Izb aja vsaki čefrtek i d velja 9 paitnjnu vred in > Mariboru s pošiljanjam na dom
na mío let« . 3 fi. „ pol leía - 1 11. SB k.
I V, n -a. sok.
Bren pt.MljB.ujB ua dom za colo leto . 1 Í1. 601¡.
„ pcil leta . 1 il. 30 k. % ■
Podaiuezui listi Si tiobrjo pri knjigam Novaku na velikaia trgu .i k.
SLOVENSKI
fJarüinmtj «prejema vrett-niitvo í Mati bom.
Rokopiw so no vračajo, neplačani listi ne prijeinjijo.
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
„Podn k v gospod ara lira L ogni i dnželo,
Omitidla se prijem njo, ¡lidia va. vretirro je IU k. m za kolek 30 k.
Stv. 37.
V Mariboru 10. septembra 1868.
Tečaj II,
v Žalcu 6\ septembra 18t>8.
Ko smo prvi slovenski tabor v Ljutomeru začeli popisovali, Brno prisiljeni bili v vvoiln izreči, „da je deveti dan avgusta bii popolnoma vredna, da se zapiše z ¡tistimi črkami v slovensko zgodovino, da je pni slovenski tabor bii naj vekšt korak k boljši naši bodočnosti itd.", to kar smo tamo rekli bi se vse moralo spet ponavljati in še marsikaj več pridati, če bi boteli popisati veliko važnost drugega slovenskega tabora, ki ni bil samo od mnogo vekše množine ljudstva, kakor prvi, obiskovan ampak, pri kterem se je kazala ravno tako velika navdušenost, za našo sveto stvar. Pri vsaki besedi, ktero je tu ali un govornik za naše narodne pravice izustil, je tisoč in tisoč glasov vikalo „Z i v i o, tako je prav, to ntora biti itd." Ljudje niso došli sam«j iz prelepe ea vinske doline in druge bližnjo okolice, ampak iz zlo oddaljenih krajev iz cele Slovenske, iz Hrvaške, iz Keke, da, celo iz zlate Prage, In če ravno se jih je vseh skupej više 15.000 sošlo, moramo vendar reči na čast vsem, da so se od po* četka do kunca lepo mirno iu prav dostojno obnašali: prisiljeni smo tedaj tukaj izreči prav srčno hvalo vsem, ki so bili pri drugem taboru nasoči „Živili 1"
¿daj pa hočemo s slabo močjo se truditi, da nekoliko popišemo ta veličastni dan slovenske zgodovine.
V Celju je bilo zbirališče za rodoljube, ki so dohajali ali po železnici ali iz onih krajev, kterih cesta v Žaleo drži skoz Celje. T:iki po poldne je došel zadnji pričakovan vlak iz Maribora, ki je pripeljal prav lepo število rodoljubov, kiere je taborov odbor na kolodvoru lepo pozdravil in jc peljal v gostivnico h kroni, kder so že čakali drugi gosti iu od koder je bil odločen skopni odbud v Žalec. Zbrani gosti se podajo taki na pot, ker čas je že Inl kratko odmerjen, kajti vlak je doSel jedno uro kesneje. Vsi zbrani se podajo na pripravljene vozove, ki so bili vsi lepo okinčaui iu kterih je lulo više sto in cela rajda se po lepi savi tiski dolini poda v Žalec,
liandero ljubljanskih Sokolov je vodilo rajdo. Prvi pozdrav je čakal goste v vasi Le^ci, kder bo bila napravljena lepa slavna vrata z napisom „Bog blagoslovi naš slovenski tabor*1. — Tukaj je pozdravil prosti kmet t lepimi pomenljivimi besedami goste in jim želel srečo in dohor vspeb. „Žmo^-klici so se čuti od vsake hiše, mimo ktere so se gosti peljali, ravno tako vsikder pevanje slovenskih pesmi. Vse to seje spet ponavljalo v vasi Dre z i nje in tn-kaj je na slavnih vratih uapi* „Srčnost zmaga". Ko so so gosli bližali Žalcu jim dojde proti hnndertom žalski ua konjih z bauderoiu, na kterem je stal napis „Žalski trg" ¡d jo spremlja v trg. Dober streljaj pred trgom se vstavijo vozovi in gosti grejo v trg. Na čela je jetdi] bandorfom, za njint je došla handa, za njo ljubljanski Sokolovei — kte-rib je bilo vile oO in po tem množina drugih gostov iz vseh stanov.
Na vzhodni strani trga t. j. na cesti, ki drži iz Celja, so stala velika lepo oktučuna slavna vrata iu ua njih napisa: ,}Dohro došli. Neudajmo se"; na vzhodni strani Žalca ravno taka slavna vrata z napisoma: „Dobro doSli. Zj edinim o se. Na sredi trga je stalo zio visoko drevo in na njem velika slovanska zastav a. Celi trg je bil v praz-niški obleki, vse hiše lepo okinčane z venci iu narodnimi zastavami. Pri kroni je odbor £ prejel in pozdravil goste; tu-
kaj ste tude dve mnli zali deklici pozdravile ljubljanske Sokolu vcc in jim na zastavo dele lep umetni venec. G. Graseli se le jima v imentt "Sokolovcet zahvalil. Po pozdravu so se padali gosti v različne gostiluice, da se malo okrepijo.
Ker vendar danas ne moremo cele velike svečanosti popisati, pride nemo še tukaj rezolucijc. ki so bile v s« soglasno sprejete. Ho pa te-ler
|. Slovenski jezik mora biti na Slovenskem izključivo uradni jezik in v ta namen se mora neodiagoma določiti ubrok od polleta, do kterega morajo znati uradniki slovenščino v besedi in pismu, iu se sestaviti nemudoma izučonih iu zvedenih mož komisija, ktera ho imela voditi pri vseh sedajnlli in prihodnjih uradnikih skušuje iz znanja slovenskega jezika.
2.	Cerkovna vlada mora na Slovenskem oradovati v slovenskem jeziku in v bogoslovnici predmeti, kteri se nemški p reda vaj o, podnčevati v slovenščini,
3.	Za povzdigo kmetijstva in gospodarstvo, da se ta namen doseže, se imajo pri nas osnovali potrebne šole brž ko brž, pu tem tudi slovensko gospodarsko društvo.
t. Da so ljudske učilnice na Slovonskem čisto slovenske,_ v srednjih učilnicah nemški jezik ostane učni predmet.
5. Da se slovenske dežele zedinijo v združeno Slovensko.
(Dedje ¡iribodujii.)
Narodna politika.
ur.
Vsakdanja skušnja nas uči, da nasprotniki pravične naše želje iu zahteve prezirajo ali &clo zasmehujejo, ter po tem takem nikakor ne marajo, da fn se narod nuobrazil. Vijake vrste listovi streljala na nas da je groza in se mora vsak čuditi, kako se takošno počenjunje vjema z načeli ustavne države. Pa naj hode temu kakor hoče; toliko je vendar gotovo, da je vladar izrekel in ob-rekel narodom ravno p ra vnos t. Ali se je pa nekim listom tudi naročilo, da ravnopravnost zagovarjajo, alt ne, ne vemo; vendar pa pričajo jih gostavkj, da se zdi ravnopravnost puhla fraza, nekosna reč, ktere bi se radi znebili, da si ravno se je ne morejo. Saj tudi radi verjamemo, da je težko po svojej prepričanosti srčno govoriti m pisati, ker vemo, da mnogi ljudjo nimajo ni srčnosti in prepričanosti, Vendar pa poslednjega tem listom ne podtikamo, ker nedemo nikogar napadati; le braniti se moramo. AH gotovo nam ne tli godilo, zadostilo, ako bi se morali prepričati, da tudi vladi ni mar ravnopravnosti. Pa ¿a voljo teh besedic nam nikar ne očitajte, da o vladi sumimo 1 to ni naš namen- Saj vsi vemo, da so pač tudi ministri iste kovine kakošoe so drugi ljudje sploh; a errare hiimanum. Za to nas pa tudi vest u e peče, ker smo svojej prepričanosti tako zvesti kakor ministri svojej; bo. dočuost bode vžc sodila iu učila, kdo ima pravo- V ostalem nam se pa tudi ne zdi čudno, da nas nasprotni listi grde in nam podtikajo nepošteno naklepe; saj so pač pohlevni metulji iu se Cesto menjajo. Vendar bi je pa radi opomnili neke važne, reči, da hI se je pri bistroumnih svojih argumentacijah vsaj Casi zmislili. Ko se je za vlade Ljudevlta XVI. tako zvani tretji stan na francoskem predramil, vstal in zahteval svoje pravice, bila sta prva dva stana neizrečeno nezadovoljna iu sta se tretjemu grozila. To se ve, da sta imela pravo. Kako ueki bi smel tretji stan zahtevati ono, kar sta prva dva vic imela! Kdo hi se predrzni! zahtevati ono, kar imam
Izb Aja vsaki čefrtek i d velja 9 paitwno vred in > Mariboru s pošiljanjam d* dom
n k. mío let« , 3 fl. „ pol leía - 1 ti. sa k.
I V, n -a. sok.
Bren pt.MljB.ujH, ua dom xa colo leto . 1 Í1. JiO 1¡, „ pcil leta - 1 il.30k.
% *„ ■ ~ M*-
Ponamezui listi Si tiobijo pri knjigarn Kovali» na velikem trgu za •< k.
SLOVENSKI
Jtaro^amo »prejema vred-mit v o í Mati bom.
Rokopiw so no vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
„Podil k v gospod ara t to bogati dnželo,
Oznanila se prijemaj'!, jilača z» vrstico je IU k. in za kolek 30 k.
Stv. 37.
V Mariboru 10. septembra 1868.
Tečaj II,
v Žalcu 6\ septembra 18t>8.
Ko smo prvi slovenski tabor v Ljutomeru začeli popisovali, smo prisiljeni bili v v vodu izreči, „da je deveti dau avgusta bii popolnoma vredan, da so zapiše z zlatimi črk" m i v slovensko zgodovino, da je pni slovenski tabor bii naj vekšt korak k boljši naši bodočnosti itd.", to kar smo tamo rekli bi se vse moralo apel ponavljati in še marsikaj več pridati, če bi boteli popisati veliko važnost drugega slovenskega tabora, ki ni bil samo od mnogo vekše množine ljudstva, kakor prvi, obiskovan ampak, pri kterem se jc kazala ravno tako velika navdušenost, za našo sveto stvar. Pri vsaki besedi, kturo je tu ali un govornik za naše narodne pravice izustil, je tisoč in tisoč glasov vikalo „Z i v i o, tako je prav, to ntora biti itd." Ljudje niso došli sam«j iz prelepe ea vinske doline in druge bližnjo okolice, ampak iz zlo oddaljenih krajev iz cele Slovenske, iz Hrvaške, iz Keke, da, celo iz zlate Prage, In če ravno se jih je vseh skupej više 15.000 sošlo, moramo vendar reči na čast vsem, da so se od po-četka do knica lepo mirno iu prav dostojno obnašali: prisiljeni smo tedaj tukaj izreči prav srčno hvalo vsem, ki so biji pri drugem taboru nnsoči „Živili 1"
¿daj pa hočemo s slabo močjo se truditi, da nekoliko popišemo ta veličastni dan slovenske zgodovine.
V Celjo je bilo zbirališče za rodoljube, ki so dohajali ali po železnici ali iz onih krajev, ktenb cesta v Žaleo drži skoz Celje. Taki po poldne je došel zadnji pričakovan vlak iz Maribora, ki je pripeljal prav lepo število rodoljubov, ktere je taborov odbor na kolodvoru lepo pozdravil in je peljal v gostivnico h kroni, kder so že čakali drugi gosti in od koder je bil odločen skup ni odbudvŽalec. Zbrani gosti se podajo laki na pot, ker čas je že bil kratko odmerjen, kajti vlak je došel jedno uro kesneje. Vel zbrani se podajo na pripravljene vozove, ki so bili vsi lepo okinčaui in ktcrili je bilo više sto in cela rajda se po lepi saviuski dolini poda v Žalec,
liandero ljubljanskih Sokolov je vodilo rajdo. Prvi pozdrav je čakal goste v vasi Le^ci, kder bo bila napravljena lepa slavna vrata z napisom „Bog blagoslovi naš slovenski tabor*1. — Tukaj je pozdravil prosti kmet z lepimi pomenljivimi besedami goste in jim želel srečo in dohor vspcb. n2iviod-klici so se čuli od vsake hiše, mimo ktere so se gosti peljali, ravno tako vsjkder jievanje slovenskih poemi. Vse to seje spet ponavljalo v vasi Dre z i nje in tn-kaj je na slavnih vratih uapi* „Srčnost zmaga". Ko so so gosli bližali Žalcu jim dojde proti bnndertum žalski ua konjih z banderom, na kterem je stal napis „Žalski trg" ¡d je spremlja v trg. Dober streljaj pred trgom se vstavijo vozovi in gosti grejo v trg. Na čela je jezdil bauderiuni, za njim je došla handa, za njo ljubljanski Sokolovci — kte-rib je bilo vile 50 in po tem množina drugih gostov iz vseh stanov.
Na vzhodni strani trga t. j. na cesti, ki drži iz Celja, so stala velika lepo oktnčuna slavna vrata iu ua njih napisa: ,}Dobro došli. Neudajmo se"; na vzhodni strani Žalea ravno taka slavna vrata z napisoma: „Dobro doSlt. Zj edinimo se. Na sredi trga je Htalo zio visoko drevo in na njem velika slovanska zastava. Celi trg je bil v praz-niški obleki, vse biše lepo okinčane z venci in narodnimi zastavami. Pri kroni je odbor sprejel in pozdravil goste; tu-
kaj ste tude dve mnli zali deklici pozdravile ljubljanske So-kolovcc in jim na zastavo dele lep umetni venec. G. Graseli se ie jima v imentt "Sokolovcet zahvalil. Po pozdravu so se padali gosti v različne 'gostilnioe, da se malo okrepijo.
Ker vendar danas nc moremo cele velike svečanosti popisati, pride nemo še tukaj rezolucijc. ki so bile v s« ao glasno sprejete. So pa te-ler
|. Slovenski jezik mora biti na Slovenskem izključivo uradni jezik iu v ta namen se mora neodiagoma določiti ubrok od polleta, do kterega morajo znati uradniki slovenščino v besedi in pismu, iu se sestaviti nemudoma izučonih iu zvedenih mož komisija, k ter a ho imela voditi pri vseh .sedajmli in prihodnjih uradnikih sknšnje iz znanja slovenskega jezika.
