Leto« I '
lo. V. 1963
msusm

Brežice
dz 03/09 BIZELJSKI.. 1963
050(497.4 Bizeljsko)
■ lili
O /7 /1 f
fr
LOJ
Al S
Glasilo bizeljskih društev, uradov, ustanov.
s
z
o
ra
m
S
COBISS c
V.F.i
PROSLAVA 1. MAJA PRVIKR.vl NA BIZELJSKEM
Spominjali se je bodo tisti uč enci (ke), ki so v šolskem letu 1922/23 obiskovali tedanji III. razred (t.j. 4. in 5. šolsko leto) bizeljske šole.
Lep, prekrasen pomladanski dan je bil. Učitelj je v razredu nervozno stopical od klo±.i do klopi, kot da je duševno odsoten. Res je bil vznemirjeni Z vodjem šele sta pred poukom resno govorila. Mladi učitelj mu je odkrito povedal, da danes ne strpi v razredu: prvi maj, svetovni praznik in mi -socialisti naj gremo mimo njega? Po kratkem razgovoru je dobil izsiljeno dovoljenje, da gre.lahko zadnjo učno uro z učenci v prosto naravo, pouk rrdi tega ne sme biti okrnjen, najmanj pa, da bi se iz tega porodila kaka politična demonstracija.
Tistega dne so bile vse učne ure izredno dolge,končno so pa le minule, do predzadnje. Komaj je pozvonilo, so že otroci st ali v vrsti in strumno odkorakali v gozd v Gr \diš ih, kjer so si že Stari Slovani pred več kot 1000 leti kovali svoje lastne postave...
Na določenem mestu so obstali in pričeli s šolo - življenja. Čit ali so Cankarja, poslušali ognjevit govor svojega mladega učitelja, zapeli domačo pesem in se razšli na domove - bogatejši za eno spoznanje: prvi maj j c praznik vsega delovnega ljudstva, a ljudstvo na Bizeljskem o tem ne ve ničesar!
Kdaj bo vedelo? Ko mu bo dovoljeno odpreti oči, kar pa tedaj še ni bilo ... Mladi učitelj je moral nekaj mesecev za tem zapustiti Bizeljsko.
OSEBNE SPREMEMBE
ObLO v Brežicah je sprejel ostavko, ki jo je dal na svoj položaj direktor podjetja "Kovina", tov. Hudina Franc ter imeno-
2
vilo vršilcem dolžnosti direktorji tega podjetja tov. Mihelina Benjamina, zaslužnega člana delovnega kolektiva Kmetijske zadruge.
Pr ..d dnevi sta uspešne p vi ožili v trakovni izpit člana učiteljskega zbora tov* Kržan Rok in Podgoršek Mimica. Čestičimo z željo, da pride ti uspeh do izraza tudi na izvcnšolskem kul-turno-prosvvtnem področju!
KAJ JE BILO? "JURJEVANJE"JE ZA NAMI...
Priprave so pbtek ilc kar dobro, SvVvda brez vseh tistih, ki sc sc obvezali, da bodo pomagali.
Kritike je bilo tudi več kot dovolj, vend ar t ake, ki je nismo mogli resno jemati, ker ni bila utemeljena z obče-koristni-mi razlogi, ampak porojena iz ozkih osebnih želja.
Udeležba naj bi bila drugačna, kot je bila! Zares vrhunsko podajanje slovenske pesmi na dopoldanskem kcnccrtu zagrebškega prosv. tnega društva"Slovenski dem" je n.pr. p-.kazalo zanimanje kar 24 oseb iz Bizeljskega. Pa še naj kdo trdi, da še nismo dosegli pravilne kulturne ravni, ki jo sicer tako radi poudirjamo!
"Zelenega Jurija" je spremljalo od zbirnega mesta ni zabavišče nekaj več Zagrebčanov kot domačinov, njihova pe&om je dvigala razpoloženje vse do brega, kjer je bilo rajanje.
Razen Zagrebčanov smo med gosti opazili nekaj družin iz Ljubljane, iz Celja, iz Zapresiča, itd. Vsi so se o celotni prireditvi prav pohvalna izražali in obljubljali, da n as bodo e prvi priliki zopet obiskali.
