Glasilo .Slovenske Kmetska Stranke".
Papeški nuncij blago^
Z vlakom, s katerim se je peljal Radič v Zagreb, se je vozil tudi papeški nuncij (papežev zastopnik v Beogradu) kardinal Pellegri-netti. Na postaji Batajnica, kjer je vlak dalje časa stal, je stopil k Radiču v vagon in se pogovarjal z Radičem skoro pol ure.
Pri slovesu je podelil Radiču svoj blagoslov — tistemu Radiču, za katerega naši klerikalci kar ne morejo v svoji slepi strankarski zagrizenosti najti lepe besede!
Somišljeniki! Povejte to slovenskim kme-
tom od vasi do vasi, kajti mi smo prepričani, da »Slovenec«, »Domoljub« in »Slov. Gospodar« svojim bralcem tega ne bodo povedali, ker bi jih sicer moralo biti njihove grde gonje proti Radiču v dno duše sram!
Še nekaj: Komaj se je pripeljal Radič v Zagreb, je prijavil svoj obisk pri njem tudi zabrebški nadškof, katoliški nadškof dr. Bauer. Sedaj se pa spomnite, kaj in kako so govorili o Radiču in proti Radiču naši klerikalci!
dlčev v Zagreb.
Tajne priprave za odhod iz Beograda. — Odhod. — Ob celi progi od Beograda do Zagreba se zbira kmečki narod. — Pozdravi. —
Kraljevski sprejem v Zagrebu.
V nedeljo se je vrnil Štefan Radič iz Beograda v Zagreb. Z njegovim povratkom v Zagreb se začenja v naši domači zgodovini silno važna doba, kajti šele sedaj bo mogel Radič svobodno govoriti!
Dokler je bil Radič namreč v bolnici v Beogradu, ni nihče mogel vedeti, kaj se utegne še zgoditi ž njim. Razpoloženje velikega dela beograjske javnosti napram njemu tudi Radiču ni bilo neznano in v razgovoru s hrvaškimi časnikarji je Radič to tudi povedal. »Vem dobro,« je rekel, »da čaršija (cincarija) še vedno odobrava, kar se je zgodilo!«
Zato so držali dan odhoda Radiča in njegovih tovarišev dr. Pernarja in Grandže v veliki tajnosti. Poskrbljeno pa je bilo tudi v največji meri za varnost življenja Radiča in njegovih tovarišev. Iz Zagreba je prišlo v Beograd več hrvaških detektivov, ki so skrbno pazili, kdo se vse suče okoli bolnice. Potem je prišlo iz Zagreba v Beograd večje število krepkih hrvaških kmečkih fantov, ki so čuli vso noč od sobote na nedeljo v Radičevi bližini, v bolnici sami pa je opravljalo nočno službo še 20 poslancev. Šele potem, ko so videli, da je »zrak čist«, so se odločili za odhod iz Beograda v nedeljo zjutraj ob 8. uri.
Radič in njegovi tovariši so se odpeljali iz bolnice na postajo v dobrem spremstvu in skrbno zavarovani. Zakaj je bilo to potrebno, to povemo na drugem mestu.
Na postaji so priključili salonski voz na bfzovlak, ki redno odhaja iz Beograda nekaj minut pred osmo uro zjutraj.
Kmetje se zbirajo.
Ker ljudje niso bili natanko obveščeni o odhodu Rašica iz Beograda, se na prvih postajah ni zoralo mnogo ljudi. Ko so pa došla telefonska in brzojavna poročila v bolj oddaljene kraje, da se Radič vrača, so se začele •zbirati na vseh postajah ogromne mase kmeč-
kega prebivalstva v prazničnih oblekah, z godbami in zastavami, da na najbolj svečan način sprejmejo in pozdravijo svojega voditelja.
Na vseh postajah pa je odmeval klic množic:
»Živel Radič! Živela hrvaška vlada v Zagrebu! Živel hrvaški sabor!«
Ta klic iz tisoč in tisoč grl od Beograda do Zagreba je klic naroda! Ta klic je tako močan, da ga ne more udušiti nobena sila več! Ta klic sliši danes ves svet — samo beograjski zaslepljene! so tako udarjeni, da računajo na to, kako bi Radiča in njegove tovariše — zaprli! In to danes!!
Stotisoč Zagrebčanov čaka na Radič a!
Skromen prostor nam žalibog ne dopušča, da bi mogli opisati vse ginljive prizore na posameznih postajah in omeniti vse govore, ki so jih izrekli najboljši predstavniki hrvaškega naroda. Naj omenimo le to, kako je bilo v Zagrebu.
Ko se je v Zagrebu zvedelo, da se vrača Radič v nedeljo zvečer, je bilo takoj vse mesto v zastavah. Iz bližnje in daljne okolice je prihajalo cel dan v mesto na tisoče kmetov. Množico, ki je pričakovala Radiča, cenijo nad stotisoč!
Za red je skrbela organizacija Hrvaške kmečke stranke sama. Policija se je držala v ozadju, da bi pomagala rediteljem v slučaju potrebe. Za red je skrbel narod sam! To je nov dokaz ogromne discipline organiziranega hrvaškega naroda!
Navdušenje naroda.
Ko se je brzovlak ustavil v Zagrebu in se je nepopisno navdušenje naroda nekoliko poleglo, je stopil pred Radiča in njegove tovariše prvi podpredsednik Hrvaške kmečke stranke, ki je pozdravil Radiča v imenu hr-
vaških kmetov in delavcev ter mu želel skorajšnje ozdravljenje.
Zahvalil se je v svojem govoru Božji previdnosti, ki ga je obvarovala najhujšega v blagor celega naroda.
»Božja roka čuva vsakega pravičnega! Tudi Tebe, dragi predsednik, je obvarovala božja roka, da si se nam vrnil živ, da te ni uničila razbojniška roka, ki je že več tednov na Tebe prežala. Hvala Bogu, da si se vrnil, čeprav še ne popolnoma zdrav, in s Teboj vred Tvoji tovariši. Naša bol je bila velika, toliko večja, ker Vam je rane zadal neki tako-zvani brat! Take rane so še toliko težje!
Dragi predsednik! Prihajaš med nas s tovarišem Pernarjem, ki Te je vedno varoval, varoval že pred nekaj tedni, ko so Te hoteli razbojniško napasti. Ravno zato, ker je Tebe tako zvesto branil, ga je zadel prvi strel, drugi strel pa je zadel mojega tovariša Grandžo, ki je v odločilnem trenutku skočil pred Tebe in Te kril s svojim telesom.
(Pri teh besedah se Radič razjoka.)
Valečič nadaljuje: »Danes je ranjeno naše srce, ranjeno je srce vseh Hrvatov. Toda v tej bolečini nas tolaži Tvoj povratek. Vedno si se zavzemal za one, ki največ trpe, to je za kmete in delavce. Ti kmetje so mi danes naročili, da Te pozdravim.
In v imenu celega naroda Ti javim: Ves hrvaški narod čaka s stisnjeno pestjo na Tvoje povelje!
(Ogorčeni klici: Doli z razbojniki!)
Ko so bile volitve, si Ti med nami izbral svoje najboljše. Toda tudi Vukičevič je izmed svojih volkov izbral najhujše, in zato smo prišli tako daleč, da so nas Hrvate z revolverji izgnali iz parlamenta! Kakor pohlevna jagnje-ta smo mi Hrvati prišli v tisti brlog, kjer so nase tovariše ubijali.
Vsako dete razume, da mi v ta brlog ne gremo več! Nočemo, (la bi nas streljali še naprej!
Če bodo Vukičevič in njegovi volkovi še nadalje tako nastopali, se bomo znali braniti z vsemi sredstvi!
Bodi še enkrat pozdravljen, dragi predsednik, od Tvojega celega naroda!«
Nato se je Radič s svojimi tovariši v krasno okrašenem vozu odpeljal domov v krog svoje rodbine.
Dr. Korošec na kolenih.
V nedeljo dne 1. julija je objavil »Slovenec« sledeče poročilo iz Beograda:
»V zelo zaostrenem položaju, ki je nastal vsled nemilega dogodka v narodni skupščini, imamo Slovenci veliko nalogo, da delujemo pomirljivo in posredovalno med Srbi in Hrvati. Niti ni pravilno, niti pametno vlivati olja v ogenj in netiti strasti med obema narodoma, kar delajo zlasti samostojni kmeti in Pribi-čevičevi demokrati v Sloveniji. V tem trenutku se ne sme v narod zanesti duh nestrpnosti. To je zločin, ki ne more roditi dobrih posledic. Zdaj je treba jasno in čisto gledati.
*
Za zločinske strele v narodni skupščini nosi odgovornost samo Puniša Račic in niliče drugi.«
To beremo natisnjeno v »Slovencu« zadnjo nedeljo.
