno. Večina hiš in
poslopij je iz prejšnjih stoletij,
nekatere celo iz srednjega veka
in zelo malo je bilo na samem
mestnem področju zgrajenega v
20. stoletju, če izvzamemo zad-
nja leta. Zato se ne moremo ču-
diti, če so vse hišne sanitarno-
higienske naprave skrajno po-
nianjkljive ali defektne.
Ptuj ima 1103 hiš z 2568 stano-
vanji, od katerih 145 nima niti
kuhinje. Vodovod ima le 271 sta-
novanj — to so hišni vodovodi —
ali 11,44в/в stanovanj. 122 stano-
vanj s kopalnicami, ali 5,15"/e.
Stranišča so na raz{X)lago le v
1141 stanovanjih, to je v 48,18®/».
Od teh stranišč je res higienskih
23" o, ker imajo avtomatične
[zplakovalne naprave, najmanj
30®,e stranišč pa je absolutno ne-
higienskih in bi jih bilo potrebno
cimpreje asanirati. Tudi dvorišča
v skrajno slabem higienskem
stanju. Ne samo da se neredno
čistijo in da se tam kopičijo ne-
pokriti odpadki smeti in odplake,
temveč so tudi eventuelno obsto-
ječi receptorji za nje že dotraja-
ni, razpokani, odprti, premajhni,
grajeni iz slabega in neprimerne-
ga materiala, večinoma neprimer-
no locirani, n. pr. tik ob kuhinj-
skem oknu, ali ob hišnem vod-
njaku itd., ki so večinoma zida-
ni, slabo zaščiteni. Tako se iz re-
ceptorjev širi smrad, privablja
mrčes in golazen, ob deževnem
vremenu pa izplakuje nesnaga v
neposredno okolico, ki z deževni-
co pronica v tla in z njo even-
tualno razne patogene klice, ki
okužujejo podtalno vodo. Zato m
čudno, če je od vseh ptujskih
vodnjakov nad 90®/« okuženih ali
vsaj manj primernih, tako da vo-
da ni priporočljiva za uživanje.
Skupno je 113 privatnih vodnja-
kov, od katerih so le redki beto-
nirani in higiensko grajeni in 8
javnih, ki so v nekoliko boljšem
stanju.
Tudi greznice so v slabem sta-
liju. Na mestnem področju je
skupno 521 greznic. Nekatere so
stare že več stoletij, so iz sla-
bega materiala in razpokane, da
podtalno vodo, ki jo okužujejo.
Kako nevarno je to za zdrav-
stveno stanje, je razvidno iz dej-
stva, da izloči vsak človek letno
400 milijard klic z iztrebki, toda
preračunano na število prebival-
stva v Ptuju letno 3500 biljonov
klic (t. j. 7000 1), t. j. ca. 17—20
litrov dnevno, kar je zaradi ne-
znatnosti teh klic že precejšnja
masa.
Kovinska, lesena ali betonska
smetišča imajo le redke hiše in v
kolikor obstajajo, se smeti In od-
padki vse premalo odvažajo. Zato
bi bilo vsaj za mesto Ptuj po-
trebno v dog lednem času uvesti
kovinske 20—30-litrske posode z
rednim odvažanjem.
Največji in najtežji problem pa
je vprašanje mestne kanalizacije.
Sedanja kanalizacija je le par sto
metrov dolga, nekoliko obnovlje-
na stara rimska naprava, ki je zi-
dana z opeko ter je razpokana.
propustna, da se na široko oku-
žujejo vse okolne podtalne vo-
de. Tudi je v teh neprimernih ka-
nalih leglo številne golazni, ki je
v sedanjih pogojih ni mogoče
uničiti.
Ta problem so začeli proučevati
že 1905. leta. 1913. leta so izde-
lali že projekte za vodovod in
kanalizacijo, ki pa zaradi vojne
niso bili realizirani. 1933. leta je
izdelal načrt ing. Maček, ki so ga
pristojne gradbene komisije tudi
odobrile, vendar do izvršitve ni
prišlo. Pred vojno je bil izveden
le kanal od sedanjega ljudskega
odbora do obstoječe kanalizacije
in nekaj manjših kanalov blizu
obrežja Drave. Vsa ta dela so bi-
la Izvršena nesistematsko in pri-
mitivno. Takoj po vojni je hotela
ljudska oblast odločno rešiti to
vprašanje, vendar se je z rešitvijo
odlagalo zaradi velikih investicij-
skih stroškov predvidene kanali-
zacije in velikih potreb na drugih
področjih. 7. II. 1956. 1. je bil iz-
delan in odobren podroben načrt
ptujske kanalizacije. Gradilo naj
bi se v 4 etapah od 1956—1959.
leta. Predvideni stroški bi skupno
znašali 157,226.300 din. Najdražje
bi bile čistilne in prečrpalne na-
prave, ki so predvidene v zadnji
etapi.
Ni mogoče dovolj poudarjati hi-
gienske važnosti čimprejšnje iz-
gradnje in njen ogromen pomen
za zdravstveno varnost prebival-
stva.
Prav take važnosti je tudi na-
peljava vodovoda. Vendar je pri
teh izvedbah primerna graditev
kanalizacije, nato šele vodovod,
ker morajo biti vodovodne cevi
položene iznad kanalizacije, da se
ne bi ob podtlaku ali sesanju vo-
dovodna voda okužila ob eventu-
alni okvari in propuščanju kanali-
zacijske napeljave.
Posebno pereč problem je tudi
okuževanje Grajene z odplakami.
Grajena je potoček, ki ima zlasti
v sušnih razdobjih izredno malo
vode, zato je tudi njena prečišče-
valna sposobnost zelo majhna,
gotovo pa absolutno premajhna
za sedanjo ogromno preobreme-
nitev, saj se ob vsem njenem to-
ku odpirajo številni kanali in jar-
ki, ki jo okužujejo. Sem spuščajo
odplake bolnišnica, novi bloki.
Ljutomerska ulica, novo naselje,
naselje ob tekstilni tovarni in
barvarni, naselje na Tratah itd.,
da se odplake naslagajo ob njenih
bregovih in na dnu struge ter tam
gnijejo ter zasmrajujejo ozračje
in okužujejo okolje. Nerazumljivo
je, da se je občinski ljudski od-
bor odločil, da bo še nadalje zi-
dal, odn. dovolil zidanje v Novem
naselju, dasi tam absolutno niso
podani nikaki higienski pogoji,
zlasti pa, ker od tam ni mogoča
kanalizacija drugam kot v Graje-
no, ki pa odplak iz navedenih
razlogov ne more sprejeti.
Nadaljnji problem je vprašanje
čistilne naprave ptujske bolnišni-
ce. Stara naprava se je že davno
pokvarila zaradi nepravilnega
vzdrževanja. Jasno je, da so od-
plake iz bolnišnice v neprečišče-
nem in nerazkuženem stanju re-
sno nevarne za zdravstveno sta-
nje mesta in okolice, ker obstaja
potencialna nevarnost epidemič-
nih infekcij. Iz tega razloga je pa
nujno potrebno, da se čistilna na-
prava čimpreje zgradi. Zadnji
projekt je zavrnila republiška ko-
misija za revizijo projektov in je
bil Izdelan baje že nov načrt.
Okrajna sanitarna inšpekcija je
izdala odločbo, da se čistilna na-
prava v toku tega leta dogradi
ter tako lahko upamo, da bo ч^зај
ta problern letos ugodno rešen.
Stran i
PTUJSKI TEDNIK
Vri'J. 27 APRILA ISffT
O borki Mileni
Prav je. da ss za 1. maj. za
praznik delovnih ljudi spominja-
mo vseh tistih, ki so se odločili,
da bodo svoje življenjsko delo
posvetili ix)rbi /a pravice delav-
skega razreda.
N4alo je bilo do spda^j napisane-
ga o Mileni — učiteljici Mileni
Pctovar, poročeni Berce, ki se je
rodila leta 1914 v Ivanjkovcih pri
Ormoini. Poznala sem jo zelo do-
hro. Bila je nenavadno razgiliano
dekle z bogatim duševnim življe-
njem, ki je postala vzorna revo-
lucionarka v vrstah predvojne ko-
munistične partije pri nas. Več-
krat sem si že očitala, da nisem o
njej napisala prav ničpsar, kar bi
bila moja dolžnost, saj sem jo
poznala kot malokdo. Bila je moja
prijateljica, moja sošolka. Skupaj
sva stanovali v Mariboru., ko sva
hodili na učiteljišče. Preživeli sva
skupaj veliko veselih dija.ških ur.
Ko sem si iskala svetovni na-
zor, ogorčena nad krivicami kapi-
talistične družbe in nad me.ščan-
.чко in malomeščansko miselnost-
jo. ki je častila denar in visoke
službe — sem ga našla preko
mladih ptujskih komunistov v
marksizmu-leninizmu. Takrat sem
bila na učiteljišču. Mileni sem po-
sredovala svoje novo naziranje o
pravični družbi, o vrednosti de-
lavskega razreda, ki ga je potreb-
no dvigniti Iz zaostalosti in začeti
brezkompromisno borbo za njego-
ve pravice, za nov socialistični
družbeni red.
Milena se ni tega nazora okle-
nila: .samo v globokem prepričanju
o njegovi veličini, kakor sem se
jaz, ampak je postala ena naj-
boljših pobornic za izvedbo pro-
grama komunistične partije pri
nas.
Mileno so hitlerjevci ustrelfii v
Mariboru 2. X. 1Q42. Dva dni za
tem so mene aretirali v Ljubljani
italijanslci fašisti. O njeni usodi
sem zvedela šele po vrnitvi iz
Italije avgusta 1945. Od tedaj na-
prej sem čutila dolžnost, da se
oddolžim spominu svoje vzorne
prijateljice. Tega pa nisem storila.
Zakaj? - ■ . " -------,
Samo zato, ker sem se zavedala,
da pero v moji roki ne bo moglo
pokazati Xîilene take, kakor je
bila v resnici, tako velike, tako
hrabre in dobre. To je bilo moje
opravičilo, ki me je potolažilo, ki
mi je branilo, da sploh kaj pišem.
Pred nedavnim pa sem sprejela
pismo tovarišice Prizmic Marije iz
Murske Sobote, v katerem me je
spomnila, da je vendar naša dolž-
nost, dolžnost predv-sem tistih, ki
smo Mileno poznali, da o njej kaj
napišemo.
Tudi sedaj vem. da bom vse
premalo napisala, posebno še zato,
ker .so .se najine poti z Mileno
križale, že nekaj let pred izbru-
hom vojne. Ona je odšla v Prek-
murje, jaz pa na Ptujsko polje.
O njenem delu po tem času vem le
nekaj površnega iz pripovedova-
nja drugih.
