Dan vstaje Stabilizacijska prizadevanja
22. julij je dan, ko je 1941. leta Počil prvi strel iz puške slovenske-Sa partizana. Naznanil je začetek Vseljudskega upora proti okupator-
i;
d Ta prostovoljna enota je bila "•asiška četa pod vodstvom Mihe Novaka v Šmartnem pod Šmarno >oro. Na slovenskem je bilo tedaj ’e 25 partizanskih čet, ki so bile sestavljene iz komunistov in drugih naprednih slovenskih rodoljubov.
Slovensko ljudstvo je začelo u-resničevati sklep Centralnega ko-niiteja KP Jugoslavije o splošnem uPoru.
Slovensko narodnoosvobodilno gibanje, katerega pobudnik je bila Osvobodilna fronta, je prerasla v •nočno armado in izvedlo velik družbeni prevrat v zgodovini naših
narodov.
Z razširjanjem in utrjevanjem OF je raste! p>ogum in samozavest slovenskega naroda, kar so prve u-sPešne partizanske akcije samo še stopnjevale.
Tako so do konca julija 1941 odmevali partizanski streli že po Vsej Sloveniji.
POROČILO O POSLOVANJU V PRVIH PETIH MESECIH LETA 1980
Za nami je pot mesecev stabilizacijskega leta 1980. Zaradi stabilizacijskih prizadevanj na vseh nivojih gospodarjenja so se bistveno spremenili pogoji poslovanja. Zato bomo v vsaki od temeljnih funkcij poslovnega procesa (kadrovski, investicijski, nabavni, proizvodni, prodajni in finančni) lahko odkrili posledice takšnih prizadevanj. Nadalje bomo obravnavali vsako od naštetih temeljnih poslovnih funkcij zase in to še posebej z vidika specifičnosti letošnjih stabilizacijskih okoliščin.
Področje kadrov
V stabilizacijskem programu smo si zadali nalogo, da v letu 1980 ne bomo povečali števila zaposlenih za več kot 1 °/o. Stanje števila zaposlenih ob koncu maja 1980 nam kaže, da ta cilj uspešno dosegamo, saj je bilo 31. maja v DO Tosama zaposlenih 8 delavcev manj, kot 31. decembra lani. Zaradi prerazporeditve nekaterih delovnih mest iz TOZD Saniteta v DSSS, je v DSSS opaziti dvig števila zaposlenih (za 1,1 %), vendar je to le posledica omenjenih organizacijskih sprememb. Na področju zaposlovanja je bilo v naši DO v prvih petih mesecih tega leta mogoče opaziti močno prisotno politiko iskanja notranjih rezerv. S tem si tudi lahko razložimo padajoči trend števila zaposlenih na ravni celotne delovne organizacije.
Pri pregledu izkoriščenosti delovnega časa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bila v Tosami odsotnost zaradi bolniškega in izrednega dopusta v letošnjih prvih petih mesecih nižja kot v istem obdobju preteklega leta (od 10,5 na 3,7 %). To znižanje je najob-čutnejše v TOZD Filtri, kjer je lani tovrstna odsotnost znašala 12 %,
letos pa le 7,3 %. Več izostankov zaradi bolezni in izrednega dopusta je bilo letos zabeleženih le v sanitetni in otroški konfekciji. Do zelo podobnih ugotovitev pridemo tudi pri primerjavi dejanske odsotnosti z dela s planirano. Tudi tu so dejanski odstotki odsotnosti nižji od planiranih in ob tem lahko rečemo, da se v glavnem držimo sklepov, ki smo jih na to temo sprejeli s stabilizacijskim programom.
Če upoštevamo boljšo izkoriščenost delovnega časa v tem letu od dosežene v preteklem, potem nam je nekako razumljivo tudi dejstvo, da je bilo letos v DO Tosama na delavca opravljenih za 6 % manj nadur kot v istem obdobju lani. To znižanje je najopaznešje v DSSS (za 7 %), kjer je sicer opravljenih največ nadur na enega zaposlenega.
V zvezi s kadrovskim področjem si oglejmo še to, koliko sredstev smo v prvih petih mesecih tega leta namenili osebnim dohodkom. V celotni Tosami smo v obravnavanem obdobju razdelili kot OD 37,9 % od predvidenih sredstev
(Nadaljevanje na 2. strani)
DVA NOVA SAMOUPRAVNA AKTA
V letošnjem letu sta bila sprejeta dva samoupravna akta s tematiko, ki doslej v obstoječih internih predpisih ni bila urejena. Gre za Pravilnik o arhiviranju in Poslovnik o reklamacijskih postopkih. Oba akta obravnavata dokaj specifično področje — arhiviranje, reklamacije, ki pa tako ali drugače zadeva večino zaposlenih. Zlasti to velja za področje reklamacij, saj bodo te sedaj vplivale do neke mere neposredno tudi na osebne dohodke m sicer na delež delavne učinkovitosti.
Nekoliko več iz vsebine obeh aktov lahko preberete na strani 7.
Josip Broz - TITO strateg in vodja revolucije
Ko je v Evropi vladal fašizem, ko se v njej razen KP Sovjetske zveze ni pojavljala nobena partija, je Komunistična partija Jugoslavije dvignila svojo revolucionarno zastavo in popeljala delavski razred, delovne množice, narode in narodnosti v zmagovito narodnoosvobodilno vojno in socialistično revolucijo.
Tovariš Tito je z močjo revolucionarja in ljudskega voditelja, z bogatimi izkušnjami iz dolgoletne revolucionarne aktivnosti dobro vedel, da je povezanost KPJ z ljudskimi množicami najpomembnejši pogoj, če hoče KPJ to ljudstvo povesti v uspešen revolucionarni boj. To pa se je TITO dokončno odločil že davno in potrdil tudi leta 1940 na 5, vsedržavni konferenci, ko je v zaključnem referatu dejal: »Naslednjo konferenco maramo imeti že v deželi, ki bo osvobojena izpod tujcev in kapitalistov!«.
KPJ se je pod Titovim vodstvom trdno usmerila k reševanju vseh tistih vprašanj, ki so bila v tistem času temeljna življenska problematika naše dežele, ki so najtesneje zadevala delovne množice in v katerih so se najizraziteje kazala nasprotja med temeljnimi protislovji stare Jugoslavije. Politična usmeritev Tita in KPJ je postajala vse močnejši odsev naprednih družbenih gibanj, s tem pa tudi vse vplivnejši dejavnik tega gibanja.
Pred partijo se je ob taki njeni usmerjenosti postavila tudi naloga, da oblikuje svoje poglede glede
vprašanja obrambe dežele. Centralni komite KPJ s Titom na čelu je začel sprejemati številne praktične organizacijskoHpolitične ukrepe, da bi deželo pripravil za obrambo pred fašistično agresijo. Ustanovila so Vojaško komisijo, začeli formirati partijske celice v nekaterih vojaških enotah, itd. Vse to je kazalo, da se partija politično, organizacijsko in kadrovsko dobro pripravlja za boj proti fašizmu. Ob vsem tem je treba omeniti delež partije pri pošiljanju prostovoljcev v špansko državljansko vojno na pomoč republikancem, ki jih je Tito osebno začel organizirati že decembra 1936.
KPJ je vse do zadnjega delovala v ilegali, zato glede na splošno stanje v kraljevini Jugoslaviji ni mo-
gla preprečiti razsula in kapitulacije bivše jugoslovanske države in njene armade.
Toda pripravljena je bila tudi na tako možnost,, zato je nadaljevala priprave za oboroženi boj v okoliščinah okupirane dežele. Na pobudo tovariša Tita je CK KPJ že na znanem majskem posvetu leta 1941 sprejel enega najdalnosež-nejših sklepov — sklep o začetku neposrednih priprav na vstajo, ki je za vse narode Jugoslavije pomenil začetek nove dobe v njihovem boju za nacionalno in socialno osvoboditev.
22. junija, ko je zasedal politbiro CK KPJ v Beogradu, je bil iz' oblikovan sklep, da CK KPJ in pokrajinski komiteji objavijo razglase s pozivom na splošno ljudsko vstajo. Situacija v naši deželi je bila zrela za splošno ljudsko vstajo, kajti na ta dan je bil izvršen napad Hitlerjeve Nemčije na ZSSR in je prišlo do sprostitve nemških čet v Jugoslaviji.
Ko se je KPJ odločila za oboroženo vstajo, ni imela še nobenih oboroženih sil. Vzpostavljanje le-ten se je lotila s svojimi i2.000 člani in 30.000 člani SKOJ, ki so bili pr} organiziranju oboroženih formacij vstaje in revolucije osnovna sila. Število tistih, na katere se je bilo mogoče zanesti pri ustvarjanju m razvoju oboroženih sil, pa se je zaradi ugleda in vpliva komunistov pri ljudstvu hitro povečevala.
Marta Drčar
(Nadaljevanje s 1. strani)
za ta namen za celo leto 1980, kar je nekoliko manj od planiranega odstotka za to obdobje (41,8 °/o). Vendar ta podatek še ne pomeni, da smo osebnim dohodkom namenili premalo. Pri delitvi sredstev za OD namreč moramo upoštevati določila Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, kjer je med drugim določeno, da mora masa sredstev za OD v TOZD rasti za 25 % počasneje od rasti dohodka, v DSSS pa ta masa ne sme rasti hitreje kot raste v TOZD. Po podatkih periodičnega obračuna za 1. četrtletje 1980 smo v TOZD uspeli zadostiti tem zahtevam, v DSSS pa smo presegli dovoljeno maso sredstev za OD (masa sredstev za .OD v DSSS se je povečala za večji % kot v TOZD). Razlogi za to prekoračitev so znani (v DSSS so posamezna delovna mesta ocenjena v razponu, poleg tega pa se je v drugi polovici leta 1979 povečalo število zaposlenih v DSSS, kar vpliva
negativno na primerjave letošnjega prvega polletja z lanskim) in predvideno je ,da bomo do konca leta 1980 z ustreznimi Ukrepi uspeli odpraviti to neskladje, ki je v nasprotju z določili omenjenega dogovora. V zvezi z OD moramo omeniti še to, da je bil povprečni majski OD v DO Tosama le za 16 % večji od povprečnega OD v lanskem mesecu maju. Če upoštevamo na drugi strani rast življenjskih stroškov v tem obdobju (cca 25 %), potem lahko zaključimo, da nam je življenjski standard padel za cca 7 %.