. Priznamo, da nas je to poročilo »Slovenca« iz Beograda zelo presenetilo in z velikim začudenjem smo se vpraševali: Odkod ta nenaden preobrat v mišljenju dr. Korošca? Kajti, da je on duševni oče tega poročila, o tem niti najmanj ne dvomimo. Zato pa hočemo o tem poročilu izpregovoriti nekoliko obširneje.
Pred enim tednom.
Zamislimo se nekoliko nazaj v tiste dni neposredno po sramotnem zločinu v Beogradu, o katerem je danes vsa poštena javnost prepričana, da je bil skrbno pripravljen. Znano je tudi, kdo ga je pripravil in znan je tudi tisti velikosrbski hegemonistični duh, ki je zločin rodil. JCako je pisal »Slovenec« takrat, neposredno po zločinu?
Takrat je »Slovenec« pisal,»da je za zlo-' čin odgovorna opozicija«. Vse klerikalno časopisje je pisalo, da je zločin izzval težko ranjeni dr. Pernar z nekim medklicem — ni pa seveda povedal, zakaj je morilec potem streljal tudi na mirne poslance, ki niso delali nobenih medklicev! Morilca je klerikalno časopisje opravičevalo, češ, da je »divji Črnogorec«, ki ima ubijanje že v krvi. Da je bil in je še danes (!) nesrečni morilec član velike vladne stranke, ki še danes ni smatrala za vredno, da ga vsaj zaradi jezikov izključi iz svoje sredine (po novejših poročilih ga je že. Op. ured.), o tej sramoti »Slovenec« ni črhnil niti besede, pač pa se je vzpel »Domoljub« do gorostasne trditve, da je bil morilec — Hrvat!!, kar je seveda za Hrvate nova, kruta žalitev! O svinjarijah, ki so jih zagrešili takoj po umoru najbolj znani klerikalci v Sloveniji, zlasti na deželi, in o njihovem sramotnem obnašanju v času, ko je žalovala vsa Hrvatska, pa niti ne govorimo! Dovolj je, če povemo, da se danes klerikalci sami v dno svojih pokvarjenih duš sramujejo svojega tedanjega početja. Če pa je klerikalca sram, to že nekaj pomeni!
Največja žalost — največje zmagoslavje.
V dneh, ko je žalovala vsa Hrvatska, pa je slavil dr. Korošec svoje največje zmagoslavje. Takoj po zločinu je zaprl vse telefone in brzojave, da se ne bi zvedela v svetu popolna resnica. Časopise, ki so priobčevali istino o dogodkih, je plenil hujše kakor najhujši avstrijski cenzor in jih pleni še danes. Ne on sam osebno, ampak njemu podrejeni organi, za katere pa je odgovoren on! Dopisnike tujih listov, ki se niso hoteli vkloniti poveljem in željam beograjske vlade, je enostavno izgnal iz naše države. In s trdovratno zakrknjenostjo, ki ji težko najdeš primere, je branil krvavi režim, kakor da se sploh ni nič zgodilo in kakor da ta vlada tako trdno stoji, da je ne more porušiti niti najsilnejši narodni viharl
Zvest hlapec.
Vedeli smo že od prej, da se je dr. Korošec s svojo SLS velesrbijanskim radikalom in beograjski čaršiji prodal na milost in nemilost, misleč, koliko bo dobil za svoje ponižno hlapčevanje nagrade za svoje ljudi v Sloveniji. Povedali smo že enkrat, da ni dobil nič, razun enega velikega župana, ki ga pa večina njegovih pristašev na Štajerskem niti po imenu ne pozna! V svojem brezpogojnem hlapčevanju pred radikali pa je moral braniti korupcijoniste in prevzemati odgovornost za vse še tako sramotne naloge, ki so mu jih naložili radikali (potovanje v Macedonijo itd.). Zares, žalostna usoda: brezpogojno služiti iin se valjati ponižno v prahu pred svo-
jimi gospodarji, potem pa niti ene oglodane kosti ne dobiti, ki jo še pes dobi, to je težka stvar, a tudi sramotna stvar. In to sramoto je prinesel dr. Korošec Slovencem, drugega pa prav nič!
Edino, kar so dali velesrbski cincarji dr. Korošcu, je bil — policajski pendrek. Edino s tem se je lahko postavljal, in se je tudi, in še kako — dokler je šlo!
Spoznanje.
Komaj teden dni je tega, ko je »Slovenec« poročal iz Beograda, »da nič ne dene, če gre opozicija iz parlamenta — bo vsaj parlament lahko neovirano delal«.
To so bile silno samozavestne besede, iz katerih se vidi, kako je vlada s Korošcem vred presojala položaj. Gospodje so si pač mislili: »Ej, kaj pa naj bo iz vsega tega? Pokopali jih bomo in čez en teden ali dva bo že zopet vse pozabljeno in mi bomo zopet prečane drli in molzli kakor prej!«
Pozabili pa so gospodje na eno: Da je bil zadet v živo cel hrvaški narod!
In ta hrvaški narod in ves prečanski srbski narod se danes dviga! Dviga se z vso odločnostjo, kakor je lastna le složnemu narodu, proti nasilju, proti zatiranju in proti iz-mozgavanju! In s hrvaškim narodom vred se dviga tudi velik del slovenskega naroda! Dviga se ves prečanski svet in zahteva svojo pravico.
Občudovanja vredna sloga in vztrajnost in nepopustljivost vsega hrvaškega naroda je končno tudi dr. Korošcu odprla oči. Spoznal je, da stvar le ni tako enostavna, da bo opravljena v kakih dveh tednih, potem pa bo vse ostalo pri starem.
Ko pa je to spoznal, se je ustrašil!
Opravičen strah.
Dr. Korošec je spoznal, da se brez Hrvatov ali celo proti Hrvatom v naši državi ne da
vladati. Tudi z najbolj debelim pendrekom ne! Spoznal je tudi, da je napravil takrat strašno napako, ko je z vso mogočnostjo in ošabnostjo oznanjeval, da sta Radič in Pribi-čevič za večno izključena iz vsake vlade...
Spoznal je dalje, da bo za njega in za njegovo SLS jako težko, če se zgodi to, česar on ni pričakoval, da pade sedanja vlada in tudi on ž njo. Kaj potem? Ali se bo hotel tisti Radič, ki ga je leta in leta sramotil v svojem »Slovencu«, »Slovenskem Gospodarju« in »Domoljubu«, sploh še pomenkovati ž njim o vladi? In če se ne bi hotel, kam potem? On sam je preslab, da bi kaj pomenil. In če ga zaradi oblasti v državi žrtvujejo še radikalski cincarji, kakor so ga že parkrat? Kaj potem?
Kes in preokret.
Mi se prav lahko zamislimo v dušo dr. Korošca, kako mu je moralo biti hudo pri premišljevanju o vprašanju: Kaj potem? Ali naj sedi on v opoziciji in čaka? Kaj bodo rekli njegovi volrlci, če jim nič ne bo prinesel? Z odloženim pendrekom slovenskim kmetom ne bo nič pomagano!
Kmetskemu gibanju v Sloveniji ni pripadla
samo naloga dati kmetskemu ljudstvu njegovi gospodarski važnosti primerno politično moč, s katero bi kmetski sloj izsilil od države tako gospodarsko politiko, ki bo v korist širokim kmetskim slojem naroda. Poleg te socijalne naloge je zgodovina namenila kmetskemu gibanju še dve drugi izredno važni nalogi: Kmetsko gibanje v Sloveniji, to je naša Slovenska kmetska stranka bo nosila zastavo v borbi za slovensko državo.
Slovenska država.
Kraljevina se bo na novo urejevala. Nova ureditev mora vidno izkazati, da smo Sloven-
V tej strahoviti duševni muki se je dr. Korošec odločil za umik in je začel pripravljati sebi novo politično pot s ponudbo za posredovanje med Srbi in Hrvati, ki jo objavljamo spredaj.
Toda mi se bojimo, da bo dr. Korošec padel z obeh stolov, na katerih bi v svoji stiski rad sedel. Da ga bodo radikalski cincarji pri prvi priložnosti pustili na cedilu po njihovi stari navadi, je več kot jasno. Vprašanje pa je, kako bodo sprejeli Hrvati njegovo ponudbo in če jo bodo sploh sprejeli!
Prvi poskus, da se približa in prikupi Radiču, je že napravil dr. Korošec s tem, da je ustavil vsaj v »Slovencu« nesramne žalitve na Radiča, ki jih je prej v »Slovencu« kar mrgolelo. »Slovenec« sedaj Radiča celo hvali (!!). Seveda taka hvala ni mnogo vredna, ker prihaja iz špekulacije in iz strahu. Drugi poskus pa je njegova ponudba za posredovanje.
Tako se mora priklanjati in ponujati vse-gamogočni dr. Korošec tistemu Radiču, o katerem je še nedavno samozavestno trdil, da ne bo nikdar več v vladi, pa če bi imel tudi vseh 315 poslancev v parlamentu za seboj!