2.	Cerkovna vlada mora na Slovenskem tiradovati v slovenskem jeziku in v hogoslovnici predmeti, kteri se nemški p reda vaj tK podnčevati v slovenščini,
3.	Za povzdigo kmetijstva in gospodarstvo, da se ta namen doseže, se imajo pri nas osnovali potrebne šole brž ko !>rž, pu tem tudi slovensko gospodarsko društvo.
t. Da so ljudske učilnice na Slovonskem čisto sloveli s ke,_ v srednjih učilnicah nemški jezik ostane učni predmet.
5. Da se slovenske dežele zedinijo v združeno Slovensko.
(Dedje ¡iribodujii.)
Narodna politika.
lil.
Vsakdanja skušnja nas uči, da nasprotniki pravične naše želje iu zahteve prezirajo ali &clo zasmehujejo, ter po tem takem nikakor ne marajo, da hi se narod nuobrazil. Vsake vrste listovl streljalo na nas da je groza in se mora vsak čuditi, kako se takošno počenjanje vjema z načeli ustavne države. Pa naj hode temu kakor hoče; toliko je vendar gotovo, da jc vladar izrekel in ob-rekel narodom ravnopravnost. Ali se je pa nekim listom tudi naročilo, da ravnopravnost zagovarjajo, ali no, ne vemo; vendar pa pričajo jih sostavkj, da se zdi ravnopravnost puhla fraza, nekosna reč, ktere bi se radi znebili, da si ravno se je ne morejo. Saj tudi radi verjamemo, da je težko po svojej prepričanosti srčno govoriti m pisati, ker vemo, da mnogi ljudjo nimajo ni srčnosti in prepričanosti. Vendar pa poslednjega tem listom ne podtikamo, ker nečemo nikogar napadati; le braniti se moramo. Ali gotovo nam nc tli godilo, zadostilo, ako bi se morali prepričati, da tudi vladi ni mar ravnopravno&ti. Pa ¿a voljo teh besedic nam nikar ne očitajte, da o vladi sumimo! to ni naš namen- Saj vsi vemo, da so pač tudi ministri iste kovine kakošne so drugi ljudje sploh; a errare lin man um. Za to nas pa tudi vest ne peče, ker smo svojej prepričanosti tako zvesti kakor ministri svojej; bo* dočnost bode v že sodila iu učila, kdo ima pravo- V ostalem natii se pa tudi ne zdi čudno, da nas nasprotni listi grde in nam podtikajo nepošteno naklepe; saj so pač pohlevni metulji in se Cesto menjajo. Vendar bi jo pa radi opomnili neke važne, reči, da bi se je pri bistroumnih svojih argumentacijah vsaj časi zmislili. Ko se je za vlade Ljudevita XVI. tako zvani tretji stan na francoskem predramil, vstal in zahteval svoje pravice, bila sta prva dva stana neizrečeno nezadovoljna in sta so tretjemu grozila. To se ve, da sta imela pravo. Kako neki bi smel tretji stan zahtevati ono, kar sta prva dva vžc imela! Kdo bi se predrzni! zahtevati ono, kar imam
jaz! — Kako sinejo Slovenci zahtevati ono, kar Nemci v ¿a davno imajo! Kako le more Slovenec zahtevati, da bi ga sodil sodnik slovenski, ko sodi Nemec nemški ■ Kako le sme Slovonco zahtevali, da hi ga v javnih zborih !udi tujci nmeli, če govori slovenski; saj vendar Nemca vsak umeje! Takosae zahteve so neumna sanjarija, alohua predrznost, prenapetost, rovarstvo. In če sena zadnje še kteri nasprotni list toliko poniža, da te hudobnih pregreškov spomni in posvari, ti ga pa ne poslušaš in ne potreseš glave s pepelom: poiem si na-petez, rogovilež, smeti, kiere je Ireha ¡zmesti. Tem li stom je prej ko ne naj vuzneja naloga, da nas grde. Slovan ne sme imeti istih pravic, kterih imajo drugi; prttisnimo je k zidu! Ali vkljub takim grdunom, ktere moramo še za njih dobroto so svojimi žulji rediti, hode se narod zavedai svojih pravic ter prej ali pozneje doseže vse, kar mu pripada. Neumno je trditi, da moramo ¡udi na dalje ostati na sedanjej stopinji omike; neumno trdili, da ne smemo hrepeneti po onem, kar Ncmcc v£e ima. Za 1o pa ravnajte z nami pošteno in pravično; ne očitajte nam, da hi radi vladali, ko hi le Tadi otresli okove; dajte nam sredstev, da se na uarodnej podlagi razvijemo in naobnizimo; dajte nam ravnopravnosi m svobodo: in narodnih razprtij bode precaj konec.
Nekaj ielja Slovenkam.
Spital /V. Jančar.
Pravi se od človeka, kteremu vedno nebesa godejo: Ta Človek ima več sreče, ko pameti, lu zares neki en človek ima vso posebno srečo v najemu, bodisi duhovnega ali svetnega stanu. Čim bolj je zvita in prekanjena buča, Um več um po sreči gre, tim bolj si umi svoje predpostavljene pridobiti; ako ravoo jim po tem figo v žepu kaže, ko je svojo željo in konec dosegel. Takemu malopridnežu, Ui za tem ^amo je in pije, kakor ljuba živinica, nič pa slavnega ne stori, skozi sreča evete: jemu so celo inacej na rami ateleti I — Misli si pa: Svet boee vkanjeu biti, naj se toraj vkanjuje- n»j se le meni dobro dudi. - Oj, kako grdo srce je to! pa tolike veljave. — Vendar je tudi resnično: vre, ročka tako dolgo k studencu bodi, dokler se ne z drobi. Kaj bo pa po tem. —
S tem v vodom hočem. Slovenkam naznaniti, naj hi žc od mladih nog začele misliti in se pripravljati na svoj pri' ho d nji stan, bodisi samičen ali zakonski. Zakaj, Če je že pri moških tako različnih značajev in toliko pomanjkljivosti za pravo posvetno srečo in večno življenje, kolikor več pa je treba ženski p rev d ar jati, ako hoče zares ve-el dni na leni svet«, po smrti pa večno zveličenje vlivati. — Saj hčeri mora dobro znano biti točenje od prealudkih svojih sU rišev, in to dans nh jutrej, — Kaj pa po tem V ¡Ga gotovo ji ni znano, dokler jo pri dragih starišib v sladkem zavetju in dostojnem zavarovanju, kaj nek bo iz nje, ko svoje kri-atjanske starise zgubi. Kako se bo preži vila V Karno bo prišla? Kterega in kakošnega srca moža bo dobila? - Ali bo z angelom ali hudičem poročena V Ali jo bo šc dalje, ko samo 8 ali lt dni slastno ljubil? Ali si v srcu žensko ali zgol jeuo premoženje v zakon jemlje? Ali ji bo tat, st-rovnet in prekanjeni neobtesani hudobnež; ali pa pravični, pošteni vestni mož, oče in gospodar? itd, Vse to vboga ženska nič ne ve. Ko je pa že storjeno, je prepozno popravljati, ako se je na tuje noge vperala. Zakaj če se človek od mladih nog lepih čednosti, koristnih naukov ne privadi, tudi v starosti se jih bo ogibal.
Naj bi se toraj vrla Slovenka ne bi pogreznola v toliko nesrečo, te opominjam iu svetujem: Uči in vadi sc v vsili ženskih opravilih, kar vaš spol zadeva in v vaše podvzetje ali področje spada, naj že bo proslo ali imenitno, kolikor ti tvoje oko išči ne dopuščajo, S tem si prisvojiš izurjenost in gibčnbst sebe pošleuo rediti iu če si v zakonu, tem lože tri vogle držati, kakor je po prisloviei tvoja naloga.
Vzlasti pa se vadi „igle". Ti sama ue verjameš, kolika ti je potreba v tem izurjeni biti, naj že samica ostaneš ali se v zakon podaš. — Saj veš, kako grdo je razcipuu hoditi in kako težko, večkrat celo drago se šivilja ali šivar komaj dobi, Zakaj hi se toraj sama nebi vadila šivati, ker pri tem žuljev ue dohiS. Gotovo pa imaš kedaj časa uektere ure šivati, zlasti takrat, ko je slabo vreme ; igla in primerua dvonit tudi niste predragi, Začni toraj si sama ktero raztrgano oblačilo pokrpnti, ali kak robec zarobili iu obšiti itd. In če ravno tvoje ni v prvič mojstrsko, ho pa sčasoma, ako
primerjaš svoje delo s tistim, ki ga je šivilja ali šivar naredil. Tudi nogaviec si sama. plett »li delaj.
Ravno tako je s pranjem, Večkrat se primeri kakošna slovesnost, in ve, deklice iu device bi rade v belih ohlnčiiib z modrimi iu rudeeiroi traki ali pasi obšite ali ozalšaue primahale; kar se vam lepo prilega, — Pa, o jojmeue! šiviija ali perica otidušnja ne more ali ne vtegne vsem robcev, pred p rtov in oblačil opraviti invgladitr. Poskusite tedaj same. Saj vidite, nli je roba tenka ali hodna; ta peračo prenaša, a ve ne; hodna se da oimikati, tenka pa le v rokah iztisniti; po leni razviti iu z drugo snažno rijuho pokriti pred grdimi muhami. Železo za gladonje velja okoli 'J f, mijilo vam jo zuauu; močo ali šterku, ako že morate bolj košate bili, si sam$ lahko iz krompirja ali pšeničue moke naredite; modra barva pa tako ni draga po štacunah dobiti, ktera že hoče više letati', Vendar kar se košatosti tiče, vas, drage device! posebno svarujem ; ne skrbite preveč za to. Lahko bi ec vam primerilo — da bi brez šterke košate hodile, — Po tem hi se ini smilita, ker bi si vso sreču podkopule, in nikoli več šterke ne potrebovalo.^ marveč bi si krvavo šibo nakopala, ki bi vas tepla do zadnjega zdihljcja, če ne šo v večnosti.
Vso to si lahko same omislite za tisti denar, kterega sedaj pericam izdava te, in to v enem letu !
Dalje se vadite v mlekarstvu, ali kako gre z mlekom ravnati. To znanje je vsaki ženski potrebne. Inače bi se ji lahko zgodilo, kakor tisti Nemiei, ki se je čudila, ko je dekla kravo p ti motela, pa ji ni brž vrhnje ali smetane iz hlera od krave k zajterku prinesla, — Po takem hi se celo ktera doadu znašla, ki bi hotela naravnost sedaj mleko, sedaj vrhnje, spet sirovo ali kuhano maslo, razne sirB itd. iz vimena namolzti. Taka krava bi zares več ko zlata bila; pa tudi ženske bj preveč naslad k ari I a ali zaeartala. Varujte ee toraj lake sramote, iu prizadevajte si krave spoznavati, ž njimi lepo ravnati za dom iu prodaj. Od tega se hote prihodnje leto iz knjige: „Utoni gospoderu, ki jo bo slav.družba sv. Mohorja izdala, pcpolnile naučile.
(Dalje prihodnjii.J
Gospodarsko stvari.
(■r(>*|M>diir»lia tlela meseca septembra.
V	h iS i ¡n dvoru: Krompir pa rejia se mora pobrati in v klet spraviti, mora se mlatiti, žita se morajo marljivo preme t ali. Lan in konoplje se morajo troti- — Sadje sušiti in črstvo sadje, ki je prav zdravo, izbrati iu na priličnem mestu hrnuiti.
V	hlevih. Živalim,"ktere močno vlečejo, se mor« bolj pnkladati, ker mnogo trpijo pri setvi ; ovcam, o kterih želimo da bodo meseea februarja že mlado ^rglc se mora pripustiti oven,
V	v rt i h in sadovnjakih. Pri pobiranju sadja se mora posebno paziti, da se uc kvarijo drevesa. Česen in či-hul so mora pobrati tako fnjžola. Nove grede za jagode so naj napravijo in zasuja jagodje.
V	vinogradih in hmeljniki h: Dobro je še tn mesce enkrat gorico «kopati; veje (rozge) ki še je zeleno, se mora odrezati. V vinograde se postavijo čuvarji. — Hmelj se mora ves pobrati in na priličnem mestu sušiti, večkrat premetati.
Na polju in sen oko Š a b, Žilna želva se mora končati; zimska žita so morajo posojati, otava spravili.
Pri ribnikih. Morajo se priprave delati za jesensko ribljenje.
Pri ulnjaku. Ta mcsec se začnejo bueelc že podre-zovati in panji se naj dobro pregledajo.
Log in lov. Breziuo sme in želod se mora nabirati, S tel j a in listje se mora grabiti. Strelja aje prepelic in jerebic. Velika divjačina se začne parali.
Satljereja.
VI.
O hopuliranju ali Kidati»nju.
Pri kopuliranju se mora ilahtna vejoa nagne no (pošev) vrezati tako, da res ima podobe srnine noge in z divjakom ki se tud: eelo jednako vreže, skupaj skladati in tako zavezati.
jaz! — Kako sinejo Slovouei zahtevati ono, kar Nemci v ¿o davna imajo! Kako le more Slovenec zahtevati, da bi ga sodil sodnik slovenski, ko sodi Nemec nemški ■ Kako le sme Slovonco zahtevali, da bi ga v javnih zborih t odi tujci umeli, če govori slovenski; saj vendar Nemca vsak um oje! Takošae zahteve so neumna sanjarija, zlobna predrznost, prenapetost, rovarstvo. In če sena zadnje še kteri nasprotni list toliko poniža, da te hudobnih pregreškov spomni in posvuri, ti ga pa ne poslušaš in ne potrcsca glave s pepelom: potem si na-petez, rogovilež, smeti, ktere je treba izmesti. Tem li stom je prej ko ne naj vuzneja nalogn, da nas grde. Slovan ne sme imeti istih pravic, kterih imajo drugi; priti sni m o je k zidu! Ali vkljub takim grdunom, ktere moramo še za njih dobroto so svojimi žulji rediti, hode se narod zavedai svojih pravic ttr prej ali pozneje doseže vse, kar mu pripada. Neumno je trditi, da moramo tudi na dalje ostati na sedanjej stopinji omike; neumno trditi, da ne smemo hrepeneti po onem, kar Ncmcc v£e ima. Za 1o pa ravnajte z nami pošteno in pravično; ne očitajte nam, da hi radi vladali, ko hi le Tadi otresli okove; dajte nam sredstev, da se na uarodnej podlagi razvijemo in naobiazimo; dajte nam ravnopravuost m svobodo: in narodnih razprtij bode precaj konec.