Področje investiranja
Na področju investiranja smo v prvih petih mesecih letošnjega leta predvsem speljali do konca nekatere investicijske naložbe, glede katerih smo se odločili že v preteklih obdobjih. Pri tem mislimo zlasti na linijo za izdelavo hlačnih plenic, na proizvodnjo posteljnih predlog in proizvodnjo jasmin blazinic. Ker so bile sprejete odločitve glede omenjenih naložb še pred
uvedbo stabilizacijskih ukrepov, je razumljivo, da vse popolnoma ne ustrezajo sprejetim stabilizacijskirn normam (npr.: linija za proizvodnjo hlačnih plenic zahteva precej uvoženih surovin). Zato je pametneje, da se nekoliko pomudimo pr1 tem, o kakšnih novih investicijah smo razpravljali v Tosami v zadnjih mesecih. Seveda smo se odločali v smislu stabilizacijskih načel. Tako so na vrhu seznama prihodnjih investicij predvsem naslednji projekti:	medicinska plastika,
linija za predelavo bombažnih odpadkov. 'Vsaka od teh naložb dzpol'
n juje stabilizacijske kriterije kot sp-baziranje na domačih surovinah, v}-soka produktivnost linije, velik P11' spevek k dohodku, zniževanje stroškov, povečevanje izvoza, zmanjševanje uvoza ipd. Zaradi vseh naštetih pozitivnih vplivov na nase prihodnje poslovanje, se bo v Prl' hodnjih mesecih potrebno resnično potruditi, da bomo izpeljali zastavljene naloge s področja investiranja-
Področje nabave
Pri nabavi surovin smo imeli v Preteklih petih mesecih nemalo težav. Te težave so v bistvu vse izvirale iz uvoznih omejitev, ki so se v preteklem obdobju iz meseca v ntesec stopnjevale. Tako nismo imeli težav le z osnovnimi surovinami (Preja, celuloza in acetatni kabel) Pač pa tudi z drugimi pomožnimi materiali kot je npr. embalaža, le-Pdni trak itd. Zaradi omenjenih te-zav je proizvodnja večkrat delala z zmanjšanimi/kapacitetami, nekaj-mat pa je bilo potrebno proizvodnjo celo ustaviti (proizvodnja cigaretnih filtrov), ker pač ni bilo osnovnih surovin. Kočljiva situacija pri nabavi preje se je z devalvacijo še zaostrila, saj je razumljiva odločitev predilnic, da prejo raje izvažajo kot pa prodajajo doma, kjer so cene znatno nižje. Ta-ko lahko v naslednjih mesecih pričakujemo samo še slabšo situacijo na področju oskrbe s takšnimi domačimi surovinami, ki se po eni strani ugodnejše prodajajo v tujini, Po drugi strani pa so za njihovo Proizvodnjo potrebne uvožene surovine.
Posebno pozornost smo v obravnavanih petih mesecih posvečali uvoznim surovinam. Zaradi spremenjenih predpisov s področja zunanjetrgovinskega poslovanja smo oni prisiljeni zmanjšati uvoz suro-ym na minimum. Tako smo za nekatere uvožene surovine poiskali domače substitute, nekatere druge Pa smo morali deloma črtati iz spi-ska, kar obenem pomeni, da smo se morali deloma odpovedati nekaterim manj pomembnim proizvodom. Takšni ukrepi odsevajo tudi iz Podatkov o doseženem uvozu v pr-vjn petih mesecih leta 1980, kjer vidimo, da smo uvozili le 28,7 % °d predvidenega za celo leto, ve-mo pa, da je planski % za to obdobje 41,9 °/o. Pri tem je imela tOZD Saniteta nekoliko ugodnejši Položaj, saj je uvozila 36,6 % od tetno planirane kolioinie, TOZD Fil-tm pa le 24,6 %. Tudi primerjave | lanskim letom nam kažejo boljšo situacijo TOZD Saniteta, ki je tetos uvozila za 11,0 % več kot lani, J OZD Filtri pa je uvozila za 20 % uianj kot v istem obdobju lanskega lota.
Zaradi vseh navedenih težav v zvezi, z nabavo surovin je težko ocenjevati primernost višine zalog surovin. Resda opazimo pri nekaterih vrstah surovin precejšnje rezerve (zadostujejo tudi za 150 in več dni), vendar lahko kaj hitro ugotovimo, da smo lahko zadovolj-tu> da sploh imamo takšne mate-riale na zalogi, ker jih je sicer zelo težko dobiti na trgu. Na drugi stra-111 Pa imamo probleme z uvoznimi surovinami, ker so nas v zadnjih uiesecih močno prizadeli zunanjetrgovinski ukrepi. Do najkritičncj-Sth situacij je prišlo zaradi nepravočasne dobave celuloze in acetata,
teh surovin pa ni bilo mogoče pravočasno uvoziti zaradi pomanjkanja deviznih pravic.
Področje proizvodnje___
Že pri obravnavi nabavne funkcije smo opozorili na težave, ki so negativno vplivale na proizvodnjo. To je toliko bolj vidno iz primerjav dosežene proizvodnje s planirano ali lanskoletno. V prvih petih mesecih smo v Tosami naredili za
4	% manj kot smo planirali, oziroma le za 0,2 % več kot lani v istem obdobju. Pri tem je TOZD Saniteta zaostajala za planom za 1 %, oziroma za 1,7 °/o presegala lanskoletno proizvodnjo, TOZD Filtri pa je naredila 17 °/o manj kot je planirala, oziroma 6,2 % manj kot lani. Z ozirom na velikost TOZD Saniteta moramo ugotoviti, da je na prikazani rezultat vplivala cela vrsta faktorjev. Omenili bomo le tiste, ki s svojim vplivom najbolj izstopajo. Gotovo moramo na prvem mestu omeniti rezultate v mi-kalnici, saj ta proizvodnja predstavlja 45 % od celotne proizvodnje TOZD Saniteta. Ta oddelek je v obravnavanem obdobju dosegel za
5	% nižjo proizvodnjo kot je bila planirana. K temu so vodili različni razlogi, glavni pa so naslednji: pomanjkanje celuloze, slaba kvaliteta surovin (vata in netkano blago) in premalo delavcev v oddelku mikalnica (po planu 195, dejansko 182). Nadalje je k neizpolnjevanju planiranih nalog precej pripomogel tudi vlaknovinski oddelek. Na liniji za proizvodnjo netkanega blaga so bile v tem obdobju izvršene nekatere spremembe, ki pa so namesto pozitivnega vpliva s seboj prinesle slabšo kvaliteto in manjšo Količino meterskega netkanega blaga (narejenega je bilo 18 % manj kot je bilo planirano in za 11 °/o manj kot v istem obdobju lanskega leta); Omeniti velja še sanitetno konfekcijo, bi zaostaja za planom za 1 °/o, k temu pa so največ prispevali naslednji dejavniki: pomanjkanje surovin iz uvoza (sa-drona, capsicum na flaneli, micro-pore, manjša količina stripa) in pomanjkanje gaze 12/8 80, katere bi morali dobaviti iz Senožeč 14 °/o več kot pa smo jo uspeli dobiti. Razlogi za to pa spet tičijo v pomanjkanju preje.
Z razlogi za nedoseganje plana v TOZD Filtri smo se v bistvu seznanili že prej: zaradi težav pri uvozu acetata se mora proizvodnja od časa do časa popolnoma ustaviti. Zato 83 % no doseganje plana in 6 °/o-no zaostajanje za lanskoletnim obsegom proizvodnje ni nič presenetljivega. Ob takšnih pogojih poslovanja kakršni so sedaj, ne bo imela TOZD Filtri nobene druge izbire kot 100%-no orientacijo na izvoz. Le na ta način se bo lahko devizno pokrivala, kot to od nje zahtevajo zunanjetrgovinski predpisi.
Pri pregledu urne produktivnosti po posameznih oddelkih spet izstopajo tisti oddelki, ki smo jih že omenili, zaradi prenizko dosežene proizvodnje. V primerjavi s planom je bila dosežena nižja produktivnost tako v TOZD Saniteta kot tudi v TOZD Filtri. Produktivnost je bila v planskih okvirih le v obeh tkalnicah in v belil.vici. Lanskoletna produktivnost iz istega obdobja pa letos ni bila dosežena v vlaknovinskem oddelku, v mikalni-ci in v TOZD Filtri. Razlogi za to so že znani iz prejšnjih pojasnil. V TOZD Saniteta kot celoti pa je letošnja urna produktivnost le za 0,7 % večja kot lanska. Ker je na drugi strani korigirana mesečna produktivnost (korigirana za število zunanjih delavcev in delavcev TOZD Filtri za TOZD Saniteta) letos ugodnejša kot lani (število zaposlenih po spisku pa se ni bistveno spremenilo), bi iz tega lahko sklepali, da gre za negativno korelacijo med izkoriščenostjo delovnega časa in urno produktivnostjo. Z drugimi besedami: čim večja je prisotnost na delu, tem nižja je produktivnost. Res pa je, da je upravičenost takšnega sklepanja nekoliko omejena z objektiynimi težavami pri realizaciji planiranega obsega proizvodnje (predvsem zaradi težav pri nabavi surovin).
Področje prodaje_______
V obravnavanem obdobju je DO Tosama prodala za 428.500.000,— din blaga, kar je za 1 % več kot je bilo planirano. Pri tem je TOZD Saniteta presegla plan za 4,4 °/o, TOZD Filtri pa zaostaja za 13 % za zastavljenimi cilji. Ker razloge za nedoseganje prodajnega plana v TOZD Filtri poznamo (pomanjkanje osnovne surovine — acetatnega kabla), se nekoliko bolj pomudimo le pri TOZD Saniteta. Tu niso dosegli plana prodaje pri naslednjih grupah izdelkov: rezani ovoji, obliži in vložki ter plenice za enkratno uporabo. Pri vseh omenjenih grupah je vzrok, da plan prodaje ni bil dosežen, v bistvu že bil pojasnjen pri obravnavi področja proizvodnje in je povsod isti: prodaja ni mogla biti realizirana, ker blaga ni bilo, blaga ni bilo ker ni bilo materiala za proizvodnjo, materiala za proizvodnjo pa ni bilo zaradi uvoznih omejitev. V omenjenih treh grupah izdelkov nismo razpolagali s primerno količino naslednjih surovin:	sadrona, gaza, micrapore,
capsicum naf laneli, strip in celuloza.