Po žalostnih dogodkih v Beogradu so nekateri klerikalci v Sloveniji stokali: »Škoda, da ni še Radič ubit!« Ali so ti možje mar že takrat slutili, kako se bo moral njihov vrhovni vodja še pred Radičem ponižati na kolena in so zato želeli, da bi bil še Radič ubit?
£
Še ena opazka.
<
V svojem beograjskem poročilu pravi »Slovenec« med drugim tudi to, »da samostojni kmetje v Sloveniji netijo strasti med obema narodoma (med Srbi in Hrvati)«. — Na to povemo sledeče:
1.	V Sloveniji ni več »samostojnih kmetov«, ampak je samo še Slovenska kmečka stranka, ki je sestaven del velike »Narodne kmečke stranke« aH »radičevske» stranke,] kakor se pri nas na kratko imenuje. Slovenska kmečka stranka je res samostojna organizacija, toda je s Hrvaško kmečko stranko tako tesno federativno zvezana, da jih ni več mogoče ločiti, najmanj seveda dandanes.
2.	Mi priznamo, da tudi hujskamo, če je treba, ker znamo tudi to. Ne pišemo in ne »hujskamo« pa proti Hrvatom, tudi ne proti Srbom in proti srbskemu poštenemu narodu, ampak samo proti beograjski cincariji in njenim klerikalnim pomagačem. To pa smemo in moramo, ker je to naša dolžnost. Če hoče biti dr. Korošec s svojo SLS brezplačen pomagač beograjske cincarije, nas to nič ne briga. Zato bomo mi proti cincariji in proti izmozgavanju Slovenije »hujskali« dalje, kar bomo le mogli in ne bomo nikogar prosili za milostno dovoljenje.
Ugotavljamo pa pri tej priliki, da v teh težkih dneh nihče ni tako nesramno »huj-skal« Slovencev proti Hrvatom kakor časopisje SLS.
Mi smo si to ravno tako dobro zapomnili kakor so si to zapomnili Hrvatje — pa naj si zapomni to še dr. Korošec.	— 1].
ci ne samo narod, temveč tudi državni narod. Slovenska država, ki naj z državo Hrvatov, Srbov in Bolgarov tvori mogočno Jugoslavijo — to je cilj naše borbe. Pred vsem zahtevamo slovensko državo iz gospodarskih in kulturnih razlogov.
Toda še važnejša naloga kot je socijalna in narodna, je pripadla našemu kmetskemu gibanju. V interesu socijalnega in narodnega napredka moramo očuvati naše ljudstvo pred moralnim razsulom. Dvigniti moramo iz strankarskega blata zastavo njegove vere in cerkve. Radi moralnih, nravnih načel, ki bi z vero in cerkvijo nujno trpela polom, moramo
zgrabiti to zastavo in jo dvigniti nad stranke, nad politično borbo, nad vsakdanje strasti in medsebojna sovraštva. Te vero in to cerkev je tvoril naš narod skozi tisočletja, da je slu-« žila njegovemu obstoju in napredku. Dobili smo jo od svojih dedov in dali jo bomo svojim otrokom zato, da bo služila njihovemu napredku. Namen cerkve je, da s poučevanjem verskih in moralnih naukov služi obstoju in napredku naroda.
Zasužnjena cerkev.
Pri nas služi cerkev obstoju strahovlade. Današnji duhovščini v pretežni večini ni pred očmi narod, ljudstvo kot celota, današnji duhovščini je samo za to, da ima organizirano posebno stranko, s katero diktira državi gospodarsko politiko, s katero reže kruh slojem in poedincem. Vsak ima pravico in dolžnost organizirati stranko. Gorje pa cerkvi, že proglasi le eno teh strank za edino zveličavno, gorje, če se borbo proti taki stranki proglasi za borbo proti sami veri in cerkvi, kot se je to zgodilo pri nas. Pri taki duhovščini je strankarska legitimacija SLS tudi dokaz pra-vovernosti. Kdor ima to legitimacijo, je tudi moralen, četudi obrtoma izvršuje poglavitne in vnebovpijoče grehe. S to legitimacijo sme s strankino politično pomočjo pahniti in odriniti v bedo vsakega reveža, ki nima take legitimacije, pa naj si bo tudi vdova, bolnik ali drugačen revež, on pa presit vsega. Stranka odločuje, če se sme za političnega nasprotnika zvoniti, brati maša, če se ga sme krstiti, pokopati itd. Kratkomalo — cerkev je popolnoma uslužbena ne narodu in Bogu — temveč stranki in posvetnim dobrinam, ki se jih da s pomočjo te stranke izsiliti. Razen tega se duhovščina spušča — ne v borbo proti grehu in slabostim! — temveč v borbo za klerikalnega župana, klerikalnega poslanca, osebna sovraštva s svojimi župljani in poedinci. Kake grde strasti pokaže često tak dušni pastir, ki je zasužnil cerkev politični stranki, nam vstrašni luči prikazujejo slučaji zadnjih dni:
G. župnik iz Št. .Janža je bil naprošen, da daruje sv. mašo zadušnico za umorjene hrvatske poslance. Tega ni hotel storiti, češ: »Ta umor je bil političen umor in treba je vprašati škofa za dovoljenje.« Tudi zvoniti ni dovolil z izgovorom, da mora vprašati škofa za dovoljenje.
G. župnik iz Ljubnega je na prošnjo, da bi pustil zvoniti za pokojnimi poslanci odgovoril: »Kaj? Za tiste pretepače tam doli?« Na opombo, da bo zvonenje plačano, se je g. župnik odrezal: »Ne pomaga nič — niso naši!«
G. kaplan iz Št. Jerneja ni hotel na dvakratno prošnjo iti prevideti umirajočo mater našega pristaša. Ko je bil nesrečni sin drugič pri g. kaplanu, je dobil odgovor, da naj jo gre obhajat predsednik krajevne organizacije SKS. In šele na ponovno prošnjo se je gosp. kaplan odzval — toda mati je že med tem umrla.
Neki župnik je zmerjal pristaše SKS, ki čitajo »Kmetski list«, s »prešestniki« in brezverci«.
Drugi župnik je stvari, ki mu jih je naš pristaš zaupno potožil, izdal klerikainenm agitatorju, iz česar je nastala tožba pri sodišču. stroški in sovraštvo. In nešteto je takih in še grših slučajev.
Vsled neusmiljeno izterjavane bere in vsled grdega zmerjanja in zaničevanja, je hotelo že mnogo ljudi prestopiti v pravoslavno cerkev in le na naše prigovarjanje tega niso storili. Mnogo naših pristašev se pridig v cerkvi ne more udeleževati, ker se v njih samo politizira in zmerja. Tako daleč so pahnili nekateri duhovniki cerkev.
Dovolj je tega, ljudje božji! Otmimo cerkev stranki, ki jo je zasužniia. Mi hočemo iB>eti cerkev cisto, pošteno, za vse. Mi hoče*
WDEČV
Žene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jagoslovenski Matici in DeSjerau
Sv. Andraž v Halozah. Dhe 1. julija t. 1. se je ustanovilo tukaj »Društvo kmetskih fantov in deklet«. Na ustanovnem občnem zboru je) k predmetu zanimivo predaval tov. dr. I. Rosina o idejni smeri mladinskega gibanja. Tovariš E. Stoklas je pa razložil pravila in namen tega, za naš kraj prepotrebnega društva. — Današnji klerikalizem vsepovsod ovira napredek in izobrazbo slovenskega kmečkega naroda, ker dobro ve, da se izobražen in inteligenten kmet ne da guliti. Rešiti moramo mladino teme, da se bo z lastno močjo in v doglednem času gospodarsko in kulturno osamosvojila in tako otresla označbe, s katero nas prosvitljeno inozemstvo še vedno naziva, češ, da smo pasjeponižno ljudstvo hlapcev in dekel, katero se ne zaveda, da je tudi ustvarjeno po božji podobi in ki životari brez človeškega ponosa, — Fant i? fare.
mo, da bo cerkev služila samo načelom Kristusa in ne propali in morilski politiki SLS.
V	prvi vrsti pozivamo vso pošteno duhovščino, da sprevidi strašno brezdno, kamor drči naša cerkev, zasužnjena od SLS. Stojte, pojdite v cerkev in premišljujte.
V	drugi vrsti pozivamo vse kmetsko ljudstvo. Ne pustite, da Vam duhovniki uničujejo cerkev. Ne dovolite, da Vam teptajo v blato našo vero in vero naših očetov.
Dvanajsta ura je!	— lj.
Mladinski vestnik.
IZ STRANKE
Zborovanje krajevnih organizacij SKS in KDK.
Metlika: V nedeljo, dne 15. julija ob 9. uri dopoldne v Čitalnici.
Črnomelj: V nedeljo, dne 15. julija ob 2. uri popoldne pri Laknerju.
Semič: V nedeljo, dne 15. julija ob 7. uri pri Bukovcu.