Najboljše razpoloženje jo verjetno pripravilo teplo pomladansL sonce, ki ga tudi neodgovorna napačna objava datuma prireditve v "Dolenjskem listu" ni mogla zasenčiti. Pr .v lep opis jur-jevanja jo objavil "Celjski tednik" z dno 27. aprila 1963.
TOD se bo potrudilo, da bo organiziralo še več preprostih in cenenih prireditev, vendar s amo pod pogojem,da jih bomo prire-dili vsi za vse!
TOD
OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE KZ BIZELJSKO
je bil koncem marca. Po poročilih funkcionarjev in nadzornega odbora je dobil štiri odbor razrešnico. Predsednikom je bil izvoljen Kaj s Valentin, ki jo zaposlen na kmetijskem obratu, tajnica je Demšič Marica, uslužbenka v upravi.
Razprava je bila prav živahna, saj je obravnavali vse, kar zanima člane - samoupravij,alce: o uspehih na posestvu, o načrtih za bodoče delo celotne KZ, o rotaciji odbora, o želji p: večjem številu kandidatov za obč. odbor iz proizvodnje, itd. Zakuska, ki je sledila uspelemu občnemu zboru, je potekala v pravem tovariškem vzdušju. Novi odbor jo dobil takoj važno nalogo: sodelovanje pri ureditvi novih pravilnikov o sistemizaciji, o nagrajevanju in sestavi statuta.
PREDSTAVNIKI PCIOVALNIH aGANCIJ PSRJ
in zastopniki raznih večjih listov (novinarji) so potovali v nedeljo, dne 14. aprila t.l. skozi Bizeljsko. Skupina je štela 23 udeležencev, ki so potovali skupno 15 dni.
Na Bizeljškem jih je v gostilni Šekoranja pozdravil predsednik domačega IOD in jim opis J. bizeljske zanimivosti: zgodovinske spomenike iz pradavnine do danes, geografske značilnosti pokrajine, sedanje gospodarsko stanje in perspektive za bodoči razvoj celotne pokrajine.
Gostje so z zanimanjem sledili poročilu in obljubili, da se bodo še rali povrnili med nas.
Odnesli so si tudi časopis - "Bizeljski glas"...
VOLILNI SESTANKI
Po vseh naših volilnih en.tah so bili v zadnjem času dobro obiskani volilni sestanki, kjer so zastopniki SZDL in raznih drugih krajevnih organizacij izbirali kandidate, zbori volil-cev jih pa potrdili za bodoči občinski odbor:
a)	Za kandidata v občinski zbor v volilni enoti Bizeljsko (Bizeljsko, Bračna vas, Brezovica, Bukovje, Drenovec in Nova vas) je bil določen tov. ŠEKORANJA Ivan, veterinar na Bizeljskem.
4
b)	Za k ondi I'it-a, v obč. zbor v volilni enoti Orešje (Bizeljski vas in Orešje) je bila izbrana tov. Žnidarič Zmaga, učiteljica v Orešju.
c)	Za kandidata volilne enote Stara vas (Dramlja, Gregovce, Stara vas in Vitna vas) pa je bil izbran za občinski zbor naš zaslužni preds. ObLO šepetave Milan.
Na skupno 15 voliščih, bodo- imeli volilci 26. maja t.l. priliko, da glasujejo za kandidate, ki so si jih izbrali. Računamo, da Bodo volilci že v prvih jutranjih urah opravili svojo državljansko dolžnost in se stoodstotna udeležili volitev.
- Kako bi bilo, da uvedemo medsebojno tekmovanje? Poskusimo!
V našem krajevnem listu bomo po volitvah objavili, katero volišče je bilo prvo v okolišu in ga postavili ostalim za vzor! In še eno bo obljavljeno, pazimo, da ne bomo zadnji!