Nekaj ielja Slovenkam.
Spital /V. Jančar.
Pravi se od človeka, kteremti vedno nebesa godejo: Ta Človek ima več sreče, ko pameti. In zares neki en človek ima vso posebno srečo v najemu, bodisi duhovnega ali svetnega stanu. Cim bolj je zvita in prekanjena buča, tint več um po sreči gre, tim bolj si umi svoje predpostavljene pridobiti; uko ravno jim po tem figo v žepu kaže, ko je svojo željo in konec dosegel. Takemu malopridneža, ki za tem ^amo je in pije, kakor ljuba živiniea, nič pa slavnega ne stori, skozi sreča evete: jemu se celo macej na rami steleti 1 — Misli si pa: Svet boOe vkanj en biti, naj se toraj vkanjuje- n»j ae le meni dobro dodi. - Oj, kako grdo srce je to! pa tolike veljave. — Vendar je tudi resnično: vrč, ročka tako dolgo k studencu bodi, dokler se ne z drobi. Kaj bo pa po tem. —
S tem v vodom hočem. Slovenkam naznaniti, naj hi že od mladih nog začele misliti in ae pripravljati na svoj pri' ho d nji stan, bodisi samičen ali zakonski. Zakaj, Če je že pri moških tako različnih značajev in toliko pomanjkljivosti za pravo posvetno srečo in večno življenje, kolikor več pa je treba ženski p rev d ar jati, ako hoče zares ve-el dni na leni svetu, po smrti pa večno zvcličenje vlivati. — Saj hčeri mom dobro znano biti točenje od presludkih svojih sU rišev, in to dans ali jutrej, — Kaj pa po tem V ¡Ga gotovo ji nt znano, dokler jo pri dragih starišib v sladkem zavetju in dostojnem z it v aro vanju, kaj nek bo iz nje, ko svoje kri-atjanske stariše zgubi. Kako se bo preži vila V Kurno bo prišla? Kterega in kakošuega srca moža bo dobila? - Ali bo z angelom ali hudičem poročena? Ali jo bo še dalje, ko samo 8 nI i lt dni slastno ljubil ? Ali si v srcu žensko ali zgol jeuo premoženje v zakon jemlje? Ali ji bo tat, st-rovnet in prekanjeni neohlesani hudobnež; ali pa pravični, pošteni vestni mož, oče in gospodar? itd, Vse to vboga ženska nič ne ve. Ko je pa že storjeno, je prepozno popravljati, ako se je na tuje noge vperala. Zakaj če se človek o(l mladih nog lepih čednosti, koristnih naukov ne privadi, tudi v starosti se jih bo ogibal.
Naj bi se toraj vrla Slovenka ne bi pogreznola v toliko nesrečo, te opominjam iu svetujem: Uči in vadi se v vsili ženskih opravilih, kar vaš spol zadeva in v vaše podvzetje ali področje spada, naj že bo proslo ali imenitno, kolikor ti tvoje oko išči ne dopuščajo. S tem si prisvojiš izurjeuost in gibčnhst sebe pošleuo rediti iu če si v zakonu, tem lože tri vogle držati, kakor je po prislovi d tvoja naloga.
Vzlasti pa se vadi „igle". Ti sama ne verjameš, kolika ti je potreba v tem izurjeni biti, naj že samica ostaneš ali se v zakon podaš. — Saj veš, kako grdo je raze ipuu hoditi iu kako težko, v e i krut celo drago se šivilja ali šivar komaj dobi, Zakaj bi «c toraj sama nebi vadila šivati, ker pri tem žuljev ne dohiš. Gotovo pa imaš kedaj časa uektere ure šivati, »lasti takrat, ko je slabo vreme ; igla in primerua dronit tudi niste predragi. Začni toraj si sama ktero raztrgano oblačilo pokrpnti, ali kak robec zarobili in ohšiti itd. In če ravno tvoje ni v prvič mojstrsko, bo pa sčasoma, ako
primerjaš svoje delo s tistim, ki ga je šivilja ali šivar naredil. Tudi nogavicc si sama plett »li delaj.
Ravno tako je s pranjem, Večkrat se primeri kakošua slovesnost, in ve, deklice iu device bi rade v belih ohlnčiiih z modrimi iu rudečlmi traki ali pasi obšite ali ozatiane primahale; kar se vam lepo prilega, — Pa, o jojmeue! šivilja ali perica on dnin j a ne more ali ne vtegne vsem robcev, pred p rtov in oblačil opraviti iu vgladitf. Poskusite tedaj same. Saj vidite, nli je roba tenka ali hodna; ta peračo prenaša, a ve ne; hodna se da ožmikati, tenka pa le v rokah iztisniti; po leni razviti iu z drugo snažno r tj uho pokriti pred grdimi muhami. Železo za gladenje velja okoli 'J f, mijilo vam jo zuauu; močo ali šterku, ako že morate bolj košate bili, si same lahko iz krompirja ali pšenieue moke naredite; modra barva pa tako ni draga po štacunah dobiti, ktera že hoče više letuti. Vendar kar se košatosti tiče, vas, drage device! posebno »varujem ; ne skrbite preveč za to. Lahko bi ec vam primerilo — da bi brez šierke košate hodile. — Po tem hi se mi smilile, ker bi si vso srečo podkopale, in nikoli več šierke ne putrobovale; marveč hi si krvavo šibo nakopale, ki bi vas tepla do zadnjega zdihljcjn, če ne še v večnosti.
Vse to si lahko same omislite za tisti denar, kterega sedaj pericam izdava te, jn to v enem letu !
Dalje se vadite v mlekarstvu, ali kako gre z mlekom ravnati. To znanje je vsaki ženski potrebno. Inače bi se ji lahko zgodilo, kakor tisti Nemici, ki se je čudila, ko je dekla kravo pomolila, pa ji ni brž vrhnje ali smetane iz hlera od krave k zajterku prinesla, — Po takem hi se celo ktera donda znašla, ki bi hotela naravnost sedaj mleko, sedaj vrhnje, spet sirovo ali kuhano maslo, razne sirB itd. iz vimena namoliti. Taka krava bi zares več ko zlata bila; pa tudi ženske bi preveS naslad k ari I a ali zacartala. Varujte ee lotaj lake sramote, in prizadevajte si krave spoznavati, ž njimi lepo ravnati za dom iu prodaj. Od tega se hote prihodnje leto iz knjige: „Umni gospode ru, ki jo bo slav.družba sv. Mohorja izdala, pcpolnile naučile.
(Dalje prihodnjiO.)
Gospodarsko stvari.
f*o«i|iodari>ka tlela meseca septembra.
V	hiši ¡n dvoru: Krompir pa rejia ae mora pobrati in v klet spraviti, mora se mlatiti, žita se morajo marljivo preme t ali. Lan in konoplje se morajo treti- — Sadje sušiti in črstvo sadje, ki je prav zdravo, izbrati iu na priličnem mestu hraniti.
V	hlevih. Živalim,!ktere močno vlečejo, se mor« bolj pokladati, ker muogo trpijo pri setvi ; ovcam, o kterih želimo da bodo meseca februarja ze mlado ^rglc se mora pripustiti oven,
V	v rt i h in sadovnjakih. Pri pobiranju sadja se mora posebno paziti, da se ne kvarijo drevesa. Česen in či-bul so mora pobrati tako fajžola. Nove grede za jagode so naj napravijo in zasuja jagodje.
V	vinogradih in h m e lj n i k i ti: Dobro je še tn mesec enkrat gorico okopati; veje (rozge) ki še je zeleuo, se mora odrezali. V vinograde se postavijo čuvarji. — Hmelj se mora ves pobrati in na priličnem mestu sušiti, večkrat premelati.
Na j>olju in senokošab. Žitna želva se mora končati; zimska žita so morajo posojati, o ta v a spravili.
Pri ribnikih. Morajo se priprave delati za jesensko ribljenje.
Pri ulnjaku. Ta mcsec se začnejo bočete že podre-zovati in panji se naj dnbro pregledajo.
Log in lov. Breziuo sme in želod se mora nabirati, S tel j a in listje se mora grabiti. Streljanje prepelic in jerebic. Velika divjačina se začne parali.
Satljereja.
vi.
O Koimliraiiju nli Kldadanju.
Pri kopuliranjtt se mora ilahtna vejoa nagne no (pošev) vrezati tako, da res ima podobe srnine noge in z divjakom ki se lud: celo jednako vreze, skupaj skladati in tako zavezati.
jaz! — Kako sinejo Slovenci zahtevati ono, kur Nemci v že davno imajo! Kako le more Slovenec zahtevati, da bi ga sodil sodnik slovenski, ko sodi Nemec nemški ■ Kako le sme Slovonco zahtevati, da hi ga v javni b zborih t odi tujci umeli, če govori slovenski; saj vendar Nemca vsak timejc! Takosae zahteve so neumna sanjarija, zlobna predrznost, prenapetost, rovarstvo. Inče sena zadnje še kteri nasprotni list toliko poniža, da te hudobnih pregreškov spomni in posvari, ti ^a pa ne poslušaš in ne poircseš glave s pepelom: potem si na-petez, jogovilcž, smeti, ktere jo treba izmcsti. Tem listom je ] prej ko ne naj važncja uaiogn, da nas grde. Slovan ne sme imeti istih pravic, kterih imajo drugi; prttisnimo je k zidu ! Ali v ki j nh takim grdunoiu, ktere moramo še za njih dobroto so svojimi žulji rediti, hode se narod zavedai svojih pravic ter prej ali pozneje doseže vse, kar mu pripada. Neumno je trditi, da moramo tudi na dulje ostati na sedanjej stopinji omike; neumuo trditi, da ne smemo hrepeneti po onem, kar Ncmcc v£e ima. Za 1o pa ravnajte z nami pošteno in pravično; ne očitajte nam, da bi radi vladali, ko bi le Tadi otresli okove; dajte nam sredstev, da se na uarodnej podlagi razvijemo in naobrazimo; dajte nam ravnopravuosi m svobodo: 111 narodnih razprtij bode precaj konec,
Nekaj ielja Slovenkam.
Spital /V. Jančar.
Pravi se od človek«, kteremu vedno nebesa godejo: Ta Človek ima več sreče, ko pameti, lu zares neki en človek ima vso posebno srečo v najemu, budist duhovnega ah svetnega stanu. Cim bolj je zvita iu prekanjena buča, Um več um po sreči gre, tim bolj si umi svoje predpostavljene pridobiti; ako ravno jim po tem figo v žepu kaže, ko je svojo željo in konec dosegel. Takemu malopridneža, ki za tem ^amo je in pije, kakor j ju ha ži vinica, nič pa slavnega ne stori, skozi sreča cvete: jemu se celo maeel na rami ateleti I — Misli si pa: Svet hoče vkan j en biti, naj se toraj vkanjuje- nnj se le meni dobro dudi. - Oj, kako grdo srce je to! pa tolike veljave. — Vendar je tudi resui eno : vre, ročka tako dolgo k studenca hodi, dokler se ne z drobi. Kaj bo pa po teui. —
S tem v vodom hočem. Slovenkam naznanili, naj hi žc od mladih nog začele misliti in se pripravljati na svoj pri' ho d nji stan, bodisi samičen ali zakonski. Zakaj, Če je že pri moških tako različnih značajev in toliko pomanjkljivosti za pravo posvetno srečo iu večno življenje, kolikor več pa je treba ženski p rev d ar jati, ako hoče zares ve-el dni na leni svet«, po smrti pa večno zvcličenje vlivati. — Saj hčeri mora dobro znano biti ločenje od presladkib svojih sta rišev, in to dans nh jutrej, — Kaj pa po tem V Za gotovo ji nt znano, dokler jo pri dragih starišib v sladkem zavetju in dostojnem zavarovanju, kaj nek bo iz nje, ko svoje kri-st jonske starise zgubi. Kako se bo preži vda V Kalno ho prišla? Kterega in kakošuega srca moža bo dobila? - Ali bo z angelom uli hudičem poročena? Ali jo bo še dalje, ko samo 8 ali lt dnt slastno ljubil? Ali si v srcu žeusko ali zgol jeno premoženje v zakou jemlje? Ali ji bo tat, st-rovuet in prekanjeni neobtesani hudohuež; ali pa pravični, pošteni vestni mož, oče in gospodar? itd, Vse to vboga ženska uič ne ve. Ko je pa že storjeno, je prepozno popravljati, ako sc je na tuje noge vperala. Zakaj če se človek od mladih nog lepih čednosti, koristnih naukov ne privadi, tudi v starosti se jih bo ogibal.
Naj bi se toraj vrla Slovenka ne bi pogreznola v toliko nesrečo, te opominjam iu svetujem: Uči in vadi se v vsili ženskih opravilih, kar vaš spol zadeva in v vaše podvzetje ali področje spada, naj že bo prosto ali imenitno, kolikor ti tvoje oko išči no dopuščajo, S tem si prisvojiš izurjenost in gibčnbst sebe pošleuo rediti iu če si v zakonu, tem lože tri vogle držati, kakor je po prisloviui tvoja naloga.
Vzlasli pa se vadi „igle". Ti nama ne verjameš, kolika ti je potreba v tem izurjeni biti, naj že samica ostaneš ali se v zakon podaš. — Saj veš, kako grdo je raze upuu buditi iu kako težko, večkrat celo drago se šivilja ali šivar komaj dobi, Zakaj bi «C toraj sama nebi vadila šivati, ker pri tem žuljev ne dohiS. Gotovo pa imaš kedaj časa uektere ure šivati, »lasti takrat, ko je slabo vreme ; igla iu primerna dvonit tudi niste predragi, Začni toraj si sama kttro raztrgano oblačilo pokrpnti, ali kak robec zarobili in ohšiti itd. In če ravno tvoje ni v prvič mojstrsko, bo pa sčasoma, ako
primerjaš svoje delo s tistim, ki ga je šivilja ali šivar naredil. Tudi nogavice si snm;i plett ali delaj.
