xvh. letnik.
V Gorici, 15. aprila IDO').
15. številka.
Izhaja vsaklčetrtek oh •\. uri popoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Ndrankovana pistna sc nc spre-jcmaju.
Cena listu znaSn za celo leto 1 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno zn celo leto 3 krone, za pol Ivin K 1'50. Za Nemčijo je cena listu & K, za drii^e dežele izven Avstrijo 6 kron.
Rokopise sprejema
turini št. 9.
»C-
Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravnifitvo, Gorica Seiucniška ulica st.
10. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu llaum^aitl v Korenjski ulici in tla . Korenjskein br , < (Ki Vil Corno) St.Ml * po 8 vin. J,
Oylnsi in poslanici) se računajo po pettf- » vistah in ničen Ve se tiska enkrat 11 v,,, "* dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. *
3><&
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.	Tiska	»Narodna	Tiskarna"	(odgov.	L.	Lukežič)	v	(iorici.
Poučni tečaji.
V	torek jc začel v Ljubljani socialni tečaj, ki bo trajal tri dni. Prireditev tega tečaja je ljubljanska »Krščanskosocialna zveza" poverila profesorju l:vg. Jarcu, ki je svojo nalogo izvrstno izpolnil. Poiskal je po celi Sloveniji sposobnih mož, ki so prišli v Ljubljano predavat. Govori, ki se slišijo pri tem tečaju, so temeljiti. Tudi z Goriškega se udeležuje tečaja lepo število mladeničev, duhovnikov in bogoslovcev. Slušateljev je innogo in sicer iz vseh krogov. Tu vidiš moške in ženske, mladeniče in može, vseučiliščnike in bogoslovce, profesorje, duhovnike in učitelje. Vsi ti ponesejo temeljite nauke in govore mej ljudstvo. Sadu bo gotovo obilo. Mej govorniki so trije iz Gorice in sicer dr. Capuder, dr. Pavlica in dr. Brecelj.
Namen teh tečajev je poduk. Naše ljudstvo potrebuje pred vsem stvarnega poduka. Prepirov smo imeli do sedaj dovolj. Strasti, ki so sc zanetile in strankarstva, ki so nastala, izginila so kmalu, a stvarni nauki, ki jih vsejemo mej ljudstvo, nc izginejo tako naglo. Nauki t. j. misli in ideje ostanejo in se podedujejo od roda do roda. V to polagajmo glavno skrb! Pustimo prepire! Skušajmo ljudem stvarno resnico povedati. Naše ljudstvo ljubi resnico in napredek.
Poučni tečaji so bili potrebni povsod. Le s podukom 'n prepričevalnimi govori si trajno pridobimo ljudstvo. Posnemati moramo v tem oziru nasprotnike. Po vseh krčmah razlagajo liberalci in socialisti članke umazanih časopisov
LISTEK.
Mlin ob Nadiži.
Idila. Spisal Jos. Košanov.
(Dalje.)
Kakor bi zgrabila železna roka v njeno srce, da ji ga raztrga, se je zazdelo Rožici po teh besedah in zapla-kala je.
„Ah, zakaj ga nisem prosila, naj vsaj nocoj ne nosi kontrabanta. Povedati tim ne morem več tega. Bog ga varujI"
Težke slutnje so ji objele dušo in niso je zapustile niti potem, ko je povedala svojima dobrotnikoma, ki sta sedela v izbi na peči, kaj vsega se boji.
„Ne bodi no. Tine ie izkušen in financarji. posebno pa ta Žarič ga Že ne spravijo na led. Ce nese Tine nocoj kontrabant je že gotov, zdaj pač ne pojde Žarič na Mijo".
Vse te besede niso pomagale nič. Ko so pomolili in je šla Rožica v svojo sobo, ni mogla kaj, da ni odprla okna ter
zbranemu občinstvu in zabavljajo čez vero in duhovnike. Zato moramo tudi mi mej ljudstvo in je o vseh zadevah dobro podučiti. Cerkveni shodi niso dovolj, kjer sme govoriti le duhovnik.
V	cerkvi naj bodo temeljiti govori o verskih resnicah, da dobe ljudje trdno versko prepričanje. To pa ne zadostuje še. So še drugi nauki, ki nc spadajo v cerkev na pr. o državi, deželi, občini, narodnosti, zgodovini, o volitvah,
o	davkih, o društvih, o gospodarstvu, kmetijstvu, zadružništvu itd. Tudi o teh treba govoriti in podučevati. Naši shodi po deželi, ki jih prireja ..Goriška zveza" in »Slovenska krščansko-socialna zveza" dokazujejo, kako željno je naše ljudstvo zdravega poduka. Slovensko ljudstvo je dobro, a podučeno ni o vseli zadevah in zato je maličijo liberalci, agrarci in socialisti ter je z raznimi frazami speljujejo s prave poti.
Pojdimo mej narod in učimo ga. kakor nam jc Gospod ukazal, ko jc rekel učencem: ..Pojdite in učite vse narode". Gospod ni priporočil drugega sredstva za pridobitev vernikov ko stvaren poduk. Začnimo torej s stvarnim podukom! Poduk bo zmagal in ta zmaga še-le bo trajna.
Tudi osebni napadi ntij bi v naših listih bili redki in le kolikor so neob-hodno potrebni. G . dopisniki naj bi se ravnali po tem. Osebne napade pustimo drugim strankam! Podučimo rajš;i ljudi v svojih listih in prirejajmo poučne shode in tečaje. Tam povejmo vso resnico in kdor resnico ljubi, sc je bo tudi poprijel. Za to imamo v izobraževalnih
zrla v noč in mislila, kod hodi njen Tine. Gledala jc na nebo in vsakikrat, ko je vtrnila zvezda, je prišla k njej zla slutnja. In oblak, ki se je svital tam iznad Mije jo jc strašil. Postalo jo je strah ter šla počivat. Ne počivat, saj sladki san je isto noč ni objel kot drugače. Oči je zaprla, ampak zastonj. Slednjič pa jo je vso izmučeno vendarle objel sen, a prinesel ji je mučnih misli. *
* *
Ves mračen jc prišel Žarič tisti večer v kosamo, tam povečerjal in šel potem na stražo.
Vražje naklepe jc skoval in vres-ničiti jih je hotel še isto noč. Nič ni šel kot navadno po cesti ob Nadiži proti italijanski meji. „I)obro, da ni nič povedala ta stara baba Vrečarska. ki bi rada oddala temu Tinetu svojo Uršo, a je neče, da nese nocoj kontrabant. I.e počakaj, maščeval bom sebe in vaju. Nocoj — ali nikdar!" Tako je mislil in krenil za vasjo čez Nadižo v Mijo. Visoko je hotel priti in zato hodil hitro. Ko jc prišel v gozd, je postal večkrat, ker zazdelo sc mu jc tuintam, kakor da bi stopil kdo v njegovi bližini in izginil
društvih lepo priliko. Naj bi tudi »Goriška zveza" in „S. K. S. Z." začeli pridno prirejati po deželi poučne tečaje. Po tej poti pridemo do resničnega in trajnega napredka.