Za zbor delovnih skupnosti (dosedanji zbor proizvajalcev) so si delovni kolektivi naših gospodarskih organizacij "Kovine" ''Kmetijske zadruge" itd. določili kandidate, ki bode zastopali delovne ljudi iz področja gospodarstva v tem zboru:
1.	Šepetavca Berda, upravnika KZ,
2.	Pera Andreja, uslužbenca KZ in
3.	Perkmana Mirota, uslužbenca "Agros.rvisa" v Brežicah.
Imena kandidatov v republiške in zvezne zbore bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
SVOJEVRSTNA"SEZONA"
Kaj je sezona? čas, obdobje, ko se nekemu delu, športu, zabavi, razvedrilu, poslu,itd. posvetimo bolj kot navadno. Delovna sezona na kmetih traja približno od zgodnje pomladi do pozne jeseni, sezona dopustov v glavnem v juliju in avgustu, itd.
Na Bizeljskem pa smo imeli v razdobju 5 tv dnov svojevrstno sezoho, namreč sezono - samo-morov.
Radi neozdravljivega raka v grlu se je 12. t.l. obesil, leta 1894. rojeni Lipej Ivan iz Bračne vasi št. 8f
radi tvžke kostne jetike so jo 4. aprila t.l. obesil leta 1936 rojeni Podgoršek Ivan iz Vitne vasi 16,
tenu je iz obupa r idi neurejenih življenjskih razmer sledil 6. aprila t.l.,let a 1932 rejeni Pavlin Prane iz Nove vasi št. ~
Dne 5/4-1963 pa so pogrešili leta 1894 rojenega Grmovška Alojza iz Vitne vasi št. 2o, ki je bil obdolžen gnusnega zločina in si je sam poiskal smrt v Sotli.
Našli so ga 25. aprila pri,Gregovcih.
Ker je vsake sezone enkrat konec, upamo, da ne bo v_č nikogar, ki bi j c še želel podaljšati...
KAJ BO? VPRAŠANJE GOSTINSTVA
je bilo s 1. majem končno pravilno rešeno. Ena sama gostilna v središču naselbine bi ne bila v sezoni kos nalogam gostins’--posebno ob nedeljah. Zato je gostinsko podjetje v Brežicah odprlo v preurejenih in razširjenih prostorih prejšnje gostilne Šemrov svoj-gostinski obrat, Ki ga vodi tov. ŠEMROV Mira. Tako bo ustreženo številnim prehodnim gostom, pa tudi domačinom, ki so vezani na gostilniško prehrano, da bodo ceneno in dobro postreženi.
V vasi smo že dolgo pogrešali pekarne, Kmečka dela so v polnem teku in marsikatera gospodinja pri najboljši volji ne uspe, da bi spekla kruh doma. Že nekaj mesecev smo dobivali kruh iz Dabravice onkraj Sotle, vendar ga je večkrat zmanjkalo za vse, ki so ga potrebovali. Na pobudo ObLO Brežice je pričel zopet obratovati pekarna Vrenko, ki jo poznamo kot soliden in strokovno sposoben obrat.
Zlasti za družine iz Zagreba je ob nedeljah zanimiva gostilna llPri gozdu", ki jo vodita zakonca Šekoranja.
Gostilna je bila ^ez zimo zaprta, seiaj pa nudi sredi zelenih gozdov zlasti turistom in izletnikom prijetno razvedrilo v prosti naravi. Pričetek obratovanja te gostilne bo kraju samo
v korist.
Novim uslužnostnim obratom, želimo mnogo poslovnega uspeha!
FILMI,KI JIH BOMO GLEDALI
5. maja angleški film "POPLAVE STRpKa" - vista Vision 12. maja francoski film "VELJKI POGLAVICA" - vista Vision 19. maja ameriški film "BJEGSTVO U l^KCIMA"
26. maja ameriški film "BENI GUBMAN"
2. junija francoski film "T...KSI IN PRIKOLICA" -
vista Vision
Uporabljamo priliko, da naprošamo 11 Zavod za razvoj kulture in prosvete" v Brežicah, naj poskrbi za nailove uvoženih filmov (angl., francoskih, amer. itd.) slovensko besedilo.