Njeni tovariši tia revolucionarni
poti so mi povedali, da je zelo ak-
tivno delala pri »Učiteljskem po-
kretu«, ki je stremel za samoiz-
obrazbo učiteljev, ki naj bi uve-
del življenjsko šolo in podrl sta-
re vzgojne sisteme. Novo vzgojeni
mladi rod bi moral kritično gle-
dati na dogajanja doma in v sve-
tu ter znati sam kovati svojo
usodo,
TABOR V PREKMbRJU
Milena je organizirala neke šol-
ske počitnice (menda leta 1939)
tabor v Lipovcih v Prekmurju.
Nad 50 deklet, večina visokošolk,
naprednega duha — se je vselilo
v šolo, kjer jih je gostoljubno
sprejel šolski upravitelj Gumilar
Franjo. Naloga tabora je bila, za-
četi s preobrazbo vasi na polju
higiene in izobrazbe.
Dekleta so hodila na polja in
pomagala kmetom pri delu, po
domovih so prav tako pomagala
pospravljati, prati, kuhati in ne-
govati otroke. Nekega dojenčka,
ki je propadel zaradi slabe nege,
so vzele v šolo, kjer se je v dveh
mesecih tako razvil, da je bil
materi v ponos. Prirejale pa so
tudi predavanja o vzgojnih, zdrav-
stvenih, gospodarskih in drugih
vprašanjih. Med predavatelji so
bili dr. Potrč Otmar, zdravnik,
Liška Janko, profesor v Murski
Soboti, Miško Kranjec, pisatelj z
Velike Poiane, Kovač Štefan, ju-
rist iz Maribora in dr. Skerlak
Vladimir, jurist iz Maribora, dr.
Tivadar, takrat študent medicine
iz Sobote in Kardoš Ali.
V vas je tabor prinesel novo
življenje. Ljudje so bili presene-
čeni nad pridnostjo mladih de-
klet, ki so žrtvovale počitnice za
kulturni dvig vasi.
Delo pa ni šlo od rok tako
gladko, kakor bi si dekleta žele-
ia. Nazadnjaki, predvsem kleri-
kalni tabor, je postal vznemirjen.
Iz banovine je prišla komisija, ki
je začela raziskovati taborno delo.
Ko so dekleta delila letake z na-
vodili o nogi otroka in pixlobne
vsebine, so prišli v šolo žandarji,
kjer so zasliševali ter preiskovali.
Ker je bil okrajni glavar v Dolnji
t.endavi zadovoljer z idejo tabor-
ništva, ki bi naj dvignila našo vas,
je zagovarjal tabornice. Zato so
ga premestili v Novi Sad.
Milena je dopisovala v napredne
liste, pridobivala je v učiteljskih
vrstah nove pristaše komunizma
in skrbela za samoizobrazbo uči-
teljev v svoji okolici. V organiza-
ciji »Učiteljskem pokretu« pa je
bila v Prekmurju med najsposob-
nejšimi voditelji. Poročila se je z
inženirjem Poldetom Bercetom iz
Središča, ki sta z roko v roki de-
lala za program Komunistične
partije.
DOBA OKUPACIJE
Ko je k nam vdrl nemški faši-
stični okupator, je Milena z mo-
žem začela neustrašeno priprav-
ljati ljudi na odpor proti okupa-
torju. V okolici Središča, kamor
je odšla iz Prekmurja, in v Sre-
dišču samem je bilo veliko na-
prednih ljudi, zavednih narodnja-
kov, ki so se oprijeli narodno-
osvobodilnega gibanja. Med ne-
ustrašenimi organizatorji OF je bil
tudi Kerenčič Jože iz Jastrebec.
Sestankov so se pridno udeleže-
vali. Milena je organizirala zbira-
nje potrebščin za partizane poti
geslom: »Za izseljence«.
Dne 1. novembra 1941 je bila
.skupina voditeljev OF v sreclišUem
predelu aretirana na sestanku za-
radi podlega izdajstva. Kerenčiča
so ujeli pri Pesnici. Milena in
Polde sta se f>o izdaji umaknila
na Moto k Rajhovim. Hotela sta
v Štrigovo k sorodnikom, toda
premislila sta se in se vrnila v
Središče, kjer so Poldeta aretirali
15. decembra 1941. Ustrelih so ga
v Mariboru 30. marca 1942.
NJENA POSLEDNJA PISMA
Kmalu za možem so aretirali
tudi Mileno. Odpeljali so jo na
Bori, pozneje pa v Maribor, kjer
je morala v smrt. za vse, kar je
dobrega storila v življenju za svoj
narod, za preprosto ljudstvo. Dne
2. oktobra 1942 so streli pretrgali
nit njenega mladega življenja,
njenega nesebičnega srca in bi-
strega duha.
Pred mano ležita prepisa nje-
nega poslednjega pisma, ki mi ga
je baš danes poslal tov. Vitori
Srečko, šolski upravitelj v Sredi-
šču, za kar se mu zahvaljujem, v
svojem imenu in v imenu čitate-
Ijev našega lista, ki bodo preko
ponatisa spoznali poslednje izra-
žene misli in čustvovanja naše
Milene, borke za srečnejšo bodoč-
nost nas vseh.
Ptsmj je sprejela mati njenega
moža. Na pismu ni datuma in sr
glasi:
>jl\er ne vem, kaj bo z menoj,
bi .te vam rada malo obširneje
oglasila. Mogoče bom šla za svo-
jim Poldetom, mogoče pa za naiio
lojziko. Pripravljena sem na rse.
Ne bom težko umrla. Zdi se mi,
da me tam čaka Polde in bova
potem mirno spala in se nikdar
več prebudila. Saj moje zdravje
je takšno, da za življenje nisem
več mnogo sposobna. Mati, mnogo
mislim na Vas, saj sem pri vas
preživela svoje najsrečnejše ure,
pa prehitro je padla bomba v na-
so sredino in naše gnezdo je raz-
de jemo. Ko mislite na nas tri, mi-
slite na naše lepe dneve in tolažite
se, da smo vseh krivic in težav
rešeni. Če smo Vas kedaj žalili,
nam oprostite. Imeli smo tudi mi
.fvoje skrbi in smo bili včasih nit ni.
Vedno sem upala, da bo Vam
Ivanka stala zvesto ob strani. Za-
nesem se tudi na Jožeta. Vi pa,
mati, le skrbite za sebe. Delujte
toliko in kuhajte si kolikor mo-
rete, da si zdravje ohranite. V.se
moje stvari so Vaše, Poldetova
obleka pa Jožetova. Z denarjem in
zlatnino pa si lajšajte Vaše živ-
ljenje. Kar ste mi prinesli na
Bori, odnesite vse k sebi in vse
je pri stricu. Lepo pozdravim stri-
ca in Lojziko in vse. Bila sta zelo
dobra zame. Naj bosta zdrava in
čvrsta. Za Vas mislim, da je naj-
bolje, da ostanete doma. Tu in
tam si vzemite dopust in peljite
se v Graz. Doma si nekoga vze-
mite, da ne boste sami. Ko boste
razpoloženi, idite k teti Aniki.
Njej se tudi zahvaljujem in jo
toplo pozdravljam. Povejte tetici
Aniki! Z njo skupaj napišite pi-
smo našim v Beograd, in pripišite
zraven, kar sem .spodaj napisala.
Draga mati! Bodite čvrsti, po-
zdravite Ivana, Albino in Jurčeka.
Ivani se lepo zahvaljujem in jo
srčno pozdravljam. Vas pa prisrč-
no pozdravlja
vaša Milena«
Na drugem listu je pisala:
»Ljuba mati, žalostna sem, da
morate sprejeti tudi od mene tako
pismo — ne bodite žalostni. Iskre-
na Vam hvala za vso Vašo ljubo
skrb in ljubezen! Ostanite zdravi!
Spomnite se včasih na naju in na
naše najsrečnejše dni, ki smo jih
skupaj preživeli. Moje poslea-
nje pozdrave sporočite tudi mo-
jim domačim v Beogradu.
Naj mi oprostijo oni, kot tudi
Vi, če sem jih kedaj razzatila.
Mnogo sem mislila na vse, naj ži-
vijo srečni! Pozdrave posebno
vsem našim malim, naj se naju
.včasih spominjajo. Iskrena hvala
za dobroto tudi stricu in Lojzi.
zelo sta bila dobra za mene.
Dragi atek in vsi ostali!
Mislim, da se ne bomo več vi-
deli, ker bom šla najbrž skoraj k
svojemu Poldeta in rnamiki. Moje
srečr.o življenje je bilo končano
30. marca. Zato sedaj ne bom tež-
ko umrla. Saj sem ostala čisto sa-
ma. Vsi pa živite srečno in zado-
voljno in doživite zdravi in čvrsti
mir. Atek, radi mene ne bodi ža-
losten. Ciril in V last a, bodita sreč-
na. Vašim malim želim lepšo bo-
dočnost. Včasih se me spomnite.
Ateka, brate in sestre, svakinje in
svake, male vnučke iskreno po-
zdravlja in poljublja
Vaša Milem«
Tako se je poslovila od svojcev
borka Milena, med mnogimi, ki so
junaško umrli pod streli zločin-
skega okupatorja.
Svoji dragi prijateljici — borki
Mileni v spomin še to: Želim, da
bi bilo veliko ljudi, ki bi tako lju-
bili svoj narod in delovno ljud-
stvo, kakor si ga ljubila Ti, ki bi
bili pripravljeni toliko žrtvovati
zanj, kakor si žrtvovala ti, Mile-
rn!
"'ojic Vid?
List iz kronike Srediike
Kljub temu pa so se zopet
pojavili razni spori in prepiri.
iS ovi ^raš'čak, vnuk prejšnjega,
je začel po starem izkoriščati in
zatirati Sredi£-5ane. Zopet -so
prihajali vojaki v Središče ru-
bli in plenit, tržani pa so
¿tavijah p-ritožbe in se vztrajno
borili proti krivicam in nasi'iju.
iaS8: O binkoštili je na sejmu
uki-adla neka ciganka prodajalcu
platna Čakovca devet goldi-
narjev. Kmalu so jo prijeli in
zaprli v občinsko hišo. Ormoški
graščak je hotel imeti tatico še
i.sti dan, čeprav je bila navada,
da izročijo hudodelca ormoški
sodniji na središki meji šele
tretji d Fin. Obenem pa je tatico
zahtevala tudi sodnija iz Ča-
kovca. Ko je središki župan pri-
šel v tej zadevi na posvet v
Ormož h graščaku, ga je ta .igra-
bil in mu lastnoročno primazal
neka,i gorkih zaušnic, nato pa
zgrabil še za palico in neusmi-
ljeno mJatil po prestrašenem
županu. Nato je dal njega in
njegove spremljevalce vtakniti
v smrdljivo luknjo.
Ko so Srcidiščani zvedeli, kaj
sc je v Ormožu zgodilo, so že
hoteli z orožjem udariti proti
Ormožu. Tedaj pa so se župan
in tržani vmili domov ter za
nekaj časa pomirili razdraženo
ljucLstvo.
1698: Veliko veselje je to po-
mlad zaviadalo v Središču. De-
želni glavar Jurij Stubenberg je
namreč razsodil v dolgotrajni
pravdi, da mora ormoiäki gra-
Ščak Franc Anton Pethe povr-
niti Središčanom vso prizadeja-
no škixlo.