Na vseh treh zborovanjih poročata poslanca Iv. Pucelj in dr. Kramar. Radi važnosti sej prosimo vse tovariše, da se sej gotovo udeleže.	Tajništvo SKS v Ljubljani.
Iz mariborskega okrožja SKS.
Seja okrožnega odbora SKS za maribor- ( sko okrožje se je vršila v soboto dne 7. t. m. Kljub silnemu poljskemu delu se je seje udeležilo okoli 150 odbornikov in zaupnikov. Tovariš poslanec Pucelj je podal, jasno in izčrpno politično poročilo ter nazorno" naslikal zgodovino in vršitev krvavega zločina v Beogradu. Govornik je bil večkrat prekinjen z viharnim odobravanjem in pritrjevanjem. S tem in pa z po govoru tov. Puclja sledečimi govori članov okrožnega odbora se je pokazalo, da je kri mučenikov za pravico in idejo dala novo silo in elan za borbo tudi Slovencem, kar nam daje gotovost, da ni več daleč čas, ko ne bodo več odločevali usode Slovencev morilci, pa tudi ne njihovi hlapci. Vzeta so bila poročila odsekov na znanje in sprejet sklep, da se gre s podvojeno silo na delo v složnosti in sodelovanju tudi z drugo koali-rano stranko. Sprejeta je bila tudi resolucija, katero prinašamo na drugem mestu, in odposlani pozdravni brzojavi predsednikoma KDK sledeče vsebine:
Predsedniku KDK Štefanu Radiču, Beograd. Okrožni odbor Slovenske kmetske stranke v Mariboru daje izraza iskrenemu veselju, da se Vaše dragoceno zdravje boljša ter Vas pozdravlja v historijski borbi za zmago idej naše stranke. — Predsednik Svetozar Pribi-čevič, Narodna skupščina. Beograd. Okrožni odbor SKS Vas pozdravlja iz današnje seje kot dičnega voditelja KDK in zvestega sodelavca našega velikega voditelja Stjepana Radiča v gigantski borbi za ravnopravnost in napredek v državi.
R e s e 1 u c i j a.
I.
Okrožni odbor SKS v Mariboru se z najglobljim spoštovanjem klanja mučeniško preliti krvi naših voditeljev v narodni skupščini v borbi za ravnopravnost in svobodo. Blagoslovljena ta kri!
Slava pokojnima Pavlu Radiču in dr. G juri Basaričku! Krepko zdravje velikemu predsedniku Stjepanu Radiču in poslancema dr. Pernarju in Grandji.
II.
1.	Okrožni odbor SKS v Mariboru izreka zaupnico tovarišu poslancu Puclju, vodstvu narodno-seljaškega kluba in vodstvu KDK. S ponosom in hvaležnostjo gleda na velike uspehe te politike in zaupa v boljšo bodočnost.
Predsednikoma Stjepanu Radiču in Sve-tozarju Pribičeviču pošilja z brzojavkama pozdrav.
2.	Z ogorčenjem se zgraža nad barbarskim zločinom v Narodni skupščini, ki je sad podivjanih strankarskih razmer in hegemoni-stičnih nagnjenj vladajočih srbijanskih strank, ki so zaigrale vse pravice zastopati prečane. Ni jim med nami več mesta.
3.	V tej kritični zgodovinski uri za našo državo je globoko ponižala in osramotila slovenski narod SLS. S hlapčevstvom, znanim iz starih časov, je po svojih glasilih in izjavah
voditeljev bolj cinično in žaljivo razpravljala o tem zločinu, kakor vladni srbijanci sami.
Prepričala nas je temeljito, da je nji le za oblast, če tudi ima ta oblast okus po sramoti in če tudi je ta oblast oškropljena s krvjo.
4.	Z zanosom vidimo, da je iz mučeniške krvi že vsklilo neprecenljivo dejstvo:
Prečanski Hrvatje in Srbi so sklenili vse starodavne račune. Duševno so se stopili, postali so si pravi bratje, nerazdružljivi v globini celega naroda. Nikoli več ne bodo izigravam od hegemonistov eni proti drugim, ne bo več intrig. Politika je nujno postavljena na novo podlago: stvarnega, poštenega dela.
5.	Okrožni odbor SKS sprejema z navdušenjem boj za revizijo ustave, ki bo edina omogočila zedinjeni svobodni in krepki Sloveniji blagostanje in napredek, ki ga zahteva in zasluži visoka stopnja slovenskega ljudstva.
Celje okolica. Krajevna organizacija SKS je dne 17. maja t. 1. zborovala pri tov. Šri-barju v Gaberju in po vsestranski debati o političnem položaju sklenila sledečo resolucijo. 1. Borbo proti nettunskim konvencijam naj naši poslanci najstrožje nadaljujejo ter skušajo njih sprejetje z vsemi zakonitimi sredstvi preprečiti, kakor tudi inozemsko posojilo, ako ni odobreno od cele Narodne skupščine; to velja tudi za poslance Slovenske ljudske stranke. 2. Ker se je že mnogokrat debatiralo v javnosti, da imamo v naši državi preveč ministrstev, zahtevamo, da se ista reducirajo kakor tudi njih dispozicijski fondi, kateri naj bi bili pod kontrolo, t. j. da se polagajo o njih vporabi točni računi. — Nesposobno kot tudi čezštevilno in korumpi-
rano uradništvo od najnižje do najvišje stopnje naj se reducira. 3. Zahtevamo revizijo ustave, popolno enakopravnost vseh državljanov, jednakomerno izenačenje davkov in samostojno upravo za Slovenijo in za vse pre-čanske kraje. 4. Po sedanji praksi v name-ščenju našega uradništva, katero se stopnje-ma ter vedno bolj zapostavlja, akoravno je ono najbolj delavno in zvesto, zahtevamo od vsakokratne vlade, da se isto preneha, ker nam je vendar že v Vidovdanski ustavi zajamčena enakopravnost, katera! se naj tudi v praksi izvršuje. — Predsednik: Jak. Bra-mest; tajnik: A. Kajtna. — (Op. ur. Radi pomanjkanja prostora nismo mogli preje priobčiti gorenjega poročila naše delavne in vrle krajevne organizacije Celja—okolice.)
Odbor krajevne organizacije SKS v Horjulu najodločneje obsoja zverinski umor vele-srbskega radikala nad našimi kmetskimi poslanci in se klanja njihovim mučeniškim žrtvam za enakopravnost in svobodo. V veliko uteho nam je skorajšnje ozdravljenje velikega kmetskega voditelja Štefana Radiča, katerega je božja previdnost obvarovala od smrtnonosne in pripravljene morilčeve kro-glje. Pridružujemo se z vsem svojim srcem protestom proti surovemu napadu od strani SLS na Hrvate povodom zločina na njihove narodne zastopnike. — Andrej Rožmanc, predsednik; A. Vrhovec, tajnik.
Kadar klerikalcem odreče versko in cerkveno nasilje, se poslužijo pušek, bajonetov in revolverjev, ne za božjo čast, ampak za oblast in komando na tem svetu.
POLITIČNE VESTI
Odstop vlade.
Dasi je »Slovenec«, glasilo dr. Korošca, sporočil svojim bralcem, da ni nikakega povoda za demisijo vlade, je vlada vendarle pod pritiskom evropskega javnega mnenja v sredo 4. julija odstopila. Utemeljitev odstopa vlade je že pokazala, da beograjski politiki z demisijo ne mislijo resno, ampak zahtevajo, da ostane vse pri starem, le nekaj ministrskih stolčkov bi odstopili kmečko - demokratski koaliciji.
Posvetovanja pri kralju.
Prvi je bil pozvan h kralju Aca Stanoje-vič, podpredsednik radikalne stranke. Po avdijenci, ki je trajala precej dolgo, se je Aca Stanojevič podal v bolnico k predsedniku Štefanu Radiču, da se z njim pogovori o situaciji. Ko so predsedniku Radiču sporočili, da želi z njim govoriti podpredsednik one stranke, iz katere je izšel morilec Račič, je on kratko-malo Stanojeviča zavrnil: Aca Stanojevič je prvi podpredsednik glavnega odbora radikalne stranke, katera drži Velja Vukičeviča, je glavni steber večine, iz katere je izšel morilec Račič in njegova organizirana banda. Zato se z Aco Stanojevičem ne morem razgovar-jati ne sedaj, ne kdaj pozneje, z njim sploh občevati ne morem. Ali da se kaj sličnega ne ponovi, prosim, sporočite mu, da ne morem in nočem razgovarjati z nobenim članom sedanje vladne večine, ki je zakrivila po svojem članu strahoviti zločin 20. junija.
Nato se je Aca Stanojevič podal h kralju, da mu sporoči, kaj je opravil.
Predsednik Štefan Radič pozvan h kralju.