Prodaja na tuji trg se zaenkrat še ne odvija v skladu z našimi predvidevanji iz Gospodarskega načrta. Celotna Tosama je v obravnavanih petih mesecih izvozila za 1.300.000 $ blaga, kar je le 34,3% od tistega kar je predvideno v letnem gospodarskem načrtu. Planski
% za to obdobje je, kot je bilo že omenjeno, 41,9 %. Pri tem je TOZD Saniteta izvozila 38,3 % od predvidenega celotnega izvoza, TOZD Filtri pa 31,5 °/o. Primerjava letošnjih prvih petih mesecev z lanskimi pa nam pove, da smo letos v Tosami izvozili še enkrat toliko kot lani (indeks je 200), pri tem je TOZD Saniteta dosegla indeks 268, TOZD Filtri pa 164. Ti podatki nam pričajo o tem, da smo pri izvozu nadvse prizadevni, saj praktično pri enakem obsegu proizvodnje kot lani (oziroma celo še manjšem), izvažamo še enkrat več. Razumljivo je, da izvažamo na račun slabše oskrbe domačega trga. V takšnem izvoz za vsako ceno so nas prisilili že omenjeni zunanjetrgovinski predpisi. Prikazani izvozni trend se bo po devalvaciji dinarja seveda še znatno okrepil, ker bo izvoz postal poleg drugega tudi dohodkovno zanimivejši od domače prodaje. Povedati pa je tudi potrebno, da bo povečanje izvoza postalo nujno, saj smo v preteklih petih mesecih z izvozom na konvertibilno področje pbkrivali le 56 % uvoza s konvertibilnega področja, kar je še precej manj od tistega, kar nam nalaga sedanja logika zunanjetrgovinskega poslovanja. V bodoče bomo morali uvoz pokrivati s 12,5 % izvoza.
Ob upoštevanju doslej navedenih dejstev nam mora biti dokaj razumlziv podatek o stanju zalog gotovih izdelkov. V zadnjih mesecih se namreč gibljejo te zaloge na tako nizki ravni kot že dolgo ne. Z vrednostjo med 55.000.000 in
65.000.000 din zaloge zadoščajo za 15 do 17 dnevno prodajo. Seveda je to le povprečje celotnih zalog DO Tosama, po posameznih grupah proizvodov pa višina zalog zelo varira. Tako zaloge posameznih grup proizvodov zadoščajo za od 4 dni (vložki in plenice za enkratno uporabo) pa do 99 dni (elastični ovoji). Tu se očitno kažejo nekatere zaloge nekurantnega, v katerih nam ležijo precejšnja obratna sredstva, katera so nam v tem trenutku še kako potrebna.
Področje financiranja
Tudi na področju preskrbe finančnih sredstev za redno poslovanje smo v minulem obdobju zašli v precejšnje težave. To velja predvsem za TOZD Saniteta, kjer se je celo nekajkrat pojavilo vprašanje možnosti izplačila OD. V TOZD Saniteta gre očitno za kronično pomanjkanje obratnih sredstev, vzrok za to pa tiči predvsem v zelo široki investicijski dejavnosti v preteklih letih. Temu se je pridružil še povečani obseg meničnega plačevanja naših kupcev, kar nas je še dodatno prizadelo pri likvidnostnem položaju. Če upoštevamo še dejstvo, da je trenutno v zalogah gotovih proizvodov vezanih malo obratnih sredstev, potem se nam lahko zdi stanje še veliko bolj za-
skrbljujoče. Zato se bo v prihodnje potrebno resno potruditi in poiskati mesta, kje se obratna sredstva pretirano ustavljajo in tako znižujejo efektivnost in varnost poslovanja. Strokovni kolegij je o tej temi že poglobljeno razpravljali, kjer so tudi bili sprejeti ustrezni ukrepi za saniranje opisanega stanja.
Nasprotno v TOZD Filtri zaenkrat še ne opažamo podobnih težav, saj so v preteklem obdobju večkrat pomagali TOZD Saniteta reševati njene likvidnostne probleme. S pričetkom večjih investicijskih vlaganj v TOZD Filtri, pa bo seveda tudi ta vir za reševanje likvidnostnih problemov usahnil, zato bomo morali v Tosami oimprej razmisliti o učinkovitejšem zagotavljanju likvidnosti celotne DO.
Zelo specifična problematika se nam odpira na področju preskrbe deviznih sredstev potrebnih za u-voz repromateriala. Način reševanja te problematike je pred nas jasno postavljen: 80 % od pridobljenih deviznih sredstev z izvozom se lahko potroši za uvoz. Ker so vsi drugi načini pridobivanja potrebnih deviznih sredstev znatno manj ugodni, oziroma precej težavnejši, na tem področju res nimamo kaj izbirati: če želimo uvažati, moramo izvažati. O tem, da smo
to politiko že začeli uresničevati, pričajo že prej navedeni podatki v tem sestavku.
ZAKLJUČEK:
Z učinki stabilizacijskih ukrepov smo se v DO Tosama srečevali skozi vseh pet mesecev tega leta v vsaki fazi odvijanja poslovnega procesa. Uspešnost naših, kot tudi celotnih jugoslovanskih stabilizacijskih prizadevanj je odvisna od dejanske pripravljenosti vseh gospodarskih subjektov, da resnično utrdimo svoj ekonomski položaj in ga postavimo na trdna in realna tla. Le to je garancija našega bodočega razvoja. V nasprotnem primeru, če bomo skušali izigravati splošno deklarirana stabilizacijska načela, s čimer imamo sicer že precej izkušenj iz preteklih let, pa se bomo čez čas soočili s še večjimi problemi kot se soočamo sedaj. Zato bo nedvomno predvsem v našo lastno korist, če bomo v Tosami vsi p° vrsti čimprej osvojili logiko dolgoročnega stabilizacijskega obnašanja, ki nas bo privedla najprej d° realnega, kasneje pa tudi do višjega in stabilnega družbenega standarda.
Marjan Mlakar, dipl. oec.
S sej samoupravnih organov
Skupni delavski svet
Sprejem Samoupravnih sporazumov in Poslovnikov
Sprejme se Samoupravni sporazum o osnovah organiziranega nastopa v gospodarskem sodelovanju v Zvezno republiko Nemčijo. Za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec oec., glavni direktor.
Sprejme se Poslovnik o reklamacijah, ki velja od 1. 6. 1980 dalje.
V	15-dnevno javno razpravo se daje predlog Poslovnika o volitvah in delu samoupravnih organov in delegacij.
V	15-dnevno javno razpravo se predaja predlog novih promilov in procentov za izračunavanje osebnih dohodkov komercialnim predstavnikom zaradi povišanja cen našim izdelkom.
V	15-dnevno javno razpravo se daje predlog osnov za izračun deleža osebnega dohodka glede na delovno učinkovitost.
Ostali sklepi
Komercialnim predstavnikom se povrnejo stroški za PTT storitve nad 200,00 din. Ta način obračunavanja stroškov se prične s 1. 6. 1980.
Vloga tov. Križman Zorana se zavrne. Ugotovljeno je, da se mu povrnitev stroškov za prevoz na
delo obračunava pravilno po obstoječem Poslovniku o izračunavanju OD 1980.
Razreši se Pripravljalni odbor za pripravo proslave ob 10-letnici obstoja okteta Tosama.
V	odbor za LO in DS se imC' nujejo:
1.	Borštnar Dušan
2.	Arnuš Franc
3.	Kerč Franc
4.	Jeretina Olga oec.
5.	Dolenc Viljem	..
6.	Bajec Slavko oec. — predsednik
7.	Mihelčič Ivan
8.	Berlec Vladka
9.	Feliks Vodlan ing.
10.	Anžin Franc dipl. iur. — namestnik predsednika
11.	Limoni Janez
12.	Tomažič Stane
13.	Drčar Marta
V	štab za Civilno zaščito se imenujejo:
L Poveljnik: Mihelčič Ivan Namestnik: Dimic Janez
2.	Načelnik: Jože Podpeskar dipl-ing.
Namestnik: Kerč Franc
3.	Član: Rožič Franc dip. ing. . Sprejme se sklep o spremembi
Poslovnika o izračunavanju osebnega dohodka za leto 1980 in sicer Tabela 1 — vrednost kategorij.
Ta se poveča za 10 % s L 6. U°u-
Nakup osnovnih sredstev
Odobrijo se sredstva v znesku
28.000,00 din za nakup hidravličnega vozička, ki bo služil za varno opravljanje nalog vzdrževanja.
Odobrijo se sredstva za nakup delovne mize za kompresorsko postajo v višini 4.200,00 din.
Odobri se nakup nove črpalke za prečrpavanje mazuta v znesku din 37.100,00.
Odobri se nakup gasilnega avtomobila v znesku 280.000,00 din, ven-dar bo nabavljen ko bodo razpoložljiva denarna sredstva.
Komisija za nagrajevanje
Znesek povrnjenih stroškov prevoza na delo in iz dela se vsem delavcem poveča za 23,00 din na mesec (23 delovnih dni), glede na Podražitev avtobusnega prevoza za d»50 din v eno smer za vse relacije.
delavski svet tozd saniteta
V 15-dnevno javno razpravo se daje predlog dopolnitve Akta o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti v TOZD Sa-mteta.
Odobri se združevanje sredstev za investicije v skladiščno poslov-ne prostore DO Kemofarmaoije v znesku din 4.000.000,00 in sklene samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Odobri se najem kredita ln izročitev obveznic v vrednosti
din 2.000.000,00 ob izplačilu s strani banke Domžale.
Potrdi se mandat članom inventurne komisije za odpis med letom v naslednji sestavi:
Merkužič Marjan — predsednik Klopčič Slavko — član Pirnat Marija — član Svetlin Vinko — namestnik
Potrdijo se ugotovljeni izredni stroški do 31. 3. 1980 v višini 343.663,80 din, vendar so obremenitve nastale v prejšnjih letih.
Delovni organizaciji Salus Ljubljana se odobri 2 % nadomestilo za lasten prevzem blaga v letu 1979, kar znese din 145.471,25. Ta znesek naj se knjiži kot izreden izdatek v letu 1980 izvirajoč iz poslovanja v letu 1979.