Ravno tako je s pranjem, Večkrat se primeri kakošna slovesnost, in ve, deklice iu device bi rade v belih ohlnčiiih z modrimi iu rudečlmi traki ali pasi obŠite ali ozatiane pri mahale; kar se vam lepo prilega, — Pa, o jojmeue ! šivilja ali perica oiidašnja ne more ali ne vtegne vsem robcev, pred p rtov in oblačil opraviti invgiaditr. Poskusite tedaj same. Saj vidite, nli je roba teuka ali hodna; ta peračo prenaša, a ve ne; budna se da ožmikati, tenka pa le v rokah iztisniti; po leni razviti iu z drugo snažno rijuho pokriti pred grdimi muhami. Železo za ghidcuje velja okoli 'J t, mijilo vam jo zuauo; močo ali šterko, ako že morate bolj košate hiti, si same lahko iz krompirja ali pšeuičue moke naredite; modra iiarva pa tako ni draga po štacunah dobiti, ktera že hoče više letati. Vendar kar se košatosti tiče, vas, drage device! posebno »varujem ; ne skrbite preveč za to. Lahko bi ec vam primerilo — da bi brez šierke košate hodile. — Po tem hi se mi omilile, ker bi si vso srečo podkopale, iu nikoli več šierke ne potrebovale; marveč hi si krvavo šibo nakopale, ki hi vas tepla do zadnjega zdihljcja, če ne šo v več ne s ti.
Vso to si lahko same omislite za tisti denar, kterega sedaj pericam izdava te, jn to v enem letu !
Dalje se vudite v mlekarstvu, ali kako gre z mlekom ravnati. To zuanje je vsaki ženski potrebno. Inače bi se ji lahko zgodilo, kakor tisti Nemici, ki se je čudila, ko je dekla kravo po motela, pa ji ni hri vrhnje ali smetane iz hleva od krave k aajierkii prinesla. — Po takem bi se celo ktera doada znašla, ki bi hotela naravnost sedaj mleko, se* daj vrhnje, spet sirovo ali kuhano maslo, razne sirB itd. iz vimena namoliti. Taka krava bi zares več ko ¿lata bila; pa tudi ženske bj prevefi Basladkarila ali zacartala. Varujte ee lotaj lake sramote, in prizadevajte si krave spoznavati, ž njimi lepo ravnati za dom iu prodaj. Od tega se hote prihodnje leto iz knjige: „Utoni gospode ru, ki jo bo slav.družba sv. Mohorja izd;Ua, pcpolnile naučile.
(Dalje prihodnjii.)
Gospodarsko stvari.
f*o«i|iodari>ka tlela meseca septembra.
V	hiši in dvoru: Krompir pa repa se mora pobrati in v klet spraviti, mora se mlatiti, žita se morajo marljivo preme t uti. Lan in konoplje se morajo treti- — Sadje sušiti in črstvo sadje, ki je prav zdravo, izbrati iu na priličnem mestu hrauiti.
V	hlevih. Živalim,!ktere močno vlečejo, se mor« bolj poklailati, ker muogo trpijo pri setvi : ovcam, o kterih želimo da bodo meseca februarja že mlado ^rglc se mora pripustiti oven,
V	v rt i h in sadovnjakih. Pri pobiranju sadja se mora posebno paziti, da se uc kvarijo drevesa. Česen iu či-bul so mora pobrati tako fajžola. Nove grede za jagode so naj napravijo in z&suja jagodje.
V	vinogradih in h m e lj n i k i h : Dobro je še tn mesce enkrat gorico okopati; veje (rozge) ki še je zeleno, se mora odrezati. V vinograde se postavijo čuvarji. — Hmelj se mora ves pobrati in na priličuem mestu sušiti, večkrat premelati.
Na p olj o in senokošab. Žitna želva se mora končati; zimska žita so morajo posojati, otavn spravili.
Pri ribnikih. Morajo se priprave delati za jesensko rihljenje.
Pri ulnjaku. Ta mesec se začnejo bučele že podre-zovati in panji se naj dobro pregledajo.
Log in i o v. Breziuo sme in želod se mora nabirati, S tel j a in listje se mora grabiti. Streljanje prepelic in jerebic. Velika divjačina se začne parati.
Satljereja.
vi.
O Kopuliraiiju nli Kldadanju.
Pri kopuliranju se mora žlahtna vejoa na^neno (pošev) vrezati tako, da res ima podobe srnine noge in z divjakom ki se tud: celo jednako v reže, skupaj skladati in tako zavezati.
Koristi kopuliranja pa 80 te-Ie:
J. Rabi so culo lahko pri vseli vrstah dreves in se hitro napravi.
Se že lahko dela, Če še divjak ni dehelši kakor peresna cev.
3.	Celo delo je tako prosto in lahko, da se ga vsaki Laki nauči.
4.	Imamo za kopuliranje naj več časa, ker se lahko kopu lira od oktobra, ko naj hitreje sok v d rovu nazaj stopi, do početka maja, Kaj holjši čas za kopuliranje je vendar od polovice marca do polovice aprila,
d, liana zaceli tako hitro in dobro, da so mnogo krat že čez pollela niti več ue pozna, kder seje kopuliralo.
6- Kopulira se tudi lahko vso zimo in celo v sobi,
7. Kopulira se tudi lahko na Strcelje, ki se navadna ka ker nerabljivi odvržujejo,
Kupuiirati pa se mora staro drevo s starim in mlado z mladim in poiiubtEjenjo se naj lože prime, če ste obe vejici jed no le t nI.
Navad o o se kopulira žlahtna vejica z divjakom jednakt* dehelosti.'Če pa je uri kopuliranju divjak dehelSi od žlahtne vjice, no more ta celega divjakovega reza pokriti, tako ko puliranjc se z:ito ne priporoča, ker potrebuje mnogo časa in truda.
A. Kopuliranje, če je divjak ravno tu ko debel kakor ž lah tu a vejica.
Ti» kopuliranje je naj proSteiso, ložejše, hitrejše in goto-vijSe. Žlahtna vejica in divjak se celo jeduako nagneno (poševno) vreieta in se tako .skupej zvežeta, da dojde les na les skorja na skorjo in da rez rez tako dobro pokrije, da je gledati, kakor da bi bilo samo jeduo deblo.
Pri kopu 1 i ranj u se rabi:
1.	Prosti prav oster vrtni nož.
2.	Žlahtne vejice, ki so že prej nagneno vrezane in ki se naj nahajajo v posodi z vodo.
3 Debela »volna preja, lični ali zadnji se tudi lahko po jedni strani namaže z skom namazani se za ovezo lahko rabijo.
4. Drevesni vosek.
B. Pripravljanje žlahtue vejice.
Prereži žlahtno vejico z jeduim blizo za palec dolgim nagnenim rezom. Kez se začno za in malo pod okorn in ae potegne doli. Če je rez celo dober, kar celo ni težko delo, če se in malo vadiš, deni vejico taki v posodo z vodo, da se rez ne posuii. Rez je naj boljši če ac vejica z jednim potozajern odreže. Žlahtna vejica so po tem mora na toliko odrezati, da ostanejo samo a—3 oka na nji in gornji rez se za maže z drevesnim voskom.
C. P ri p ra vlj an j e di vj a k a.
Divjak se naj zajiden pedenj od zemlje ofireže, ali če se požlahlnuje vrh, se odreže vejica hbzo debla z jednim celo jednakiui rezom, kakega smo napravili pri žlahtni vejici, reže se vendar od zdolej gori.
Oba ressaja on namreč na žlahtni vejici in on na divjaku morata biti celo jednaka, tako da pri kopuliranju dojde na tanko rez na rez, les uu les.
Prej ko se skupej zložita, se mora žlahtna vejica skoz ustnici potegnoti, da se odstrani voda, ki sc na rezu nahaja to se mor.t vendar prav varčno storiti, da se rez i slinami ne pomoči, kar hi znalo Škoditi posebno če se tabak kadt,
platneni trak z.i ovezo, drevesnim vo-
prignoli dosti družine, in tako se je začenjalo ponemčevanje koroških in gOruještajarskih Slovencev. Jeduetnu takoSuih plemenitalev Arihu, je kralj lmdwig poklonil v dolini, L n hi na 20 put (kmetij) ze vsemi dvori, hrami, nod-ložniki, travniki, pašni kj, ritmiki, logi (boršti) mlini, dalje pravico da si je smel v kraju imenovanem: Slatina, kjer se potok jeduakega imena v Muro vliva, z zidom ograjen dvor postaviti, dalje vesi Ko s ti c o.
Lubi na pomenja mesto, kraj med Iti bi, I o bi ležečo, zalo Lubno e j ri gornjem Gradu, Lubelj visoko gora ua kmjpsko-kuroški meji, lub, I ob v slovenščini poznamcmije goro, breg, hrib. *)
Lubi na je spadala pod žunamjo, ktera se je velela: Ur o vat **) (pagns Chrovatj. V onem času so že stale v tej žuj.aniji vesi: Gline, Trg (forum), Surnik (Zeiriug), K u m b e n c o (Kobenz), G o b e r n i e c (v fari sv. Marjete pii Knittelteldu), Gr a ve ni če (po lastiusk: de lapide od staroslov.: grava, kamen), Lobnik, Long-Log prijuden-burgn, Mcdvedsdort je medvedja ves, Polaue, Prcde-go.), P redou 1, Hute, t) tajnica, Uudrima, Bistrica, Breze, Velisa (mesto ObcnvOls), S cinik, C oče pri Epensteinu, sama slovenska imena in spomini slovensko pridnosti in marljivosti v gornjem Stajeru.
Dopis.
Iz brevkct^a okcajit J. ¡5. Večkrat slišimo praviti, da si sedaj no naše c, k. kmetijsko rainlsteratvo veliko prizadeva za povzdigo kmetijstva, in sicer posebno po šolah, kar je vse dohro i hvale vredno; jaz priprosti kmet pa, ki tudi skušam težavne sedajae čase, še bolj imenite potrebo napredka v povzdigo kmetijstva, oziroma na naš okraj poznam. —
Da hi nam mladim, pa tudi že bolj starim kmetom nauk hasnil je gotovo; pa ko oi slavno c. k. kmetijsko miuiHterstro, ua našii pravične pritožbe zastran nam odvzetih pravic služnosti bolje ozir jemalo, bilo bi pri nas kmetijstvo v boljem stanu, nego je zdaj.
Slišalo se je lani, da je nam erj a val sedajni goap. minister kmetijstva, obhoditi nt ktere dežele med njimi tudi Stajarsko, kar ae pa ni zgodilo; ako bi mi kmetje le enkrat ovake priložnosti doživeli se gospodu ministru ustmeno pritožiti o našem sedajuem stanju, hi, mislim, že kaj dosegli, ker drugače si pomagali več ne znamo.
Drugače je n»m pa težko upati boljSe prihod nosli, ker sc zemljiščini davki zmiraj množijo, pravične zahteve pa le po času dosezajo J
Zgodovinski spominki m prosto slovensko
ljudstvo.
Spisal Davorin Trstenjak.
I.iibiiivi — LeobeB'
Lepo mesto Lubi na, po nemškem Leoben, (v starih pismih: „in vale Liubina" iti I. in hi u a t h a I") eno pošto od Bruka so Slovenci zidali začeli. Že Jeta 004, se omenja v vstauovnem pismu nemškega kralja Lmhviga. Ko so Nemci Karantiiuio *) (Koroško voj vodstvo) pod svojo oblast spravili-so obilo nemških plemenitašev med Slovenci naselili, da sn Slovence kručali, in na zd i držali. Ti plemen itaši ho s seboj
*) Karati t aiiia, Koroško ju tedaj obseg nI a v#o diue&aje Koroiko, vse ¿tajersko do gore boifce in ia prece volili kon Aolrijanikugit
Pia.
Politični ogled.
Iz štajarskega deželnega zbora.
V S. seji 3, septembra jc dr. Hafner predložil, naj se prošuja okrajnih zastopništev zastrau pobiranja vžitnine, ker je zlo važna, taki izroči odboru za deželno gospodarstvo, kar se tudi lirime.
Dr. B celi ha tier je po tem sporočal v spremembi sreujske postave. V smislu državnih osnovnih postav od '¿1. decembra H(i7 sc spremeni 4 sreujske postavo iu 6 deželne sreujske postave za mesto Maribor in Celje tako, da se da volilna pravica vsem, ki v kaki srenji stanujejo ia tam od svojih dohodkov davke plačujejo. Vse tri spremembe so so brez besedovanja jednodušno sprejele.
Wa n i seli poroča v imenu odbora za srenj&ke tn okrajne zadeve in nasvetuje postavo, po kteri bi okrajni odbori smeli v izročenem področju preiskovali in poz veda ti, aren j-Hkim zastopom zaukaže in vodila dajati in jih - namreč srenje — z globo do 50 gld. kaznovati, ko bi svoje dolžnosti ne hi hotele spolnjevati. Globa pa se mora dati v okrajno kaso. Postava se sprejme (})
Tudi postava ob veli u, ki bistveno pravi, da prestanejo vse postave, ki so branile nektera posestva razdeljevati. Po ti postavi sme vsak svoje posestvo razdeliti kakor mu jo ljubo, če temu niso nasproti privatne razmere, brez da bi mu trcbelo gosposkega dovoljenja itd.
(■ Ali «i fld tod tudi „Ljubljana", kakor „PoljNim" od
pfdjc '"red.
Vr
**J Lola 1130 ne v di i'I (in i.it iiin Sika vtkem imenuje plamemlai : W e ri nn r r n o bllii do Chrotvu t.
I mu Worin her jo nemško, brš k a (tO ja to iluverako iuna tlijo dobil r lani od no miki b cwMinvT ali pa ie ja bil «t aro si o renski plemani-fač i aonükim krstnim i me tiara.	Pis.
Koristi kopuliranja pa 80 te-Ic:
J. Rabi se culo lahko pri vseli vrstah dreves in se hitro napravi,
Se že lahko dela, Če še divjak ni dehelši kakor peresna cev.
3.	Celo delo je iako prosto in lahko, da se ga vsaki laki nauči.
4.	Imamo za Itopulirapje naj več časa, ker se lahko kopu lira od oktobra, ko naj hitreje sok v d rovu nazaj stopi, do početka maja, Kaj holjšl čas za kopuliranje je vendar od polovice marca do polovice aprila,
0.	Rana zaceli tako hitro in dobro, da so mnogo krat že čez pollela niti več ue potna, kder sejo kopuliralo.
6- Kopulira se tudi lahko vso zimo in celo v sobi,
7. Kopulira se tudi lahko na štrcelje, ki se navadna ka kor nerabljivi odvržujejo,
Kupuiiruti pa se mora staro drevo s starim in mlado z mladim in požlahtnjenje se naj ložu prime, če ste obe vejici jod no le t nI.