Okoli 5. ure zvečer je prejel predsednik Štefan Radič pismen poziv iz dvora, da pride, če mu zdravje dopušča, sam h kralju, drugače pa naj pošlje svojega namestnika. Ker zdravstveno stanje predsedniku še ne dopušča, da bi zapustil, bolniško sobo, je poslal v dvor kot
svojega namestnika Svetozarja Pribičeviča. Radič je sporočil kralju, da je rešitev krize mogoča samo na en način. Krvava skupščina naj se razpusti in razpišejo volitve. Volitve naj vodi vlada, ki bo dala garancijo, da se bodo vršile svobodno, to je brez policijskega pritiska. Nova skupščina naj v najkrajšem času vse pripravi, da se revidira ustava in država preuredi v tem smislu, da dobijo pre-čani popolno neodvisnost. Pribičevič se je vrnil z dvora k predsedniku Radiču s poročilom, da se mu ponuja mandat za sestavo koncentracijske vlade s sedanjimi vladnimi strankami. Po kratki konferenci, ki se je vršila v bolnici, je šel Pribičevič ponovno v dvor, kjer je sporočil kralju, da predsednik Radič mandata za sestavo koncentracijske vlade ni sprejel, ker smatra, da je sodelovanje z dosedanjo skupščinsko večino, kakor tudi nadaljnje delo s sedanjo Narodno skupščino nemogoče. KDK zahteva, da ali ona sestavi volilno vlado, ali pa da vzame vladne posle izvenstrankarska vlada strokovnjakov, ki naj pripravi vse potrebno za izvedbo svobodnih volitev.
Kaj pravi Radič ?
Danes menda nihče več ne dvomi, da je Štefan Radič najvplivnejši politik v naši državi, na katerega se obračajo oči vseh. Ni sicer minister in tudi ne predsednik vlade, toda že vsaka njegova beseda silno zaleže, kajti za Radičem stoji danes ves hrvaški narod kot en mož skupno s prečanskimi Srbi in z velikim delom Slovencev. Moč, ki jo daje politiku cel narod s svojim neomejenim zaupanjem, pa je večja in trdnejša kakor moč bajonetov...
Dokler je ležal Štefan Radič težko ranjen v beograjski bolnišnici, ni dajal nobenih političnih izjav. Ker pa je danes položaj tak, da je potek vse naše politike precej odvisen od tega, kar bo rekel Radič, bo naše bralce gotovo zanimala njegova
prva izjava o političnem položaju, ki jo je objavil njegov
TEDENSKI KOLEDAR.
15.	julija,	nedelja: Henrik.
16.	julija,	pondeljek: Marija K.
17.	julija,	torek: Aleš, ap.
18.	julija,	sreda: Friderik.
19.	julija,	četrtek: Avrelija.
20.	julija,	petek: Elija.
21.	julija,	sobota: Prakseda.
SEJMI.
15.	julija: Skocijan, Zdole, Beltinci.
16.	julija: Vinica, Dobje, Zden-ska .vas, Metlika, Muta, Sv. Filip v Varečah.
18.	julija: Sv. Lenart nad Sevnico, Velenje.
19.	julija: A rtiče.
20.	julija: Gsilnica, Koprivnik, Arnuž, Vitanje, Loka pri Žusmu.
VALUTE.
Dobi se za:
1	nemško marko	Din	13-56
1	madjarski pengo	Din	991
1	švicarski frank	Din	1094
1	avstrirski šiling "	Din	8'—
1	angleški funt	Din	277-40
1	ameriški dolar	Din	5680
1	francoski frank	Din	2-23
1	Češkošlov. krono	Din	1-68
1	italijansko liro	Din	2-98
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
dnevnik »Narodni Val« v Zagrebu. Ta izjava se glasi:
»Zadnjih 10 dni sem prejel od naših v Kmečko-demokratski zvezi združenih poslancev in od številnih naših prvakov ne samo mnogobrojne pozdrave, polne najsrčnejših želja za moje ozdravljenje, ampak tudi mnogo želja, predlogov in zahtev, kaj naj bi se vse naredilo, da bi naš narod vendar že enkrat dosegel vse to, na kar ima pravico in kar potrebuje za svoj kulturni in gospodarski napredek in za svoje svobodno in urejeno politično življenje.
Takih želja in pozdravov in zahtev sem dobil, kar je tudi naravno, največ iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije* Bosne, Vojvodine, Slovenije in Črne gore, potem pa tudi iz južne in severne Srbije.
V vseh teh željah in pozdravih pa se na-glaša vedno ena in ista korajža in najodloč-nejša volja, da se sloga kmečko-demokratske zveze, in kar je še važnejše: da se sloga in duševno edinstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev v vseh prečanskih krajih obdrži, učvrsti in razširi.
Posameznosti i v poročilih narodnih zastopnikov zlasti iz Dalmacije, iz banjeloškega okrožja, iz Like, Banata, iz Sarajeva in Prek-murja so tako važne in tako odločilne za življenje našega naroda, da je na prvi pogled jasno, da se začenja
nova doba v političnem življenju Hrvatov in če Bog da, ž njimi duševno ujedinjenih naših Srbov in Slovencev.
Vse to bo treba urediti, pregledati, pretresati in oceniti na prvi skupni seji kluba kmečke demokracije v Zagrebu in potem storiti sklepe, ki bodo popolnoma v skladu z voljo naroda.
Če mi bo dopuščalo zdravje, bom še pred to sejo razložil glavne in pravne posledice strašnega zločina od 20. junija.
Politika, ki je te zločine rodila in zakrivala, se bo, kakor kaže, nadaljevala s še večjo zaslepljenostjo, in če bodo imeli dovolj moči, s še večjo brezbrižnostjo.
To je še en razlog več, da pride s strani nas Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki stojimo že danes skupaj, čim prej do take akcije, ki bo onemogočila vsako uzurpacijo (nasilno polastitev) narodne suverenosti in vsak sistem namernega in zločinskega uničevanja našega gospodarstva in naše kulture. — Stjepan Radič.«
Iz tega Radičevega članka vidimo, kako j presoja Radič položaj mirno, trezno in hladno. On ne daje izjav tja v en dan. ampak najprej poizve in posluša, kaj hoče narod, in šele potem govori. Zato pa bodo tudi Radice-ve odločitve brez dvoma silno dalekosežne, a nepremišljene ne bodo, ker vemo, da bo zahteval to, kar je volja naroda.
Klerikalci groze!
V	nedeljo dne 8. julija je objavil »Slovenec« sledeči poziv svojim somišljenikom:
»Zločin, ki ga je izvršilo »Jutro« z nesramnim in hudobnim napadom na načelnika naše stranke, ne sme ostati nekaznovan. Divjega obrekovanja naših poslancev v »Kmet-skem listu« in »Domovini« mora biti konec. Ne dovolimo, da bi nekaj izrodkov sramotilo ves naš slovenski narod pred svetom! Ne oznanjamo krvavega boja, kot so to oznanjali in izvrševali centralistični nasilniki v dobi Pribičeviceve moči, ampak tih boj zavednega slovenskega ljudstva, ki mora v interesu svojega obstanka vreči iz svoje srede izdajalce. Somišljeniki! Oglejte si natanko vsakega naročnika »Jutra« in drugih gori označenih listov. Glejte in premislite, da nikjer ne redite gada na svojih prsih. Z jekleno odločnostjo v ta tihi, a vztrajni boj, da občutijo vsi, ki sramote naš slovenski narod in njegovega voditelja, ter vsi, ki to brezvestno gonjo podpirajo, posledice svoje hudobije v polni meri na vseh plateh. To veljaj vsem našim somišljenikom od stolnega mesta do zadnje vasi.«
V	člančiču »Modrost Kmetskega lista«, v katerem se »Slovenec« še prav posebno obreg-nje ob nas, pa pravi:
»Če oblast ne napravi divjemu hujskanju konec, ga bo napravilo ljudstvo samo! Naši somišljeniki naj dobro pogledajo, kje v teh težkih dneh vsiljujejo »Jutro«, »Kmetski list« in »Domovino«. Teh divjaških izbruhov ne bomo prenašali. Čas obračuna pride.«
Odkrito povedano: Nas te klerikalne grožnje puščajo popolnoma mirne in hladne. Te grožnje so že tako stare, da res ni vredno, da bi se zanje zmenili.
Stara pesem je namreč, da klerikalci našim somišljenikom nagajajo, kjerkoli morejo, zlasti na deželi. Zato pa nas in naših somišljenikov še ni konec in nas tudi ne bo!
Zelo stara pesem je tudi tista o preganjanju našega lista. Saj ne mine nedelja, da ga ne bi s te ali one prižnice preklinjali. Kar naj ga še naprej! Nas to ne bo oviralo, da ne
bi pisali tega. kar drži. Že mogoče, da klerikalcem marsikaj ni prav, kar povemo ljudem, toda nas to ne boli. Zakaj ne bi smeli ljudje vedeti, kaj uganjajo klerikalci?
Zato rečemo svojim pristašem in somišljenikom:
Ne bojte se klerikalnih groženj! To so prazne besede!
Kdor živi po zakonu, temu nobena oblast ne more blizu!