To f?e je tudi zgodilo, čepe-av
i«? je grof na vse pretege branil.
Seveda se je maščeval nad Sre-
diščani na drug način: nalagal
jim je vsako\'Tstno tlako in po-
šiljal svoje središke podložnike
delat na najbolj oddaljene vino-
grade Pri tem jih je silno stro-
go nadzoroval in za vsako ma-
lenkost neusmiljeno kaznoval.
Ni čudno, da sta se v zatira-
nih in ^-ctoodOijubriih tržanih
kupičiia gnev in so-vraitvo ter
želja po maščevanju.
Tudi ta čas je končno na-
počil.
GRAŠČAK ZBEŽI ~ GRAD
GORI...
1704: V začetku februarja je
nenadoma vdrla v Središče ve-
lika množina krucev, ki so ta-
borili na ogi-ski strani v Nede-
Ijišču. Vseh skupaj jih je bilo
več tisoč, pešcev in konjikov.
Večinoma so imeli puške in sab-
lje, nekateri pa le nataknjene
kose in gnojne vile a'li sekire
ter bate, brez vsake vojaške
oprave.
Od Središčanov so najbolj bo-
ječi (in bogati) hitro pobegnili
proti Ormožu in Ptujtr, nekaj
največjih junakov .«e je s¡kupno
z nekaterimi svoje vrste iz Lju-
tomera, Ormoža in Velike Ne-
delje umaknilo celo v Ruše pod
Pohorjem, kjer so ostali mesec
dni, dokler se niso kruci umak-
nili iz Štajerske.
Ostali tržani so bili žrtve ne-
nadnega okupatorja in so se
rešili le tako, da so se pridru-
žili krucom na pohodu proti
Ormožu.
Tako ise jim je nudila sija.ina
nriložnost, da se pošteno maSču-
iejo nad osovraženim ffrašča-
kom in ormoškim gosnodom, ki
jim je v dolgih desetletjih pri-
zadel toliko gorja.
Ormoški graSčak grof Franc
.Anton Pethe je tik pred napa-
dom na Ormož pravočasno po-
begnil v Ptui in si tako rei^il
glavo. Кп-Јсг so vdrli na grad,
£га onu^tošili in oplenili. nato
ninnili še v me^rfo in končno
me<;to in grod zažgali. V neka i
nrah ic stra.<pTi požar uničil ve-
lik del Ormoža.
Središčani pa ^o kot nepro-
ctorolini zavezniki krucov praz-
novali zmasc'í'iavje.
\ffiueini ^rVii-«- T- I>f,,;r.
za arhivski teden 1957.
Deset osnovnih pravil, ki so veljavna za vse
dežele
K.Ai PRIČAKUJEJO OTROCI
OD SVOJIH STARŠEV
Naj povemo takoj v začetku,
da so ta pravila razultat velike
ankete, zd katero je dal pobudo
angleški učitelj in pií^atelj dr.
R. F. Ilertiz in pri kateri je so-
delo^'aio sto tisoč o t-rojj v staro-
s-ti od 8 do 14 let. Ti otroci £0
bili iz raznih držav in raznih
delov sveta.
Nič manj kot 26 tisoč otrok
se je v svojih odgovorih na po-
sebnih vprašalnih polah prito-
ževalo nad prepirljivostjo svo-
jih staršev. РоЗо\пса vseh otrok,
k; imajo brate ali sestre, je za-
htevalo, da bi bili starši do vseh
otrok enako ljubeznivi. Veliko
otrok je v svojih zahtevah po-
udarjalo naj bi jim dajaü star-
ši več denarja za njihove ma-
le izdatke. Dr. Hertz ugctavlja,
da s-o otroci ocenili fvoje star-
ce po naslednjih vidikih: popol-
ni starši — 400, odlični starsi
• 4500, zelo dobri starš j —
23.000. dobri starši — 70.000,
brezbrižni starši — 2000, nepra-
vični starši — 1500 in brezsrčni
starši — 54.
Objavljamo deset »zlatili« pra-
vil ki jih je na osno\d zbra-
nega gradiva zbral dr. Hertz in
ki naj bi bila veljavna Zd vise
dežele.
1.	starši naj se nikoli ne prič-
kajo vpričo otrok;
2.	starši naj vse svoje otroke
enako ljubijo;
3.	.svojim otrokom naj se
starši nikol, ne zlažejo;
4.	med starši naj vlada strp-
nost;
5.	med starši in otroki naj
viada tovdrišt\'o;
6.	prijatelje svojih otrok naj
pozdravljajo starš-; v hiši kot
dob-rodoele goste;
7.	starši na vedno odsovore
na vprašanja svojih ouok,
8.	starši naj nikoli Пе kaznu-
jejo ali karajo svoje otroke
VTTičo sosedovih otrok;
9.	dobre lastnosti otrokovega
značaja naj bi starši upoštevali,
slabih pa naj ne bi preveč po-
udarjali;
10. S'tarši naj bi b^U v svoji
naklonjenosti ali razpoloženju
zmemi in naj se ne bi zaleta-
val: iz ene skidjnosti v drugo.
Partizanska tiskarna
v Muretincih
Tisk ima pomembno vlo^o,
zlasti še v voj-nem času.
Gre Za to, kako je ljud-
stvo poučeno o ciljih in name-
nih oibeh vojnih taborov. Oba
tabora namreč veliko pišeta in
govorita, da se borita za blagi-
njo ljudstva. Kdo ima prav?
Grabežljivi hitlerjanci no hoteli
zasužnjiti ves svet, da bi zanje
delal. Ta grdi namen so spret-
no prikrivali. Celo mučenje in
pobijanje najiboljših sinov in
hčera slovensikega naroda so
skušali opravičiti pred Ijud-
,stvo»n s trditvijo: - Pobijamo jih
zato, ker so sodelovali z zločin-
sko Osvobodilno fronto in pod-
pirali bandite-partizane!«
Pačili so zgodovino in dokazo-
\ali, da so Slovenci del nem-
škega naroda. Zato naj bi bila
mobilizacija slovenskih fantov
in mož, ki so jih g-nali na nem-
ške fronte, upravičena.
Partizani so se morali
TOtrajno boriti proti hit-
ler j anskim lažem. Borba
proti njihovemu silnemu, dobro
organiziranemu propagandnemu
aparatu je bila zelo težavma.
Okupator je imel tiskarne, pa-
pir in vse drugo, partizani pa
so si morali vse potrebščine kr-
vavo priboriti, da .so vsaj zmanj-
ševali učinek okupatorjeve pro-
pagande.
Ustanavljali so majhne pre-
nosne tiskarne. Takšna tajna ti-
skarna je leta 1944 bila tudi v
hiši tovarišice J uli jane Cuševe
v Muretincih pri Borlu. Parti-
zane Slovenskih goric, Ptujske-
ga polja in Haloz so podpirali
starejši komunisti, ki ¿'o imeli
bíM'ate 'zkušn'e še iz borb v
stan Jugoslaviji, ko so — med
drugimi — tiskali v Ptuju ile-
galne letake in jih razširjali
daleč okoli
Zakaj so partizani prenesli
tiskarno ravno k Cuševi? Vča-
sih so organizirali tiskarne kar
sredi sovražnikove postojanke,
da, celo v kleti neke hiše, kjer
je gestapo imel svoj sedež. Ge-
stapovcem .se ni niti sanjalo, da
bi utegnili partizani tiskati le-
take prav v hiši, v kateri so
imeli oni svoje prostore ...
Hišnik gestapovske hiše je bil
partizanski zaupnik. Drugače
pa so partizani izbrali mesto za
svojo tiskarno pri kakšni pre-
prosti kmečki ženici, o kateri
so ljudje sodili, da se ne zani-
ma za nobeno stvar na svetu,
najmanj pa še za hitlerjance
ali za partizane. Tako so menili,
da Julija-no Cuševo ne mikajo
nikakršna politična \фгавапја.
J uli j ana je starejša ženica,
ki že leta in leta samotari
v nizki, s slamo kriti koči
prav ob koncu vasi. K njej .ie
zaliajal le malokdo. Se manj pa
je odhajala z doma sama. Bila
je od vseh malone p« zabijena.
Ce ne bi imela kra\'e, prašiča
in neliaj kokoši, bi bilo njeno
življenje pusto. Njeno tiholo pa
^o nepričakovano začeli vzne-
mij-jaii hitlerjanci. Zakaj ne
smejo Slovenci govoriti po do-
mače, v materinščini, zakaj jih
nasilno izíse'Ijujejo, zakaj ho-
čejo iztrebiti sloven.ski narod
in ga zbrisati z zemeljske oble?
To vprašanje jo je grizlo ves
čas.
Tedaj .so se pri njej začeli na
skrivaj oglašati partiza-ni. Topilo
jih je sprejemala in jim nudila,
kar je pa<' imela. Ni se zbala
strašnih ix>sledic, če bi jo za-
lotili hitlerjanci. Medlem so
s.klenili parti2:ani, da bo tajna
tiskarna nekaj č^sa delovala
pod njeno streho. Cex)rav je
njena koča majhna, se je stis-
nilo v razne kotičke več črko-
stavcev, ki so spali na skrinjah
ali kar po tleh. .Pod podom so
si izkopali luknje, da so se
lahko, ko so slutili nevarnost,
poskrili vanje.
Julij ana je imela dela čez
glavo, saj ee je njena družina
tako pomnožila! Podnevi je de-
la'la okoli hiše kakor po navadi.
Tako ni mogel nihče misliti, da
bivajo v njeni hiši ljudje. Po-
noči pa je odhajala z doma :n
prenašala na dogovorjen kraj
»Slovenskega poroč-evaica«, le-
take in druge stvari, ki so se
tiskale ped njeno streho. Do-
mov pa je prinašala živež in ti-
ekarske potrebščine.
C cz пек»,) mese-cov pa ao üö-
radi previdnosti-' preme-
stili tiskarno pod Ptujsko
goro, kjer jo jo dalje vodil zna-
ni partizan ZAi^onko Sagadin-
Tine. Pn Julijani Cuševi so зе
u&tavljaîi znani partizani: Tone
Belšak, Simon Belšak, Frančedv
Kajnč-Iirtok, Milko Golob, Ida
Zadravec, Božo Znidarič, Kari
Sober, Mimica Legvart in dragi,
Juli jan a Čuše va je ponosna,
da je tudi ona prispevala k
osvoboditvi našega naroda. Se-
daj ne sameva več tako, kot je
v prejšnjih časih. Ljudstvo ve,
koliko je žrtvovala za skupnost,
zalo jo radi vabijo v svojo sre-
do, da jim pripoveduje iz tež-
kih časov, ko je viselo življenje
njenih tiskarjev in nje same na
nitki. Ce bi gestapovci nenado-
ma vdrli v njeno kočo, bi jih
vse pohili. K «reči niso tiskarne
nikdar odkrili. Budi Ilec
Partizanska društva v pripravah
na I. festival telesne kulture
V partizanskih društvih ptuj-
skega okraja je opaziti v Pi"^-
pravah za I- festival telesne
kulture, ki bo letos julija v
Ljubljani, izredno živahnost.