Politični pregled.
Revolucija v Turčiji?
Iz Carigrada prihajajo nakrat jako čudna in vznemirljiva poročila, katerih ni nihče pričakoval. Mislilo seje, da vlada mir v Turčiji, odkar je turški sultan dal svojemu ljudstvo ustavo, parlament, da se duhovi pomirijo in da se bo Turčija po vzgledu livropc modernizirala in odpravila starokopitnosti, ki ne delajo časti moderni Evropi. To mnenje jc bilo krivo, kar dokazujejo ravnokar odigravajoči se dogodki. Brzojav naznanja vojaški upor v Carigradu. Predsednik parlamenta jo odstopil, vlada z ministri je odstopila, a po carigrajskih ulicah korakajo vojaki, ki so prisilili častnike, da morajo ž njimi korakati. Vojaki so umorili enega poslanca. To je bilo dne 1.1.
1.	m. Nadalje se še poroča, da so vojaki umorili pravosodnega ministra, minister mornarice pa je ranjen, a vojni minister ujet, 17 oseb da so vojaki ubili in več njih ranili. Puntajoči se vojaki so napravili po ulicah barikade. Na tisoče vojakov zahteva namreč, da se obnove stare verske postave, ki jih jc ustava odpravila.
0	vojaškem uporu v Carigradu prihajajo nadalje vznemirjajoče vesti. Včeraj so bili gospodarji položaja v Cari-
oprezno dalje! A v resnici ni bilo nič, le njegova domišljija je delovala tako. Sklenil je počakati v gozdu. Naslonil se jc na staro bukev, ki je šumela nad njim, kot bi mu pravila povesti o kon-trobantarjih, ki so hodili mimo nje od 1866. naprej. Vse šuštenjc bukev in šumenje gozda je bilo Žariču neljubo, ker bi rad. da hi bil gozd tih. kakor zakleti go/.dje v pravljicah. Potem bi pač slišal slednjo stopinjo.
A čttj, kaj je to! Žarič se je zganil, prijel mrzlično za puško in zrl proti smeri, odkoder je prihajal šum. Tam gori nad njim se jc pojavila možka postava z bremenom na hrbtu in takoj zginila dalje v gozd.
Žarič je zakričal: ..Stoj!"
Toda listje je šumelo tam pred njim naprej in 011 je moral za kontra-bantarjem. če ga je hotel doteči, skozi grmovje s puško v roki. Sledil mu je kolikor mogoče hitro, a da bi prišel tako blizu in se vstavil ter z gotovostjo nastavil puško, ni mogel.
»Stoj 1"
Tine je pač slišal ta glas, ki je sikalo iz njega sovraštvo in maščeva-
gradu ustaši. Ustašev je do 5000. Ustaši so one častnike, ki niso krenili ž njimi nekatere umorili, nekatere zaprli. Mla-doturl.i so brez moči. Ustaši oblegajo parlament. Celi dan se je slišalo po ulicah streljanje. Popolna vojaška anarhija jc nastopila v Carigradu. Sultan se nahaja v težkem položaju. Ne ve, kaj bi počel in proti komu nastopil. Govori sc, da listajo podpihujejo nekateri častniki. nasprotniki konstitucije in zagovorniki starega turškega režima. Listi pišejo, da so ustaši postreljali mnogo oseb, veliko več nego se misli. Listi pišejo, da je mrtvih na stotine. Ljudstvo v Carigradu jc razburjeno. Z dežele prihajajo poročila, da je ljudstvo na strani ustašev. Ustaši se vesele svojega vspeha, venomer streljajo od veselja po carigrajskih ulicah. Ravnokar se poroča, da je razburjenje nekoliko ponehalo, ko so ustaši culi. da je imenovana nova vlada, ki je njim po godu.
Trgovinska pogajanja
med Avstrijo in Srbijo se prično kmalu. Vladi sta uže imenovali svoje zastopnike.
Drobne politične vesti.
'/. Dunaja se poroča, da aneksija Bosne in Hercegovine je priznana od vseh vclevlasti, ki imajo o tej odločevati. Srbski kralj P e t e r baje zares odstopi in sicer zaradi tega, ker si ne more pridobiti ugleda na evropskih vladarskih dvorih. Zahteva od srbske skupščine letnih 360.000 frankov za slučaj odstopa. V .Maccdoniji je velika lakota. .Mnogo ljudi je vsled lakote
nje, a vstaviti se ni hotel. »Naj vstrcli, če hoče, zadeti ni e ne more v noči sredi gozda".
A motil se je. Pinanc.tr jc ves divji ril skozi grmovje naprej in ko jc videl, da se je že precej približal, je pomeril in puška je počila. Tine je glasno zavzdihnil in padel, pok pa je odmeval od
robov kakor zločest krohot...........
X.
Ko je prišel Žarič na vse zgodaj domov, je povedal, kakega kontraban-tarja je zasačil ter kako je napravil.
i litru se je raznesla ta vest po vasi in prej ko je minila ura, jc že vedela Rožica, da je Žarič vstrelil na Tineta in da so odšli že možje iz vasi ponj. naj bo že mrtev ali živ. Deklica je začela jokati in ni jc bilo potolažiti—
Možje, ki so odšli po Tineta, so ga dobili ob stezi, naslonjenega na skalo. Pogledali so ga in se vzveselili, ko so spoznali, da je vsteljen le v nogo. Bali so se, da dobijo mrtvega, ker Žarič jim je rekel, da je obležal kar na mestu, ko ga je zadel. Oprezno so ga prijeli ter deli na nosila in stopali previdno po stezi proti dolini.	(Dalje	pride.)
umrlo. Listi pišejo, da se »veleiz-d a j n i š k i" proces v Zagrebu ustavi, ker se je dognalo, da ni moči najti na celem procesu najmanjše zarote. Angleški kralj Hdvard pride letos na Češko in sicer v kopališče v Karlovevari in Marijine vari. Avstrija začne graditi začetkom 1. 1910 tri nove bojne ladje po 20.000 ton. Vsaka bo imela 10 velikih topov 30'/a kalibra. Japonska se je ločila od Anglije.
Ker so sc širile govorice, da se Avstro-Ogrska zveže s T u rč i j o, je sedaj Turčija izjavila, da take zveze noče. a da želi prijateljskih odnošajev z Avstrijo. Predsednik ruske dume je rekel nekemu časnikarju, da Rusija ne sme pozabiti nikdar sramoto, ki jo je doživela na Balkanu. Naš cesar je odredil, da se odpuste tudi mornariški rezervisti.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e":
Stopar Anton, Dobravlje 10 vin; Jereb Joahim, vikar 2 K; mesto venca na grob pok. g. prelata Josipa Gabrijev-čiča N. N. 4 K; Andrej baron \Vinkler 10 K; dr. Hilarij Zorn 3 K; Nekdo 3 K; dr. A. Zencovich, zdravnik v (iorici. mesto venca na grob pok. preč. prelata dr. Jos. (iabrievčiča, 10 K; monsignor Jos. Pavletič, stolni župnik, na račun usta-novnine, 40 K!