Ni ga pa zakona, ki bi nam prepovedal pisati resnico, tudi če se čutijo prizadete klerikalci.
Kakor izgleda, imajo klerikalci sploh to navado, da so silno hudi, če kdo pove javno in na glas, kaj so oni naredili! Oni bi menda silno radi videli, da bi lahko počeli, kar se jim ljubi, mi pa naj bi molčali! Tega pa mi ne bomo storili. Naj klerikalna gospoda dela, kar je prav, in naj se obnaša, kakor je prav, pa bomo morali molčati tudi mi. Dokler pa delajo, kar po našem prepričanju ni prav, ne bomo molčali!
Svojim somišljenikom pa pravimo: Širite naš list in agitirajte zanj, kolikor morete!
Puniša Račič predstavnik klerikalne avtonomije.
Kakor stara devica, tako sramežljivo in okrog stave govori klerikalno časopisje te dni o svoji nekdaj napucani »avtonomiji«, katere zadnje ostanke so prodali z blejskim paktom krvavi vladi Vukičevica. Na tej njihovi »avtonomiji« in za časa te vlade Korošec-Vukičevic je zrasitla do neba korupcija, nasilje, krvoprelitje, umori poslancev itd. In iz te »avtonomije« je izšel svetnik klerikalcev in radikalov, morilec in vesesrbski hajduk Puniša Račič. Kako je branil ta morilec in zaveznik SLS klerikalno »avtonomijo«, se vidi iz njegovih besedi, ki jih je zaklical tik pred zverinskim umorom: »Interesi Srb-stva (cincarskih razbojnikov) niso bili še nikdar tako v nevarnosti.« V njegovi osebi ima klerikalna »avtonomija« pravega tolmača in vrednega zastopnika.
Ali slišite, g. Falež?
Eotinja vas. V »Kmetskem listu« je objavil tov. poslanec Pucelj mojo izjavo o besedah, ki naj jih je izrekel poslanec Št. Falež pred posestnikom Škodičem in še nekaterimi drugimi in ki so predmet razgovorov v bliž-
nji in daljnji okolici. Gospod Štefan Falež — še malo časa in potem nikoli več poslanec narodne skupščine — pa je namesto, da bi zadevo obravnaval, kakor to delajo možje, napisal pod zaščito imunitete kopico laži, psovk in obrekovanj v »Slovenskem Gospodarju«, temu listu laži in gnusobe. Z vsem tem pa neprikrito priznava, da je res nekaj govoril, ker pravi, da je to deloma zlagano in deloma zavito. Pozivam Vas, g. Falež, da točno označite, kaj je zlagano in kaj je zavito. S psovkami in lažmi se ničesar ne dokaže. Vprašam Vas, ali so Škodič in drugi, ki so tudi dali podpisane izjave o Vaših besedah, tudi mater tepli? Samo pridno podpirajte okrvavljeni režim in prosite Boga, da ne bo prehitro raz-puščena narodna skupščina, v kateri smejo zločinci nemoteno ubijati boritelje za svobodo in enakopravnost prečanov in tudi slovenskega kmeta, ker se utegne sicer zgoditi, da bo Vaša imuniteta poprej ugasnila, kakor pa zastarela tožba za uvredo po tiskovnem zakonu.
F. P.
Izjava.
Podpisana izjavljam na dopis poslanca Faleža v »Slov. Gospodarju«, da moj sin Filip Primec ni nikdar udaril mene kot mater po ustih, da bi se mi Vlila kri, kakor se tudi ni stavil na svojega očeta, dalje ni res, da bi mi bil ukradel denar za nabavo kroja, pač pa je res. da doma pridno dela in pomaga pri gospodarstvu.
Hotinja vas, dne 6. julija 1928.
Martina Primec.
In izrekel je obsodbo.
Kdo? Oblastni odbor ljubljanski. Nad kom? Nad »Jutrom«, ker ne verjame in noče zapisati in naslikati, da je dr. Korošec največji Slovenec. In razžaljen je ponos vesolnega kle-rikalizma? Zakaj? Zato, ker se je zapisalo, da se je takrat, ko je bil dr. Korošec notranji minister in vrhovni poglavar žandarmerije in policije Jugoslavije, streljalo na študente v Beogradu, da se je takrat prelivala kri poslancev v Narodni skupščini, da sta bila takrat v Narodni skupščini usmrčena Pavle Radič in dr. Gjuro Basariček in ranjeni Štefan Radie, dr. Penar in kmet Grandja od morilca, člana njihove zavezniške stranke, ker se je takrat streljalo no zagrebških ulicah na nedolžne ljudi in so bili trije mrtvi in več ranjenih. ker ie bil takrat ubit hrvaški kmet. ki ie klical »živel hrvaški sabor«, »doli krvava vlada«.
Da se je vse to v resnici dogodilo, to ne vznemirja, ali da se to tudi javno zapiše, to ie škandal, ki nečuveno žali in sramoti voditelja in zakonitega predstavnika slovenskega naroda. Zato je Oblastni odbor, da izrazi svoie ogorčenje in najodločnejšo obsodbo, izdal »Obsodbo«. ki je objavljena v »Slovencu«.
Kdo pa je tisti, ki je to »obsodbo« izdal? To so tisti gospodje, ki glasom oblastnega proračuna prejemajo iz oblastne kase in naših skupnih davkov 290.000 Din kot odškodnino skupščinskemu predsedniku in oblastnim odbornikom.
Hec za stare babe.
V »Slovencu« poziva tajništvo SLS svoie somišljenik^, da mu prijavijo vse one, ki obsojajo krvavo klerikalno politiko. Poziv pravi: »Obveščeni smo, da se hujskanje, ki ga je začelo centralistično slovensko časopisje — od »Jutra« do »Kmetskega lista«, nadaljuje po plačanih agitatorjih, zlasti po železniških vagonih, po nekaterih gostilnah in trgovinah. Nekatere trafike menda celo vsiljujejo »Jutro« pred ^Slovencem«. Prosimo naše somišljenike, naj nam sooroee take slučaje s kolikor mogoče točnimi in zanesljivimi podatki.«
Za poet. Ali misli krvava SLS. da bo ona nam komandirala kako smemo misliti. Ako so vzeli v zakup vso pamet svojih zaslepljenih
volilcev, potem si naj nikar ne domišljujejo, da jim bodo to dovolili naši bistri in odločni kmetje. Na te klerikalne otročarije in babje čenče jim odgovarja zavedno kmetsko ljudstvo s tem, da dobiva »Kmetski list« vsak dan lepo število novih naročnikov. Poziv tajništva SLS pa naj rodi to, da bo v teh dnevih vsak pridobil še enega naročnika na naš »Kmetski list«. Naročnina do konec leta stane 15 Din. To bo najlepši odgovor. Gornji poziv pa je tudi dokaz, da slovensko ljudstvo pravilno sodi o klerikalni politiki in ker jo vse obsoja, se hočejo rešiti z grožnjami, katere niti vran ne preplašijo.
Vse beži od njih. Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Županje v Slavoniji sledečo značilno vest: Slovenci, ki so nastanjeni v Slavoniji, se odrekajo Korošca in če bi sedaj ne želi žita. bi odšla deputacija v Beograd in mu povedala, da to ni lepo, kar dela kot Slovenec.
Politična pokvarjenost klerikalcev. Znameniti nemški časnikar Herman Wendel je napisal v dunajskem socijalističnem časopisu »Arbeiter Zeitung« značilen članek o sedanji krizi v Jugoslaviji in pravi med drugim: »Naravnost politična perverznost (pokvarjenost) je, kar delajo slovenski klerikalci, kateri se bi morali po svoji prirodi držati prečanske fronte, a so se samo radi enega ministrskega stolčka prilepili k vladi, čeprav se je nad njo razbila palica.« Cel svet jih pozna.
££ O M^ M S> I
Nova vas. Suša, ki je zadnje dni nastopila, nam bo uničila še ono, kar je slana pustila in pridelek v senu bo tako pičel, kot ni bil že dolgo vrsto let, tako da je uspešen razvoj naše živinoreje ogrožen. Pri nas bomo v kratkem pokrili cerkveno streho in naš stavbni odbor zbira ravnokar prispevke za to delo. Ta stavbni odbor pa je precej nepreviden, ker pobira doklado na davke v višjem znesku kakor je bilo za kritje stroškov od občinskega odbora dovoljeno, kljub temu, da se je vse delo oddalo za celih 6000 Din pod proračun. Radi tega postopanja stavbnega odbora so ljudje precej razkačeni in nekateri nočejo prispevkov plačati. Opozarjamo vse stavbne odbornike, da bomo pri kolavdaciji zahtevali točen obračun, zato naj posestniki, ki so v stavbnem odboru, pazijo, kaj se dela. — Na Sv. rešnjega telesa dan je bila pri nas kot običajno procesija. Toda primerilo se ni še nobenkrat kot letos, da bi župniku med procesijo padla na tla posvečena hostija. Kaj je temu vzrok ne vemo, ljudje se nad neprevidnostjo zgražajo. — Na oblastni odbor pošilja tudi neki sovražnik veselja ovadbe radi plesa. Če so ovadbe upravičene ali ne, bomo šele videli. Ovaduh sicer ni tako visoko nad ostalimi zemljani, ker ima prav rad veselje, katerega zaenkrat še nemoteno uživa, pazi naj pa, da ne bomo prišli v javnost z raznimi stvarmi, ki mu kasneje ne bi bile po volji, ker tudi mi bomo pričeli pisati ovadbe, pa bo nekega po teh ovadbah precej glava bolela. Toliko v vednost. Drugič zopet kaj. — Tro-jičan.