Na črni deski
naj bo danes tista organizacija, ki je koncem aprila t.l. razposlala po bizeljskem okolišu neka vabila. Celotno besedilo vsebuje 9 (devet) tipkanih vrst in vsebuje samo 12 (dvanajst) pravot-pisnih napak. Ker je spisano v našem jeziku lahko vprašamo: "Ali so Bizeljanci še Slovenci?" Po osemnajstih letih nove slovenske šole vsekakor nerazumljivo de j s tvo!
V današnji številki objavlja tov. V.E. spomine na prvo proslavitev 1* majnika pred 4oleti na Bizeljskem.
Letos 18 let po uspešno končani revoluciji med NOB, ki je odpravila reakcionarnost in uvedla novi družbeni red, smo pa le za korak naprej! V šoli j c bila kratka proslava že koncem tedn*, v Zadružnem domu pa 1. maja veselica domačega gasilskega društva. Mladina, ki se je na proslavo marljivo pripravljala, začasno še ni prišla na svoj račun,.. Pa naj kdo še trdi, da ne napredujemo!
,iko smo si z dovoljenjem bralcev (nihče se namreč ni oglasil proti uvedbi "črne deske") dovolili že Ive kritični opaski, naj pride še do tretje!
Pravijo, da imamo na Bizeljskem 12 raznih Iruštev in organizacij. Morda jih je res toliko, čeravno jih ni videti, kor po večini spijo. Tildi "Zeleni Jurij" jih še ni prebudil! Zdaj pripravljajo še ustanovitev trinajstega društva, t.j. društva upokojencev, ki ga je nekdo imenoval društva naj bližjih "kandidatov za 13. bataljon" in strelsko družino. Potom bi jih bilo 14, ki se pokažejo v javnosti, ako potrebujejo denar in priredijo veselico! Res so veselice dober vir dohodkov, ne bi pa smole biti edina vidna društvena dejavnost!
Pa še ti nesrečni datumi' Ena organizacija sklepa, da bi imela zabavo določenega dne, druga vskoči in jo prehiti,,. Kdor ne ume j-c*" '-*"•«	Kje so tisti, ki sc mero-
dajni za sestavo "prireditvenega kolm J->rja" in kdo je dolžan, da ga tudi dosledno izvaja?
IZ SKUPNIH BORB KOZJANSKEGA IN ZAGORSKEGA ODREDA (2. nadaljevanje)
18. decembra 1943. leta je v majhni vasi nad Kumrovcem bilo izredno živahno. Ponoči je tjakaj prispel bataljon hrabrih partizanov, okrog katerih so so zbirali vaščani, jim prinašali hrano in povpraševali po izteku borbe na Vina gori. Kmet, ki je prišel iz Pregrade, je pripovedoval, češ da vhda tam velika zmešnjava. Ustaši in Nemci so zahtevali pomoč iz Zagreba, o včerajšnji borbi na Vina gori pa pripovedujejo, da so partizani, ki štejejo nad 1000 mož, pravi divjaki in so imeli srečo, da so tako poceni odnesli pete.
V hišici sredi vasi je sestanek štaba bataljona. Danes jo v štab prispel tov. Janez iz Kozjanskega partizanskega bataljona,c katerem.govore borci - Zagorci z največjim spoštovanjem. Mnogi izmed njih poznajo tega junaka iz borbe pri Jesenju. Nosi brzostrelko, ki mu jo je za njegovo hrabrost podaril general. Mate tič, komandant X. korpusa. Janez se je prebil s kurirjem Zmagom čez mejo, da bi se dogovoril z zagorskimi partizani o skupnem napadu na razmeroma dobro utrjeno nemšo oporišče v Svetem Petru pod Sv. Gorami. Sedaj sedi v štabu bataljona in skupno s člani štaba proučuje možnost napada.
"Ti, tov. komisar, poznaš Sveti Po ter?11 ... se okrcne komisarju zagorskega bataljona.
"Da, poznam ga in zato predlagam, da napademo z dveh strani, zasede pa postavimo v Srebrnjaku in pri Sokolu."
"Proti Podsredi pošljemo močnejšo patrolo"", predlaga komandant bataljona.