Navadno se kopulira žlahtna vejica z divjakom jednakt* debelosti.'Če pa je pri kopuliranju divjak debelši od žlahtne vjice, no moro ta celega divjakovega reza pokriti, tako ko puliranjc se zato ne priporoča, ker potrebuje mnogo časa in truda.
A. Kopuliranje, če je divjak ravno tako debel kakor žlahtna vejica.
To kopuliranje je naj proSteiso, ložeiše, hitrejše in goto-vijSe. Žlahtna vejica in divjak se celo jeduako nagneno (poševno) v režeta in se tako .sknpej zvežeta, da dojde les na les skorja na skorjo in da rez rez tako dobro pokrije, da jc gledati, kakor da bi bilo samo jeduo deblo.
Pri ko p ti 1 i r«nj u se rabi:
1.	Prosti prav oster vrtni nož.
2.	Žlahtne vejice, ki so že prej nagneno vrezane in ki se naj nahajajo v posodi z vodo.
3 Debela po vol na preja, lični ali zadnji se tudi lahko po jedui strani namaže z skom namazani se za ovezo lahko rabijo.
4. Drevesni vosek.
B. Pripravljanje žlahtne vejice.
Prerezi žlahtno vejico z jeduim blizo za palec dolgim nagnenim rezom. Rez se začno za in malo pod okoru in ae potegne doli. Če je rez celo dober, kar cclo ni težko delo, če se le malo vadiš, deni vejico taki v posodo z vodo, da sc rez ne posuši. Rez je naj boljši če se vejica z jednim potozajern odreže. Žlahtna vejica so po tem mora na toliko odrezati, da ostanejo samo a—3 oka na nji in gornji rez so za maže z drevesnim voskom.
C. P ri p ra vlj an j e di vj a k a.
Divjak se naj zajeden podenj od zemlje odreže, ali če se požlahtnuje vrh, se odreže vejica hbzo debla z jednim celo jednakim rezom, kakega smo napravili pri žlahtni vejici, reže se vendar od zdolej gori.
Oba rezaja on namreč na žlahtni vejici in on na divjaku morata biti celo jednaka, tako da pri kopuliranju dojde na tanko rez na rez, les uu les.
Prej ko se skupej zložita, se mora žlahtna vejica skoz ustnici potegnoti, da se odstrani voda, ki se na reza nahaja to se mor i vendar prnv varčno sloriti, da se rez i slinami ne pomoči, kar bi znalo Škoditi posebno če se tabak kadi,
platneni trak z.i ovezo, drevesnim vo-
prignali dosti družine, in tako se je začenjalo ponemčevanje koroških in gOruještajarskih Slovencev. Jeduemu takoSuih plenicuitašev Aribu, je kralj Lud\vig poklonil v dolini, L n bi na 20 puš (kmetij) ze vsemi dvori, hrami, pod-ložniki, travniki, pašniki, ribniki, logi (boršti) mliui, dalje pravico da si je smel v kraju imenovanem: Slatina, kjer se potok jednakega imena v Muro vliva, z zidom ograjen d vol- postaviti, daljo ves; Ko s ti e o.
Lubina pouicnja mesto, kraj med In bi, I o bi ležečo, zalo Luhno e j ri gornjem Gradu, L ti bel j visoko gora ua kmjnsko-koroški moji, Jub, I ob v slovenščini poznamennje goro, breg, hrib. *)
Lubina je spadal n pod župamjo, ktera sc je velela: Ur o vat **) (pagns Chrovatj. V onem času so že stale v tej žuj.aniji vesi: Gline, Trg (forum), Sumik (Zeiring), K u m b e n c o (Kobenz), G o b e r n i c e (v fari sv. Marjete pii Knittelteldu), Gravenšče (po lastiusk: de lapide od staroslov.: grnva, kamen), Lobnik, Loog-Log prijuden-burgu, Medved sdo r t je medvedja ves, Po! a ne, Prcde-go.), P redou 1, H« te, Staj niča, Uudrima, Bislriea, Breze, Veiisa (mesto ObcnvOls), S cinik. Ceče pri Epensteinu, sama slovenska imena in spomini slovenske pridnosti iu marljivosti v gornjem Štajeru.
Dopis.
Iz brevlict(ii okcajit J. ¡3. Večkrat slišimo praviti, da si sedaj no naše c. k. kmetijsko miuistcrstvo veliko prizadeva za povzdigo kmetijstva, in sicer posebno po šolah, kar je vse dutiro I hvale vredno j jaz priprosti kmet pa, ki tudi skušam težavne sedajne čase, še bolj jmeuite potrebo napredka v povzdigo kmetijstva, oziroma na naš okraj poznam. —
Da bi nam mladim, pa tudi že bolj starim kmetom nauk hasnil je gotovo; pa ko bi slavuo c. k. kmetijsko miuisterstvo, ua naše pravične pritožbe zastran nam odvzetih pravic služnosti bolje ozir jemalo, bilo bi pri nas kmetijstvo v boljem stanu, nego ju zdaj.
Slišalo se jo lani, da je nam erj a val sedajni goap. minister kmetijstva, obhoditi nt ktere dežele med njimi tudi ¿tuj ara ko, kor ae pa ni zgodilo; ako U mi kmetje lu enkrat ovako priložnosti doživeli se gospodu ministru ustmeno pritožiti o našem sedaj nem stanju, bi, mislim, že kaj dosegli, ker drugače si pomagali več ne znamo.
Drugače jo nam pa težko upati boljše prihodnosti, ker ac zemljiščini davki zmiraj množijo, pravične zahteve pa le po času dosezajo i
Zgodovinski spominki m prosto slovensko
ljudstvo.
Spisal Davorin Trstenjak.
I.iiliitta — Leoben-
Lepo mesto Lubina, po nemškem Lcobeu, (v starih pismih: „in vale Liubinn" in L in bi u n t h a I") eno pošto od llrnka so Sloveuci zidali začeli. Že ieta 004, se n menja v vstauovnem pismu uemškega kralja Lmhviga. Ko so Nemci Karantiiuio *) (Koroško voj vodstvo) pod svojo oblast spravili-en obilo nemških plemenitašev med Slovenci naselili, da so SI ovc uce kročali, in na zdi držali. Ti plemen i taši so s seboj
*) Karati t aiiia, Koroško ju tedaj obseg nI a v#o dMtinje Koroiko, vsa ¿tajersko do gore boike i« ia prece vehk kon AnUrijanikugit
Pia.
Politični ngted.
Iz štajarskega deželnega zbora.
V S. seji 3. septembra je dr. Hafner predložil, naj se prošnja okrajnih zastopništev zastrau pobiranja vžitnine, ker je zlo važna, taki izroči odboru za deželno gospodarstvo, kar so tudi prime.
Dr. Reehbauer je po tem sporočal v spremembi srenjske postave. V smislu državnih osnovnih postav od '¿1. decembra H(i7 sc spremeni 4 srenjske postavo iu 6 deželne srcujske postava za mesto Maribor in Celje tako, da se da volilna pravica vsem, ki v kaki srenji stanujejo in tam od svojih dohodkov davke plačujejo. Vse tri spremembe so so brez besedovanja jednodušno sprejele.
Wa n i seli poroča v imenu odbora za srenjske in okrajne zadeve in imvciuje postavo, po kteri bi okrajni odbori smeli v izročenem področju preiskava ti in poz veda ti, sren j-iikiui zastopam znukazc in vodila dajati in jih - namreč srenje — z globo do 50 gld. kaznovati, ko bi svoje dolžnosti ne bi hotele spolnjevati. Globa pa se mora dati v okrajno kaso. Postava se sprejme (\)
Tudi postava ob valju, ki bistveno pravi, da prestanejo vse postave, ki so branile nektera posestva razdeljevati. Po ti postavi sme vsak svoje posestvo razdeliti kakor mu jo ljubo, če temu niso nasproti privatne razmere, brez da bi mu trcbelo gosposkega dovoljenja itd.
(■ Ali ni «d md tudi „Ljubljana", kakor H Polj ft »a" od
pilijo '"red.
Vr
**J Lola 11.30 «o v diplomatom seka vtkem imenuje pleni en it ai : W e ri nn r r n o lillii do Chrotvut.
Ime Worin bar jo nemška, brš k a (tO ja to ikv«rako iananijo dobil r lani od no miki b cösuiflVT ali pa ie ja bil «tarosloi-onski plemeni-fač i noniiJdm krstu ino imenom.	lis.
Koristi kopuliranja pa 80 te-Ic:
J. Rabi se culo lahko pri vseh vrstah dreves in se hitro napravi,
Se že lahko dela, Če še divjak ni dehelši kakor peresna cev.
3.	Celo delo je tako prosto in lahko, da se ga vsaki laki nauči.
d. Imamo za kop ui i ran j o ua) več časa, ker se lahko kopu lira od oktobra, ko naj hitreje sok v drevu nazaj stopi, do početka maja, Kuj holjši čas za kopuliranje je vendar od polovice marca do polovice aprila,
h. Rana zaceli tako hitro in dobro, da se mnogo krat že čez pollela niti več ue pozna, kder seje kopuliralo.
6- Kopulira se tudi lahko vso zimo in celo v sobi,
7. Kopulira se tudi lahko na štrcelje, ki se navadna ka kor nerabljivi odvržujejo,
Kupuiirati pa so mura staro drevo s starim iu mlado z mladim in požlahtitjenjc se naj lože prime, če ste obe vejici jed no le t nI.
Navadno se kopulira žlahtna vejica z divjakom jednakt* dehelosti.' Če pa je uri kopuiiranju divjak dehelši od žlahtne vjice, no more ta celega divjakovega reza pokriti, tako ko puliranjc se zato ne priporoča, ker potrebnje mnogo časa in truda.
A. Kopuliranje, če je divjak ravno tako debel kakor žlahtna vejica.
Ti» kopuliranje je naj proStejse, Jožcjše, hitrejše iu goto-vijše. Žlahtna vejica iu divjak se celo jeduako nagneno (poševno) v režeta in se tako .skupej zvežeta, da dojde les rm les skorja ua skorjo iu da rez rez tako dobro pokrije, da je gledati, kakor da bi bilo samo jeduu deblo.
Pri k opu 1 i ranj u se rab i t
1.	Prosti prav oster vrtni nož.
2.	Žlahtne vejice, ki so že prej nagneno vrezane in ki se naj nahajajo v posodi z vodo.
3 Debela povolna preja, lični ali zadnji se tudi lahko po jedni strani namaže z skom namazani se za ovezo lahko rabijo.
4.	Drevesni vosek.
fi. Pripravljanje žlahtne vejice.
Prerezi žlahtno vejico z jeduim blizo za palec dolgim nagnonim rezom. Kez se začno za in malo pod okorn iu se potegne doli. Če je rez celo dober, kar celo ni težko delo, če se ic malo vadiš, deni vejico taki v posodo z vodo, da se rez ne posuši. Rez je naj boljši če se vejica z jednim potozajern odreže. Žlahtna vejica so po tem mora na toliko odrezati, da ostanejo samo a—3 oka na nji in gornji rez se za maže z drevesnim voskom.
C. P ri p ra vlj an j e di vj a k a.
Divjak se naj zajedeu potienj od zemljo ofireže, ali če se požlahtnuje vrh, se odreže vejica hbzo debla z j ednini celo jednakim rezom, kakega smo napravili pri žlahtni vejici, reže se vendar od zdolej gori.
Oba ressaju on namreč na žlahtni vejici in on na divjaku morata biti celo jednaka, tako da pri kopuiiranju dojde na tanko rez na rez, les uu les.
Prej ko sc skupej zložita, se mora žlahtna vejica skoz ustnici potegnoti, da se odstrani voda, kt se na rezu nahaja to se mor i vendar prav varčno storiti, da se rez z slinami ne pomoči, kar bi znalo Škoditi posebno če se tabak kadt,
platneni trak z,i ovezo, drevesnim vo-
prignali dosti družine, in tako se je začenjalo ponemče vanje koroških iu gOruještajarskih Slovencev. dednemu takošnih plemenitašev Aribu, je kralj lmdwig poklonil v dolini, Lahi na 20 puš (kmetij) ze vsemi dvori, hrami, podložni ki, travniki, pašniki, ritmiki, logi (boršti) mlini, dalje pravico da si je smel v kraju imenovanem: Slatina, kjer se potok jednakega imena v Muro vliva, z zidom ograjen dvor postaviti, dalje ves; Ko s ti e o.
Lubi na poincnja mesto, kraj med lubi, I o bi ležeče, zalo Lubno ;jri gornjem Gradu, L ti bel j visoko gora ua krajnsko-koroški meji, lub, I ob v slovenščini pozuameunje goro, breg, hrib. *)
Lu bi n a je spadala pod žunanijo, ktera se je velel» : lir o vat **) (pagns Chrovatj. V onem čas« so že stale v tej žuj.aniji vesi: Gline, Trg (formn), Surnik (Zeiringl, K u m b e n c o (Kobeuz), Gobernice (v fari sv. Marjete pii KuiUelteldu), Gravenšče (po lastiusk: de lapide od ataroslov,: grnva, kamen J, Lobnik, Long-Log priJaden-burgu, Mcdvedsdort je medvedja ves, Polaue, Prcde-goi,Predoul, H« te, Staj nt ea, Uudrima, Bistrica, tireze, Velisa (mesto ObcnvOls), S cinik. C oče pri Epensteinu, sama slovenska imena in spomini slovensko pridnosti in marljivosti v gornjem Štajeru.
Dopis.
Iz breikega okcaja. J. ¡5. Večkrat slišimo praviti, da si sedaj no naše c. k. kmetijsko rainisterstvo veliko prizadeva za povzdigo kmetijstva, in sicer posebno po šolah, kar je vse dotiro i hvale vredno j jaz priprosti kmet pa, ki tudi skušam težavne sedajne čase, šc bolj imeuite potrebo napredka v povzdigo kmetijstva, oziroma na naš okraj poznam. —
Da hi nam mladim, pa tudi že bolj starim kmetom nauk hasnil je gotovo; pa ko oi slavno c. k. kmetijsko miuiHterstvo, ua naše pravične pritožbe zastran nam odvzetih pravic služnosti bolje ozir jemalo, bilo bi pri nas kmetijstvo v bolj ena stanu, nego jo zdaj.
Slišalo se je lani, da je nam erj a val sedajni goap. minister kmetijstva, obhoditi nt ktere dežele med njimi tudi Stajarsko, kar ae ]>a ni zgodilo; ako bi nii kmetje lu enkrat ovake priložnosti doživeli se gospodu ministru ustmeno pritožiti o našem sedaj nem stanju, hi, mislim, že kaj dosegli, ker drugače si pomagati več ne znamo.