Odobrijo se sredstva za krovsko kleparska dela na objektu konfekcije v skupnem znesku 195.450.00 din.
Odobrijo se sredstva v višini
252.000,00 din za nakup 6 kom navijalo ih bobnov za oddelek belilni-ce.
Odobrijo se sredstva za izdelavo naslednjih osnovnih sredstev, ki so bila izdelana brez predhodnega sklepa na samoupravnem organu v višini 228.000,— din: izdelava stroja za previjanje krep ovojev, zračnega filtra JOA, mize za rondele, vozičkov za mreže, izdelava 2 kom mize, pakirnega korita JOA in zabojev za impregnirni stroj.
S. Rode
»Tisoč delavcev - sodelavcev«
Pod tem geslom poteka akcija ^veze sindikatov Slovenije od 1. tttoja do 31. decembra letos kot spodbuda za poživitev samouprav-nega komuniciranja.
Zamisel o akciji »Tisoč delavcev sodelavcev« je nastala kot odraz spoznanja o vlogi obveščanja pri uresničevanju samoupravljanja delavcev. Ustrezna obveščenost je temeljni pogoj vsakega odločanja, Kar se je potrjevalo ob tako po-membnih nalogah kot so periodično obravnavanje poslovnih rezultatov, demokratizacija dela in odločanja na vseh ravneh ter obravnavanje Planskih dokumentov. Ta akcija smdikatov vodi k uresničevanju stališč, da ni dovolj da je delavec le objekt obveščanja, ampak mora y. Procesu obveščanja tudi sam ak-1'vno sodelovati kot informator. Ta-Ko dobivamo delavci širšo družbe-h° spodbudo za uresničevanje naše vloge, ki je sestavni del našega samoupravnega vodenja. Delavci moramo postati v večji meri res-mcni subjekt obveščanja kot sestavine uresničevanja družbenoeko-homskih in samoupravnih odnosov, foleg vsega tega pa nam ta akci-Ja zagotavlja temeljno obveščenost
delavcev, dviga nam kulturo pisane besede, bogati izkušnje družbenopolitičnega dela, poživlja sistem obveščanja v delovnih organizacijah.
N
S
Hkrati pa je akcija tudi širjenje odgovornosti članov Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje predvsem v združenem delu. Tako bomo delavci še bolj čutili obveščanje kot našo pravico in dolžnost,
kar pa je tesno povezano z vlogo sindikatov. Dobro obveščenost mora pokazati sama praksa skozi u-resničevanje samoupravnega in delegatskega sistema, ker so se doslej marsikdaj in marsikje pojavile vrzeli ravno na področju obveščanja.
Osnovno geslo akcije »Tisoč delavcev — sodelavcev« se povezuje letos z delovnim obeleževanjem u-spešnih treh desetletij uresničevanja delavskega samoupravljanja.
V	naši delovni organizaciji vodi to akcijo posebna delovna skupina ki jo je na svoji seji imenovala konferenca osnovnih organizacij sindikata TOSAMA v sestavi Kokalj Zdenka, Merkužič Marjan, Kerč Helena in Peterka Tone.
Zaradi boljšega sodelovanja bo nujno sodelovanje te delovne skupine z uredniškim odborom glasila TOSAMA. Konkretni cilji akcije pa so:
—	uveljavitev celovitosti sistema obveščanja v organizaciji združenega dela
—	zagotavljanje pravočasne in kakovostne obveščenosti delavcev o temeljnih podatkih in dogajanjih, pomembni za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti
—	zagotavljanje dostopnosti odprtosti virov obveščanja
—	zagotavljanje povratnega toka informacij
—	podružabljanje sredstev obveščanja delavcev (družbeni organ informiranja — odbor za obveščanje)
—	skrb za ustrezen status delavcev v službah obveščanja
—	vključevanje področja obveščanja delavcev v vse dokumente razvoja organizacije združenega dela
—	spodbujanje izobraževanja in u-sposabljanja delavcev s področja obveščanja in drugih delavcev o vlogi obveščanja v združenem delu
—	pridobivanje novih sodelavcev — avtorjev in pobudnikov obveščanja v OZD
—	pridobivanje informatorjev iz sindikalnih skupin.
V	glasilu TOSAMA bomo za potek te akcije zagotovili vidno označeno mesto za prispevke novih sodelavcev. Pričakujemo, da bo ob u-streznd angažiranosti nosilcev te akcije krepko poraslo število prispevkov v našem glasilu. Kot sodelavci v akciji lahko sodelujejo vsi delavci kot avtorji vseh novinarskih zvrsti (vest, članek, poročilo, reportaža, komentar, fotografija, foto reportaža, podlistek, humoristični prispevek, itd.).
Sodelujte s svojimi prispevki v vašem glasilu TOSAMA.
!
Arnuš Franc
Priznanje Tosamovcem - priznanje
Sredi maja letošnjega leta so na svojih sejah vsi trije zboni občinske skupščine Domžale sprejeli sklep, da se ob letošnjem praznovanju, 23. maja — prazniku občine Domžale podeli občinska priznanja predlagnim delovnim ljudem in občanom za dosežene uspehe pri družbenoekonomskem in družbenopolitičnem delu, razvoju družbenopolitične skupnosti kot tudi za pomembne delovne in življenske jubileje. Med imeni odlikovancev pa so tudi imena naših sodelavcev, ki so za svoje dosedanje delo prejeli zaslužena priznanja.
PLAKETO Z ZNAKOM so prejeli:
MURN MARUŠA za aktivno o-pravljanje samoupravnih dolžnosti in za družbenopolitično delovanje. Tov. Murnova je v tem mandatnem obdobju med drugim predsednica konference temeljnih delegacij za zbor združenega dela Sob Domžale in član delegacije v zboru združenega dela v skupščini Socialistične republike Slovenije.
LESKOVEC JANEZ za vključevanje v krajevno samoupravo in za
uspešno opravljanje samoupravnih funkcij na nivoju krajevne skupnosti, občinske skupščine in republiške skupščine.
OKTET TOSAMA ob 10. jubileju uspešnega delovanja na kulturnem področju.
Tosami
RED ZA ZASLUGE je prejel:
BAJEC SLAVKO za uspešno in požrtvovalno delo na družbenoekonomskem in družbenopolitičnem področju ter ob delovnem jubileju.
Odlikovancem iskreno čestitamo!
Devalvacija dinarja in njen vpliv na poslovanje DO Tosama
Dne, 7. 6. 1980 je bil spremenjen uradni tečaj jugoslovanskega dinarja od 20,10 din na 27,30 din za en ameriški dolar. Z istim dnem je prenehal veljati Odlok o blagu, za katero se pri uvozu plačuje posebna taksa (10 %). Hkrati so bile tudi vse cene do nadaljnjega zamrznjene. Navedene spremembe so korenito vplivale na pogoje gospodarjenja vsakega gospodarskega subjekta v SFRJ. Smer in jakost tega vpliva pa je seveda odvisna od dejavnosti, s katero se posamezni gospodarski subjekt ukvarja in od kvalitete ter obsega njegovega dosedanjega poslovanja. Namen tega sestavka je predvsem ta, da v njem ocenimo vpliv omenjenih gospodarskih ukrepov na nadaljnje poslovanje Tosame. To bomo storili tako, da bomo najprej proučili posledice spremembe deviznega tečaja na strani pričakovanih deviznih prilivov in odlivov, potem bomo ocenili vpliv ukinitve odloka, ki je določal pri uvozu posebno takso, na koncu pa bomo ocenili kumulativni efekt na celotno poslovanje, kjer bomo zajeli tudi vpliv obravnavanih sprememb na razmere na domačem trgu. Celotna ocena se nanaša na drugo polletje leta 1980.
Vpliv na pričakovani devizni priliv v II. polletju leta 1980
narja je postal izvoz znatno zani-mivezši. Sedaj bo namreč dinarski efekt izvoza, ki se bo pokazal v bilanci uspeha, za dobrih 30 % večji kot je bil pred devalvacijo. Prav tako so postale tudi vse naše devizne terjatve čez noč za 30 % več vredne. V tej oceni smo zaradi poenostavitve predpostavili, da bomo izvažali v prvotno predvidenih okvirih za II. polletje 1980. Če se torej naš odnos do izvoza ne bo spremenil (oziroma, če klub ugodnejšim pogojem ne bomo izvozili več kot smo prvotno načrtovali), potem se bodo zaradi devalvacije devizni prilivi, izraženi v dinarjih, v TOZD Saniteta povečali za 13.450.000 din, v TOZD Filtri pa za 25.800.000 din.
Vpliv na pričakovani devizni odliv v II. polletju leta 1980
Na drugi strani nam je devalvacija prinesla celo vrsto neugodnih posledic, ki zadevajo odlive deviz. Taiko se je ves naš predvideni uvoz za II. polletje podražil za dobrih 30 °/o. Za prav takšen % so se povečali tudi naši dolgovi do dobaviteljev v tujini, ki jih je bilo na dan, ko je bil spremenjen tečaj dinarja, za cca 5.700.000 din v TOZD Saniteta in za cca 18.200.000 din v TOZD Filtri. S tem so se naši dolgovi do tujih dobaviteljev čez noč povečali za cca 2.000.000 din v
Dva nova samoupravna akta
POSLOVNIK O REKLAMACIJSKIH POSTOPKIH
P^slovrvik o reklamacijskih postopkih ureja prevzem in pregled Waga ter vrste reklamacijskih postopkov. Urejenje zadev s področja reklamiranja se nanaša tako na blago, ki prispe v delovno organizacijo kot tudi na blago (izdelke), ki ga TOSAMA prodaja.
Poslovnik natančneje opredeljuje način prevzemanja in odprave blaga kot tudi delavce, ki so pri tem dolžni sodelovati. V osnovi je to zamišljeno tako, da prevzeto blago (količina in kvaliteta) odgovarja služba, ki blago vskladišči, za ugotavljanje kvalitete pa se ta Poslužuje drugih strokovnih služb (kontrolno raziskovalni laboratorij).
