fFranju Lahu Franjo! Tako vesel si se poslavljal, ko si odhajal za Božič domov. Takrat pač nisi slutil, da se poslavljaš za vedno, da mi poslednjikrat stiskaš roko v slovo. Sredi najlepših let, sredi dela si omahnil — niti par btsed nisi utcgnil izreči v slovo. Komaj si začel živeti, komaj si prišel do kruha, pa Te je višja sila odpoklicala. Mirno ležiš tam na Pobrežju v Mariboru, blizu domačih. Težko Te bomo pogrešali tovariši, ki smo poznali Tvoje blago srce, Tebe, ki Ti je bilo tovarištvo v dejanjih in ne le na ustih. Pustil si nas in le svetal spomin nate nam je ostal. Franjo, kako Te bodo mogli pozabiti Tvoji malčki, s katerimi si ravnal kot skrbna mati? Kako Te bodo mogli pozabiti revčki, do katerih si imel največ usmiljenja! Ti, dobri Franjo, kdo Te bo mogel nadomestiti tem malim, ki Te tako pogrešajo! Nekoč si dejal, da Ti je delo v šoli zabava! Saj so še Tvoje poslednje misli veljale šoli in njim. Franjo, počivaj v miru in naj Ti bo lahka zemljica! T...i