Bog stotero poplačaj! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Za »A I o j z i j e v i š č e“:
Za sveče, ki jih je častita duhovščina pri pogrebu pokojnega g. kurata (j o I o b a darovala „Alojzijevišču“, je dobil zavod 47 K o2 v.
Srčna hvala! Bog plati!
Za »Slov. k r š č. soc. zvezo":
Za „S. K. S. Z.“ Slov. izobr. društvo v Solkanu darovalo 5 K;
Domače in razne vesli.
č. g. Leopold Cigoj, bogoslovec četrtega leta za goriško škofijo, bode posvečen v mašnika prihodnjo nedeljo v stolnici ob 7. uri. Novo mašo bode pel dne 25. aprila v Černicah. Na mnoga leta!
Vieser pojde? Znani ultrane-mec VViescr, ki je nameščen kot po-stajenačelnik na goriškem državnem kolodvoru, katerega tamošnji slovenski uslužbenci predobro poznajo zbok njegovega postopanja v prilog k nam v Ciorico privandranim nemškim uslužbencem. ki izpodrivajo naše domačine in jih tako pehajo od kruha, ki pritiče v prvi vrsti za tako službo sposobnim domačinom, ki za to prosijo, pojde i z (jo ri ce. Tako se namreč govori po mestu. da je premeščen v Bad (iastein. Slovenci ne bomo žalovali za njim. posebno pa oni. ki so zgubili službo za časa njegovega mogočnega postopanja. Kvečjemu bodo jokali Nemci, ki zgube v Wieserju svojega največjega zagovornika in zaščitnika. Neprilik. ki jih je ta mož napravil Slovencem, odkar službuje v Gorici, je mnogo. Kakor se poroča, zapusti jako nerad (iorico in govori se, da se je potegoval na vse kriplje za to. da bi ostal še nadalje tu kot krepka opora goriškemu nemštvu, ki sc je še precej okrepilo, odkar službuje pri nas v norici. .Mnogo nemških delavskih družin se je naselilo v tem času v (iorici. ki si služijo kruh na postaji državne železnice na škodo domačim delavcem. Pa tudi pri nastavljanju železniških uradnikov na črt' iz Trsta do Jesenic je \Vieser marsikaj pomešetaril. No. čas je prišel tudi zanj. »Svaka sila do vrie-
mena". pravi hrvaški pregovor. Pričakujemo za trdno od uprave državnih železnic, da pošlje v (iorico za postaje-načelnika moža, ki bo nepristransko opravljal svojo službo, ki bo skrbel za to, da dobe v prvi vrsti za to sposobni domačini službe na postaji, ki mu ne bo prva skrb germanizacija na postaji, ampak le pravično postopanje brez ozira na narodnosti. Naravna zahteva je, da naj razume naš jezik. Drugega ne za htevamo. VVieserju pa voščimo srečen pot!
»Soča" se srdito zaganja v naše poslance, posebej še v prof. Berbtiča in to pot zaradi tega, ker je bil za načelnika železniške postaje v Št. Petru imenovan neki Nemec M a y er, ki ne ume našega jezika. Prof. Berbuč, je rekla, da nič ne dela, da ker sedi v upravnem svetu vipavske železnice, bi moral to imenovanje preprečiti. »Soči" povemo, da se je zagrtala na nepravi naslov. Mari še tega ne ve, da ne imenuje uradnikov na vipavski železnici njen uprav ni svet, marveč uprava državnih želez-nič. In kdo ne pozna te uprave, kakšna je in kako prijazna je nam Slovencem ? »Soči" povemo odkrito, da ako bi prof. Berbuč imenoval uradnike na vipavski železnici, bi ne bilo nobenega Nemca in Laha na celi črti, dokler bi bilo sposobnih slovenskih prosilcev. Ker pa ima pri tem imenovanju toliko opraviti, kako recimo A. Gabršček, ne zadene večja krivda kot A. (iabrščeka. Sicer pa povemo, da se je prof. Berbuč v resnici potegoval za postajenačelnika Slovenca.
A kdo je kriv, da je moral to mesto odstopiti Nemcu Mayerju! Tudi šempe-tersko županstvo, katero »Soči" mnogo ne dopade, je svojo dolžnost naredilo in se potegnilo za slovenkega postajenačelnika. Torej kaj hoče še več! Vsi smo za to, da mora iz Št. Petra Mayer. ki nas ne pozna. A da se to doseže, treba nastopiti druge poti, a ne napadati lastnih bratov v javnih listih. To naj vzame »pravicoljubna" »Soča“ na znanje, pa na se zakadi s svojo jezo v tiste, ki so krivi, in ne v tiste, ki so na poti njenemu lastniku.
Odpust reservistov. V listih či-tamo, daje vojno ministerstvo dalo ukaz, da se ima takoj pričeti z odpuščanjem reservistov, ki so bili poklicani v vojaško službo, in onih, ki so končali vojaško službo v jeseni. Od nadomestnih reservistov se obdrži v vojaški službi toliko mož, kolikor je potrebno za vzdrževanje povečanega mirovnega stanja med četami v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Onim aktivnim vojakom, ki so končali vojaško službo v jeseni, a so bili do sedaj obdržani pod orožjem, se bodo všte-le tri orožne vaje, vsem drugim pod orožje poklicanim pa jedno.
Samomor. V torek seje ustrelil neki vojak 47. pešpolka onega bataljona, ki je nastanjen v Korminu. Ostal je koj mrtev. Vzrok samomora ni znan.
Konjski sejm v Vidmu se bode vršil v dnevih od 18. do 24. t. m. Za ta sejm so se uvedle razne olajšave od strani avstrijske in italijanske finančne mejne oblasti. Tudi prehod čez mejo za one konje, ki so namenjeni za sejm, bo olajšan in znižana bode pristojbina. l:na-ko bode prehod čez mejo podaljšan preko navadnih ur.