Pri internih reklamacijah je naveden način reklamiranja med upo-
pravilnik o arhiviranju
V	začetku letošnjega leta je skupni delavski svet sprejel Pravilnik o arhiviranju. Pravilnik, kot je že iz naslova razvidno, obravnava problematiko s področja izločanja, hrambe in varovanja pismenega gradiva, ki nastaja ob delu.
Potreba po internem predpisu, ki bi urejal to področje, se je kazala že dalj časa, saj se pismeni dokumenti niso klasificirali in izločali, ampak se je zaradi hranjenja vsega po vrsti (včasih tudi na več niestih hkrati) začelo gradivo kopičiti.
Ker zaenkrat v delovni organizaciji ni pravega prostora za arhiviranje je postajala nakopičena in neselekcionirana dokumentacija vse manj uporabljiva zaradi vse težjega iskanja zazeljonega (potrebnega) dokumenta.
S sprejetim predpisom prostor-ske težave v zvezi z arhivom ne bodo odpravljene, se pa vpeljuje sistem kategorizacije dokumentacije, ki omogoča racionalnejšo in (preglednejšo hranitev arhivskega gradiva.
Kategorizirani dokumenti se delijo:
'— na dokumente trajne vrednosti
—	na gradivo z arhivsko vrednostjo za določeno obdobje (od 1 leta do 10. let)
—	na gradivo, ki ga ni potrebno hraniti.
V	klasifikacijskem načrtu in vna-prejnšjem izločitvenem sistemu, ki Je sestavni del pravilnika, je natančneje določeno za posamezne vrste gradiv, kakšna arhivska vred-
rabnikom blaga (oddelek) in internim dobaviteljem (skladišče, drugi oddelek).
V vseh primerih prekomernega odstopanja blaga od veljavnih normativov je potrebno reklamacijo dokumentirati z reklamacijskim zapisnikom.
Kvaliteta materialov v obdelavi ima velik vpliv na uspešnost dela v proizvodnji, zato poslovnik v poglavju o finančnem reševanju reklamacij posega tudi na področje delitve osebnih dohodkov in sicer z vplivom na višino stroškov. Manjša kvaliteta materialov, ki se še da uporabiti ter reklamirani Tosa-mini izdelki imajo na izračun stroškov obojestranski vpliv; torej pozitiven in negativen.
Določila Poslovnika o reklamacijskih postopih se uporabljajo od
1.	junija letos.
nost jim gre.
Ob tem pravilniku je treba povedati še to, da se bo dosedanje arhivsko gradivo postopoma urejalo v smislu njegovih določil tako, da v bodoče iskanje posameznih dokumentov če jim je rok hranjenja po pravilniku že potekel, ne bo več smiselno.
Tosamini samoupravni akti v letu 1980
V seznamu samoupravnih aktov so navedeni veljavni na dan objave Tosame. Razdeljeni so na tiste, ki urejajo skupne zadeve, torej veljajo za delovno organizacijo ter tiste, ki so sprejeti v temeljnih organizacijah oziroma v delovni skupnosti.
Pri nekaterih naslovih je zaradi lažjega evidentiranja dopisana še letnica izdaje predpisa — npr. marec 1980.
Akti, ki obravnavajo organizacijo in sistemizacijo dela, imajo navedene samo datume prvega sprejema, medtem ko spremembe v seznamih delovnih mest, ki so sestavni del teh predpisov, zaradi precejšnjega števila niso datumsko navedene.
SEZNAM SAMOUPRAVNIH AKTOV
Samoupravni akti, ki urejajo skupne zadeve v DO
—	Statut DO Tosame (marec 1980) (12. 12. 1978) sprememba (8. 1. 1980)
—	Samoupravni sporazum o združitvi v DO (12. 12. 1978) spre-
memba (8. 1. 1980)
—	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih v TOZD in DSSS v sestavi DO Tosama — Tovarna sanitetnih izdelkov n. sol. o. (22.
12.	1977)
—	Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD ter sredstev za sprememba (8. 1. 1980) skupno porabo (27. 12. 1977)
—	Pravilnik o varstvu pred požarom in zavarovanju premoženia (22. 8. 1975)
—	Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev (8. 1. 1980)
—	Pravilnik o izobraževanju in štipendiranju (11. 5. 1975)
—	Pravilnik o amortizaciji osnovnih rsedstev in sredstev skupne porabe (10. 2. 1978)
—	Pravilnik o knjigovodstvu (29. 7.
1977)
—	Pravilnik o inventuri (10. 2.1978)
—	Pravilnik o pospeševanju iznaj-diteljstiva v Tosami (3. 11. 1978)
—	Pravilnik o uporabi, nakupu in vzdrževanju osebnih avtomobilov (29. 12. 1961)
—	Pravilnik o arhiviranju (13. 3. 1980)
—	Pravilnik o obveščanju delavcev v DO (9. 3. 1979)
—	Pravilnik o varstvu zraka (9. 3. 1979)
—	Pravilnik o načinu oblikovanja cen za izdelke in storitve (9. 3. 1979)
—	Pravilnik dela odbora delavskega nadzorstva (16. 5. 1975)
—	Pravilnik o financiranju (7. 7.
1978)
—	Poslovnik o izračunavanju OD (2. 9. 1980)
—	Poslovnik o volitvah in delu samoupravnih organov in delegacij
—	Poslovnik o reklamacijskih postopkih (19. 6. 1980)
—	Poslovnik za obratovanje s čistilnimi napravami (10. 2. 1978)
Samoupravni akti v Temeljni organizaciji Saniteta
—	Statut TOZD Saniteta (12. 12. 1978) sprememba (8. 1. 1980)
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD (27. 12. 1977) spremembe 12. 12. 1978, spremembe 8. 1. 1980
—	Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD TOZD marec 1980 (3. 2. 1980) spremembe 8. 1. 1980
—	Akt o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti 28. 10. 1977 — osnovna akt)
—	Pravilnik o delovnih razmerjih v TOZD Saniteta (30. 10. 1978)
—	Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev v TO Saniteta (6. 9. 1979)
Temeljna organizacija Filtri:
—	Statut TOZD (12. 12. 1978) sprememba 8. 1. 1980
—	Samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD (27. 12. 1977) spremembe (12. 12.1978) spremembe 8. 1. 1980
—	Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD TOZD marec 1980 (3. 2. 1978), spremembe 8. t. 1980
—	Akt o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti (28. 10. 1977) — osnovni akt
—	Pravilnik o delovnih razmerjih
6.	10. 1978)
—	Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev v TO Filtri (6. 9. 1979)
—	Pravilnik 6 varstvu pri delu TOZD Filtri (6. 7. 1979)
Delovna skupnost skupnih služb
—	Statut DSSS (12. 12. 1978) spremembe (8. 1. 1980)
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS 27. 12. 1977 spremembe 12. 12. 1978). spremembe (8. 1. 1980)
—	Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD DSSS
— marec 1980 (3. 2. 1978) spre-mernba (8. 1. 1980)
—	Akt o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti (26. 10. 1977) — osnovni akt
—	Pravilnik o delovnih razmerjih v DSSS (30. 10. 1978)
-— Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev v DSSS (19. 3. 1979)
—	Pravilnik o varstvu pri delu v DSSS (21. 6. 1979)
Upokojitev
Ta mesec sem se pogovarjala s tov. JURIJEM VULKANOM, ki mi je pred odhodom v pokoj takole odgovarjal.
Kdaj ste prišli v TOSAMO in kako so vas sprejeli?
»Pred osemnajstimi leti so me v najstarejšem oddelku naše tovarne sprejeli medse sodelavci, s katerimi sem se čudovito razumel prav do konca. Takrat je bilo v tkalnici 65 strojev. Večina delov je bila lesenih in ker sem iz mizarske Stroke, je bilo zame delo zanimivo. Če se potrudiš in delaš z veseljem, se lahko vklopiš v vsako delo v vsako sredino. Seveda pa minejo leta, da se vpelješ v preciznosti tkalstva in mine tudi določen čas, da si pridobiš zaupanje sodelavcev.«
Kako ste se počutili v oddelku, kjer so večinoma zaposlene žene?
»Če jim pomagaš in si jim pri roki tedaj, ko te potrebujejo, te zelo hitro sprejmejo medse. Torej je vse odvisno od človeka samega. V našem oddelku smo moški pomožna delovna sila. Ženske so pridne, rade delajo in rade veliko zaslužijo. Torej, če hočejo imeti več narejenega, ne smeš nekam izginiti, da te iščejo ko se jim stroj pokvari, ampak jim moraš takoj pomagati.
K boljšemu vzdušju in delovnemu elanu pa sem velikokrat pripomogel s svojim smislom za humor. Dobro so vedele kdaj katera praznuje in so samo čakale kakšne verze bodo spet slišale o njej. Vsi smo uživali pri tem.«
In doma, kako vam bodo tekli dnevi?
»Velikokrat bom kolesaril že zato, ker ne bo več vsakodnevnega trima do TOSAME.
Na vrtu imam skozi vse leto dovolj dela z vrtnicami, katere gojim z vsem srcem. Tudi v hribe me bo pot zanesla po markiranih planinskih poteh ter po poteh kurirske transverzale, ki poteka od Murske Sobote do Kopra. Nabiram gobe in rad sem v gozdu, kjer je
mdr in sveži zrak. Mislim, da je take tišine potreben vsak, ki osem ur dnevno preživi med ropotajočimi stroji.
Sem še vedno član Atletskega kluba v Domžalah, saj- se ukvarjam s športom že 50 let. Aktivno sem pričel telovaditi že z osminu leti pri takratnem Sokolu. Kegljanja seveda še ne bom opustil.
Tudi berem rad, ker se človek s tem izobražuje. Nekdaj sem bil eden najbolj rednih bralcev domžalske knjižnice. Tedensko sem prebral tudi 5 do 6 knjig in to največ ponoči, ko sem imel mir.
Zanimajo me tudi vaši »konjički«.
»Najbolj znano je, da zbiram avtograme vodilnih družbeno političnih delavcev. Najraje vidim, da vsakega sam prosim za avtogram in s tem spoznam tudi človeka samega. Sedaj imam že skoraj vse poapise slovenskih politikov.
Zbiram turistične prospekte od vsepovsod. Nimam veliko možnosti, da bi potoval. Prospekt pa je tako kot knjiga. Če ga znaš brati, doživljaš tiste kraje kot bi sam potoval in prav vidim kaj bi si ogledal, katere zanimivosti bi me najbolj privlačile.