NOVICE.
Dr. Koroščevi veliki župani razpuščajo hrvaške občinske odbore, in sicer samo radi tega, ker se niso hoteli udeležiti Vidovdanske proslave 28. junija. Nobena hrvaška občina ni hotela sodelovati radi zverinskih umorov njihovih poslancev pri Vidovdanskih svečanostih in radi tega je bil razpuščen občinski odbor v Splitu in Dubrovniku. Notranji minister je klerikalec dr. Korošec, a Hrvati pravijo, da smo Slovenci — svinje. Lepo nas zastopa dr, Korošec.
Koliko plača Slovenija neposrednih davkov. V 1. 1927 je plačala Slovenija 227,825.000 dinarjev neposrednih davkov in 8,000.000 več kakor v 1. 1926. To je blagoslov blejskega pakta in kleroradikalne vlade.
Smrt. Na Brdu pri Lukovici je umrl v torek 3. julija obče spoštovani in ugledni notar g. Janko Rahne.
Sokol v Ljutomeru proslavi dne 12. avgusta svojo petindvajsetletnico. Z dograditvijo lastnega doma je društvo posvedočilo svojo življensko silo in voljo kot eno najstarejših društev na bivšem Štajerskem. Dne 15. avgusta poteka četrt stoletja, odkar so nekateri sedaj večinoma že pokojni narodnjaki na vrtu Kukovčeve restavracije sklicali ustanovni občni zbor za »Sokola« v Ljutomeru. Takrat posejano seme je vzklilo in se tekom dolge in tudi viharne dobe razrastlo v mogočno drevo, v katerem se senči poleg starejših članov udi veliko nadebudne sokolske mladine. Opozarjamo bratska društva na prireditev agil-nega ljutomerskega Sokola, ki obeta biti zopet v enakem dobrem stilu vseh prejšnjih. Železniške zveze so ugodne, tudi polovična vožnja je že dovoljena za bratska društva. Zdravo!
Zagoneten umor v Iški vasi. V Iški vasi pri Japljevih, je bil oče več let v sporu s svojo ženo in otroci. Tudi tožarili so se že. Na praznik Sv. Petra in Pavla pa so našli starega Žagarja, tako se družina piše, mrtvega na podstrešju. Imel je na prsih globoko rano, prizadejano s koso. Pri preiskavi so orožniki ugotovili zločin. Poleg mrtvega Žagarja so našli prazno denarnico, a v hiši okrvavljen 100 dinarski bankovec. Ker so ljudje osumili njegovo ženo umora, so jo tudi orožniki takoj aretirali in odvedli v zapore okrajnega sodišča.
Vlomilci na delu. Prejšnji teden se je pojavila okrog Krke pri Stični vlomilska tolpa in poskušala na večjih krajih svoj zloben po-diel. Najprej so vlomili v gostilno pri Migovcu na Gmajni; od tu prepodeni so vlomili v gostilno pri Žingerju na Vidmu in Borštniku in v Malem Gabru pri Mariji Jerajevi. Sicer so vlomilci odnesli pete, toda orožništvo jih pridno zasleduje in je upati, da ne uidejo roki pravice.
Radi naročja drv ubil brata. Pred okrajnim sodiščem v Sarajevu je bil te dni obsojen musliman Meho Hodžic na 8 le ječe, ker je ubil svojega brata radi butare drv.
Samomor v ognju. Posestnik in delavec iz Guštanja Janez Kreiger, je v sredo, dne 4. t. m. prišel nekako tožen na svoj dom. Odšel je na senišče in ga zažgal v samomorilnem namenu. Ko so okoličani zagledali, ogenj, so prihiteli gasit. Iz pogorišča so potegnili popolnoma sežganega Kreigerja. Nesrečnik je zapustil pismo, v katerem sporoča, da je šel prostovoljno v smrt radi obupa.
Šolske počitnice v mariborski oblasti. V selskih občinah mariborske oblasti, izvzemši Prekmurje, trajajo velike počitnice v mesecih avgust in september. Novo šolsko leto se bo v teh občinah pričelo prvi pondeljek meseca oktobra.
Melioracije v Južnem Banatu. Že leta 1910 so izdelali načrte za osuševanje močvirja pri Pančevu. Stroški bi znašali 260 milijonov dinarjev. V to svrho se je ustanovila posebna vodna zadruga, ki namerava najeti posojilo proti tridesetletni amortizaciji. Delo bo trajalo dve leti, nakar bodo imeli 36.770 ha novih najboljših zemljišč v vrednosti 530 milijonov dinarjev. 5861 ha bodo uporabili v regu-lačne svrhe Dunava. Predvsem bodo začeli graditi jez proti povodnji, ki jo povzroča Du-nav.
Smrtna nesreča z bombo. V bližini Bi-tolja je našel neki pastir 5 bomb, ki so ležale še od vojne dobe na pašniku. Pastir se je pričel z bombami igrati. Pri tem je ena bomba eksplodirala in pastirja na kosce raztrgala.
General Protogerov ubit. Preteklo soboto ponoči je bil sredi Sofije v Bolgariji ubit znani predsednik makedonskih organizacij, ki so vršile vpade v našo državo in izvrševale atentate, general Protogerov. Usoda voditeljev makedonstvujočih je vseh ista. Pred leti je bil ustreljen od lastnih ljudi prvi predsednik Todor Aleksandrov, sedaj so ustrelili Pro-togerova, ne da bi zločince mogli najti.
Čudna smrt. Tretji največji bogataš na svetu, belgijski bankir Lowenstein se je vračal pretekli teden z aeroplanom iz Londona. Ko je bil kakih 1300 m visoko nad morjem, je mož padel iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov v morje in utonil.
Velika vročina. Po celi Evropi je zavladala velika vročina, ki preti uničiti letino, ali ji bo gotovo močno škodovala. Tudi v Sloveniji je vročina napravila že mnogo škode.
Strašen vihar na Poljskem. Pretekli teden je divjal skoro nad celo Poljsko strahovit vihar, ki je povzročil ogromno škodo. Porušenih je mnogo hiš in naprav ter ranjenih in ubitih več otrok.
Nova železniška oblika. Skupina nemških izumiteljev je predložila berlinskemu magistratu ponudbo za zgraditev posebne vrste železnice med Berlinom in Potsdamom, ki bo zamogla prevoziti trideset kilometrov dolgo £ progo v petih minutah. To novo prometno | sredstvo obstoji iz voza v obliki kaplje, ki ga [ bosta gonila propeler in zrakoplovni motor in [•. ki bo visel precej nizko nad zemljo na trač-L nicah. Razen zgornjih koles ima voz tudi spoji daj pripravo, s katero bodo vlak ustavljali na »kolodvorih in zavirali. Z modelom, ki so' ga ■izdelali, so dosegli najboljše uspehe. Proga Sbi veljala 20 milijonov mark. V to svrho na-■meravajo najeti inozemsko posojilo.
Atentat v Moskvi. Pretekli teden je bil iz-■vršen strašen atentat na palačo boljševiške J policije v Moskvi. Neznani storilci so položili v palačo peklenski stroj, ki je ponoči v petek 6. t. m. eksplodiral in porušil skoro celo palačo. Mnogo je mrtvih in ranjenih.
Bukova in hrastova drva
ponudite z navedbo cene družbi »Iliria«, Ljubljana, Vilharjeva cesta.
Čuden slučaj. Neki parnik pomorske družbe White-Star-Line je na svoji zadnji vožnji zavozil v 18 m dolgega kita in se moral vsled tega ustaviti. Sprednji konec ladje se je globoko zaril v telo ogromne morske živali ter mogel še le potem nadaljevati vožnjo, ko so z največjo muko odstranili kita z ladje, žival je bila seveda takoj mrtva.
»Gruda.« Zadnje dni smo odposlali položnice onim, ki še niso poravnali naročnine za leto 1928. Prosimo vse prizadete, da nam potom poslanih položnic naročnino poravnajo.
Velika žetev pšenice v Kanadi. Letošnja žetev pšenice v Kanadi pomenja pravi rekord. Posejano je bilo 24 milijonov akrov, skoro za 2 milijona akra več nego kdaj prej.