Listnica uprave: (i. Franc Durjava, Larain (Ohio-Nord Amerika): Pismo prejeli. denara še ne. Plačano bo do novembra I. 1910. Hvala lepa!
sko ulico, a pri tem je nesreča hotela da je zašel v obcestni jarek z motoci klom vred. Pri padcu je dobil hude po škodbe na obrazu. Motocikel sc je se veda tudi pokvaril.
m Petelina Je prodajal v neki gostilni v torek Ivan Valenllnuzzi. Rekel je, da ga je dobil v dar od nekega nje govega znanca. Redarji pa mu tega niso hoteli verovati in hočeš nočeš Jo moral z mrtvim petelinom na policijo. Kje ga je ukradel in mu zavil vrat, se ne ve še,
m Stražnika okradli. - V noči med 13. in 14. t. m. so neznani tatovi okradli v ulici Levade stanujočega straž nika Čehovina, šli v klet, natočili vino v takozvani »flaškom" in ga nesli proti »Našemu domu", kjer so pustili eno ponošeno obleko in kapo.
m Kinematograf v dvorani »Central" daje zelo interesantne predstave, ki so vrlo zanimive. Vsaki teden je nov program.
m Huda nevihta je razsajala v pond. v naši okolici, posebno pa v mestu. Bliskalo in grmelo je venomer. Nevihta se je pripodila od morja. Mnogo izletnikov, ki so se vračali v mesto, je nevihta zalotila na cestah. Ljudje so prihajali v mesto premočeni skozi in skozi. Kasneje se Je nebo spet zjasnilo.
m Vsled hude nevihte, bliska in gromenja minuli pondeljek je moral električni tramvaj za pol ure prenehati z vožnjo. V mestu se je pokvarilo več električnih naprav in motorjev po raznih delavnicah itd. Tudi telefon se je pokvaril. Nekateri aparati še danes ne delujejo.
Mesine novice.
m Ponesrečil se je na veliko soboto zvečer okrajni komisar g. dr. J. Mosettig. Peljal se je namreč z motociklom po Franc Josipoven tekališču. Zaviti je hotel s tekališča v neko stran-
Iz goriške okolice.
g Sestanek udov Sodalltatis ss. Gordls Jesu za ločniško dekanijo bode v Šteferjanu dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne.
g Socijalni demokratje ustavili cerk. pogreb. Na Vel. Noč popoldne se je vršil v Solkanu pogreb pok. Ant. Batistič, ki se je nekdaj prišteval stranki soc. demokratov. Socijalni demokratje so vstopili se svojim znamenjem za križem pred duhovščino. Opozorjeni so bili, naj se uvrstijo za rakvo — a so se zoperstavili. Prosil jih je tudi oče pokovnjkov naj se umaknejo, in celo redarjem so se zoperstavili. Vstrajali so na svojen mestu, tako da je bila duhovščina prisiljena umakniti se. Pogreb se je moral vršiti šele drugi dan.
g Št. Peter. Za železniškega postajenačelnika smo dobili trdega Nemca Mayerja. Prvo njegovo delo, ko je prišel k nam v Št. Peter, je bilo preganjanje slovenščine. Odstranil je namreč dvojezični pečat in ga nadomestil s samoneinškim. Takega zapostavljanja našega jezika ne dovolimo, še manj pa dovolimo, da bo tujec, ki je k nam prišel s trebuhom za kruhom si služit kruh, odstranjal znake, ki pričajo, da tukaj bivajo Slovenci. Proti takemu ravnanju odločno protestujemo in zahtevamo spet dvojezični pečat, kakor je bil poprej, in zahtevamo, da mora Mayer proč iz Št. Petra. Zahtevamo uradnika, ki bo umel ljudstvo. Saj je vendar on za ljudstvo in ne ljudstvo za njega.
g Sovodnje. V Sovodnjah imamo denarja kot peska, posebno mladina ga ima toliko, da ne ve kam l njim. Da se malo odpomore temu in da se žepi mladine malo prezračijo, je poskrbelo naše liberalno društvo ..Nada", ki je priredilo zaporedoma dva dni javni ples, v pondeljek, drugi praznik Velikenoči in v torek. Namera se je izvrstno sponesla. Žepi so močno prezračeni in tudi mladine ne tiščijo več kronice. Hvala veleslavnim voditeljem za to. Sovodenjci se čutimo srečne, da smo se sukali 2 dni. kar dose-
daj se niše nikoli zgodilo.Tudi napredek]! Sovodenjski prireditelji imajo to čast, da otvarjajo serijo plesov, ki se bodo sedaj vrstili v naši okolici. To je tudi zabeležbe vredno in kaže, da so neki sloji pri nas v resnici moderni, napredni. Ali se je godilo vse to samo po želji naprednega društva ali tudi z dovoljenjem slavnega županstva, kdo ve? Nekoliko več ozira na stare lepe navade ter stare in nove poštene nauke ne bi škodovalo. Ali nekaterniki hočejo biti moderni, napredni. Naj jim tekne; ali bojimo se, da se jim bo še vzdigovalo!
g Pretep je nastal na Velikonoč v Dol. Vrtojbi v neki osmici. V tem pretepu seveda tudi nož ni smel manjkati. Neki Anton Saunig iz Bilj je vihtel nož nad 38-letnim oženjenim Jožefom Saksida. V pretepu mu je prerezal trebuh tako hudo, da so mu visela čreva iz trebuha. V žalostnem stanu so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu trebuh zašili.
g V Cerovem se je v pond. lepo. izvršila veselica tamošnjega „Kat. slov. izobraž. društva" ob obilni udeležbi ljudstva. To pa liberalcem ni bilo po volji, in zato so skušali veselico motiti. Prišli so namreč z zastavo do veseličnega prostora in s kričanjem pokazali svojo izobraženost, katero širijo liberalna društva. Svojega namena pa niso dosegli in na njih veliko jezo je vspela veselica lepo.
g Iz Solkana nam poročajo, da so imeli za velikonočne praznike v solkanski cerkvi krasno petje. Pel je mešani zbor pod vodstvom č. g. kaplana C. Za m a rja, ki ima tudi največ zaslug, da sc je zbor sestavil in izučil. Orgljal je g. naduč. v p. T. Jug.
»Hranilnica In posojilnica v Biljah" sklicuje letni občili zbor 3. ned. po Vel. noči, 2. majnika ob 4. uri pop. v dvorani pri Solcrju. Vspored: 1. Poročilo tajnika o delovanju zadruge 1. 1908; 2. Letni račun in odobritev računa; 3. Volitev načelstva in nadzorstva;
4. Sklepanje o obrestni meri; 5. Slučajnosti in nasveti.	Odbor.
g Dar. — Vesela družba v Št. Mavru je nabrala za zastavo »Kat. slov. izobraževalnega društva" v Solkanu znesek K 1170, za kar ji bodi izrečena najtoplcja zahvala. Rojaki, posnemajte in zbirajte ob vsakej priliki za našo • zastavo.
g Eršč. soc. Izobraževalno društvo »Danica" za Rupo-Peč priredi dne 25.
. m. v Rupi prvo svojo veselico, pri <ateri nastopi tudi telovadni odsek. Opozarjamo že danes za vdeležbo pri tej veselici. Natančneji spored priobčimo prihodnjič.
Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Št. Petru pri (iorici. registrirana zadruga z neomejeno zavezo", ki se vrši v nedeljo dne 2. maja 1909 ob 4. uri popoldne v dvorani ..Kmetijskega društva". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za
I.	1908. 3. Prečitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
5. Slučajnosti	Odbor.
Iz ajdovskega okraja.
a ..Kmetska zveza za ajdovski okraj vabi na shod, ki bo v nedeljo 18. t. m. popoldne ob 3'/* pri Rebku na Goričici z dnevnim redom: 1. Kmetsko zavarovanje, 2. Politični položaj.
a Nevarno Je zbolel č. g. Alfonz
Poljšak, vikarij pri sv. Tomažu. Na Velikonoč zjutraj je le s težavo dokončal cerkveno opravilo.
a Kamnje. Na prošnjo županstva je deželni odbor izposloval od vlade 68
•q sena. katero se je popolnoma brezplačno razdelilo med revnejSe kmete v Kamnjah. Seno je izvrstno; razdelili so pravilno med resnično potrebne, o katerih sta se zastopnika vlade in deželnega odbora po priporočilu župana na licu mesta prepričala, da so resnično potrebni. Ker so sc Se pozneje oglasili potrebni, kateri so bili prej spregledani, so prvi po bratovsko odstopili nekaj sena v korist drugim. To je drugače kakor pri liberalnih kraških trtah.
Vladni vodovodni inženir v Trstu je napravil dva splošna načrta za vodovod v Kamnjah. Starešinstvo naj zbira, kateri je prikladnejši za občinske razmere in žepe davkoplačevalcev. l)o-zdaj morajo Kamcnjci piti poleti vodo, katere še živina ne mara. Toliko vode je pod Čavnom, ljudje pa morajo žejo trpeti. Stroške za vodovod prevzame država, oziroma oni deli občine, ki bodo uživali dobrote vodovoda.
a Brje. Ponesrečil sc je 10. t. .m. Alojzij Merkelj, ko je vozil gnoj na polje k Ipavi. Zadnji krat ko je peljal, je padel pod voz. ki ga je tako zmečkal, da bi Dil ostal na mestu mrtev, ko bi ne bili ljudje pritekli na pomoč. Pomagali so mu, da ni koj umrl. Položili so ga na voz in peljali proti Gorici v bolnišnico. Ponesrečeni si je želel precej ko so ljudje prišli k njemu duhovnika, in med potoma, ko so ga peljali proti Rihemberku je klical: Duhovnika! spovedi! sv. obhajila!
V	Rihemberku je prišel duhovnik, ga spovedal, podelil sv. popotnico in tako ga spravil s sakramenti za umirajoče v vozu, v katerem sc je peljal.
Peljali so ga v bolnišnico, kjer je
11.	t. m. ob 5. uri zvečer umrl. Zapustil ie udovo in 3 male otroke. Star je bil 34 let. Pokojnik je bil sicer liberalnega mišljenja, a miren in z vsemi prijazen.
Iz kanalskega okraja.
ki Vabilo k veselici, ki jo priredi ..Kat. slov. izobraževalno društvo" •v Avčah dne 18. t. m. ob 5. uri pop. na dvorišču posestnika gosp. Matija Kovačič št. 17. s sledečim vsporedom :
1. „Prašaš čmu da sem Slovenka1'. češki napev, poje mešani zbor.
2. „Krčrnar pri zvitem rogu", burka v enem dejanju. 3. ..Zaostali ptič", •Jakob Aljaž, poje mešani zbor. 4. „Za-kleta soha v gostilni pri zlati goski", burka v enem dejanju. 5. Deklamacija ..Kmetski hiši", Simon (iregorčič. 6. „Fantu", Umil Adamič, poje mešani zbor. 7. ..Vaški skopuh", igrokaz v treh dejanjih. 7. ..Ženin K o s“, Ivan Laharnar, poje mešani zbor. 9. »Šaljivo s reč kanj c.
Vstopnina: sedeži prve vrste K 2.
II.	vrste KI., stojšča .40 vin. K mnogobrojni udeležbi vabi. Odbor.
Iz komenskega okraja.
km S Komenskega. Po mrzlem 'velikem tednu je prišla v deželo Veli-kanoč, odeta v krasno pomladansko vreme. Kdor je le mogel, je pohitel na ta veliki praznik k jutranjicam, k tej veličastni cerkveni slovesnosti. Tudi mi smo se v zgodnjih jutranjih urah podali v veličastni komenski hram božji, da bomo prisostvovali vstajenju našega Izveličarja. Velikonočna procesija je v Komnu nekaj krasnega. Letos je to slovesnost povzdigovalo lepo cerkveno petje. Mešani zbor pod vodstvom Č. g. kaplana, ki je ta dan prvič nastopil, je krasno pel. Vrli pevci iz Svetega in Volčjegrada so vredni res pohvale. Hvala jim, da so nam nudili tako lep duševni užitek te praznike. Človeka je navdajalo sveto veselje, ko je prisostvoval vstajenju Iz-veličarjevemu. ko je premišljeval, da je tema premagana in da se sveti zarja !>panja tam na jutru, ki oznanja beli
dan, dan odrešenja. In vse to premišljevanje je spremljalo krasno petje v komenskem božjem hramu. Hvala vsem, ki so sc toliko trudili.
km ,.Hranilnica In posojilnica" v Štanjelu na Krasu vabi s tem člane na redni občni zbor, ki bode v uradnih prostorih dne 25. t. m. ob 3. popoldne. Dnevni red: 1. Pregled in potrjenje računa za 1. 1908. 2. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti.
Načelstvo.
km Vabilo na redni občni zbor „KmeČke hranilnice in posojilnice v Komnu, rcgistrovanc zadruge z neomejeno zavezo", ki sc vrši v nedeljo dne 2. maja t. I. ob 4. uri popoldne v župnišču s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potr-jenje računskega sklepa za 1. 1908. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.	Odbor.
Iz tolminskega okraja.
t Volče. Prihodnjo nedeljo, 18. aprila bode tukaj ustanovni občni zbor K. s. izobraževalnega društva. Pridite vsi, ki mislite društvu pristopiti, v ta namen k »Ivanovim", kjer bo ustanovni občni zbor - hitro po večernicah. Gospod profesor dr. Capuder iz Gorice nam pride ob tej priliki predavat. — Volčani vabljeni ste, da se v velikem številu vpišete v izobraževalno društvo.