Drugače je n»m pa težko upati boljše prihodnosti, ker se zemljišč ini davki zmiraj množijo, pravične zahteve pa le po času dosezajo J
Zgodovinski spominki m prosto slovensko
ljudstvo.
Spiral Davorin Trstenjak.
Liibina — Lcoben
Lepo mesto Lubi na, po nemškem Leoben, (v starih pismih: „in vale Liubina" in L in bi u a t h a I") eno pošto od lini k a so Sloveuci zidali začeli. Že ieta 004, se omenja v vstauovnem pismu uemskega kralja Lmhviga. Ko so Nemci Karantiiuio *) (Koroško vojvodstvo) pod svojo oblast spravili so obilo nemških plemenitašev med Slovenci naselili, da sn Slovence kročali, in na zdi držali. Ti plemen itaši so s seboj
*) Karati t aiiin, Koroško ju tedaj obseg nI a v#o diue&aje Koroiko, vae ¿tajersko do gore boifce i" ia prece vefili kon Andrijaaikugit
Pia.
Politični ogled.
Iz štajarskega deželnega zbora.
V S. seji 3. septembra je dr. Hafner predložil, naj se prošuja okrajnih zastopništev zastrau pobiranja vžitnine, ker je zlo važna, taki izroči odboru za deželno gospodarstvo, kar ne tudi prime.
Dr. K celi batter je po tem sporočal v spremembi sronjske postave. V smislu državnih osnovnih postav od '¿1. decembra H(i7 sc spremeni 4 srenjske postave in 6 deželne srcujske postave za mesto Maribor in Celje tako, da se da volilna jiravica vsem, ki v kaki srenji stanujejo in tam od svojih dohodkov davke plačujejo. Vse tri spremembe so so brez besedovanja jednodušno sprejele.
Wa n i seli poroča v imena odbora za sreuj&kc tn okrajne zadeve in nasvetuje postavo, po kteri bi okrajni odbori smeli v izročenem področju preiskava ti in poz veda ti, srenj-nkiLo zastopam zaukaže in vodila dajati in jib - namreč srenje — z globo do 50 gld. kaznovati, ko bi svoje dolžnosti ne bi hotele spolnjevati. Globa pa se mora dati v okrajno kaso. Postava se sprejme (\)
Tudi postava ob veli u, ki bistveno pravi, da prestanejo vse postave, ki so branile nektera posestva razdeljevati. Po ti postavi sme vsak svoje posestvo razdeliti kakor mu jo ljubo, če temu niso nasproti privatne razmere, brez da bi mu trcbelo gosposkega dovoljenja itd.
(" Ali ni fld tod tudi „Ljubljana", kakor „Voljnim" od
polije 'red.
Vr
**J Lat* 1LSO «o v di i'I (in i.it ur n seka vtke m imenuje plemen it ai : We rinnr r a olillii do C hr O W « t.
laiu Worin bar jo nemško, brš ko HO ja to al ü vensko iutvnuijn dobil r lani od no miki b cwniyiv, ali pa ie ja bil «tarosloreaskl plemeni-fač i uonükim krstnim i me tiara.	lis,
Dr. Tunner 3poroča o postavi, po kleri se smejo že obstoječe privilegije do cestnine in mostnine tia ne cesarskih cestah še nadalje rabiti, Dovoliti pit jih sme namestili ju, ako ji pritrdi tudi deželni odbor- Poslanec Sllz nnsvotuje, naj deželni odbor natanko puzvedava o itajarskih m i laični h razmerah in naj poroča v prihodnjem zasedanja, Ta predlog podpira tudi F. Brandstetter, kteregu zbornica potrdi.
Po tem je Schreiuer poroeeval o proračunu za leto 186^ in Courad o zadevah zcmljišncga odškodovanja za leto 18G7, 1868 iu 1869. -
V	7- seji 5. seprembra. P. Bran d ste L ter z drugimi deseterimi predlaga naj še se v tem zboru napravi postava, po kteri hi se naj odstranilo vse, kar po srenjski postavi prepoveduje zloženje več srenj v jed no vekšo. Predlog se bo tiskal in kesneje po navadni poti obdeloval.
K a dnevnem redu jc postaviti načrt za stran dolžnosti domovinskih srenj, po kteri morajo plačati stroške za gon. Izroči se odboru za srenj ske zadeve.
Dr. Tuuner iu dr. Graf sporočata več oddelkov o proračunu za leto 1868, kteri se vsi odobrijo. Nasproti se je samo govorilo pri vprašanju za popolni štipendij za dr. Hermana, ki iznese 300 gld., da potovaje okaznie razmere malih obrtni j proti industriji. Tukaj je namreč denarni odbor predložil, naj se zadnjih 100 gld. ne izplača prej, dokler so deželni odbor ne bo prepričal, da je Hermanevo potovanje res nekaj koristilo. Proti temu se podigne ostro besedovanje. Predlog denarnega odbora vendar obvelja.
Pairhuber hoče imeli zu akademičuo bralno društvo 200 gld. podpore. Ta predlog se izroči denarnemu odboru.
Po tem so došle na vrsto prošnje iu Bejajc bila skrivna,
V	krajnskem deželnem zboru je bilo na vrsti: Vladi n predlog zastran Šolskega nadzomi&tva se izroči šolskemu odseku. Volitev cestnega odbora. Sporočilo dežel, odbora več ustanov za slepe na deželni račun; se izroči iluančnemu odboru. — Osnova postavo zaslran zapora občno škodljivih oseb v posilui delavnici se izroči že voljenemu odboru za po-silno delavnico. Kačun Glavarjeve ustanove za leto l StiG—1867 in proračun za leto se izroči finančnemu odboru. Poročilo petieijskega odbora o prošnji zastopništva mesta Kranjskega zarad pobiranja srcujskih naklad 20 procentov, kar odbor podpira, — Poročilo deželnega odbora kranjskega o ravnopravnosti jezika v javnih šolah in uradnijah na Kranjskem se izdelano predloži zboru.
V	8, seji je Svetec poročal v imenu odbora za prcgle-dauje volitev dežel, poslancev za Postojno, Vrhniko iu Lož iu je svetoval, naj se volitev Muieja zavrže in sicer zarad prav važnih vzrokov, ktere je navedel, Temu so ee zlo upirali Kaltcneggcr, De ž man itd. besedovanje jc med temi in narodnjaki bilo prvikrat prav ostro. Pri glasovanju je vendar zmagala narodna stranka,
Na C* e s k e m še se deželni poslanci zmirom odpoveda-vajo poslanstva, tako pred kratkim k nje z J, A v. Schwarzenberg, kar je praško zbornico zelo ustrašilo.
Časniki se še na Češkem tudi zmirom konliscirajo iu vred □ i ki tožijo in kaznujejo.
V	Tirolske to deželnem zborn nima ministerska stranka upati, da bi zn svoje predloge dobila večino.
t c n —-
\ovicar,
Jia čaftt učiteljev, ki se bodo 15. t. m. v Ljnbljaui zbrali, bode ta mošnje dramatično društvo igralo v čitalnici dve veseli igri namreč: Itavni pot naj boljši pot^ in „Igra pike". Prvo igro je spisal rujni g. A, Tomšič (judski učitelj, iu ta je za ta shod prav priHčna, ker v nji se predstavlja trpljenj o revnega vas nega učitelja.
Pomoč ob pravem časti. Kmjusko gospodarsko društvo je pred kratkim dobilo od kmetijskega ministerstva 150 gld., za ktere si naj nakupi zdravih jajčic od svilnih črvičev in društvo za svilorejo v Metliki ravno toliko v ou isti nam cd. Za podporo srenjsko vinorejske Šole pa je gospodarsko društvo dobilo 400 gld. Na dalje mu je miui-sierstvo poslalo 3700 gld. za darila, da se podigne živinoreja, cd teh gre 2200 11. naj boljšim bikom, kravam in teletom, kakor je tudi centralni odbor predložil; 1500 gld-pa se naj porabi za to, da se kupijo dobri biki za pleme.
Pravi se, da se v Ljubljani snuje „katoliško bralno (slovensko) drnštvo".	I
Lela 1867 se jo v Avstriji izkovalo sledečega denarja: Iz zlata 1,169-940 prostih iu lô,it49 četvero vrslnih zlato v v skupni vreduosti 5,732.935 gld.; iz srebra 4,623,983 gld. v goldinarjih in novih tolarjih; medenega (ku-prenega denarja za 9.318 gld.; dalje sc je kovalo tržnega denarju 1,493.780 lavant inskib tolarjem «olarîjev s pod j tki Marij^ Terezije) v vrednosti 3,194.153 gld. Tedaj vsega sknpej 13,509.381 gld. Zlate korono sc imenovanega leta niso k ovule.
Naj vekši živinski trg jc v Chieagu v Ameriki. Amerikanski časopisi popisujejo ta trg in pravijo, da ima 'i20 naših ial v prostoru m da je na tem prostoru svo polno staj za živino. Me?eca marca je tamo bilo 20.000 goved, 70.000 svinj in Ï0.000 ovac na prodajo iu pravi se, da je toliko s kure j neprestano živali ua prodajo. V stajah lahko pregleda kupec živino, izbrane živine ae dene na enkrat po 3 glave na vago.
Kolodvor za železnico, ktera ee bode delala iz Cukuvca mémo Varaždinu na ZapresiČ, se bode stavil kraj Varaïdîna na vzhodni strani med liulhreško iu zagrobsko eesto, Za to mesto se je odločila večina v ta namen izslanc komisije.
K m c M j « k o društvo namerjavajo rodoljubi v ¿¡pital ien na htujrtrskem napraviii na podlagi zimskih shodov, v kterih so preteklo zimo g. župnik Jaklič v lamošuji šoli farnne kmetijstvo učili. Bog daj doher vspeh !
Cerkniško jezero je letos tako suho, dn se po-vsodi lahko z vsakim vozom pelje. Dobrega seua iu stelje, je dalo tamošnjim okoličanom, da so prav zadovoljeni. Drugače je pa tam letina komaj srednja.
Pomenljivo. Ministerstvo ni v uijeduem deželnih zborov do sedaj še predložilo decemberske ustave.
Ptujska č i t a v n i c a je od liaja jočem ti svojemu predsednika Hermanu napravila sijano besedo za slovo, ki je očitno pokazala, da ima Herman tudi med mcstjaoi dosti žive simpatije, Do ranega jutra je bila družba skupaj, dokler da je pridrdral vlak in oduescl priljubljenega razsviti enca resnice in pravice v tuje kraje.
Se več ustrobe. Narodne No vin v pišejo, da se misli, na dotičnem mestu še ostrejše postopati proti Oehotn. Posebno duhovuištvu pre proti karajača šiba zdajnih mogočni kov.
Graf Golu bovški seje zadnje dni delj času pogovarjal z ministrom nofrajnih zadev.
Tržna mi a pretekli teden.	-M S £ « 3 >	fs-	Si J — 7Z	l>	u	a PJ	
	d. k	11.| k. il-, k.				fl.	k.
Pûouice ví¡faa (drevenim) .	4 40	4	70	+	80	4	50
Rii ....	■i «0	S		:t	itn	S	30
Jiiinuma „ ....	a|so	2	SE	8	40	S	
Ovsa „ ....	1 60	_	-	1	80	I	50
Turitcc (kurnie) vayao	170	a	2C	3	■	8	
Ajdo „ I'rOia „	s —	s	20	3	SO	a	"0
	it -	3	_	__	-	s	_
Krompirja „ . , , QoveUiiiç tunL ....	i	_	0Û	J	ar«	i	__
	-- ï0	„	Ï6		24	„	2b
Tek ti ni' , . , . .	- 34		2 3		•a 9		SS
Svinje ti ii« čretve funt	— -.>a		n		26		•25
Drv S£i" trdih »ešenj (Kltjfter)	10:-		—	s		10	—
« ÏB" .i,,»- „ ÍS" mehkih,, ....	__	s	55	—	—		—
	S —	4	GO	a	—	1	SO
-i 18", (t M -	—:—	8	trO			—.	
Ogtenja. It, trclegd. leso vagan	— SO		00	—	«		
„ „ mehkega „ „	-1,3	—	50			_	7S
Sena ceni ....	I 30	1	^		ao	1	_
Slamo cent v šop ali	i io;	1	10	_	00	_	00
„ „ kr ateljo	—-ao:		so	—	50	—	75
Slanino (i pob a) cd nt	40|—	'JS		—	—	—	—-
Jajcc, pet xa ....	-10	-	10	—	«	—	S
Cesarski zlut velja ô H. 4â kr. a. v.
A/.i jo srebra 112.75.
lato ril» o drž. posojilo l>2-*0.
Lotcrijne »rečbe.
V Trstu 2. septembra 1«68: 71 <15 50	-IN
Prihodnje srefikaujo je 17, septembra l8flS,
V n ».¡eni se d ti je
mlin, žaga, jiekarija tn nekoliko zemljišča. Pogoj se poave pri lastniku Jožetu Prilšeku v Bukovici pri Griža h.
Iidatdj, ifiluioik i a odgovorni vrednik Ur. .Matij« l'fflwg.
Tiskar Eduord Janilc v Mariboru.
Dr. Tunner 3poroča o postavi, po kleri se smejo že obstoječe privilegije do cestnine in mostnine na ne cesarskih cestah še nadalje rabiti, Dovoliti pa jili sme namestil i ju, ako ji pritrdi tudi deželni odbor- Poslanec Sllz nnsvoluje, naj deželni odbor natanko pozvedava o itajarskih mimičnih razmerah in naj poroča v prihodnjem zasedanju, Ta predlog podpira tudi P. Brandstetter, kteregu zbornica potrdi.
Po tem je Schreiuer poročeval o proračunu za leto I86i in Conrad o zadevah zcmljiancga odškodovanja za leto 18G7, 1868 in 1860, -
V	7- seji 5, seprembra. P. Bramlstetter z drugimi deseterimi predlaga naj še se v tem zboru napravi postava, po kteri bi se naj odstranilo vse, kar po srenjski postavi prepoveduje zloženje več srenj v jeduo vekšo. Predlog se bo tiskal in kesneje po navadni poti obdeloval.
K a dnevnem redu je postavi n načrt za stran dolžnosti domovinskih srenj, po kteri morajo plačati stroške za gon. Izroči se odboru za srenj ske zadeve.