Načrt je bil izdelan. Komandirji čet so prejeli potrebno ukaze, da pripravijo vse potrebn., za napad. Komandant Ivica Družine c jo kar pri mizi narekoval borbeno zapoved, ki je glasila:
"Dne 19. decembra 1943 opolnoči je izvršiti nasilen prehod preko Sotlo in takoj iz pokreta napasti ne pri j atol j slco oporišče v Sv. Petru iz vzhodne in severne strani. Iz zapada bodo napadlo edinice Kozjanskega partizanskega odreda..."
Prod štabom bataljona je stal komisar z Janezom Rožmanom iž Kozjanskega bataljona in sc zanimal za položaj v Kozjanskem sektorju.
Borec Janez sc je ves zaskrbljen ozrl po nebu proti Sloveniji
in nejevoljno pripomnil, češ - vreme se "bo poslabšalo. Silno zavzetja in občudovanje je občutil komisar ob pogledu ne junake, očeta 6 sinov, ki sc že dolgo bori z Nemci na najtežjih položajih in mu je lice od neprespanih noči in skrbi za družino globoko razorano. Toda njegove oči lesketajo z mladeniškim sijajem in so pravo nasprotje izmučenega obraza.
"Janez, povoj mi, ali imamo svojega in zanesljivega človeka na Bizoljskom?"...vpraša komisar Rožmana.
"Ni jih mnogo! Vsega samo nekaj družin," je odgovoril Janez zamišljeno.
"Toda, ali so vsaj pošteni?"
"So, le bcsarabcev in kočevarjev sc zelo bojijo."
Med pogovorom je pristopil dežurni in ju obvestil, da jo bataljon zbran in da ju pričakujejo. V sobi in na hodniku večje kmečko hišo so se borci kar gnetli, saj jih je bilo mnogo, soba pr. je bila premajhna. Ko sta vstopila jo živahni pomenek prenehal, le tov. Marija se je nekje v kotu izbe prerekala z mitraljezcem Jožetom. Predmet njunega,nekoliko vročičnega razgovora, je bila včerajšnja borba.
"Tov."! jo pričel komisar. "Nadaljujemo včerajšnjo konferenco. Naša naloga je, da prekoračimo mejo in da pomagamo tov. Slovencem v borbi proti skupnems vražniku. K nam je prišel hrabri borec tov. Janez in nam prinesel bratske pozdrave od trpinčenega a vendar junaškega slovenskega ljudstva in od svojih borcev!"
Vsi so z navdušenjem pozdravili ta sklop, Ko sta tov. Janez in komisar bataljona stopila iz hiše, mu je le-ta svet:val, naj so dobro odpočije, kajti zvečer ga čaka še dolga in naporna pet. Pa tudi previden naj bo, ker bodo nocoj Nemci prav gotovo pomnožili straže na meji in pejačali ob Sotli patrulje.
"Ne boj sc, ne bo to prvič! Prišel bon preko Sotle, pa če tudi bo tam stal Nemce ob Nemcu. Jutri zvečer pa jim bone dali, kar jim gre, samo da vragi no bi zavohali naše namero!" Po kratkem premolku je Jare z še pristavil: "Borce pa imaš, borce! Kar veselje jih jo pogledati, te odločno mladeniče!"
Medtem je prišel kurir in sporočil komisarju bataljona, da ga v štabu čaka tov. "terenec". Pozdravil so je z Janezom, ki je legel k počitku, san p-a jo hitre stopil v štab. Tu jo sodci Roda, sekretar Okrajnega komiteja iz Klanjca.
"Zdravo Hoda! Kdaj si prispel? Je kaj novega?"
"Pravkar sen prišel. Veš, organizacija AFŽ našega okraja van pošilja voz perila, nogavic in rokavic, da "borci ne bodo zmrzovali. Slišim, da se pripravljale tja čez,"'... je pokazal 2 glavo v sneri Sotle.
"Pa, pomagat greno Kozjancem. Perilo in rokavice pa nam bodo ravne prav prišle, saj se nam obetajo mrzli zimski dnevi. Za darilo smo ženam prav hvaležni, samo povej še mi, kje in kdaj bi lahko vso to prevzeli?"... ga jo ves vesel vprašal komisar.