Pozor, prašičjerejci! V založbi »Kmetijske tiskovne zadruge« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, je na razpolago še nekoliko izvodov strokovne knjige: »Naša prašičja reja«, ki jo je spisal priznani strokovnjak č. g. župnik Anton Oblak. — Ako hočete imeti pri svoji prašičji reji uspeh, naročite si to poučno knjigo, dokler je še kaj zaloge.
Kmetijska Matica. Ponovno prosimo vse gg. poverjenike, da nam vrnejo nabiralne pole, ker je rok za nabiranje naročnikov že pred mesecem potekel. Opozarjamo, da je lansko leto ostalo mnogo ljudi brez knjig,, ker so mislili, da si jih lahko naročijo še po Novem letu, pa čeprav smo tiskali mnogo več knjig, kakor je bilo število naročnikov ob času, ko se je zaključilo redno nabiranje. Opozarjamo na izborno strokovno knjigo, ki izide v letošnji »Kmetijski Matici«, obravnavajočo »ze-lenjadarstvo«, katera bo dobrodošla vsakomur, ki se peča z vrtnarstvom, posebno pa našim kmečkim gospodinjam. — Zato na delo za »Kmetijsko Matico«! — Vsa potrebna pojasnila daje »Kmetijska Matica« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.
Strašna katastrofa na morju. V bližini luke Santiago, v južnoameriški republiki Chi-le, je prevozni parnik s 300 potniki in 80 mož posadke priletel na skalo in se razbil. Ker je bilo morje silno razburkano, se ni mogel nihče rešiti. Ko je kapetan ladje videl strašno nesrečo, se je ustrelil.
Pogoji za sprejem učencev y oblastno dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Novo kot 57. šolsko leto 1928/29 začenja sredi septembra. Šolanje traja dve leti. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazil je kmečke .sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek 25 Din) za sprejem je poslati ravnateljstvu oblastne dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. avgusta t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. od pustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šo-le; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na kako podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev, prav tako, ako učenec -samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. iZa sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanuj očih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpila iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu v zavod mladeniče preišče zdravnik zaveda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina za mladeniče iz mariborske oblasti znaša do preklica 150 Din. Plačuje se vnaprej. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana .oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim izpričevalom ubožnosti ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo oblastne dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. — Ravnatelj: Andrej Žmavc.
Listnica uredništva. Dopise smo morali radi pomanjkanja prostora izpustiti in jih bomo priobčili v prihodnji številki.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5
Velika zaloga
SUKNENEGA BLAGA
za moške in ženske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce!
KUPUJEMO
Came: ( srebrrlo Krono Din 300 2 srebrni kroni . Din 7-20 S srebrnih kron . Din IS-— prevzamemo tudi vse druge kovine In plačamo najbolje.
TOVARNA ZA LOČENJE DRAGIH KOVIN
Sp. šlSlta, Sv. JeraeJa cesta iL S.
»ROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D.
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah fal samo na debelo:
Premog, domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaški premog vseh vrst. Koks, livarniški, plavžarski in plinski. Briketi.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta 15/1.
K O S E
la KRANJSKE OBLIKE turške, peklenike in ,Vulkan*
z (garancijo) ter prvovrstne brusne kamne — ima v zalogi Osrednja gospodarska zadruga
»EKONOM"
Ljubljana, Kolodvorska ul. 7

Prometna banka 2
———— Ljubljana =====
Stritarjeva ulica št. 2
(vogal Pred Škofijo 1, nasproti magistrata)
Telefon it. 2149, 2968 PoŠt. tek. rai. 13.853
Zlro-raCun pri Narodni banki
Nakup in prodaja valut In devis. Sprejemanje vlog na teko« ratun In hranilne knJISice, vnovtevanje lokov In menic. Isdaja uverenj, garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanje kreditov in Isvrlevanje vseh baninih poslov po naJkulantneJIHi pogojih.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
ustanovubna iqoo	Centralo: Ljubljana, Dunajska cesta	bstanovdena tooo
Delniška glavnica:	Podružnic©:	Brzojavni naslov:
Din 50,000.000-—.	Bre«ce, Celje, Črnomelj, KrnnJ, Maribor, MetKovlC, Novi Sad, Novome.to, Ptuj.	Ba"ka LiUWi3M'
Skupne rezerve cca:	H«lceK, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Slbenlk, Gorica, Tr»t.	Telefon ŠteV.: 2861,
Din 10,000 000'—.	Se priporoča asa vs« bairCne posle.	2413, 25C2, 2503.
Prva Belokranjska parna opekarna Z UR C, Gradac-Krupa-Semič
nudi vsako množino
la strojno zidne opeke
franko vsaka postaja, konkurenčno cene. Glasom mnenja keramičnega inštituta opeka vzdrži 800° vročine — nadomestek Samota, po dosedanji izkušnji izvrstna opeka za topilne peči, pekarije itd. Radi bližine konvenira nakup z ozirom na nizke žel. tovornine. — Krajevni zastopniki se sprejmejo.


9vLevoro(ni , Jlachstep" Cylinder
Znano je, da so nafpre-ci/.niSe izdelani samo Šivalni stroji znamke: ,Gri!aner' in ,Acfler'
za dom, obrt in industrijo
Ugodni plačilni pogoji. Mleina garancijo
Se pri Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
JLOVflC"
Tvornica glinastih strešnikov in opeke
FUIH S Bil
Karlovac.
Dnevna produkcija 100.000 komadov strešnikov in opeke. Proizvajanje vseh vrst opeke in strešnikov ter vaeh glinastih predmetov. — Posebno se priporočajo Faleovani in dvakrat faleovani strešniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Dobavijo m franko na vsako postajo. — Glavno zastopstvo za Slovenijo:
,Ekonom', Ljubljana, Kolodvorska 7
I o Wprif"-nup ®a®e 'n aParati za vkuhavanje J »VVcUrv ~4JVt3 zadovolje vsako gospodinjo.
Glavna zaloga „Weck" pri fvrdki Frucfus, Ljubljana, Krekon trg 10/1.	Zahtevajte cenik!
fvrdka Z A LTA &. ZIUC
trgovina z želesnino, Ljubljana« Dunajska 11
Cenjenemu občinstvu si usojaim vljudino naznaniti, da sem z dnem 26. junija 1928 prevzel zgoraj imenovano trgovino kot edini lastnik, katero bom vodil do 31. decemibra 1928 pod zgoraj označenim dosedanjim naslovom in dalje nato pod imenom Bogdan Žilic, trgovec z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta 11.
Moj dosedanji družabnik g. Josip Zalta je z dnem 26. junija 1928 izstopil kot solastnik.
Zahvaljujem se cenjenemu občinstvu in odjemalcem za dosedanjo izkazano mi naklonjenost in zaupanje ter prosim, da mi isto ohranite še v nadalje.
BOGDAN ŽILIC, trgovec z želcznlno LJUBLJANA, Dunajska cesta 11
Vsak kupecldobij
pri nakupu enega para moških ali ženskih čevljev 2 para gumi-p e t, pri nakupu od dveh parov pa še en par vezalk in eno škatljo
kreme ZASTONJ.
Velja za čas od BO. junija pa do 15. julija t. 1.
Razen tega pa še znižamo ceno nekaterim desortiranim preostalim spomladanskim vrstam čevljev in sicer:
Moški šimi boks polčevlji..........Din 100'—
Moški širni boks visoki...............Din 120'—
Elegantni spomladanski v raznih finih barvah:
Ženski polčevlji na špango z leseno peto ....	Din 130'—
Ženski polčevlji amerikanske oblike......Din 90'—
Ženski Špangerji črni ali rjavi........Din 80'—
Platneni siyi in beli, elegantni, garantirano dobro
blago................Din 65 —
Fantovski šimi.............Din 100 —
Dekliški šimi boks, črni..........Din 40"—
rjavi..........Din 50 —
lakasti.........Din 60'—
0 kvaliteti naše robe Vam ni treba govoriti! VELIK PROMET je najboljši DOKAZ!
Sandale razne vrste preostalih velikosti Din 40 —. Detajlna prodaja tov. CARL POLLAK d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 23 (na dvorišču).
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
■aCun poStne hranilnic« IL 14257
reg. zadr. z neomc). zav.
Braojavk« .Rmatokl dom". Telefon it. 2847
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje
vloge na knjižice
Daje:
Posojila na vknjižbo, proti poroitvn ter Htiati premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuj« kredite v tekočem računa pod najugodnejšimi pogoji.
PooblaiCenl prodajalec srečk državno razredno loterije.
Obrestuje
6%
čistih
brez odpovedi
▼•Cjf« stalne vloo* In vloor* v tekoCam raCunu po dogovora.
Preskrbuje: Kavcije, inkaae, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznic« , j - (nakazila) na druga mesta.
Uradne ure:	:
Vsak delavnik od 8.-12.«/, ln od 3.—4.V«.
Podružnica v KAMNIKU na Slavnem trg«.