Dr. Tuuner in dr. Grai" sporočata več oddelkov o proračunu za leto 1868, kteri se vsi odobrijo. Nasproti se je samo govorilo pri vprašanju za popolni štipendij za dr. Hermana, ki iznese 300 gld., da poiovaje okaznje razmere malih obrtnij proti industriji. Tukaj je namreč denarni odbor predložil, naj se zadnjih 100 gld. ne izplača prej, dokler so deželni odbor ne bo prepričal, da je llermanovo potovanje res nekaj koristilo. Proti temu se podigne ostro besedovanje. Predlog denarnega odbora vendar obvelja.
Pairhuber hoče imeli za akademičuo hraltio društvo 200 gld. podpore. Ta predlog se izroči denarnemu odboru.
Po tem so došle na vrsto prošnje in seja je bila skrivna,
V	kraj nekem deželnem zboru je bilo na vrsti: Vladi n predlog zastran Šolskega nadzor niš tva se izroči šolskemu odseku. Volitev cestnega odbora. Sporočilo dežel, odbora več ustanov za slepe na deželni račun; se izroči finančnemu odboru. — Osnova postavo zaslran zapora občno škodljivih oseb v posilui delavnici se izroči že voljenemu odboru za po-silno delavnico. Kačun Glavarjeve ustanove za leto IStiG—1867 in proračun za leto se izroči finančnemu odboru. Poročilo peticijskega odbora o prošnji zastopništva mesta Kranjskega zarad pobiranja sreujskih naklad 29 procentov, kar odbor podpira, — Poročilo deželnega odbora kranjskega o ravnopravnosti jezika v javnih šolah in uradnijah na Kranjskem se izdelano predloži zboru.
V	8, seji je Svetec poročal v imenu odbora za pregledan je volitev dežel, poslancev za Postojno, Vrhniko iu Lož in je svetoval, naj sc volitev Muieja zavrže in sicer zarad prav važnih vzrokov, ktere je navedel, Temu so se zlo upiraii Kultcneggcr, De z man itd. besedovanje je med temi in narodnjaki bilo prvikrat prav ostro. Pri glasovanju je vendar zmagala narodna stranka,
Na C* e s k e m še se deželni poslanci zmirom odpoveda-vajo poslanstva, tako pred kratkim k nje z J. A v. Schwarzenberg, kar je praško zbornico zelo ustrašilo.
Časniki se še na Češkem tudi zmirom konfiseirajo iu vredniki topijo in kaznujejo.
Tirolske m deželnem zboru nima ministerska stranka upati, da bi za svoje predloge dobila večino.
t c n —-
\ovicar.
Na čast učiteljev, ki se bodo 15. t. m. v Ljubljani zbrali, bode ta mošnje dramatično društvo igrah) v čitalnici dve veseli igri namreč: liavni put naj boljši pot^ in „Igra pike". Prvo igro je spisal rujni g. A, Tomšič (judski učitelj, iu ta je za ta shod prav priHCua, ker v nji se predstavlja trpljenj o revnega vas nega učitelja.
Pomoč ob pravem čas it, Kmjnsko gospodarsko društvo jo pred kratkim dobilo od kmetijskega ministerstva 150 gld., za ktere si naj nakupi zdravih jajčic od svilnih črvičev in društvo za svilorejo v Metliki ravno toliko v on isti nam cd. Za podporo srenjsko viuorejskc šole pa je gospodarsko društvo dobilo 400 gld. Na dalje mu je miui-sierstvo poslalo 3700 gld. za darila, da se podigne živinoreja, od teh gre 2200 11. naj boljšim bikom, kravam in teletom, kakor je tudi centralni odbor predložil; 1500 gld, pa se naj porabi za to, da se kupijo dobri biki za pleme.
Pravi se, da se v Ljubljani suuje „katoliško bralno (slovensko j drnštvo".	I
Lela 1867 se jo v Avstriji i skovalo sledečega denarja: Iz zlata lt 169-940 prostih iu lô,it49 četvero vrslnih zlato v v skopni vreduosli 5,732.935 gld.; iz srebra -1,(522.083 gld. v goldinarjih in novih tolarjih; medenega (ku-prunega denarja za 9.318 gld.; dalje sc je kovalo tržnega denarja 1,493.780 lavant i nskib tolarjev (to la rije v s pod j ho Marije^ Terezije) v vednosti 3,194.153 gld. Tedaj vsega sknpej 13,509.381 gld. Zlate korone sc imenovanega leta niso kovale.
Naj vekši živinski trg je v Chicagu v Ameriki. Amerikanski časopisi popisujejo ta trg in pravijo, da ima 'i 20 naših ral v prostoru in d.i je na tem prostoru s ve polno staj za živino. Me?eca marca je lamo bilo 20.000 goved, 70.000 svinj iu 20.000 ovne na prodajo iu pravi se, da je toliko skorej neprestano živali na prodajo. V stajah lahko pregleda kupec živino, izbrane živine se dene na enkrat po 3 glave na vago*
Kolodvor za železnico, ktera ee hode delala iz Cukovca mémo Varaždinu na ZapresiČ, se hode stavi] kraj Varazdiua na vzhodni strani med Imlbreško iu zagrobsko cesto, Za to mesto se je odločila večina v ta namert izslunc komisije.
K m c M j « k o društvo namerjavajo rodoljubi v ¿¡pila! ičn na Sta jurske m napraviti na podlagi zimskih shodov, v kterih so preteklo zimo g. župnik Jaklič v lamošuji šoli faranc kmetijstvo učili, Bog daj dober vspeh !
Cerkniško jezero je letos tako suho, dn se po-vsodi lahko z vsakim vozom pelje. Dobrega scua iu atelje, je dalo tamošnjim okoličanom, da so prav zadovoljeni. Drugače je pa tam letina komaj srednja.
Pomenljivo. Miuistcrstvo ni v uijeduem deželnih zborov do sedaj še predložilo decembcrske ustave.
Ptujska č i t a v n i e a je od baja jočem tt svojemu predsedniku lic ruiauu napravila sij an o besedo za slovo, ki je očitno pokazala, da imu Herman tudi med mestjani dosti žive simpatije, Do ranega jutra je bila družba skupaj, dokler da je pridrdral vlak in odnesel preljubi j enega razs viti enca resnice in pravice v tuje kraje.
Se več ostrobe, Narocîtie Novinv pišejo, da se misli, na dotičnem mestu še ostrejše postopali proti Čehom. Posebno duhovuišivu pre proti karajača šiba zdajnih mogočni kov.
Graf Gotuhovski seje zadnje dni delj časa pogovarjal z ministrom nofrajnih zadev.
Tržna cena pretekli teden.	S £ « 3 >		s, J — e 7Z	l>	* u	a PJ	
	d. k	11.| k.ll., k.				fl.	k.
Pûouice ví¡faa (drevenip) .	4 40	4	70	■1	80	4	50
Rii ....	2 SO	S	Ï5	:t		S	20
Ju imena „ ....	a|so	2	SE	8	40	S	
Ovan „	i 60	_	-	1	80	I	50
Turitcc (kurnie) vijfap	170	a	2C	3	-	8	
Ajdo „ l'rowi „	S —	s	20	3	SO	a	"0
	it -	3	_	_	-	s	_
Krompirju „ , , > Govedine lunL ....	t	_	00	l	ar«	i	__
	— ■¿o	_	Ï6		24	„	2b
Tek ti ni' , ....	- 34		2 3	——	•a 9		SS
Svinje ti n v ¿re tve funt	— -.>a		n		26		as
Dri,- 8E5" trdih »ešenj iKtattei*)	10:-	"a	—	a	£o	10	—
„ ÍS" mehkih „ ....	__	s	55	—	—		—
	S —	4	GO	a	—	1	so
., 18" „ .	—:—	8	trO			—.	
Oglenja. It, trdegn, leso Vftgfcn	— SO	_	00	—	«		93
„ „ melkcfii „ ,,	-1,3	—	50			_	7S
Sena cent ....	I M	1	^		SO	1	_
Si m j m cent v šop a Ij	i io;	i	10	_	00	_	00
„ „ kr ateljo	—-ao:		so	—	50	—	75
Slani na (i pobu) coni	40|—	'JU		—	—	—	—-
Jajcc, pet ....	-10	-	10	—	«	—	S
Cesarski zlat velja 5 H. 45 kr. a. v.
A/.i jo srebra 112.75.
lato ril» o drž. posojilo l>2-*0.
Loteriji)« Nrečke,
V Trstu 2. septembra I «68: 71 #5 50 2» 4S
Prihodnjo arefikaijjo je 17. septembra 1808,
V n ».¡eni se d ti je
mlin, žaga, iiekarija tu nekoliko zemljišča. Pogoj se poave pri lastniku Jožetu Prilšckii v Bukovici pri Griža h.
Iidatdj, ifiluioik i a odgovorni yrednik Dr. .Matija i'relwg.
Tiskar Ednurd Janilc v Mariboru.
Dr. Tunner 3poroča o postavi, po kteri se smejo že obstoječe privilegije do cestni ne in mostnine na ne cesarskih cestah še nadalje rabiti, Dovoliti pa jih sme namestili ju, ako ji pritrdi tudi deželni odbor- Poslanec SUz nas vol nje, naj deželni odbor natanko pozvedava o itajarskih mitničuih razmerah in naj poroča v prihodnjem zasedanju, Ta predlog podpira tudi P. Brandstetter, kterega zbornica potrdi.
Po tem je Schreiuer poroeeval o proračunu za leto 186^ in Courad o zadeval) zcinljišncga odškodovanja za leto 1&G7, 1868 in 1869. -
V	7- seji 5. iepremhra. P. Bran d s te L ter z drugimi deseterimi predlaga naj še se v tem zbora napravi postava, po kteri bi se naj odstranilo vse, kar po srenjski po a tu v i prepoveduje zloženje več srenj v jed no vekšo. Predlog se ho tiskal in kesneje po navadni poti obdeloval.
K a dnevnem redu ie postavi a načrt za stran dolžnosti domovinskih srenj, po kteri morajo plačati stroške za gon. Izroči se o d boni za srenj ske zadeve.
Dr. Tuuuer in dr. Grai" sporočata več oddelkov o proračunu za leto 1868, kteri se vsi odobrijo. Nasproti se je samo govorilo pri vprašanju za popolni štipendij za dr. Hermana, ki iznese 300 gld., da potovaje okaznje razmere malih obrtnij proti industriji. Tukaj je namreč denarni odbor predložil, naj se zadnjih 100 gld. ne izplača prej, dokler so deželni odbor ne bo prepričal, da je llermanovo potovanje res nekaj koristilo. Proti temu so podigne ostro besedovanje. Predlog denarnega odbora vendar obvelja.
Pairhuber hoče imeti za akademičuo bralno društvo 200 gld. podpore. Ta predlog se izroči denarnemu odboru.
Po tem so došle na vrsto prošn je in soja je bila skrivna,
V	krajnskem deželnem zboru jo bilo na vrsti: Vladi n predlog zastran Šolskega nadzor niš tva sc izroči šolskemu odseku. Volitev cestnega odbora. Sporočilo dežel, odbora več ustanov za slepe na deželni račun; se izroči ilnančuemu odboru. — Osnova postavo zaslran zapora občno škodljivih oseb v posilui delavnici se izroči že voljenemu odboru za po-silno delavnico. Kačun Glavarjeve ustanove za leto 1866—1867 in proračun za leto se izroči finančnemu odboru. Poročilo peticijskega odbora o prošnji zastopništva mesta Kranjskega z urad pobiranja sreujskih naklad 29 procentov, kar odbor podpira, — Poročilo deželnega odbora kranjskega o ravoopravnosti jezika v javnih šolah in uradnijab na Kranjskem se izdelano predloži zboru.
V	8. seji je Sveten poročal v imenu odbora za prcgle-danje volitev dežel, poslancev za Postojno, Vrhniko in Lož in je svetoval, naj se volitev M aleja zavrže in sicer zarati prav važnih vzrokov, ktere je navedel, Temu so se zlo upirali Kaltcneggcr, De ž man itd. besedovanje je med temi in narodnjaki bilo prvikrat prav ostro. Pri glasovanju je vendar zmagala narodna stranka,
Na Češke m še se deželni poslanci zmirom odpoveda-vajo posla ust va, tako pred kratkim k nje z J, A v. Schvvarzen-berg, kar je praško zbornico zelo ostrašilo.
Časniki se še na Češkem tudi «mirom konliscirajo in vred ni ki tožijo in kaznujejo.
Tirolske m deželnem zboru nima ministerska stranka upati, da bi za svoje predloge dobila večino.
t c n —-
\ovicar.
Na čast učiteljev, ki se bodo 15. t. m. v Ljubljani zbrali, bode ta mošnje dramatično društvo igralo v čitalnici dve veseli igri namreč: Itavni pot naj boljši pot^ in „Igra pike". Prvo igro je spisal rujni g. A, Tomšič (judski učitelj, iu ta je za ta shod prav priHCua, ker v nji se predstavlja trpljenj o revnega vas nega učitelja.
Pomoč ob pravem času. Kmjnsko gospodarsko društvo jo pred kratkim dobilo od kmetijskega ministerstva 150 gld,, za ktere si naj nakupi zdravih jajčie od svilnib črvičev in društvo za evilorejo v Metliki ravno toliko v ou isti namen. Za podporo arenjsko vinorejske šole pa je gospodarsko društvo dobilo 400 gld. Na dalje mu je miui-sierstvo poslalo 3700 gld. za darila, da se podigne živinoreja, od teh gre 2200 Ji. naj boljšim bikom, kravam in teletom, kakor je tudi centralni odbor predložil; 1500 gld, pa se naj porabi za to, da se kupijo dobri biki za pleme.
Pravi se, da se v Ljubljani suuje „katoliško bralno (slovensko j drnštvo".	I
Leta 1867 se jo v Avstriji izkovalo sledečega denarja: Iz zlata 1,169.9-10 prostih iu Jô,it49 četvero vrstnih zlato v v skupni vreduosti 5,732.935 gld,; iz srebra 4,623,983 gld. v goldinarjih in novih tolarjih; medenega (ku-prunega denarja za 9.318 gld.; dalje se je kovalo tržnega denarja 1,493.780 lavant inskib tolarjev Ctolarijev s pod j bo Marije^ Terezije) v vrednosti 3,194.153 gld. Tedaj vsega sknpej 13,509.381 gld. Zlate korono se imenovanega leta niso kovale.