Vsa društva so poživela svoje
delo in slcrbno vadijo program,
s katerim bodo na festivalu na-
stopila. Okrajno načelstvo jim
ргј delu pomaga^ Med okrajno
upravo in društvi je stalna po-
vezanost ker člani uprave po-
sečajo društva in jim tako nu-
dijo potrebno pomoč. Pri vseh
se opaža želja, da bi se na fe-
stival čim boljo pripravili. Ob-
stoječe težave so predvsem ma-
terialnega značaja. Društva so
pred vprašanjem, od kod dobiti
sredstva za kroje, za bivanje v
Ljubljani in slično. Verjetno bi
bilo koristno, če bi ljudski od-
bori lo akcijo partizanskih dru-
štev podprli ter jim z material-
Mala Lenčka prinese kruh iz
prodajalne in pravi: ;'Mama,
kruh se je spet podražil!«
»Ni mogoče, za koliko pa?«
»Za en sladoled!«
no pom^očjo dali priznanje za
delo. ki ga opravljajo na polju
telesne kulture.
Poleg pripravljanja na fesri-
bodo partizanska društ\''a
izvedla l^idi \ts1o tekmovanj in
l^rireditev, ki naj v okraju in v
občinskih središčih manifestira-
jo delo te]c.sa-ie vzgoje. Tako bo-
do v maju tekmovanja v par-
tizanskeun mnogoboju, tekmo-
vanja v mnogoboju v vajah na
orodju 1er v akademijskih se-
stavah. Poleg tega v.sakoletnega
tekmovalnega programa parti-
zanskih društev pa bo letos v
okviru festivala ¿e tekmovanje
med društVi' za okrajno prven-
stvo v malem rokoanetu, odboj-
ki, nogometu, streljanju, kole-
sarjenju in miznem tenisu.
V atletiki bodo tekmoval! po-
s mezniki iz večjega števila
društe\'. Program teh tekmovanj
priča o vsestranski deja^-nosti
v društvih na poljxi telesne
vzgoje.
Razen tekmovanj bodo dru-
štva v okx'iru festivalskih pri-
prav imel-- še samostojne te-
lesnovzgojne prireditve. Te pri-
pravljajo društva Onnož. Ma-
kole. Majšperk in Cirkulane.
Društva Onnož :n Markovci
bosta razvili prapor ter pripr v-
Ijata manifestacijo partizan-
skega dela katerih so bodo ude-
ležila \'sa društva.
Za zökljuc-ek bo v Ptuju
ckrajna partizanska akademija,
ko bo podeljena zastavica ncij-
delavnejšemu društvii.
PTT'J, 27. APRILA lPf57
PTUJSKI TEDNIK
Strnn Ч
Zgodovina kruha
Naša vsakjdanja hrajta, kruli,
ima svo.io dolgo zgodovino. Ki-
tajci so jedli iç pred pet tisoč
leti prav takšen kruJi koi ga
jemo mi danes. Tudi kruh sta-
rih Egipč'anov je bil podoben
našemu. Umetnost. i.>eče'nja kru-
ha je bla prenesena prav iz
F^gipita. Grki so jedli kruh ^z
ječmenove moke. Rimski leirio-
ПАГЈј pa so tja do makedonskih
wjn jedli goeto kašo iz pšenič-
ne moke. Krjh s*.? spoznal; šele
v Mak<-doniji in od tedaj naprej
so j-edii takti nega kot Makedon-
ci Potem so rimski konzul: od-
peljali s seboj grške peke, ki
so v Rimu začeli pe¿i kruh na
grški način.
Od časa. ko so stari Egipčan:
mesiilii kruh z nogami, pa do
danes, ko ga sko.i-o po vsem sve-
tu me-snjo s pomočjo modernih
parnih strojev, se je že mnogo-
ka.i spremenilo, toda kruh —
naša osnovna hrana — pa je
ostal takšen kot je bil pred več
tiso:? leti.
Zdravilo proti raku
Neki Javus Esčrorum,' študent
IV, letnika medicinske fakul-
tete na ankarski univerzi je z
u^5ehom uporabil //iraviio pro-
ti raku na licu, ki ga je izdelal
iz raznih zdravilnih zelišč. Na
izdelavi tega zdravila je delal
več kot eno ilelo in pol. Stijdent
je svoje zdravilo preizkusil na
nekem bolniku, za katerega je
patološki inštitut medicinske fa-
lailtete in Zavod za obolenja na
raku dokončno ugoto\'il. da g!-^
ni N'eč mogoče ozdraviti. De-
jal je. da je svoje zdravilo pre-
izkusil n.a tem bo^lniku zaradi
tega. ker ga je za.nimalo, kakš-
no reakcijo bo imelo zdravilo
na taldh neozdravljivih ranah.
Vino izboljšuje okus
hrane
Iz ZDA se je vrnila v Evro-
po Ferdinanda Grave, predsed-
nica mednarodnega kluba ku-
hörlc. V Ameriki je študirala
ameriške kuharske recepte in
propagirala evropsko kuhinjo.
Novinarjem je izjavila, da je sa-
mo troje ameriških jedil ki bi
jih bilo vredno uvesti v Evi-o-
pi. Američan= imajo navćido, da
pri jedi pijejo mleko al! vodo.
kar kvari okus. vino pa na-
sprotno izboljšuje okus jedi 1er
zalo smatra, da bi bilo treba
povečat: U'voz vina v ZDA.
Električna palica la rib-?
Heiber Pregüov iz Hamljurga
je izumil posebno palico za ri-
be. s katero ne lovijo ribe na
trnek, temveč s pomočjo elek-
tričnega šol\a.
Priprava iina obliko palice,
ki je z žico povezana z avto-
m.obUsko baterijo, kjer črpa
električn- tok za omamljanje
rib.
Pregio v je tudi pokazal kako
deluje njegov izum. Vta.knil je
palico v jezero ter pritisnil na
gumb. električni lok je privle-
kel	ribe. ki So se nahajale
v oddaljenost: treh metrov.
Omamljene' zaradi eleictričnega
6oka. so leiaile na površini víxle
in ribič jih t je lahko z roko po-
biral. Ko je izvlekel palico so
se ribe o^xmiogle :n odplavale.
Novo zdravilo proti
tuberkulozi
Na sestanku, ki se ga je ude-
ležilo okrog 40() zdra\'nikov z
v&ega sveta, so med drugim pre-
brali tudi poročilo o najnovej-
šem odkrit.iu na področju boja
po trditvi Nobelovega nagrajen-
ca za medicino, dr. Selmana,
proti jetiki. Gro za novo zdra-
\riio — slroptovaricin — Id je
desetkrat učinkovitejše kot zna-
ni slreptomicin. Ob tej priJož-
nosti ic dr. Selman dejal, da so
bili doseženi z novim zdravi-
lom nnra\Tiosf presenetljivi
uspehi. Vendar jo dodal, da W
bik) napačno, če bi dopustili, da
ti uspehi rodijo pretirani opti-
mizem.
SPOL OTROKA SE LAHKO
UGOTOVI PET MESECEV
PRED PORODOM?
Dva danska zdravnika sta
uspela ugotoviti spol okoli 30
otrokom nekoliko mesecev pred
porodom. Metoda se je pokazala
v \'Beh primerih, kjer so jo
preizkušali, uspešna. Ta dva
zdravnika — Paol Dead in Fritz
Foock — sta se рГ: svojih po-
skusàh posluže\'ala celic amoni-
akove tekočine bodočih mater,
ki obkrožuje embrio med no-
šenjem. Jedra ter ссИс so mo-
ška in ženska v točnem meriiu
s spolom še nerojenega otroka.
Po taxft-vi danskih zdra\Tli'ko\'
bd bilo mogoče po tej metodi
xigotoviti aih bo otrok ženskega
aU moScega .<?pola žc pet me-
secev pred rojstvom.
Poaneoie postoj a müe še
2c dd.ijšo vrsto let opažamo,
zîcÂli pa v Srednji Evropi, da
postajajo z'me bolj mile v Pri-
merjavi s preteklimi. Sprva so
to pojema njo zim pripisovali ne-
kemu določenemu cikluisu. po-
navljajočem se vsakih sedem
let, sedaj pa motieorologi to
moižnost odklanjajo. Ta pojav so
viačeli spraA-Ijat; v zvezo s l>oje-
majočo rotacijo zemlje, kar za-
govarjajo s točnimi meritvami,
katere .«o b¿je izvedli.
Otoplitev podnebja, ki je lePo
opazna se ne razprostira samo
nad Evropo, temveč jo zasledi-
mo t-ud; da'.eč proti severu in
jugu in F^ga celo v območiu
\-ečnega I odu, na Obeh tečajih.
wStroko\mjaki trdno za^stopajo
domnevo, da je rotacija (vrte-
nje zemlje okoli s\'ojc osa) po-
stala počasnejša. Začetek tega
Pa naj bi segal daleč nazaj v
eno starejših dob zemeljske zgo-
düv^ine kot posledica vplivov iz
vsemirja. To zastajanje rotacije
pa Je tako neznatno, da меп-
Tobak ni škodljiv
Najbrž je ni zadeve, ki bi se
z njo toliko ukvarjaüri kot s
škodljivostjo tobaika. Mnogokrat
.So ga že ugledni manstveniki
obsodili kot povzročitelja vseh
mogočih bolezni, medtem ko so
ga dragi prav tako učen; zago-
vornik: spet rehabilitirali. Te
dni se je v korist tobaku oglasil
neki britanski znanstvenik, ki
je odločno izjavil, da n^ v to-
bačnem d nva takšnih snovi, ki
bi moglo resno škoditi čioveške-
пги organizmu. Nek-; drugi an-
gleški znanstvenik pa je dodal,
da zsrad- malenkost škod-
liivih snovi, ki so v tobačnem
dimu ne irolača odreči zado-
voljstvu, ki ga ima človek pri
kajenju., ker zaradi nečesa tako
tako mora tmireti.
ZAMMIVA ŠTEVILKA
Dolžina vseh krvnih ž;il in
žilic v telesu odraslega člove-
ka znaša nič manj kot, 19-000 ki-
lometirov !
zoradi vedno bolj počas-
nega vrtenja zemlje
krat še nima vpliva na naše ra-
čunanje časa. pričenja pa i»? po-
lagoma kazaiti v spremembi
podnebnih razmer.
Koj. tipičen znak te domneve
navajajo poras-t južnih in jugo-
zahodnih Viharjev v evropskih
širinah kjer so hitrosti vetrov
narasle od običajnih 40 кт Ћ že
na 70 km h in več. V Angliji
in Severn.; Nemčiji po samo v
pretekli zimi zaibeležil; štirideset
t.akih orkanskih viharjev iz te
smeri, medtem ko so jih v prete-
klih lelih komaj pognali.