Iz tržiškega okraja.
tr Tržič. — Tržič je postalo industrijsko mesto. Delavnica za delavnico se odpira. Velike električne naprave so zgrajene, ki uporabljajo Sočino vodno moč. A najoolj je povzdignila Tržič nova, moderno urejena ladjedelnica, v kateri je zaposlenih na stotine delavcev, med katerimi je tudi mnogo Slovencev. A obsodbe je vredno, da sc tudi tukaj postopa tako, kakor povsodi, namreč da imajo prednost pred domačini tuji pri-vandrani življi, ki navadno zavzemajo tudi najvažnejša mesta. Omembe vredno je, da je te dni obiskal ladjedelnico trgovinski minister dr. \Veiskirchner, ki je, kakor sc govori, izrazil svojo ne-voljo. da je uposlenih toliko tujih delavcev, in grajal upravo ladjedelnice, da naroča potrebni materijal v drugih državah. Ali se povsem strinjamo s tako grajo. Domače moči, domači delavci, domače blago nai ima povsod prednost. Sele ko teli zmanjka, naj se nadomestijo z drugimi. Tržiču se odpira lepa bodočnost, a prizadeti činitelji naj gledajo, da ne dobi tuji živelj ves dobiček v svoje roke in ga odnese preko mej. — Ob Sočincm kanalu je mnogo električnih naprav, lina taka stoji tudi tik ob izlivu Soče v morje. Te dni je imela biti končana, a Soča je narastla in odnesla celo električno centralo. Škode je mnogo.
Loterijske številke
10. aprila,
Trst.................<i4	8	16	,W	24
Line ................S4	20	4»	.14	64
Prodajalna Katoliškega tisk. Mtga  J Trstu =====
pri velihi pošti — ulica delle Poste št. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob ma’ih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d.
Za časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašniStva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tishovin za častite župne urade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„Katol. tisk. društvo14 TRST.
H
I* *
ul
.1
r41
p.
v
H<
I
35 gg rt"
I
s
s
ihI
A
&
IHI
V ",
HI
IT.
Vi
J.
IH,
J*
A
R
i
1
u
:
i
g
[h]
Hi
V
JI
v
JI
u
GORICA.
Za poletni čas
so ravnokar došle razne v velikanski izberi krasne novosti
MODNEGA BIHGfl
za ženske in moške obleke, zeplivr za bluze in moške srajce, barve so garantirane.
V	zalogi ima tudi rumberško in šlezijsko platno, namizne prte, serviete, brisalke, žepne robce, blago za neveste, za hotele in restavracije itd.
Vabim vse P. N. odjemalce naj-spoštljivejše v našo trgovino. Prepričali se bodo, da je naša tvrdka
PRVA
ne le po kakovosti blaga, ampak da smo tudi neprekosljivi kar se tiče
dobrega ukusa.
Zagotavljam Vas točne in solidne — postrežbe in nizkih cen. —
Zato prosim, da si ogledate našo novo trgovino in zalogo.
/ odličnim spoštovanjem
uda ni
Teodor Hribar.
Skupna bilanca
zastavljavniee in z njo združene hranilnic«
za leto 1908.
I m e t j e.
Dolgove.
1	Denarni preostanek		112(524	i 65	1	Vloge		 .	.	22531550	90
2	Stanje vrednostnih listin . . .	2657650	10	9	Ustanovna glavnica . .	.	329320	71
3	Posojila 			19024468	76	3	Tekoči račun ....		186536	44
4	Zastane obresti 		331423	35	4	Penzijski zalog ....	.	81157	98 ^
fr '0	Tekoči račun		971092	66	5	Reservui zalogi ....	.	496240	10
6	Vrednost posestev in premičnin .	296238	87 '	6	Tuji denarji			28672	11
7	Predplačila		14749	60	7	Razni zastanki ....		124	86 ;
8	Zastanki najemščine in drugih pristojbin 		635	91	8	Prenos posojilnih obresti 1909 		na leto		t 05
9	Vrednost listin in stavbe reserv-nega ter pokojninskega zaloga.	345565	38	9	Čisti dobiček leta 1908 .	• • •	67700	13
	Skupno	23754449	28		Skupno		23754449	28
Pod]»anni ima novo veliko zalogo raznovrstnih
šiv.strojev dvokoles
Cene nizke.	-
.	Poverjen	je	meni	tudi
*	glavni	zastop	z	zalogo
kmetij tikih strojev p od prve slovanske tovarne braiov K. & R. Je-1 /.ek, Hlansko.
1 Prodaja tudi piajšče za dvokolesa, kotnad po K 6 in za višje cene.
Prodaja tudi dvokolesa novega model-trpeine z prostim te kom. Jamčim eno leto
Cena K I5S.
Priporoča se slav. občinstvu za naklonjenost
Jos. Dekleva,
Gorica vi a THunicipio št. 1-
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
ilntanlv. Fetenks
GORICA, ulica Jos. Verdi 20,
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Rktm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vmskim pivom iz pivovarne knezs Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekilt in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, Instnetra pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko gorička postaja.
Cene zmerne.
Anton Potatzky
v Sorici, na sredi RaŠtela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Snjirnrjr kupovali** 11 Iruturskega lit di ohiieRB tiaea ter thnniu, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke n šivalne stroje.
Potrebščine
«r krojače in čevljarje.
■ v linjico, rožni venci mašne knjižice
Kilna olmvala za vse letne Sase.
Posebnost; temena zu zelenjave, trave in detelje.
I Mujbolje oskrbljena zulogaza kramarje. krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
|3J0M|
urar c. kr. državne /eležnice
v GORICI, Gcspcsia ulica it. 52.
Važno za one ki nosijo klobuke in črevlje.
Tvrdka J. MEDVED GORICA
otvori v hiši „Centralne posojilnice46 velikansko zalogo čevljev in klobukov. Ker založi omenjeno trgovino s popolnoma novim blagom, rnzpeča sedanjo zalogo izdatno pod ceno, kakor : Čevlji za ženske se dobe od 4 kron naprej
,, moške ,,	,,	,, (	„	??
2000 klobukov le dobre kakovosti po kron 1, 2, d.
Kdor zamudi to priliko, sovražnik je svojemu žepu,
Priloga „Prim. iisfu“ št. 15. z dne 15. aprila 1909.
Iz cerkljanskega okraja.
c Velikonočna procesija. Znano je že, da Cerkljam napravijo na Velikonoč lepo procesijo, da proslavijo vstalega Zveličarja. Toda letos je bilo nekaj posebnega. Verniki so prejeli skupno sv. obhajilo. Bilo je 750 obhajil, med temi mnogo mož in lepo Število mladeničev in to že v drugič. Med procesijo je bila lepa razsvetljava. Ob baldahinu pa so korakali kot častna straža Zveličarju v sv. Reš. Telesu naši vrli telovadci v kroju. Pri procesiji je bilo mnogo vernega ljudstva, kar priča, da je ljudstvo vdano Zveličarju.
c Slov. kat. izob. društvo priredi na belo nedeljo društven shod z jako zanimivim sporedom. Pričakujemo obile vdeležbe.
c Cerkno. Socijalno dem. shod ob mrliških par ah. Stara, pobožna Sipovka iz Čela se je preselila iz te solzne doline gori k nebeškemu očetu, kjer je sprejela zasluženo plačilo. Kakor je vžc stara navada zbrali so se ob njenih parah sosedje, da čujejo pri njej čez noč.