"Prav kmalu! Voz že prihaja iz Tuhlja. Dobro bi bilo poslati naproti nekaj ljudi, da ga ustaši v Klajncu ne bi zajeli J"
V va:-i jo bilo vse na nogah. Intendant Rajič je delil perilo, nogavice in rokavice, njegov pomočnik Pero pa je pripravljal suho hrano. Borci so vsi veseli otipavali tople flanelasto srajce in volnene rokavico ter sc živahno pogovarjali. Le komandir čete Vilček je nezadovoljno godrnjal, češ kakšna škoda teh lepih srajc, ko bodo vendar čez dobro uro že polne "tankov", pri čemer je seveda mislil na uši.
(Nadaljevanje sledi)
Opomba uredništva:
Gornji članek izhaja brez navedbe pisen. Za danes lahko p ;veno samo to, da je pisec osebno dživljal vse, o čemer nam pripoveduje iz skupnih borb Kozjanskega in Zagorskega odreda, njegovo ime pa bo znano, ko b izšlo celotno gradivo.
Knapič:
TRSNA UŠ NA BIZELJSKEM (Nadaljevanje)
Katastrofa jo spravila številne družine ob vse prem.ženje.
Uhevn je, da so se oblastveni organi z vse resnostjo lotili obnove upustošenih vinogradov. Po sklepu deželne komisije za obnovo vinogradov so bilo na Bizeljskem osnovane 4 n ve po l/4 orala (t.j. po 16 arov) veliko trsnicc, kjer so v različnih vrstah, zemlje in na različnih legah vzgajali korenjake iz ključev amerikanke "riparia p rtalis". Trsnicc so pripravili ped vodstvom in nadzorstvom str>k vnjakov, ki jih je postavil štajerski deželni odbor. Ana takih trsnic je bila pri Malusu v Drenovcu (domače ime Lipšek), vzorni vinograd s širokimi vrstami pa pri Raj toriču in pri Z~jcu v Janeževi gorci.
- lo
Prvi korenjaki so bili razmeroma dragi (loo kosov lo goldinarjev ali kos lo krajcarjev, ključi po 3 krajcarje), p sne je so jin ceno znižali ali pa delili kar brezplačno.Za rigaranjo in nabavo korenjakov je oblast dajala vinogradnikom dolgoročna posojila, ki so jih skupnv z davki odplačevali v obrokih. Nekateri so taka posojila plačevali tja do prve svetovno vojne , nekaterim so jih na prošnjo sploh črtali, da bi zlasti siromašne j še vinogradnike gospodarsko zopet dvignili.
Za obnovo bizeljskega in slovenskega vinogradništva spl.h ima največ zaslug pok. Balon Ivan, bizeljski rojak iz Stare vasi št. 52 (Bruskovičovo). 0 njem piše v strokovnem listu "Naše gorice" leta 1929 kapelski rojak in vinarski strokovnjak Andrej Žmavc, da"ga je dala usoda svojemu kraju in našemu dobremu kmečkemu narodu v pravem času, postavivsi ga na pravo mesto za našo pridne vinarje v najbolj kritičnih časih".
Balon je bil rojen 13/2-1862 v Stari vasi. študiral je višjo realko v Ljubljani. Po maturi so je posvetil študiju vinarstva in z odličnim uspehom absc-lviral visoko šole za vinars bvo v Klostornonburgu. Praktično so jo udejstvoval na posestvu doma in na graščini v Pisecah. Leta 1887 je nastopil službo tehničnega V)djc javnih del proti trsni uši v Ptuju. Blizu Zavrča v Halozah je ustanovil prve trsno nasade za poskušnjo. Pišočki baronMoscon je pravilno ocenil njegove sposobnosti, zato jo tudi. dosegel, da je bil Balon imenovan deležnim vinarskim'komisarjem v zadevah trsno uši. Po njegovi zaslugi so dobili vsi prizadeti vinogradniki dolgoročna brezobrestna posojila za obnovo goric, galico, ki jo jo zahtevala nova trta radi pojava peronospore pa po znižani ceni ali celo zastonj. Balon jo znal tudi s predavanji in poučnimi članki pospeševati razvoj novega vinogradništva v vsej Sloveniji, zlasti pa na Bizeljskem, ki je postalo s ten zibelka slovenskega obnovljenega vinogradništva<
Leto dni po njegovi prerani smrti (umrl 31/12-1897 - star komaj 35 let) je bil uspeh njegovega velikega dela kronan z vinske razstavo vin že novih trsnih nasadov v brc žišken"Naro dnem donuV (sedaj Donu JLA)ll. decembra 1398. Tu so sc po kakovosti zlasti odlikovala bizeljska vina iz Janeževe goreč in iz Dren vea. Hvaležni člani”Vinar-skega društva" so Balonu na rojstni hiši v Stari vasi vzidali spominsko ploščo.