Hkrati pa je povprečna tem-
peratura v sCTOTnih .širinah
stalno rasla, kar lahko lepo ugo-
tovimo in dokažx;mo s primerja-
vo povprečkov za posamezna
leta:
v zimi 1951 por. temp, za 0,3®C.
v zimi 19.'52 por. tem za 0.45''C,
v »mi 1953 poi. temp, za 0,7''C,
v zimi 195-t por.	za 0,93"C.
Vsa ta opazovanja kažejo na
precejšnje spremembe v ]5odncb-
ju. mimo katerih skoraj ne mi>-
remo, ker so jasno in točno do-
kumentirane. Težje pa si je ta
pojav zado\-oljivo pojasniti. So
nekater,; stroktuvnjaki, ki skuša-
jo pojasniti to vprašanje s po-
javljanjem velikih jat meteori-
tov ki m,.očno prodirajo v našo
atmosfero in \фIivajo znatno na
strukturne spremembe obiečaj-
nih pokraj i:i.
Pri kopanju kanalov za mestni codof>od so našli dragocene rimske
najdbe, ki bodo znatno obogatile ptujski arheološki muzej...
26.000 km na uro
Skoraj ni dnea-a, da ne bi
svet zvedel o novih uspehih
sodobne tehnike Človek je že
doiies do.segel hitrost, o kakrš-
ni se mu ¿e or ed desetletji ni
riiti sanjalo. Hitrost zvoka —
334 metrov na selcundo — ni
več nič posebnega za sodobna
reaktivma letala, medtem ko so
z raketami dosegi.™ še mnogo
N'cčje. Prav te daj poročajo, da
So Američani dogradili raketo,
k; bo Po računih znanstvenikov
dosegla tudi za današnje pojane
s-koraj neverjetno hitroist 26.0Ш)
km na uro. Raketo, ki so jo
imenovali »Atlas«, bodo izstre-
lili s posebnega podstavka in
računajo, da bo poletela 963 ki-
lometrov visoko. Tako bo ob-
enem s hitrostjo dosežen tudi
nov višinski rekord. Raketa je
namenjena za гаетвкол^апје naj-
višjih plasti Zemljinega zra'ćne-
ga ovoja.
Kdo bo prvi: Američani
ali Rusi
Tako v Amcr ki kot v Sovjet-
ski zvezi delajo znanstveniki s
polno paro in tekmujejo, kdo bo
prvi zgradili umetni satelit Sa
poslal na krožno pot okrog
Zemlje. Američani so te dni iz-
strelili pa-vo poskusno raketo v
okviru tega programa. Raketa
je dosegla višino 200 km. V njej
so billi razni instrumenti, ki so
jih želeli preizkusiti, da jih bo-
do lahko uîx>rabili pri umetnem
satelitu. V Sovjetski zvezi pa
delajo poskuse tudi z živim: bit-
ji. l^srečiir.o se jim je dvigniti
razne živali s posebnimi rake-
tami nad 100 km хЧвоко. da bi
na njih opaizovali posledice de-
lovanja kozmetičnih žarkov. Iz-
strelitev prvega umetnega sate-
lita bo nedvomno veliik dogo-
dek za znanost, zato pač ni ču-
dno, če sd znanstveniki v obeh
deželah tako želijo priboriti
prvesîstvo.
Američanke in njihova
zaposlitev
Eno tretjinto vseh delovnih
moči v ZDA predstavljajo žen-
ske in ena tretjina Američank
ei silužii svoj kruh z delom. Ta
visoka števdlka nas preseneča,
ker imamo po navadi po\^em
drugačne pojme o deželi na oni
strani morja.
Polovico vse ženske delovne
süe tvorijo poročene ženske, ki
tako opravljajo kar dvojni po-
klic: gospodinjskega in onega v
službi. Tudi število zakonov, v
katerih sta zaposlena oba za-
konca sitalno raste. Kako tudi
ne? Saj je zaposlitev žena od
leta 1940 do danes narasla kar
za 36 od'stotkov.
Eivropski opazovalec bo zma-
jeval z glavo, ko bo slišal iz-
jave žene, ki ima skrbno ure-
jen dom z vsem konfortom, ka-
ko zagovarja stališče, da mora
pomagati možu pri delu za dom.
Obročna odplačila n¿so šala.
Zivljenjsiko potrebne stvari so
v 2T>A mnogo številnejše in
todi dražje, kot si pa to pred-
stavlja povprečen Е\-горејес.
Anketa, katei-o .1e izvedel nelv
ameriški sindikat o tem kako
porabijo zaposlene žene svoj za-
riužeik je pokazala zanimi\-e po-
datke in rezultate.
Več kot polovica anketiranih
žena porab: ves ziaslužek: za živ-
ljenje. Le 25 odstotkov žena
uspe večji ali maniši del zaslur-
ka prihraniti medtem ko je le
2 odstotka žena tako srečnih, da
porabijo svoj zaiSlužek izključ-
no za osebne izdatke. Po drugi
piatì pa je slika taka. Na sedem
zaposlenih ?>ena pride ena, ki s
svojim zaslužkom vzdržuje sebe
in vso družino.
Hiša iz mavca
Neka gradbena družba v Glas-
gowu je začela graditi hiše iz
mavčnih püoéc. Mavec je odpo-
ren proti ognju, vetru in raz-
ličnim črvom. Take hiše so zla-
i?ti primerne za dežele s slabim
podnebjem. Za te hiše se zani-
ma tudi Kanada, ki jih je naro-
čila že več kot za milijon dolar-
jev.
Umetno opraševanje
cvetja
V Ameriki in v Zah. Nemčiji
so začeli poskuse z umetnim
oplojevanjem cvetja jablan. Če-
belarji so izrazili zaradi tega
svojo zaskrbljenost, ker bi po
ninen,TU nekaterih strokovnja-
kov tako oplojevanje vplivalo
na čebele.
.Prometno sredstvo
® - bodočnosti
Letafeki strokovnjaki v Za-
hodni Nemčiji so začeli resno
proučevati možnost preporoda
balonov ali zepelino\% kakor
se imenujejo po njihovem kon-
struktorju. ki bi jih izkorišča-
li za z.raćni civilni promet. Za-
radi znatno manjše hitrosti, ba-
loni ne bi mogli konkurirati
modernemu letalstvu. lahko
pa bi uspešno konkurirali p^)-
morskemu potniškemu prome-
tu. Strokovnjaki menijo, da bi
baloni lahko v dveh dneh pre-
leteli Atlantski ocean. Potova-
nje z baloni bi bilo za 75 od-
stotkov cenejše, kakor po mor-
ju. udobnost pa nič manjša.
zadevo so se začeli zani-
mati tudi vojaški strokovnjaki,
ki menijo, da je atomsko bom-
bardiranje z balorid mnogo bolj
varno kot v'odeni izstreliti, kaj-
ti balonov, ki so grajeni iz pla-
stične mase, če letijo v primer-
ni višini, ne morejo odkriti niti
najmodernejši radarji.
Papirnate balone so uporab-
ljali Japonci še v zadnji sve-
tovni vojni. Z njimi so nosLli
zažngakie bombe nad ZDA ter
požigali ameriške posev^ke in
gozdove. To je bilo tudi edino
bombardiranje, ki so ga doži-
vele ZDA v zadnjj vojni. Balo-
ni so ob določenem čaisu z av-
tomatičnimi napravami odme-
tavali bombe, na koncu pa je
posebna naprava povzročila
poza.r, da je zgorel baion in
vse naprave v njem, tako da
niso mogli Amerikanci ráikoli
spoznati kako so baloni graje-
ni in kakšne so naprave v njih.
Kljub .svojemu obrambnemu si-
stemu so biii proti tem balo-
nom brez moći.
Kajnocejša konstrukcija moderne ga zcpelina pri reševanju pone-
srečencev ob elementarni kitast roji
Rekordisrji med pticami
Golobu pismonošo poznamo
kot eno izmed najhit.rejših p>tic,
saj doseže hitrost do 100 kilo-
metrov na uro. Tod^ ta ptica
drži tudi rekord v daljinskem
letu: ne da bi počivala, lahko
preleti 5000 küometrov.
Medtem pa je najboljši vi-
šinski letalec divja gos. Piloti
sodobnih letal jo pogostoma
srečajo celo na višini 9000 me-
tTOV. kjer se človek sploh ne
moro zadržavati brez posebnih
dihalnih naprav.
Sodobna restavracija
Na dolgo pot skozi osemdeset
svetovnih kuhinj se je napotil ne-
ki Francoz, ki mu nameravajo na
francoski rivieri po uspešno oprav-
ljenem »kuhinjskem« potovanju
podariti restavracijo, v kateri bo
lahko ustregel tudi najbolj razva-
jenim in svojevrstnim okusom le-
toviščarjev raznih narodnosti.
Nemara ne bo napak, če vsaj
nekaj povemo vnaprej, kaj vse bo
videl po svetu ta domiselni fran-
coski kuhar. Ugotovil bo, da je
mleko edina hrana, ki jo uživajo
po vsem svetu ne glede na narod-
nost in pa na barvo polti. Vendar
pa niti mleko ni tako ra:cširjeno,
kot bi morda kdo mislil. Stari
Grki so govorili, da je mleko
»barbarska hrana«, sodobni civili-
zirani narodi pa to belo hranilno
tekočino močno čislajo, medtem
ko velja pri preprostih za povsem
običajno hrano.
Evropejci in .Američani niso edi-
ni, ki se čudijo jedilniku tujcev.
Domačin iz Vzhodne Afrike se bo
namreč hudo začudil, ko bo videl,
kako belec maže maslo na ki-uh,
medtem ko bo sam slastno požiral
kobilice in drugo golazen. Še bolj
lx) Afričan presenečen, ko bo vi-
del Evropejca jest; jajca.
Pri kalifornijskih Indijancih so
ličinke velikih komarjev največja
slaščica. Sušijo jih na soncu in jih
dajejo otrokom nekako kot pri
nas sladkorčke.
Kdoir mnogo potuje, spozna,
da je ta ali ona hrana ali pa
predsodek prot' drug, le posle-
dica navade. To vidimo tudi že
po tem da mine lep čas, preden
se nova hrana zares uveljavi.
Spomnimo se le, kako so se Evro-
pejci branili krompirja, ko so ga
pripeljali iz Amerike. Brez krom-
pirja dandanes skorajda ne more-
mo .sestaviti jedilnika niti za en
sam dan. Zanimivo je. da civilizi-
rani ljudje zelo radi jedo na pri-
mer rake, ki se hranijo z odpad-
ki, medtem ko se jim obrača ob
misli na kobilice, ki uživajo v
glavnem le čisto rastlinsko hrano.
Prav zato se primitivni narodi
upravičeno čudijo civiliziranim.
V Indiji na primer gojijo go-
veda samo za poljska dela, med-
tem ko bi govejega mesa ne dali
v usta, pa če jim obljubite ne
vem kaj. Kot znano, so krave
tam svete živali in bi pomenilo
uživanje njihovega mesa nekaj
takega, kot pri nas ljudožerstvo.