Naj vekši živinski trg je v Chicagu v Ameriki. Amerikanski časopisi popisujejo ta trg in pravijo, da ima 'i20 naših ral v prostoru in da je na tem prostoru svo polno stuj za živino. Meseca marca je tam o bilo 20.000 goved, 70.000 svinj iu 20.000 ovne na prodajo iu pravi se, da je toliko skorej neprestano živali na prodajo. V stajah Jahko pregleda kupec živino, izbrane živine se dene ua enkrat po 3 glave na vago.
Kolodvor za železnico, ktera se bode delala iz Cukovca mémo Vara žd i au na ZapresiČ, se bode stavil kraj Varaždiua na vzhodni strani med I ml broško in zagrobsko ccsto, Za to mesto se je odločila večina v ta namail izslnuc komisije.
K m e M j s k o društvo namerjavajo rodoljubi v ¿¡pital ičn tia htajarskem napraviii na nodlagi zimskih shodov, v kterih so preteklo zimo g. župnik Jaklič v lamošuji šoli farane kmetijstvo učili, Bog daj dober vspeb I
Cerkniško jezero je letos tako suho, da se po-vsodi lahko z vsakim vozom pelje. Dobrega seua iu atelje, je dalo tamošnjiui okoličanom, da so prav zadovoljeni. Drugače je pa tatu letina komaj srednja.
Pomenljivo. jJinisterštvo ni v uijeduem deželnih zborov do sediij še predložilo decemberske ustave.
Ptujska č i t a v n i c a je od liajajočem tt svojemu predsedniku Hermanu napravila sij au o besedo za slovo, ki je očitno pokazala, da ima Herman tudi med mcsijaoi dosti žive simpatije, Do ranega jutra je bila družba skupaj, dokler da je pridrdrnl vlak in odnesel preljubi j enega razs viti enca resnice in pravice v tuje kraje.
Se več ostrobe, Narodne Novinv pišejo, da se misli, na dotičnem mesta še ostrejše postopali proti Čehom. Posebno duhovuištvu pre proti karajača šiba zdajnih mogočni kov.
Graf Golu bovški seje zadnje dni delj času pogovarjal z ministrom notrajnib zadev.
Tržna mi a pretekli teden.	i S £ « 3 >	fs-	s* J — G 7Z	l>	* u	a •aJ, PJ	
	d. k	11.| k.ll., k.				fu	k.
PÊonice ví¡tan (drevenim) .	4 40	4	70	+	so	4	50
Rii ....	2 «0	S	Ï&	:t		S	30
Jüímcna „ ....	a|so	2	SE	8	40	3	
Ovsa „ , . . .	i 60	_	-	1	80	I	SO
Turiicc (kurnie) vijfap	170	a	se	3	-	8	
Aide „ 1'rOia „ . .	s —	s		3	SO	2	70
	it -	3	_	__	-	g	_
KrojnpirjH „ , , , GoveUinç tunt. ....	t ao	_	0Û	J	ar«	1	__
	— ■¿o	_	Ï6		24	„	2b
Tek ti n,' , ....	- 34		2 3		•a 9		SS
Svinje ti ii« ¿re tve funt	— aa		n		26		25
Drv S£i" trdih »ešenj iKtattei*)	10:-	"a	—	a	£o	10	—
« ÏB" .i,,»- „ ÍS" inehkili „ ....	__	s	55	—	—		—
	6 —	4	GO	a	—	1	SO
., 18" „ „ .	—:—	8	00			—.	
Oglenja. It, trelegn, lesa vtgfcn	— SO		00	—	«		93
„ „ melkcfii „ ,,	-1,3	—	50		40	_	7S
Sena caat ....	I M	1	^		ao	1	_
Si m j m cent v šop nI,	i io;	I	10	_	00	_	00
„ ,J kr ateljo	—-ao:	—.	so	—	50	—	75
S lun i ne (i pob a) coni	40¡—	'JU		—	—	—	—.
Jajcc, pet ....	-10	-	10	—	«	—	S
Cesarski zlat velja 5 fl. 45 kr. a. v.
A/.i jo srebra 112-75.
lato ril» o drž. posojilo Ij2-*0.
Lotcrijiie »rerke.
V Trstu 2. septembra 1«68: 71 <15 50 2» 4S
Prihodnjo arefikaijjo je 17, septembra 1808,
V n ».¡eni se d ti je
mlin, žaga, pekarija iu nekoliko zemljišča. Pogoj se pozve pri lastniku Jožetu Pri! še ko v Bukovici pri Griža h.
hdatslj, ifiluioik i a odgovorni vredjiik Ur. .Matija i*relwg.
Tiskar Eduiird Janžlč v Mariboru.
Dr. Tunner 3poroča o postavi, po kleri se smejo že obstoječe privilegije do cestnine in mostnine na necesarskih cestah še nadalje rabiti, Dovoliti pa j t ti sme namestil i ju, a k o ji pritrdi tudi deželni odbor- Poslanec SUz nnsvotuje, naj deželni odbor natanko pozvedava o itajarskih m i laični h razmerah in naj poroča v prihodnjem zasedanju, Ta predlog podpira tudi P. Brandstetter, kteregu zbornica potrdi.
Po tem je Schreiuer poročeval o proračunu za leto 186^ in Conrad o zadevah zcmljiancga odškodovanja za leto 18G7, 1868 in 1869- -
V	7- seji 5. seprembra. P. Bramlstclter z drugimi deseterimi predlaga naj še se v tem zboru napravi postava, po kteri bi se naj odstranilo vse, kar po srenjski postavi prepoveduje zloženje več srenj v jed no vekšo. Predlog ae bo tiskal in kesneje po navadni poti obdeloval.
K a dnevnem redn je postavi a načrt za stran dolžnosti domovinskih srenj, po kteri morajo plačati stroške za gon. Izroči se odboru za srenj ske zadeve.
Dr. Tunuer in dr. Grai" sporočata več oddelkov o proračunu za leto 1868, kteri se vsi odobrijo. Nasproti se je samo govorilo pri vprašanju za popotni štipendij za dr. Hermana, ki iznese 300 gld., da potovaje okaznje razmere malih obrtnij proti industriji. Tukaj je namreč denarni odbor predložil, naj se zadnjih 100 gld. ne izplača prej, dokler so deželni odbor ne bo prepričal, da je llermanovo potovanje res nekaj koristilo. Proti temu se podigne ostro besedovanje. Predlog denarnega odbora vendar obvelja.
Pairhuber hoče imeti za akademičuo hralno društvo 200 gld. podpore. Ta predlog ,se izroči denarnemu odboru.
Po tem so došle na vrsto prošnja in soja je bila skrivna,
V	krajnakem deželnem zboru je bilo na vrsti: Vladi n predlog zastran Šolskega nadzor niš tva se izroči šolskemu odseku. Volitev restnega odbora. Sporočilo dežel, odbora več ustanov za slepe na deželni račun; se izroči imančnemu odboru. — Osnova postavo zaslran zapora občno škodljivih oseb v posilui delavnici se izroči že voljenemu odboru zupo-silno delavnico. Kačun Glavarjeve ustanove za leto IStiG—1867 in proračun za leto se izroči liuančuenm odboru. Poročilo peticijskega odbora o prošnji zaatopnifttva mesta Kranjskega zarad pobiranja srcujskih naklad 29 procentov, kar odbor podpira, — Poročilo deželnega odbora kranjskega o ravnopravnosti jezika v javnih šolah in uradnijah na Krauj-skem se izdelano predloži zboru.
V	8, seji je Sveten poročal v imenu odbora za prcgle-danje volitev dežel, poslancev za Postojno, Vrhniko iu Lož in je svetoval, naj sc volitev Muieja zavrže in sicer zarad prav važnih vzrokov, ktere je navedel, Temu so se zlo upiraii Kultcneggcr, De z man itd. Besedovanje je med temi in narodnjaki bilo prvikrat prav ostro. Pri glasovanja je vendar zmagala narodna stranka,
Na C* e s k e m še se deželni poslanci zmirom odpoveda-vajo posla ust va, tako pred kratkim k nje z J, A v. Schwarzenberg, kar je praško zbornico zelo ostrašilo.
Časniki se še na Češkem tudi «mirom koniiseirajo iu vredniki tožijo in kaznujejo.
Tirolske tu deželnem zboru nima ministerska stranka upati, da bi za svoje predloge dobila večino-
t c n —-
\ovicar.
Na čast učiteljev, ki se bodo 15. t. m. v Ljnbljaui zbrali, bode ta mošnje dramatično društvo igrah) v čitalnici dve veseli igri namreč: liavni pot naj boljši pot^ in „Igra pike". Prvo igro je spisal rujni g. A, Tomšič (judski učitelj, iu ta je za ta shod prav priHCna, ker v nji se predstavlja trpljenj o revnega vas nega učitelja.
Po moč ob pravem čas it, Kmjnsko gospodarsko društvo jo pred kratkim dobilo od kmetijskega ministerstva 150 gld., za ktere si naj nakupi zdravih jajčic od svdnih črvičev in društvo za svilorejo v Metliki ravno toliko v on isti nam en. Za podporo srenjsko vinorejske šole pa je gospodarsko društvo dobilo 400 gld. Na dalje mu je miui-sterstvo poslalo 3700 gld. za darila, da se podigne živinoreja, ed teb gre 2200 11. naj boljšim bikom, kravam in teletom, kakor je tudi centralni odbor predložil; 1500 gld, pa se naj porabi za to, da se kupijo dobri biki za pleme.
Pravi se, da se v Ljubljani suuje „katoliško bralno (slovensko j drnštvo".	I
Lela 1867 se jo v Avstriji izkovalo sledečega denarja: iz zlata 1,169-940 prostih iu lô,it49 četvero vrstnih zlato v v skupni vreduosti 5,732.935 gld.; iz srebra 4,623,983 gld. v goldinarjih in novih tolarjih; medenega (ku-prunega denarja za 9-318 gld-; dalje sc je kovalo tržnega denarja 1,493.780 lavant inskih tolarjev Ctolarijev s pod j ho Marije^ Terezije) v vrednosti 3,194.153 gld- Tedaj vsega sknpej 13,509.381 gld. Zlate korono sc imenovanega leta niso k ovule.
Naj vekši živinski trg je v Chicagu v Ameriki. Amerikanski časopisi popisujejo ta trg in pravijo, da ima 'i 20 naših ral v prostoru m d.i je na tem prostora s ve polno staj za živino. Meseca marca je tamo bilo 2Û.OOO goved, 70.000 svinj iu 20.000 ovne na prodajo in pravi se, da je toliko skorej neprestano živali na prodajo. V stajah Jahko pregleda kupec živino, «brane živine se dene na enkrat po 3 glave na vago.
Kolodvor za železnico, ktera se hode delala iz Cukovca mémo Varaždinu na ZapresiČ, se hode stavil kraj Vuraždiua na vzhodni strani med Imlbreško in zagrobsko cesto, Z:î to mesto se je odločila večina v ta namert izslune komisije.
K m c M j « k o društvo namerjavajo rodoljubi v ¿¡pila! iču tia stajarakem napraviii na podlagi zimskih shodov, v kterih so preteklo zimo g. župnik Jaklič v tamošuji Soli farane kmetijstvo učili, Bog daj doher vspeh !
Cerkniško jezero je letos tako suho, dn se po-vsodi lahko z vsakim vozom pelje- Dobrega seua iu atelje, je dalo tamošnjim okoličanom, da so prav zadovoljeni. Drugače je pa tam letina kamnj srednjn.
Pomenljivo. Miuisterstvo ni v uijeduem deželnih zborov do sedaj še predložilo deceiubcrske ustave.
Ptujska č i t a v n i e a je od baja jočem ti svojemu predsedniku Hermanu napravila sij an o besedo za slovo, ki je očitno pokazala, da ima Herman tudi med mcstjaoi dosti žive simpatije, Do ranega jutra je bila družba skupaj, dokler da je pridnimi vlak in odnesel preljubi j enega raza viti enca resnice in pravice v tuje kraje.
Se več ostrobe. Narodne No vin v pišejo, da se misli, na dotičnem mestu še ostrejše postopali proti Čehom. Posebno duhovuišlvu pre proti karajača šiba zdajnih mogočni kov.
Graf Goluhovski seje zadnje dni delj času pogovarjal z ministrom nofrajnih zadev.
Tržna cena pretekli teden.	-M S £ >		s* J — 7Z	l>	u	a -kJ PJ	
	d. k	it.|k. ll.,k.				fl.	k.
Pûonice ví¡tan (drevenip) .	4 40	4	70	■t	so	4	50
Rii ....	2 «0	S		:t		S	Î0
J ii il il« na „ ....	î;$0	2	SE	S	40	S	
Ovan „ ....	i 60	_	-	1	80	I	SO
Turiicc (kurnie) vajean	170		20	3	-	8	
„ ï'rOiû „	S —	S	20	3	SO		"0
	it -	3	_	__	-	S	_
Krompirju „ • ■ Govedinç íunL ....	t	_		1	¿n	1	__
	— ■¿o	_	iS		24	„	2b
Tek ti ni' , .	- 34		2 3		29		ÏZ
Svinje tí n« čretve funt	- -.>a		n		26		•25
Dri,- 8E5" trdih »ešenj iKtaitei*)	10:-		—	s	£o	10	—
« 18" o,,»- „ ÍS" mehkih „ ....	__	S	55	—	—		—
	s —	4	SO	a	—	1	SO
-i 18", (t m -	—:—	8	00			—.	
Oglenja It, trdega lesa vagfm	— SO		00	—	«		
„ „mehkemu,, ,,	-1,3	—	50		40	_	7S
Sena cent ....	I M	I	^		SO	1	_
Si m j m cent v šop ali	i io;	1	10	_	00	_	00
„ „ kr ateljo	— so:	—	so	—	50	—	75
S lun i tis (i peli u: coni	40¡—	'JU		—	—	—	—-
Jajcc, pet ....	-iO	-	10	—	«	—	S
Cesarski zlat velja 5 H. 45 kr. a. v.
Azijo srebra 112.75.
lato ril» o drž. posojilo 62-*0.
Lotcrijiie »rečbe.
V Trstu 2. septembra I «68: 71 #5 50 2» 4S
Prihodnji) Brečkanja je 17. septembra 1808,
V n ».¡eni se d ti je
mlin, žaga, jiekarija in nekoliko zemljišča. Pogoj se pozve pri lastniku Jožetu Prilšekn v Bukovici pri Griža h.
Iïdutelj, ifiluioik i a odgovorni yreitiik Ur. .Matija Prelvg.
Tiskar Ednurd Janilc v Mariboru.