Prišel pa je tudi Tinček iz Čela, s posebnim namenom češ, noč ima svojo smoč in ob lepo dišeči vodki, katere se ob takih prilikah žalibog ne pogreša, sc lahko marsikaj stori. In res. O polnoči, o uri duhov in ob mrliških parah, na katerih so ležali zemeljski ostanki pobožne žene, je začel Tinček razlagati modri program socijalne demokracije. Njegova glavna parola je bila ta večer, da ako bo zmagala soc. dem. stranka, bo jedel zadnji gorski kočar vsak dan skozi celo leto bel kruh in meso I Zakaj rekel je, da bo tedaj meso po 20 vin. kg. Nato se je oglasilo še par drugih mož, ki so pobijali njegove neumnosti, in shod, edini take vrste, se je zaključil. Lepo bi bilo res, da bi bilo meso in kruh tako po ceni. Toda kaj pa bosta rekla živinorejec in poljedelec, če bo živina in žito tako po ceni ? Tinčka iz Čela pa toplo zahvaljujemo in ga prosimo, da naj le še dalje dela reklamo za našo S. L. S. ozir. „Kin. zvezo“.
c Iz Jageršč. Za veliki teden in velikonočne praznike smo bili tudi v Ja-gerščeh oskrbljeni s službo božjo, da-siravno nimamo svojega duhovnika. Prišel je iz Gorice č. g. Ivan Rejec, prof. veronauka, naš domačin.
Iz bovškega okraja.
Z Bovškega. (Čudno vedenje v o j a š t v a.) Oddelek c. kr. lovskega bataljona iz Trbiža ima te dni vaje na Bovškem. Ko je 6. t. m. nesel g. kurat iz Srpenice Najsvetejše k bolnikom, ležal je tik ob cesti prostak, ki se ni niti ganil, ko je duhovnik z Najsvetejšim šel mimo. Sele na izrecni poziv duhovnikov je vstal in snel čepico. Dva streljaja od tod je bil blagoslov. Ljudje kleče na cesti in ob cesti, ne daleč za njimi pa koraka podčastnik pokrit z rokama v žepu. V gostilni, kamor se je neslo Najsvetejše, sta stala zopet dva vojaka in tudi ta dva je bilo treba šele opomniti, kako se imata vesti. Ljudje so bili po pravici ogorčeni nad takim vedenjem. Vprašamo: Ali za to krdelo niso obvezni predpisi v „Dienst-Regle-mentu" ? Tako vedenje si najodločneje prepovedujemo! Tisti pa, katerih se tiče, naj si zapomnijo in naj možtvu pojasnijo, da tostran Predila ne poznamo koroškega „!ei lossen" niti v narodnem še manje v cerkvene m oziru!
Iz kobariškega okraja.
kd Kamno pri Kobaridu.
'n nas
je neki dolgoprstnež zlezel v sobo ..kal. sl. izobraževalnega društva" in odnesel vse časnike razven ..Zlate dobe“. (iotovo ni bil dotičnik abstinent, ker je ravno
ta časnik pustil. Vsekako pa: Jako ukaželjen gosi.
Drobtinice.
Ženske v avstrijski trgovini.
V	Avstriji je zaposlenih v obrti in trgovini 1.062.920 žensk. Število zaposlenih moških ni niti trikrat toliko. Od 1000 zaposlenih oseb je 262 žensk, 738 moških. Poleg teli podatkov so uposlenc ženske največ v tekstilni industriji, in sicer 270.427, v trgovinah 203.059, v industriji obleke 184.586, v gostilnicah in pivovarnah 145.191.
Mrtvaški banket. Neki P. Ra-vanez v Montecarlu jc povabil odlično družbo v svojo vilo na banket. Na vabilu je bilo pisano, da čaka udeležnike na koncu veliko presenečenje. Proti jutru je končal banket. Ravanez jc vstal, govoril gostom, nato pa potegnil revolver iz žepa ter se ustrelil v sence. Bil je takoj mrtev. Bil jc še mlad, pa bolan na živcih.
— Ne v Ameriko! Svoj čas smo poročali v naših listih, da ni svetovati našemu ljudstvu selitve v Ameriko posebno sedaj, ko skoraj ni mogoče dobiti dela, a rekli smo, da delo preko poletja se bode najbrže odprlo. Tudi naše notranje ministerstvo je izdalo na avstrijske narode okrožnico, v kateri svari ljudstvo, naj sc sedaj nikar ne podaja v Ameriko, kjer ni mogoče dobiti zlahka zaslužka. Razmere se sicer res boljšajo v industriji in na denarnem trgu, a dela je le malo. Ženske dobe lažje zaslužek kakor moški, a le če znajo angleško in nemško. Rokodelci in drugi izučeni delavci nimajo zdaj prilike, da dobe delo. Ko se odpre delo, se potom časopisja to naznani ljudstvu.
Gospodarske vesti.
Napake pri setvi trav in de-teljišč za travnike. Če treba kak prostor obsejati s travo in deteljo, da se napravi travnik, potem so naši gospodarji hitro na čistem. Vzamejo nekaj semena domače detelje, nekaj pa travnega semena, kakoršno se dobi v prodajalni in kakoršno je že. Navadno se vzamete dve k večjem tri vrste trav. Da iz take setve ne moremo dobiti dobre travniške ruše, je več kot jasno. Detelja nam že po drugem letu izgine, tako da ostane sama trava. Trava sama pa daje redko rušo in slabo košnjo. Če hočemo dobiti dobre košnje, skrbeti je za to, da se seje tudi večletna detelja in da se sejejo razne trave, nizke in visoke. Nizko rastoče trave zgostijo rušo, ker sc bolj obrastejo, visoke trave pa pomnože košnje s svojimi visoko rastočimi bilkami. Poleg domače detelje naj se seje tudi nokota, v vlažnih legah in na težkih tleh tudi nekaj švedske detelje. Izmed trav je pa sejati pasjo travo, francosko pahovko,mačji rep, travniško bilnico. Za 1 oral je treba po-prek 30 kg semena in sicer 3 kg detelj-nega in 27 travnega semena. Katere trave je sejati in v koliki množini, to se ravna po lastnostih zemlje in lege.
Za kratek čas.
Nepotrebno vprašanje. Dva brata sta se zglasila pri profesorju. Profesor: „ Gospod A., kdaj ste bili rojeni?" A.: „15. oktobra 1880". Prof.: ..In vi?"
B.: »Tudi 15. oktobra 1880“. Prof. ..Potemtakem sta pač dvojčka". A.: .,Da". Prof.: ..Kje ste rojeni g. A.?"
A.: V »Ribnici*. Prof.: „ln vi. g. 8 “ ?.