Evropejci in Američani ne marajo
kdo ve kaj za konjsko meso, če-
prav ima enako hranilno vrednost
kot govedina. Domačini iz Za-
hodne Afrike gojijo živino samo
zai adi mleka, mesa pa ne jedo.
Zraven imajo še eno navado: do-
mačinke delajo iz kravjega mleka
maslo, toda ne zato, da bi ga ma-
zali na kruh ali uživali kako dru-
gače, marveč si z njim mažejo
lase, da se jim lepo svetijo.
Indijanci iz južnoameriškega
plemena Jivaro zelo radi uživajo
mravlje, ki jim daje mravljična
kislina zelo prijeten okus. No, та
naše želodce bi bile mravlje vse-
kakor preveč »aromatične«, ali
mar ne?
U RÄ-KU H ARI C
Verjetno .še nekaj časa nc bo-
mo iineü električnih štedilnikov
na samo vklopi jen je. Dotlej pa
si bomo pomagali s prav prc-
proetim »avtomatom« — budil-
ko. Priprava je zelo enostavna
in spada v vrsto tistih priix>-
močkov, ki jih z nekoliko ročne
spretnosti izdelamo sami doma.
Serijska proizvodnja tega pred-
meta ne bi imela mnogo smisla,
ker ne bi bila več dkononvič-
na.
Princip te priprave je zelo
enostaven: budilka nam vkl,iuč4
ali izključi elektriični tok s kril-
no matico vijaka za zvonenje.
Da pa je budilkii v praVi raz-
dailii od stikala, jo moramo po-
staviti na lesen podstavek in
dobro fiksirati. Na vertikalno
steno podstavka privijemo sti-
kalo tako, da ga krilna matica
budilke doeeže. Stikalo pa mora
biti tiste vrste, ki vklaplja z
gumbom navzgor ali navzdol.
Navadno, \T-tljivo stikalo ne bi
bilo primemo. Stikalo je spoje-
no še z dvema koncema elek-
trične žice. Na eni je pritrjen
vtikač, na drug: pa vtičnica. Ka-
dar hočemo, da bi nam ome-
njena priprava vključila ali iz-
ključila kulialnik, jo vkj učimo
med kuhalnik in gla\'no vtični.
co. Budilko pa naravnamo na
tieto uro. za katero želimo, da
se vklopi elelctrični tok.
S to napravo pa dosežemo z
enkratnim navitjem samo eno
operacijo, da nam tok vključi
ali pa izključi. Za vsako nadalj-
no uslugo pa moramo budilko
spet naviti, naravnati in fiksi-
rati
Pomoč, ki jo ima gospodinja
od te naprave je v tem. da
vključi električni štedilniiV- oli
kuhalnik med njeno odsotnost-
jo. Kako vesela bo zaposlena
žeiia, če ji bo uro ali dve pred
njenim prihodom budilka vklju-
čila električni tok. Ko bo vsto-
pila v kuhinjo, bo kosilo že v
glavnem skuhano, medtem, ko
bi se .1i brez tega pripomočka
kosüo zavleklo v pozno popol-
dne.
Ptu'ska tiskarna ?iv\
SLOVENSKI TRG 2
Izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigoveško
stroko spadajoča dela, kot so:
tiskanje obrazcev, plakatov, lepakov,
prospektov, biltenov itd.
Vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine
in v širnem sv^tu želimo prijetno praznovanje
mednarodnega praznika dela — L maja!
Kakšen bi moral bili idealen mož?
Ljudje, ki pač nimajo važnej-
ših problemov in drugih skrbi, So
v Londonu razpisali med 100.000
ženami v E\'Topi anketo o tem,
kako si zamišljajo idealnega
moža. Ze sami odgovori priča-
jo tudi na kakšen krog žena so
se obmáli. Po teh odgovorih bi
moral biti idealni mož	i«
širokih ramen. Ni važno da je
lep in boJje je, da ima lase ko-
stanjeve barve kot plave. Zaže-
leno je tud nekaj si\nh las nad
sencami. Star mora biti okoli
38 ali 43 let. Zeno mora razu-
met: in mora biti pazljiv. Na-
dalje mora imeti dober druž-
beni in finančni položaj, talco
da lahko stanuje v elegantni
hiši in lahko poklon: ženi
in visoik tekoči račun v banki.
Ni pa potrebno, da bi bil dolser
govornik, toda :meti moca gic-
bok in prijeteii glas.
Stran б
PTUJSKI TEDNIK
PTL J, 27. APRILA 1957
SLABA IGRA DRAVE
DRAVA : FUŽLNAH (RAVNE)
3:2 (3:2)
Igralci Fužinarja so močno pre-
senetili igralce Drave, toda ne sa-
mo zaradi tega, ker so izgubili z
minimalnim rezultatom, temveč
bolj zaradi igre, ki jo je Fužinar
diktiral skoraj ves čas tekme.
V	začetku so napadalci Drave
skTJŠaii z močnimi napadi in
obramba Fužinarja je morala klo-
niti že v 2 minuti igre. V 6 mi-
nuti pride do nenadnega protina-
pada in gostje po Hartmanu do-
sežejo izenačenje. Nekaj minut
pozneje je Sirec močno streljal v
pravem trenutku in zadel v črno.
V 11 minuti izvede isti igralec
prosti strel. Vratar Fužinarja ni
mogel posredovati in domačini vo-
dijo 3:1. V nadaljevanju se igra
ni pravilno razvijala. Domačini so
zaigrali raztrgano, brez prave po-
vezanosti. V 39. min. gostje po
Rožeji zmanjšajo rezultat in po-
stavijo končni rezultat tekme.
V	drugem delu igre so gostje
prevzeli vso iniciativo in stalno
ogrožali vrata domačinov. Čeprav
je bila Drava tehnično boljša,
njen napad ni uspel izkoristiti
priložnosti, ker je igral nepoveza-
no in brez osnovnih smiselnih ak-
cij. Rezultat se ni nïenjal vse do
konca igre.
S to minimalno zmago si je
I>rava ustvarila rahlo upanje, da
še dalje ostane v vodstvu mari-
borsko-celjske lige. Sodil je pred
200 gledalci Drvarič iz Murske So-
bote, dobro.
Moštvo Drave je nastopilo v
naslednji postavi: Gorup (7), Le-
tonja (7), Vogrinčič (6), Pongra-
čič (6), Musič (7), Strehar (5), Go-
ričan (4), Kovač (poškodovan), Po-
povič (4). Komel (8), Sirec (6)
Številke v oklepaju pomenijo oce-
no igralcev.
V	predtekmi so se pomerili pio-
nirji Fužinarja in domače Drave.
Tekma se je končala z neodksče-
nim rezultatom 1:1 (1:0).
V	Mariboru je gostovala mla-
dinska ekipa Drave in izgubila z
visokim rezultatom 7:0 (4Л) pro-
ti Braniku.
Ostali rezultati mariborsko-
celjske lige:
Svoboda : Aluminij 1:3;
Brežice : Kovinar 2:0;
Rudar : Celje 3:3;
Nafta : Kov. Štore 4:2.
aluminij : svoboda 8:1(3:1)
V	nedelo, 21. t. m. je moštvo
АЈшпзамја odigralo pn^enetvtaio
tekn» na vročiih tleh v Trbov-
Ijaii in zmagalo z rezultaitom
3:1 za Aluminij. Igra je bila
oôtra in zanimiva.
Damačini. so se tmux^iü, vendar
brez uspeha, ker je bila obram-
ba vedno na mestu. Gole za
VOJAKI ČESTITAJO
Staršem, sorodnikom in znan-
cem,
zlasti pa dekletom, želnno
vrse najboljše za praznik dela —
1. maj. Vsem želimo ob tem pra-
zniku tudi veliko zabave in upa-
mo, da se nas boste spomnili, če-
prav smo daleč od vas. Želimo
Vam mnogo uspehov pri delu in
prijetne počitnice ter dopuste,
Ijodem na podeželju pa dobro le-
tino.
Vojaki JLA iz Trebinja: Leopold
Lukman iz Ptuja, Jože Pišek iz
Lovrenca na Dravskem polju, An-
ton Bauman iz Župečje vasi, Ja-
nez Gorjanc in Anton Brglez iz
Majšperka ter ostali slovenski
fantje.
Alimiinij so dali Knaus Palfi
in Kurelič, za Svobodo pa des-
na zveza.
Pri Altiminiju je treba pohva-
liti zelo tx)rbeno obrambo, pri
Svobod; pa desno zvezo.
Pred 300 gledalci je sodni
Švajger iz Maribora, dtobro.
Maks Metličaj
STRELCTVO
V	nedeljo. 14. t. m., se je ude-
ležila 3 članska ekip» »Železničar-
ja« F4uj repHibliškega tekmovanja
v streljanju v Ljubljani. Organi-
zator tekmovanja je republiški
odbor sindikata železničarjev. Ta-
ka tekmovanja bodo odslej vsako
leto. Izmed 14 ekip se je ptujska
ekipa prav dobro odrezala, osvo-
jila je 4. mesto, z malo več sreče
pa bi lahko dosegla celo drugo
mesto, kar je razvidno iz rezul-
tatov: 1. Šiška 803, 2. Ljubljana
postaja 775, 3. Ljubljana kurilnica
775 in 4. Ptuj 774 krogov od 900
možnih.
Član ekipe Peter Vrlič je dose-
gel 4. mesto ter prejel diplomo.
ROKOMETT
V	nedeljo dopoldne sta na sta-
dionu Drave zmagali obe domači
ekipi, ki sta se znašli v blatu m
vodi, s katerim je bilo igrišče
prekrito. Potreba po igrišču male-
ga rokometa je costala tako ve-
lika, da res ni mogoče več odla-
šati z graditvijo in upamo, da so
v nedeljo ob pogledu na igralce
in igralke spremenili svoje mišlje-
nje še tisti, ki so do sedaj naspro-
tovali gradnji, češ da ni potrebna.
DRAVA : BRANIK 7:6
Domači pionirji so bili skozi vso
tekmo v rahli premoči in so zaslu-
ženo premagali sovrstnike iz Ma-
ribora. Pri domačinih sta bila od-
lična vratar Koren in Valant. Gole
so dosegli Štalcer, Sirovnik po 2,
Kisola, Potočnik, Valant po 1.
Pri gostih je bil najboljši Kre-
pek.
DRAVA : BRANIK 10:1
Td<ma ženskih ekip za prven-
stvo mariborske podzveze se je
končala z visoko zmago doma-
čink. Domača ekipa tudi tokrat ni
bila kompletna, vendar je z mlaj-
šimi močmi odlično zaigrala. Raz-
položena Murkova je sama dose-
gla 6 golov. Ostale gole je dosegla
Botolinova. Domačo vratarko je
presenetila Jugova, ki je dosegla
časten gol za Branik.