Urejam tudi značke predvsem z raznih slovesnosti oziroma prireditev. Imam že kar lepe zbirke.«
Se v oragnizacijah še kaj udejstvujete in kako gledate na aktivnost sodelujočih?
Sodelujem v več odoborih. Najljubša funkcija pa mi je predsednik komisije partizanskih kurirjev domžalske občine. Na sestanke hodim, če je le mogoče. Vendar je bilo včasih težko menjati službo zaradi sestankov. Nekateri pa te funkcije jemljejo premalo resno, zato ni prave udeležbe, ni aktivnosti, sodelovanja. Tako preidemo za razpravami čisto na stran in obidemo bistvo problemov.
Morda bodo mladi lažje delali; ker že rastejo v tem tempu. Mi ■nismo imeli nobene mladosti, pomanjkanje, borba za košček kruha, vojna, udarniške akcije in trdo delo, ki nas je zgrajevalo v poštene in pridne delavce.
Sodelavkam in sodelavcem želim še naprej uspehe in mnogo za; dovolj stva pri delu in da bi bib še naprej tako povezani med seboj.«
Jur, tudi mi vam želimo mnogo prijetnih dni v nabavi, saj vam bo dobra volja in svež zrak gotovo pripomogel, da boste zdravi lahko uresničevali načrte, katere še imate.
(Nadaljevanje s 6. strani)
TOZD Saniteta in za cca 6.500.000 dm v TOZD Filtri. Ostali predvideni odlivi v II. polletju 1980 pa bodo zaradi devalvacije v TOZD Saniteta večji za cca 13.340.000 din, v TOZD Filtri pa za cca 28.180.000 din. Celotni odliv predviden za II. Polletje 1980 se bo torej v TOZD Saniteta povečal za cca 15.340.000 din, v TOZD Filtri pa za cca
34.680.000 din.
Vpliv ukinitve odloka o plače-Vanju posebne takse
Ukinitev odloka o plačevanj u posebne takse pri uvozu blaga bo se-yeda vplivala le na vrednost uvoženega materiala. V kolikor bo realizirani uvoz v II. polletju dosegel predvidene okvire, bomo iz tega naslova v TOZD Saniteta pri-nranili cca 850.000 din, v TOZD Tdtri pa cca 3.200.000 din.
Ocena vpliva doslej obravnavanih •aktorjev na dohodek
. ^ Vse doslej obravnavane faktor-Je je bilo možno neposredno številčno izraziti, možno jih je bilo to-!'CJ izmeriti. Ker drugih faktorjev, Kl jih bomo omenili v nadaljevanja tega sestavka, ne bo mogoče Inko natančno izraziti, bomo na tem mestu izračunali, kakšen je ku-nudaitivni vpliv že obravnavanih faktorjev na dohodek. Po preprostem izračunu na osnovi doslej omenje-nih podatkov ugotovimo naslednje: v TOZD Saniteta se bo predvideni dohodek za II. polletje 1980 zaradi devalvacije znižal za cca 1.040.000 din, v TOZD Filtri pa za cca i ’80.000 din. V celotni Tosami bo t°i.ci predvideni dohodek za cca .720.000 din manjši kot smo predvidevali.
Ocena drugih — nemerljivih po-siedic devalvacije dinarja
Znano je, da nosi devalvacija s seboj še celo vrsto drugih posledic, katerih vpliv na dohodek je v tem trenutku še nemogoče ovred-notiti. Zalo jih bomo na tem me-stu le nekaj omenili in obrazložili njihov možni vpliv na dohodek.
Na prvem mestu je potrebno omeniti izdelavne materiale, ki se smer kupujejo na domačem trgu, vendar bazirajo na uvoženih suro-vmah. Proizvajalcem teh izdelav-tih materialov se je potemtakem '■ devalvacijo podražila osnovna su-‘dvina, sami pa zaenkrat ne smejo Povišati cene svojih izdelkov (zamrznitev cen). Zato stojijo pred na-siednjo dilemo: ali prodajati na domačem trgu z nizkim dohodkom °z. celo z igubo, ali pa izvažati in PD tem realizirati večji dohodek \er .obenem še zadostiti zahtevi po deviznem pokrivanju. V kolikor od-mjslimo dolgoletno poslovno prija-mijatvo z domačimi kupci, potem odločitev res ni težka. Pred tak-mo odločitvijo trenutno stojijo na-?'v dobavitelji preje in zato je po-]?Zaj pri preskrbi s prejo nadvse kočljiv. Prej ko slej moramo pri-
čakovati, da se bo preja za nas podražila, česar zaenkrat še nismo mogli vkalkulirati v dosedanje^ ocene o vplivu devalvacije na naš bodoči dohodek. Na drugi strani pa stoji TOZD Filtri pred podobno odločitvijo kot prej omenjene predilnice: v kolikor se cene cigaretnih filtrov doma ne bodo povečale, bodo prisiljeni delati samo še za izvoz, saj so se jim cene surovin dvignile zaradi devalvacije za dobrih 30 °/o, več kot 8 °/o vseh surovin za proizvodnjo cigaretnih filtrov pa je iz uvoza. Navedena dva primera (predilnice in TOZD Filtri) sta res samo primera, kajti takšnih dobaviteljev, ki stojijo pred podobno dilemo kot predilnice, je še več, prav tako je v DO Tosama še več takšnih končnih proizvodov, ki vsebujejo veliko uvoznih surovin in se jih potemtakem doma zaenkrat (do »otoplitve«) ne bo več splačalo prodajati.
Omeniti velja še to zanimivo novo okoliščino, da so po devalvaciji dinarja nekateri tuji kupci izrazili pričakovanje, da bomo sedaj pripravljeni svoje prodajne cene na tujem trgu znižati. Očitno bi radi na račun naše devalvacije tudi oni realizirali kakšno korist. Čeprav se po eni strani sliši dokaj neverjetno, pa moramo v prihodnje računati tudi na talkšno možnost. V tem primeru bi se seveda izračunani pozitivni vpliv devalvacije na pričakovani izvoz II. polletja 1980 nekoliko zmanjšal.
Posredno smo že omenili, da bo-
mo zaradi spremenjenih gospodarskih okoliščin morali spremeniti naše izvozne in uvozne načrte. Razume se, da bodo to morale biti spremembe v korist izvoza in v smeri zmanjšanja uvoza. Seveda bo omenjena močnejša preusmeritev na tuje trge zahtevala od nas znatno izboljšanje oz. stabilnost kvalitete izdelkov. Z nakazano spremembo naših dosedanjih izvozmih in uvoznih načrtov pa se spremenijo tudi izračuni, ki so bili prikazani v prvem delu tega sestavka.
ZAKLJUČEK
Pri obstoječi strukturi zunanjetrgovinske menjave je devalvacija dinarja prinesla DO Tosama več škode kot koristi. Vendar je to le kratkoročni vidik. Izgled naše dolgoročne perspektive pa je v glavnem odvisen od nas samih: v kolikor bomo dovolj resno vzeli opozorila posledic sedanje devalvacije in drugih stabilizacijskih ukrepov nasploh, potem se bomo pri reševanju vseh nadaljnjih poslovnih, organizacijskih in tehničnih vprašanj odločali z vidika dolgoročne uspešnosti sprejetih rešitev in s tem bo za nas ta devalvacija tisti pozitivni ukrep, ki nas je pravočasno usmeril na pot dolgoročne stabilnosti. V kolikor pa se bomo odločali tako kot nam narekujejo trenutne koristi, potem se bomo še večkrat morali spoprijeti s podobnimi težavami kot se spoprijemamo sedaj.
Marjan Mlakar, dipl. oec.
Ob Dnevu borca
POZDRAV Z IZLETA V POSOČJE
Precej časa je že minilo odkar je OO ZZB Tosama organizirala izlet v Posočje, pa vendar so spomini na prijetni izlet nepozabni.
Na domžalski železniški postaji se je zbrala glasna družba, ki je nestrpno čakala na vlak. No, končno je le prisopihal. Namestili smo se in že smo brzeli proti Ljubljani. Naš prvi večji postanek je bila Bača, trgovina z blagom. Nekateri udeleženci so z zanimanjem brskali med blagom, ostali pa so zelo skopo odmerjen čas izkoristili za ogled kraja. In že smo se odpeljali naprej proti Mostu na Soči.
Zaradi pomanjkanja časa in programa izleta ni bilo mogoče, da bi se poklonili pred spomenikom NOB padlim rojalkom, ki so morali dati življenje, da danes mi lahko v miru uživamo lepote domovine. Po krajšem govoru predstavnika tamkajšnje ZZB in našem programu, smo mu izročili venec, da ga bo v našem imenu položil k spomeniku. Še bi ostali v Mostu na Soči, pa je program izleta spet neusmiljeno priganjal in le hitro smo pojedli
in že smo na vlaku »Tosama ex-pres«, ki zareže v ravnino, kjer je po vojni zraslo novo moderno mesto Nova Gorica, kulturno in gospodarsko središče Goriške. Nova Gorica slovi po blagem sredozemskem podnebju in edinstvenem cvetju in zelenju. Je izhodiščna točka za mnoge izlete v pisano okolico. Najbolj je privlačen izlet na Skal-nico, od koder se ponuja razgled na morje, Furlansko nižino. Julijske alpe, Goriška brda. V okolici Nove Gorice je vredno obiskati grobnico Bourbonov na Kostanjevici, kjer je pokopan poslednji francoski kralj Karel X. Tudi mi smo jo obiskali in spet spoznali delček bogate zgodovine. Nekaj naših izletnikov nam je nato »pobegnilo« čez mejo, kjer so čas izkoristili predvsem za nakup kave. Večina pa se nas je namestila pred najbližjo gostilno. Pa da ne boste mislili, da smo popivali. Nismo utegnili! Kajti naš harmonikar je neutrudno vlekel harmoniko in peli smo, da je bilo kaj. Res, škoda ker vas ni bilo poleg.
(Nadaljevanje z 9. strani)
Ah, pa ta ura. Že spet nas priganja. Zdaj pa domov! Hitimo proti železniški postaji, kjer je parkiran naš »Tosama expres«. Povratek je ob harmoniki, šalah, pesmi naglo mineval in skoraj bi pozabili, da smo že v Domžalah.