V	šoli. Učitelj: ..Zakaj se rabi milo (žajfo)?“ Tonček, trgovčev sin: ..Za prodati".
Na lokalni železnici. Gospod: ..Kako se bode na vaši progi odpošiljalo zaboje, ki imajo brzo dospeti
(Hilgut)?" Postajenačelnik: „0 to pride ko j v prvi voz (vagon), da pride pred vsemi prvo na postajo".
Ved n o i s t i. Mlada soproga: ..Črešnjcvc mandeljne naj ti pripravim danes? Pa se bojim, da se mi ne posrečijo!" Profesor: „No, potem skuhaj jih poprej enkrat na umazano".
fr
fr fcjtf *J5 t at u Lekarna
(ifistofoletti f Girici j
Prave In edine žel. kapljice	.j
i	mamko sv. Antona Pado- C vanakega.	"
Zdravilna moč teh kapljieje ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno Sličico (V»ritven» .n.mki) popije._ Okrepi
lelodec, stor6, da egine v kratkem iasu omotica in ii-votna Unest (mrtvoat). Te kmp.
Ijice tudi ator6, da človek raje ji C
_ Cena steklenici 60 vin.
HM ilKflR
naslednica G. Lihar
V	BOBIČI - Seiefia ulica Štev. 10.
Velika zaloga
pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelki
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd.
Svete podobe.
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd.
Pergamentna p a p i r_za zauianje masla.
Svilen papir in peresa za umetne cvetlice
Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo.
D bra postrežba, vse *»u 11 z'<i ci*m
i
Restavracija
JENTRir
ulica Josipa Verdija 32.
Podpisani gostilničar naznanja g. gostom in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi da točim raznovrstna pristna vina, kakor: krnski teran, vipavsko, Itrlsko in furlansko vino in O reli e r j e v o pivo po jako nizki coni. -Kuhinja dobro preskrbljena. Postreže se vsakemu po svoji žolji. Cene se zmerne. Kdor pride enkrat, se ne bo kesal, prišel bo še v drugič, potrežba točna in ===== poštena.
— Pričakujem ohilm^n poseta.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Novič,
gostilničar.
>
>
>
>
t
®V*
*
• I I I M I I I
SVOJI K SVOJIMI!
• iiniiiMiiiMiMiiiMitiiiiiiniiiiii mn
gsahourstne slamnike
priporoča -s j gospodom trgovcem in ° E slavnemu občinstvu
C/j
O
>•
C/)
tovarna slamnikov v Stobu
FRANC CERAR
p. Domžale pri Ljubljani.
Postrežba točna, cene nizke, na zahtevo cenik poštnine prosto.
IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIinilllMIIIIMIII llllll
i	i W I roAS M IfOAS
m
7\
c/a
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini In slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pi. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko In dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob ‘/i Kila in od enega tunta. Testenine Iz tvornlce Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila In Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-oveg \ v Ajdovščini. Vse blago prve vrste
„ J ANUS
najini minulimi a iiiljiiji
 na DUNAJU. —
Oglasilo.
Vzajemni zavod za zavarovanje na živi j e n j e ,,JANUŠ" na Dunaju, obdržuje navadni letni občni zbor v sredo dne 24. aprila 1909 ob (3. uri zvečer, na Dunaju, v veliki dvorani dolnje avstrijskega trgovskega društva, I. Kssenbachgasse št. 11. I. nadstropje.
Dnevni red istega zbora je očividen v dunajskem časopisu „\Viener-Zeitung“) od 1. aprila t. 1.
Na podlagi ^ 17. splošnih zavarovalnih pogojev ima vsak zavarovanec kakor ud pravico se udeležiti [J J J istega zbora ima preskrbeti si ustopnico pri jjh* centrali na Dunaju I. Wipplinger£asse št. 30.
NOVA TRGOVINA
s špecerijskim, kolonijalnim blagom, jestvinami in vsakovrstnimi časovnimi predmeti tvrdke
A. & F. ANDERVVALD GORICA
;
v hiši sl. »Centralne posojilnice", pripororoča se p. n. slavnemu občinstvu in vsim čast. slojem za prav mnogobrojna cenjena naročila.
Vedno sveže blago, točna postrežba in za vsak o g a r najskrajnejše cene! “TRS
  ___________________________________________________________  SffS
;
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
^ Odlikovana pekarija in sladčičarna
♦ K. Draščik
♦
^ v Dorici na Kornu
▲	(v	lastni	hiSI)
. Izvršuje naročila vsakovrstnega 4^ peciva, torte, kolače za birmanoe
tln poroke, pince itd. Prodaja različna lina viua in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Pri-poroča se «1. občinstvu. Cene jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
=_ delavnico.
Izvršujem točno in pošteno po na-novejših vzorcih. Piičakujem obilnega naročila in bilježim
z odličnim .spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
in
r j-_ ~«t~ t * -Tu ~~~ 1 * ii * J**i — 1 * ‘n f*	^
K MANUFAKTURNA TRGOVINA JO
GORICA Rašfelj šl. 16 (v lasinej hiši)
priporoča sl. občinstvu svojo veliko zalogo obla* •• čilnih potrebščin za spomladansko sezljo. ••
Blagovolite si trgovino ogledati!
»~vrV“n i• i~*i	~"V<*~i	fr*
'29
„ fm	*"*	it'	V	^	‘U*	tl	*	f*i	^	‘l-**	'	l"*	^	1	\m	^	1	**	^	1	*
r
<?
L
JVaznanilo.
..Centralna posojilnica registrovana zadruga r omejeno />avezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem lt)0(.) hranilne vloge po 4'g"o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5' 4° „ (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 0% (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 190S.
ODBOR.
1
i
or-—------------------------------------*g>
* Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakup kmetuskih potrebščin in pri prodaji ‘'v- v/V' kmetijskih pridelkov, •'v*	^
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE1 v Gorici, TEKALI5ČE JOS- VERPI ŠT- 32-
•"DeJl
o
T)
«3
u
tc !
rt
13
O
a
o
■m
X
o
d
H
ll
Prosiva zahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, slavbnc nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino' za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, punipe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrado izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikansko blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
*
M
D
O
SV
H
o
p
o
fl
p
p.
®
Ji
Prosiva zahtevati listke!
Blas o slovenski manufaklurni trgovini
- - - ---• - * »   ^
FRANC RAVNIKAR
tOCt* v GORICI Raštelj št. 16 (v lastnej hiši)
se jako razširja kar priča dejstvo, da promet vedno narašča. Kedor si še iti ogle al lo prodajalne naj to stori, ter naj primerja cene in blago raznovrstnih inožkih in ženskih obb‘k z drugimi in prepričan bode, da kupi tam najceneje. Blago vedno sveže! Za spomladim sezono je izbira velika!
Za mnogobrojen obisk sc najuljudneje priporoča
Frane Ravnikar.