Domača ekipa je postala s to
zmago finalist slovenskega prven-
stva, ki bo maja v Ljubljani.
IZREC«nîI ŠPORTNI DOGODEK
V	PTUJU
V	nedeljo, dne 5. maja 1957,
priredi Klub za konjski šport
»Cfrava« v Ptuju na hipodromu v
Tumišču pri Ptuju Teliko konje-
niško revijo.
Prireditev prične zaradi obšir-
nega sporeda že ob 14. uri. EYire-
ditelji predvidevajo ravne galop-
ske dirke, preponske dirke, pcrfeg
tega pa še tudi kasaške dirke.
Poleg domačega kluba se bodo
prireditve udeležili tudi še klubi
za konjski šport iz Maribora, Le-
narta v Slovenskih goricah, Lju-
tomera, Čakovca, Varaždina in
Bjelovara.
Kakor smo zvedeli, bodo pri teh
dirkah sodelovali najboljši konji
severne Slovenije in severne Hr-
vaške. Prepričani smo, da bodo
gledalci imeli priložnost videti
športno prireditev tega najpleme-
nitejšega športa na visoki ravni.
Za okrepčila po primernih cenah
bo priskrbljeno.	J. Z.
Ob delavskem prazniku 1. maju čestitamo vsem de-
lovnim ljudem in želimo prav prijetno praznovanje!
Zciilružnii hronilnicci Ptuj
m podružnica Ormož
Izvnšujemo bančne in kreditne posle ter ^užbo po-
troénigküh kreditov za de lavce in uslužbence zadružnih
gtispod'airsìkih organdzacij in za privatne kmetovalce.
Бкгврпо s iiranSlnica mi in posojilnicami KZ ter hra»-
nilno-krediitnimi odseki K Z da.iemo posojila privatnim
kmetovalcem za povečanje kmetij sike proizvodnje in za
drage gospodarske namene.
Sprejemamo hranilne vloge m jih obrestujemo s
5 do 6 •/». Hranilne vloge so vsak čas dvigijive, varno
iiailožene. tajnoet strogo zajamčena. — Hraaiiilne vloge so
dnevno dvigljive pn vseh zadružn ih hrartilnica'h in po-
so ji imácal in njihovih podružnicah v LRS.
Postrežba je hitra in točna!
TRGOVINA Z ŽELEZMNO
KOVINA
PTUJ, LACKOVA ULICA 7 - TELEFON 185
Vsem našim odjemalcem in dobaviteljem
želimo skupno z vsem delovnim ljudstvom
prijetno praznovanje 1. maja — mednarodnega
praznika deJa! — Delovni kolektiv
Za dom in družino
ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE
1. maj nas TWijveč>i praznÄ<,
moramo občutit* tudi v je(M-
nilcu. Toda prav tako kot drugi
mora imeti praznik tudi gospo-
dinja. Svoje delo naj si uredi
tako. da bo te dni nekoli/ko bolj
prosta in dd bo utegnila praz-
no\'ati skupaj z drugimi družin-
skimi člani. To ji bo mogoč«, če
Sv v naprej pripravi načrt jedii-
nika, preuda.mo izbere iii večino
jediü — poto-ebno slaščic — pri-
pravi že v nedeljo, ali ponede-
ljek.
Ce greste za píA'omajsike praz-
nike na izlet, lahko prav tako
z dobro iabiro hladnih jedil pri-
pravite svečamo kosilo in tudi
če ste povabili domov goste, ni
potrebno da se na sam praznik
pretegnete od kuhe in priprav-
ljanja. Razen siaščic lahko pri-
pravite že dan prej tudi juho,
pečenko in očiistite solato.
Nefeaj receptov:
ZDROBOVI KOZARČKI: 1
liter vode, sok 1 limone (nekaj
naribane skorje za okus) in 10
žlic sladkorja postavite na ogenj.
ELo zavre, vmešate 7 žH^c zdro-
ba ter mešate dokler ne postane
zidrob prozoren. Potem poeta^'i-
te v večjo posodo z mrzlo vo-
do. da se hitreje shladi in me-
šate s šibo. s katero delate sicer
sneg. Кокатбке ali skodelice
eplahnemo z mrzlo vodo in va-
nje nali jemo peno. Pustimo da
se dokončno shladi in strdi.
Pred uporaibo jih paajljivo stre-
semo na večji krožnik in okra-
sinx) s kuhanim sadjem, tolčeno
smetano al-: prelijemo s kako
kremo aili mailinovcem, vinom in
podobno, pač род okusu.
KEKSI S ČOKOLADO: 15
<fiîg margaiiine. 15 dkg sladkor-
ja v prahu, 5 dkg čokolade 1
dikg kakaa. 15 dkg štirioglatih
keksov. Nad toplo vodo razto-
pimo čokolado in margarino —
pazljivo mešamo, da ne bo čo-
koladnih svaljkov. Penasto ume-
šamo jajce s sladkorjem v pra-
hu (ne kristal), dodamo kakao
in čokoladno maso. Kekse tesno
zložimo v pekaču in хзоИјето s
toplo kremo. Ko so ohlajeni, .^ih
zopet natrsraomo v Ртл'о1г>о obli-
ka.
SALAMA IZ FIG: Pol kg su-
hih fig (lahko so zelo dJ>3ibne)
zmeljemo na mesnem stroju
dvakrat. Iz ene pomaranče izce-
dimo sok. meso in skorjo pe
prav tako zmeljemo dvakrat.
Sotk in zmleto pomarančo zme-
šamo s fígami dodamo po že-
lji sladkorja ter zvaljamo v
obiski tanke salame. Nato po-
valjamo v debelem kristalu m
pustimo počivat. Po dveh dneh
(ali tiidi рсипеје) po potreb; re-
žemo rezine.
Ce telimo prip-raNnti več vrît^
r>ociva, laJiko pripravimo tudi
to, ker je zelo poceni: S šibo
za sneg mešamo 2 jajci s 15
dkg sladkorja, dokler ne posta-
ne masa zelo gosta. Nato do-
damo pest zJ-ezljanih orehov in
pest rozin, limonovo lupinico ter
15 do dkg moke. Pečemo v
ozkem in podolgovatem modelu
ter rrežemo na dolge pravokot-
niike.
Vsa, ta peciva lahko vzamemo
s seboj tudi na izlet, ker Se ne
drobijo in ne sušijo.
Da vam bo laže
Morda morate same ktihati,
ker je mama v službi ali pa iz
kalkega drugega razloga. Potem
si pripraváite jedilnik za ves te-
den naprej, da s; vam ne bo tre-
ba vsak dan, ali pa celo pred
vsaikim obrokom, posebej beliti
glavo, kaj boste dale v lonec.
V tem primeru zamudite veliko
več časa kot bi ga sicer, in lah-
ko se vam zgodi, da ^^e jed ne
bo tako okusna. Medtem, ko se
vam kuha jed, ki je nj treba ne-
prestano mešati, lahko ve delate
kaj drugega: ixvspravljate ali
šivate, perete kako mailenkost
aü kair koli že. Ce imate na je-
dilniku domače lezance (bodisi
za juho ali karkoli že) ix>tem
lahko le-te pripravite za ves te-
den hkrati. Testo vmesite, ga
razvaljate, ne pol suhega razre-
žite. nato pa dob'-o posušite, da
se ne bi sprejelo in ga nato
spravite v papirnato vrečl<o na
kako suho mesto. S tem si bo-
ste prihranile kar precej časa.
Taiko vam lahko stoje tudi ne-
katere druge jedi od danes na
jutri na pol pripravljene. Tako
na primer lahko danes na pol
skuhate fižol, ki ga boste potre-
bovale juitri. Tudi meso, kuha-
no ali pečeno vam bo stalo do
naslednjega dne.
Ko perete, imejte na nogah
lesene cokle, da si tako ne bo-
ste zmociíe nog. Seveda mo-
rate cokle potem očistiti ter jih
lepo shraniti za prihodnjič. Gu-
mijasti in polivinilasti predpas-
niki so pri takem delu kaj prak-
tični. ker varujejo obleko in
ni se vam treba bati. da bi se
zmočili:. Seveda se s takim pred-
pasnikom ne smete preveč pri-
bližati ognju.
»Želite?«
»Tekočino za rast las.«
»Veliko ali majhno stekle-
nieo?«
»Majhno! Predolgih las no-
čenv.«
»Kaj je manj od litra?« vpra-
šajo na lizpitu šoferja.
»Spricar!« se odreže kandidat,
Mestni kmo Ptuj predvaja od
3. do 5. maja amer.àki fitoi
»BELI JORGOVAN« in od
7. do 9. maja ameriški film
»OBZIREN KAPETAN«.
Mestni kino Ormož predvaja 27.
in 28. aprila ameriški film
»OSTROGA. 1. maja jugoslo-
vansko-nemáki film »HIS.A
N.^ OB.ALI«, 4. in 5. maja
ameriški film »SKOZI TRI
TE.MNE ULICE« in 7 maja
ameriški film »CftDEZNI
OTROK«.
Kino Središč« predvaja 27. i.n
28. aprila amer-ški barvni
film »LETNO CK)STOVA-
NJE« in 1. in 2. maja ame-
riški barvni film »PETER
PAN« ter 4. in 5. maja fran-
coski bar\'ni film »MORA«.
Kino Muretfnei predvaja 27. In
28. aprila fran. film »IMEL
SEM SEDEM HČERA«, 30
aipriila in 1 maja italijansiki
film »FANFAN LA LA«, 4. in
5. maja madžarski barvni film
»KVIŠKU GLAVE«.
Kino »Vedrost« — Miklavž pri
Ormožu predvaja 28. aprila
Po 3. in 29. odstavku 33. člena
temeljnega zakona o varstvu
rastliin pred boleznimi in škod-
ljivci (Ur. 1. FLRJ ét. 26/57), v
zvezi s prilogo I/A razdeleđi
Ic-LII. točke 4 in 5 zakona
o pristojnosti občinskih in okraj-
nih ljudskih odborov (Uradni 1-
FLRJ št. 34/55) in 2. točke 53.
člena statuta občine Ptuj izdaje
Svet za kmetijsvo in gozdarsvo
Občinskega ljudskega odbora
Ptui
ODREDBO
o obveznem škropUenjn in
čiščenju sadnega drevja
1.
Da bi se zatrle in izkoreninile
bolezni, škodljivci in zaščitilo
zdravje sadnega drevja, se od-
reja obvezno škropljenje in či-
ščenje sadnega drevja.
2.
Vsq lastniki in imetniki sadov-
nakov oziroma sadegna drevja
v območju ObčLO Ptuj so dolž-
ni po navodilih upravnega or-
gana ObčLO Ptuj čistiti in škro-
piti sadno drevje v času ko od-
pada listje s sadnega drevja in
mora biti zaključeno do 1. opri-
la vsakega leta.
Ce last niki oziroma imetniki
sadovnjakov in sadnega drevja
ne očstjo n poškropjo sadenga
drevja v tem roku, lahko da
očistiti in poškropiti drevje
ObčLO na stroške lastnika ozi-
roma imetniika sadovnjaka ali
sadnega drevja
3.