Prijeten izlet. Znova smo spoznali košček domovine, katero še ve-
dno tako malo poznamo, ponovno smo se ob pogledu na kulturne spomenike spomnili težke preteklosti naših očetov in dedov. Seveda, pa smo ob koncu dolžni še zahvalo vsem organizatorjem, ki so se potrudili, da je izlet uspel, da je vsakdo našel nekaj zase. Hvala, drugo leto pa spet na svidenje!
Udeleženci
Lepo je biti mlad...
24. maja 1980, dan pred dnevom mladosti, največjim praznikom jugoslovanske mladine, so delavci TOZD Filtrov organizirali sindikalni izlet v Belo krajino.
Oblačno sobotno jutro je privabilo sodelavce v avtobus nekoliko zadržane, redkobesedne in tiho vprašujoče. Toda ne za dolgo. Komaj je bila za nami Ljubljana, se je oglasila pesem: »Lepo je biti mlad, kolo zaigrajmo«. Vrstile so se partizanske, ljubezenske in narodne. Veselo a hkrati otožno so izvonele te melodije, saj smo vsi občutili enako žalost, da prvič praznujemo brez tovariša TITA. Toda pesem je ponovno poudarila našo ljubezen do najljubšega tovariša, učitelja in voditelja.
Slovenija je po velikosti med najmanjšimi v naši domovini, a njena narava tako lepa in bogata. Bela krajina se razprostira med Gorjanci in Kolpo. Bela ji pravimo zato, ker so kmečki ljudje tam še do nedavnega nosili belo obleko sešito iz domačega platna. Bregovi so posajeni z vinogradi, brezovimi in borovimi gozdovi, po ravninah pa se razprostirajo polja in travniki.
Središče Bele krajine je Črnomelj, ki je bilo med drugo svetovno vojno glavno mesto osvobojenega slovenskega ozemlja. Tu je bila ustanovljena tudi prva slovenska začasna vlada.
Pod Gorjanci leži Metlika z veliko trikotažno tovarno »Beti«, obratom tekstilne industrije NOVO-TEKSA iz Novega mesta, vinsko kletjo in muzejem NOB. Na Vinici ob Kolpi pa stoji rojstna hiša pesnika Otona Župančiča.
Že ob vhodu v »Beti« smo opazili, da je to velika delovna organizacija, ki zaposluje preko 1700 občanov in ljudi iz sosednje republike. Z zanimanjem smo si ogledali modeme proizvodne prostore in skušali na tihem ugotoviti kako živijo, kakšne imajo delovne pogoje, kakšni so njihovi osebni dohodki. Na vsa vprašanja smo dobili odgovore in izvedeli, da so tudi njih prizadeli zunanje trgovinski ukrepi. Izredno zanimiv je bil tudi o-gled nove, velike, modeme proizvodne hale »kodranka — volna«.
Nekaj sto metrov oddaljena je znana metliška vinska klet, ki je prva zidana klet v Sloveniji s poznanimi kvalitetnimi vini. Delovni pogoji tridesetih ljudi so zelo težavni, posebno v času sezone. Izpostavljeni so tudi nizki naravni temperaturi v kleti, 11° C. Po razlagi predelavnega procesa od grozdja do vinske kapljice, smo si zaželeli še »na zdravje« ob dobri met-liski črnini.
V dolini je obrat oziroma TOZD Novoteksa. V teh proizvodnih prostorih se na modernih in klasičnih strojih mika, pere, razteza in navija na cevke za tkalske stroje volna in sintetika.
Slovenski skladatelj Marjan Kozina je posvetil belokrajnski deželi eno izmed svojih najlepših skladb »Bela krajina« in to zasluženo, saj
Zahvala
Kljub temu, da moji vtisi s poslovilnega srečanja z vami, drage sodelavke in sodelavci iz oddelka trakotkalnice, še niso povsem urejeni, ostaja nekaj, o čemer smo si bili vsi enotni: luštno je bilo.
Pozornost in pa izredna razpoloženje je tisto, kar se je vtisnilo globoko v meni.
Pozornost, s katero sem bil obkrožen med vami, poslovilni pozdravi, katerih ne bom pozabil in pa seveda dragocena darila, mi bodo spomin na vse vas.
Ura pa že neumorno teče dalje, kolesje že hitro poganja kazalec ter šteje dneve in kaj hitro bo mesec naokoli, ko sem vas zapustil, odšel v pokoj.
Lepo mi je bilo med vami in za vse to moja najiskrenejša zahvala.
Še eno zahvalo sem dolžan, mojim kegljačem v TOSAMI.
Prijetno presenečen se bil ob zadnjem treningu, ko ste se polnoštevilno udeležili zadnjega skupnega »tovariškega kegljanja«.
Res, ginjen sem bil ob toliki vaši pozornosti in težko mi je zapustiti tako homogeno ekipo, s ka-
ti ljudje izkazujejo veliko gostoljubje.
Pot nas je vodila do znanega toplega, zdravilnega vrelca. Dolenjskih toplic. Dolina Krke je lepa, nas pa je poleg sonca spremljala še vesela sproščenost prav do Muljave. Ustavili smo se pri poslopju z vzidano spominsko ploščo, kjer piše: »V tej hiši je bil porojen v 4. dan marcija 1844 JOSIP JURČIČ, pesnik in pisatelj slovenski. Postavil hvaležni narod 15. avgusta 1882.«
Hiša je grajena iz kamna. Večina predmetov, ki so v njej, so stara last Paštbarjeve hiše, kakor se je reklo po domače pri Jurčičevih. Na vrtu ob gozdišču so postavili leseno bajto, katera naj bi predstavljala kočo vaškega bajtarja, Krjavlja. Za Jurčiča je značino, da so bila prizorišča njegovih zgodb stvarna in vedno je imel pred očnu žive modele. To so grad Kravjak v Desetem bratu, krčmar Brelak kot mogočni Obrščak, podoba Krjavlja in drugi.
Na poti proti Grosuplju nas je zajela noč in dežne kaplje, ker pa nam ni pokvarilo razpoloženja vse do TOSAME.
Veseli smo se razšli enakega mnenja, da je lepo biti mlad in zdrav, potovati po svobodni domovini, po naši zemlji. Še bolj smo okrepili Titove besede: »Moč je v enotnosti«, za katere lahko trdimo, da je bila v delavcih TOZD Filtri.
tero sem preživel veliko srečnih trenutkov. Od skromnih začetkov pred približno 17 leti, so ta dekleta in fantje, ne bom jih imenoval, ker vse poznate, pristali na vrhu kegljaškega športa v Domžalah. Saj večina vsi tvorijo jedro »Kegljaškega kluba« Domžale. Ponosen na to, da sem k temu prispeval delček, mi je odhod iz vrst kegljačev TOSAME zares težak.
Za darila, za urice preživete med vami, za vse užitke in tovarištvo, hvala vam.
še naprej vam želim mimo roko in ob tem »vseh devet«.
Jurij Vulkan
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta
LEOPOLDA FERLEŽA
se celotnemu oddelku Filtrov iskreno zahvalim za denarno pomoč in izrečena sožalja.
Prav lepa hvala tudi sindikatu Marija Verbič
spomin
Konec meseca maja smo se na domžalskih Žalah poslovili od naše vplgoletne sodelavke Pepi PODMILJŠAK, rojene Volkar.
Pred 34 leti je kot 15-letno dekle Prišla v našo tovarno, v tkalnico j*1 rokih tkanin. Bila je marljiva de-iavka in dobra tovarišica.
, . ^bajala je iz številne družine,
S1 je sama, brez očeta, utirala lezko življenjsko pot.
Morda je prav to naredilo Pepi tako vztrajno in marljivo, da si je ^ 'ostnim delom in delom svojega “joza ustvarila topel dom, ki sta J1, ga nenehoma dopolnjevala, da M njuni hčerki uživali lepšo mladost kot jo je njuna mati.
Vendar, življenjska usoda je ho-.fda drugače, bolezen, za katero ve->Kok rat nimamo obrambe, je tudi lo'krat izbojevala svojo moč.
Ostali so le spomini, ostal je djen lik, ki nam priča, da je žički in delala vestna delavka, skr-Dda mati in žena.
Draga Pepi, delovni kolektiv se zahvaljuje za ves trud in delo, i si ga vložila v razvoj naše de-°vne organizacije!«
Slava njenemu spominu!
Slavko RUSLONIK, rojen leta , Jz5, p0 poklicu elektrikar, je bil eta ]97o invalidsko upokojen, ko Jc leto poprej preživel težko pro-Metno nesrečo.
,. V Tosami se je zaposlil spomla-leta 1949, ko mu je bilo komaj ip let. mlad, zdrav fant, poln po-cta in volje do dela, do obnove *ase domovine.
Ko pregledujemo kroniko njegovega življenja v Tosami, se ustavimo v delavskem svetu, komisijah, odborih, sekretariatu, kjer je Slavko deloval kot mlad komunist in samoupravlj alec.
Težko smo se sprijaznili z njegovo nesrečo pred 11 leti, ki ga je skoraj priklenila na posteljo. Le s tako veliko voljo, odgovorno nego in ljubeznijo žene Ančke je toliko okreval, da smo še vedno upali na boljše zdravje.
A bolezen je bila tudi tokrat močnejša od volje in želje po življenju, Slavko ji je klonil.
Spominjali se ga bomo takega kot je bil oni dan pred nesrečo, delaven, tovariški, vesel in šaljiv!
Hvala ti za vse, Slavko, kar si doprinesel ob graditvi našega samoupravljanja.
Slava njegovemu spominu!
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo od 12. 7. 11. 8. 1980
TOZD SANITETA Otroška konfekcija
22.	7. Burja Milena, 27. 7. Kočar Sonja, 18. 7. Pavlič Dragi, 17. 7. Maček Cilka, 7. 8. Žavbi Marinka, 23 .7. Vidergar Marjan, 1. 8. Moneta Vilma.
Sanitetna konfekcija
4. 8. Črnič Marija, 21. 7. Pesta-tor Marinka, 6. 8. Kržan Milena,
2.	8. Kosar Joži, 16. 7. Kovič Marjeta, 2. 8. Knez Ani, 3. 8. Mandelj Mimi, 5. 8. Pestotnii Milka, 19. 7. Sušnik Ivanka, 14. 7. Trdina Marija.