Kot jkrr.jni vinarski inštruktor v Brežicah je deloval prav tako bizeljski rojak, pokojni Malus Ivan, splošno znan po nazivu "okenon" Sprva je bil zaposlen pri komisj.ji, ki je z vbrizgavanjem ogljikovega žveplo ca (CS^ = ogljikov disulfit) v zemljo, kjer s je pojavila trsna, uš, uničevala mrčes. Ta postopek se ni izplačal. Rešitev ene same trte je stala, toliko
kolikor jo znašala vrednost pridelka 2o trt. Takega investicijskega kapitala pa ni inel nihče. Zato je "bil določen za preglednika obnovitvenih del. Vsaka parcela, na kateri je hotel vin; gradnik obnoviti nasad, je r.orala hiti predhodno pregledana, ako ustreza po svoji legi in kakovosti tal. Tudi vsa obnovitvena dela so strokovna preglodali in ocenili, še3.o nato, jo dobil vinogradnik brezobrestno posojilo ali pa podporo v obliki korenjakov.*Malus Uvan jo svojo nalogo dobro opravljal. S ponočjo oblastvene podpore si jc pridobil dd nekdanjega posestva Nouponcr (sedaj Šribar) iz Orešja v Drenovcu tri oralo vinogradniške zonije, ki jo jo zrigolal in zasadil z ameriško podlago "riparia por tališ11. Ljudje so z velikim za-ninanjcn čakali na uspeh njegove obnove in so nu colo h dili brezplačno rigolat ženijo. Korenjake je pocepil "v zeleno” in po preteku petih let dosegel rekordno trgatev 15o hi vina. (sedanji vinograd Balon Jožefa iz Drenovca št. 1).
Ko jo postal Maluz samostojen posestnik, si je dal sezidati najmodernejšo vinsko tlet, ki jo šo danes dobro uporablja vinarski odsek "Kmetijske zadruge".
Trotji mladi strokovnjak Verde c Ivan si je uredil v Drenovcu št, 1 vzorno pose s evo, na katerem je goj.il obsežno drevesnico in trsnico, razen tega pa sc jo še ukvarjal z v z ;rnin vrtnarstvom. Leta 1888 jc bil na razstavi za spodnještajersko področje v Colju za zaslugo pri pospeševanju sadjarstva in vinarstva odlikovan z zlato medaljo.
Kako močno je odjeknila med ljudstvom katastrofa, bi jo ie povzročila trsna uš, kaže pesem, ki so jo peli tudi Bizel.i-janci (Prebivalec Bizeljskega je Bizedjanec, pridelek njegovega vinograda pa'- bizoljčan! Bodimo vsaj v tem dosledni1), besedilo pa kaže, da je nastala onkraj Sotle, kjer je bilo vinogradništvo enako težko prizadeto, zlasti pa so krizo občutili številni delavci:
Ti prekleta filoksora - vso požrla jo
vsak siromak se tuži - da niČ več ne zasluži...
(K o n e c )
IZ UREDNIŠTVA:
Za mladinsko prilogo '"Pionirski kotiček” smo doslej prejeli samo on prispevek, križanko, ki jo je sestavila učenka Balon Milena.
Ako do prihodnjo številko no prejmemo drugih prispevkov,iz mladinskih vrst, bomo križanko priobpili skupno z gradivom, ki ga bomo pač sami pripravili.
POMNIMO! NaŠ list no moro in no sme biti sam sobi namen $