Za neizvTševanje določil te
odredbe se bo uporabljal 59. in
60. člen citiranega zakona î>o
postopku, ki ga določa temeljni
zakon o prekrških (Uradni list
FLRJ št. 46/51).
Upravno kazenski postopek
vodi okrajni sodnik za kazno-
vanje prekrškov.
4.
Ta odredba velja z dnem ob-
jave v »Uradnem vestniku okra-
ja Pt-u.j«. Objavi pa se tudi na
krajevno običaien način.
Štev.: 04/l-346'2.
Ptuj, 24. a.prila 1957.
Predsednik Sveta
za kmetijstvo in gospodarstvo:
Martin Gobec, 1. r.
Podpredsednik OLO Ptuj:
Marjan Berlič, 1. r.
amerišk film »LIDIJA BAI-
LEY«, 5. mdja angleški film
»K.\PIT.\NOV RAJ«.
Kino Makole pjedvaja 27. in 28.
aiprila ameriški barvn. film
»BAGDADSKI BERAČ«, 30.
aprila in 1. maja angleški film
»UGRABITELJA«, 4 in 5.
maja ameriški film »PRE-
OBRAT«.
Kino Domava predvaja 27 in
28. aprila aegleški film »VEČ-
NA NEVESTA« ter 1. in 2.
maja belgijski film »BANKET
TIHOTAPCEV«.
Beli jorgovan
Kar sem zapisal o »Dami s
kameliami«, pa ne velja za ameri-
ški film «Beli jorgovan«, ki smo
ga tudi takole pred dvajsetimi le-
ti občudovali. Zadnja leta smo
imeli namreč priložnost videti ne-
kaj dobrih biografskih filmov, ki
so prikazovali težavno življenjsko
pot raznih umetnikov in ob spo-
minu nanje »Beli Jorgovan« s svo-
jimi sentimentalnimi popevkami m
prav tako sentimentalno ljubezen-
sko in življenjsko zgodbo dveh
pevcev močno, močno zbledi. Pri-
pomnim naj tudi, da bi bil slo-
venski naslov »Beli španski bezeg«
prav tako dober kot hrvatski »Be-
li jorgovan«.
Hiša na obali
Ko sta se pred dvema letoma
vozila s »Partizanko« Ernest Ro-
berts in njegova žena Eva Palmer
ob naši obali, je prišla Eva Pal-
mer na idejo, da bi posneli film,
ki bi se dogajal v neposredni bli-
žini Dubrovnika in bi imel za svo-
je jedro boj matere in hčerke za
istega moža, ki ga vsaka skrivoma
ljubi. Ernest Roberts je bil navdu-
šen za idejo svoje žene. Ker je ta
mož Član filmske ekipe neodvi-
snega režiserja Siodmaka, ki se je
lani mudil v Sarajevu, je navdušil
za takšen film podjetje »Bosna
film«. Po scenariju, ki sta ga na-
pisala Nobert Kruze in Meša Soli-
movič, so Bosanci začeli lani sne-
mati v koprodukciji z nekim nem-
škim podjetjem »Hišo na obali«
med Dubrovnikom in Trebinjem.
Režijo so zaupali mlademu in na-
darjenemu našemu režiserju Bo-
šku Kosanoviču. Film je prevzela
v svojo distribucijo J. A. Rankova
distribucijska mreža, kar je filmu
za gotovo obetalo lepo pot med
filmske ljubitelje po svetu. Za
glavne igralce je režiser v spora-
zumu izbral Nad jo Poderegin,
Berta Sotlar.ja, Sybillo Schmitt in
Reneja Deltgena. Posebno razve-
seljivo je, da se je zopet močno
uveljavila naša nova igralka, štu-
dentka romanistike Nadja Pode-
regin. Vsekakor je to film, ki ga
je vredno ogledati, posebno pa še
zato, ker je to naš film.
Lidija Bailey
Scenarij za ta film sta napisala
Michael Blankfort in Philip Dunne.
Režiral pa ga je z znanimi igralci
Dale Robertson, Anne Francis,
William Marshal in Charles Kor-
vin Jean Negulesco. »Lidija Bai-
ley«, ameriški barvni film, prika-
zuje upor zasužnjenih domačinov
na Haitiju. Film krasi.jo predvsem
krasni posnetki in ganljivi prizori,
oboje pa daje filmu veliko vred-
nost.
Kapitanov raj
»Kapitanov raj« je angleški film,
ki ga je režiral .Antony Kimmins.
V	glavnih vlogah igrajo zelo zna-
ni filmski igralci: Alee Guiness,
Calia Johnson in Jvonne de Carlo.
Alec Guiness, »človek tisočih
obrazov«, je tudi v tej veseli ko-
mediji pokazal, kaj zna. Film
»Kapitanov raj« je ponovna eks-
kurzija v svet Guinessovih zmož-
nosti, v svet, ki je vesel, nenava-
den in v vsej zapletenosti — pre-
prost. Zgodba o kapitanu, ki ga
imenujejo genija zato, ker je
končno našel formulo za popolno
življenje, formulo, ki človeka
nikjer ne razočara, ga naredi več-
no srečnega in mu nudi vedno le
lepe dni, veselje in zadovoljstvo.
V	zanimivi in temperamentni
zgodbi si lahko ogledamo sivo
Gibraltarsko pečino ali pa razgi-
bano življenje afriškega mesta, ko
spremljamo kapitana na njegovi
poti sem in tja od domačega og-
njišča do španske lepotice in po-
slušamo njegove razlage, kako je
mogoče živeti na preprost način
a obenem popolneje. Spremljamo
ga od njegove največje sreče, do
prostora, kjer ga čakajo naperjene
puške, da izvrše nad njim smrtno
obsodbo. A tud, z morišča odide
kot zmagovalec, živ in še vedno
»genij« v poznavanju življenja,
kljub vsem nesrečam, ki so ga
doletele.
Henry St. James je bil kapitan
ladje »Zlato runou, s katero je bil
neprestano med Gibraltarjem in
Kalikom v Afriki. Da mu ne bi
bilo dolgčas ne tu ne tam, je imel
kar dve ženi. Doma v Gibraltarju
dobro gospodinjo, skrbno Maud, v
Kaliku pa ga je vedno pričakovala
ognjevita plesalka Nita. Tako je
živel srečno, dokler ... Tudi pre-
več dobrega ni vedno dobro. Da
sledi vsakemu dnevu noč in da
ima vsaka palica dva konca, vse
to je moral nekoč spoznati tudi
naš ubogi kapitan.
V smislu 85. člena Uredbe o do-
hodnini (Uradni list FI.RJ 13-56)
OBVEŠČAMO
vse davčne zavezance z območja
občine Ormož, ki imajo dohodke
od obrti, samostojnih poklicev in
premoženja, da bo davčna komi-
sija za ugotavljanje davčnih osnov
za leto 19S6 oziroma za leto 1957
za pavšaliste zasedala na Občin-
skem ljudskem odboru Ormož v
naslednjih dneh:
3.	maja 1957 od 7. do 12. in od
14. do 18. ure za obrtnike, ki se
obdavčujejo za nazaj — za leto
1956;
4.	maja 1957 od 7. do 12. in od
14. do^ 18. ure za obrtnike, ki se
obdavčujejo za naprej — pavša-
liste za leto 1957;
6. maja 1957 od 7. do 12. in od
14. do 18. ure za zavezance samo-
stojnih poklicev in od premoženja,
kakor pa tudi za vse zamudnike.
Seje davčne komisije .so javne.
Vrstni red za posamezne stroke
bo objavljen na razg lasni deski
Odseka za finance in pri vseh
Krajevnih uradih občine Ormož.
Davčni zavezanci bodo lahko pred
davčno komisijo dajali svoje pri-
pombe oziroma izjave.
Občinski ljudski odbor
Ormož
Upravmi odbor Pletame. obrt-
ne zadruge v Ptuju, razpisuje
mesto
blagajnika
Pogoj- večletna praksa v bla-
gajniškem poslovantju. Nastop
.s^iužbe takoj. Plača po tarifnem
pravilniku. — Ponudbe pošljite
upravi podjetja. Upravni odbor.
Preklic
Podpisana Terezija Kokot,
posestnica v Turškem vrhu, pre-
klieujem in obžalujem žalitve,
ki sem jih izrekla napram Te-
reziji Ivančič, posestniški hčeri
v Turškem vrhu, ter se ji zahva-
ljujem, da ie odstopila od ka-
zenskega pregona.
Terezija Kokot
Tovarna glinice in aluminija
»Boris Kidrič<' v Kidričevem
razpisuje delovno mesto
računovodje
v poslovni enoti »Restavracija«.
Pogoj: .?redn;a strokovna izob-
raziba z v.saj petletno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku,
ostalo po dogo\'oru.
OBVESTILO
Tovarna «linice in aluminija
»Boris Kidrič«. Kidričevo, ob-
vešča prebvalstvo ptujskega
okraja, da v prazničnih dnevih
1. in 2. maja t. 1. iz tehničnih
razlogov nc bo mogoč ogled
tovarne.
Šahisti, pozor!
v soboto. 27., 28. in 29. tega
meseca, bo v Ptuju okrajno ŠA-
HOVSKO PRVENSTVO posamezni-
kov. Tekmovanja se bodo udeležili
po eden igralec iz sekcij Cirkovci,
Lešje, Ormož in Središče ter dva
člana iz Ptuja. Tekmovanje bo v
posebnem prostoru gostilne »Slo-
venske Gorice«, igralni čas pa je
vsak dan od б. do 12. ure in od
pol 16. do pol 20. ure. Vabljeni
vsi ljubitelji šaha.
NOVO ENOÖRUZINSKO HiSO
(takoj vseljivo) pri železniški
postaji prodam. Poizve se v
Mihovcih 31. Velika Nedelja.
1500 KG SLADKEGA SENA
prodam. Naslov v upravi.
POSESTVO S HiSO in gospo-
darskim poslopjem prodam.
Vprašajte v Krčevini 42 pri
Ptuju.
50 arov mešanega gozda
10 minut od glavne ceste pro-
dam. Janez Potrč. Mestni vrh
štev. 79.
singer Šivalni stroj pro-
dam. Naslov v upravi.
ŠTUDENTJE IN DIJAKI
OBCINE GORISNICA
VAS VABIJO
Od svoj tradicionalni veliki
ki bo 27. aprila 1957 ob 20. nri
ŠTLT)ENTSK0-DIJASKI
DRUZ.ABNI VTECER
— MAJSKI PLES —
v z.\dru2nem domu
v gorisnici
pod pokroviteljstvom in načel-
nika Sveta za kulturo in pro-
sveto pri JLO Ptuj
tov. staneta Staniča
IGRAL BO VESELI KVINTET
ZABA\TSn PROGRAM
Iz Ptuja bo vozil avtobus (od-
hod ob 19.10 iz Ptuia. iz Go-
rišnice pa ob 5.45)