Mikalnica
2. 8. Klopčič Avgust, 11. 8. Per-nuš Janez, 21. 7. Zajc Branko, 14. 7. Gerlica Ana, 23. 7. Dimič Ani, 24.
7.	Frankovič Zdenka, 19. 7. Glušič Ani, 8. 8. Glavinac Anka, 8. 8. Klarič Iva, 26. 7. Kromar Nevenka, 5.
8.	Mladenovič Rozi, 24. 7. Miš Kristina, 23. 7. Nemec Julijana, 26. 7. Penežič Marija, 16. 7. Šivavec Ivanka, 30. 7. Vidovič Marija, 18. 7. Prašnikar Ani.
Tkalnica ovojev
13.	7. Pirnat Vinko, 5. 8. Hribar
Angela, 12. 7. Tomažič Vida, 5. 8. Ulčar Ani, 15. 7. Cerar Zalka, 31. 7. Barlič Ani, 16. 7. Zalokar Ančka.
Avtomatska tkalnica
31. 7. Črv Ivanka, 7. 8. Rožič Antonija, 7. 8. Rožič Milena, 2. 8. Kavka Marija.
Pripravljalnica
23.	7. Peterka Ani, 24. 7. Kos Ani.
Vlaknovinski oddelek
29. 7. Povirk Vinko.
TOZD FILTRI
15. 7. Hribar Ani, 25. 7. Kvas Ani, 29. 7. Polak Pavla, 30. 7. Prašnikar Marjana, 21. 7. Božič Ani,
3.	8. Marinšek Marija.
DSSS
Pomožni obrati
18. 7. Gaberšek Viktor, 12. 7. Juteršek Dano, 15. 7. Kovač Marjan, 18. 7. Morela Stanko, 11. 8. Skubi Nande, 13. 7. Korant Jakob.
Skupne službe
24.	7. Bmot Irena, 27. 7. Merlin Danica, 24. 7. Okorn Peter, 8. 8. Štrukelj Marjan, 24. 7. Vodlan Ana,
14.	7. Repac Marjana.
KOMERCIALA
11. 8. Gaberšek Rok, 16. 7. Kos Ivan, 17. 7. Kuzmanovski Vaško, 13. 7. Kocjančič Tomaž, 7. 8. Kokalj Zdenka, 2. 8. Lavrič Ivan, 8. 8. Mohar Helena, 17. 7. Pejčič Dra-giša, 29. 7. Peterka Marjan, 31. 7. Prelovšek Marija, 1. 8. Štifter Anu-ška.
Prišel v delovno organizacijo
Novak Andrej — skladišče gotovih izdelkov iz JLA.
Odšli iz delovne organizacije
Slapar Maksa — inv. upokojena Lunar Sonja — sporazumno Stankovič Stanka — sporazumno Djumber Nada — sporazumno Tosič Marija — sporazumno Obradovič Jela — upokojena Vulkan Jurij — upokojen.
Poročili so se
Paštebar Marjana — RAVNIK Sever Janez in Malin Tanja Urankar Sonja — URANKAR Mejak Tilka — PODBEVSEK
Rodili so se:
Lubinič Marjani — sin Klarič Ivi — hči Šuštar Pavli — hči
Ko se je tov. Vulkan poslavljal od svojih sodelavk in sodelavcev pred odhodom v pokoj, jim je v zahvalo napisal še nekaj verzov, katere boste tudi drugi člani kolektiva gotovo radi prebrali.
OSEMNAJSTLETNA
BILANCA
Res lepa je dežela Kranjska, še lepša je okolica domžalska, stoji v bližini vasica Vir,
»TOSAMA« tam ima kvartir.
Je TOZD največji Saniteta, pa oddelek ovojev — kvaliteta.
Po stažu oddelek najstarejši, v TOSAMI menda najpridnejši je po mnenju drugih, pa po znanju, naj pokaže to se — pri denarju.
Tu Cerar IVAN naš je vodja, na skrbi mu je proizvodnja, je ribič športni, pa avioni, poznani sadjarski mu zakoni.
V	nadstropju prvem vsa vizita, domuje tamkaj nam elita.
Kaj more Ivan brez IVANKE za administracijo — sestanke, jo imamo radi mi in ve, saj deklica je za vse, na skrbi ji je sindikat, je duhovni vodja — komandant.
V	oddelku kolesje poganja stroje, ko niti pletejo ovoje, potrebna je tamkaj ženska moč, pa fantje so jim v pomoč.
V	roki svinčnik, piše vneto, računa, šteje prav zavzeto, evidenco vodi, pa nabavlja, nad slabo prejo rad zabavlja.
To je naš VINKO modrijan, v skladišče šiba ves zagnan,
Tonetu uradno rapontira, doma je tudi on iz Vira.
Izmenovodja TONE, lovec mu menda doma je poln lonec za divjadi, zajčke, pa fazane, še po jagersko rad kakšno ujame.
Življenje v naravi je pač pestro ko zida hišo JANEZ zvesto, v ansamblu glavna je trobenta, v pomoč doma pa še Marjeta. Rezlja podobice v les še »kontrafe« je hobi vmes.
Obeta ANDREJU se polenta, ko ovoje snema res zavzeto, mu nagaja moped, o prekleto.
In s PETROM rineta v brigado, pozabiti morata navado ne postopa, tam se dela, naj sonce, dež, pa še marela, motika, žulji, kramp, lopata, za dodatek morda še solata.
Ne bo tamkaj postopanja niti dolgega ležanja,
HO — RUK brigadirski je pozdrav, na roki žulj bo kar ta prav.
Še en tovariš je tukaj, NINO, se popeljal bo na mino, zakonski mož bo on postal, si svoje gnezdece postlal, za šalo, malo pa zares, napisal resno sem vmes.
Kaj naj za naše punce opišem, lastnosti dobre jim vrišem.
To je garda naj s tarejša a leta niso najvažnejša.
Pridne roke, urne prste, saj vendar tkejo lepe vrste.
Pa skoraj menjala se raja, za nami mladež pač prihaja. Nekatere že babice postale, imajo svoje malčke rade, ponosne na svoje so vnučke, so med njimi tudi, ki imajo
Jurčke.
Ta dekleta naše iz navade urejene frizure imajo rade.
Vse kar na tleh je last ANGELE, naj imela nove bi omele.
Še to povedal bi ji rad, nad fikusi naj vzame patronat.
VERONA vnučke, novo hišo, svojo imela naj bi nišo.
Je vesela, včasih tudi jezna, za pomoč nam prav hvaležna.
In HELENA vrt svoj občuduje, rada rožice neguje, da popolna ji je idila, pridela še flašo — kačje sline.
MIMI vikend na Dobenu, udarec skale po kolenu, soprog planincev je vladar, ves popisan ji je koledar.
Že 50 let je praznovala, ne vemo zakaj se tega bala,
TILKA, mi radi smo veseli, pa s tabo vred bi vsi zapeli.
Rada včasih mal poleži pa na izmeno zamudi.
IVANKA vesele je narave, saj prijetne je postave, dom, družino rada ima, pri Kovačevih v Krtini je doma.
Čez vrata stopiš, tu je DANI, štiri hčerke jo kličejo mami. Poganja šest ji Miiller strojev, na kilometre naredila je ovojev.
Želimo ŠTEFKI zdravja sreče, in borovnic ji polne vreče, da v gozdu ji zori, z njimi veselja ji vse dni.
Popotnik svetovni, Vrtar JOŽI potuje rada v svoji koži.
Ameriko ona vidi rada, se na avionu pelje rada.
Kdo ne obrajta dobre hrane če pridejo skomine, mane,
»ti preklet Jur« včasih reče, ko po stegnu jo zapeče.
Družina krepka, a ne, TONČKA Pnvošči rada si bonbončka.
Ji čolni stroje sem ter tja, orzina res je kar se da.
Se en kandidat je, Ulčar ANI, odšla prav kmalu bo za nami, ^a vso pravico, pa patent,
J1 koncem leta bo odlet.
2e 30 let ji čolni strojev, naredila veliko je ovojev. Delovno dobo vso v TOSAMI Preživela je naša, Ganiič ANI.
Je specialist za na vreteno, za blago tkano in pleteno. •Majdič PAVLA vse to zna,
2a tkalske stroje patent ima.
Se. ena PAVLA pa brez heca, Pn Faniki, Štefki stjuardesa.
nož v roko zavihti v pomoč obema pohiti.
Vesele IVANKA je narave,
Je pač doma iz doline prave. Moravška je njena domovina, 0tirajta še kozarček vina.
Zapodi se MINČI prav zavzeto, |trgan valj je, o presneto.
^teJe, reže, valj privija, kupaj s FRANCKO kompanija.
V kotu voda je zavrela Plesa FRANCKA vsa vesela, zadovoljni naj ji pacienti,
-a kofe vsi abonenti.
Za pleteno mrežo strokovnjak, na odru, štengcah mora stat, »mazerica« se krega MARI, zasmeje se rada vsaki šali.
Na »rahnetovemu« stroju zdaj
kraljuje,
gume niti. povezuje,
]° y 51. leto lidh,
K’ Je seveda naša VIDA.
^aJ še uganko vam zastavim,
Pa pred dejstvo: vas postavim,
Kdo ovoje zvija, valjčka,
Uganili ste, saj to je VALČKA.
Pocli kolo, tam je štacuna, škriplje, bremza, bi cikel, guma, uabasan cekar, polna bera, Poglej, poglej, saj to je VERA.
tiče stroja in mašine na »francozu« čas ji hitro mine,
I na modelu ji kalibra mknja ji vedno je nabita,
Pa še en sloves Vera ima,
( a najbolj simpatična je — babica.
Zvija NEŽKA krep ovoje,
|* rada pesmico zapoje.
»o polno ona ima dopusta, zc bliža se ji čas odpusta.
Yemo za MILKO in bolezen, h dom, družina je ljubezen.
! r' SILVI resne so skrbi, ?ako stanovanje naj dobi. norda pa bo v centru mesta, Poleg tega še fantu zvesta.
Kaj sedaj naj vam opišem da bilance konec, še podpišem. Bil 18 let sem v TOSAMI, polovico dobe tu med vami.
Verjemite, da težko je slovo, med vami je bilo mi lepo, sem koga žalil, naj oprosti, saj poznate me menda vsi. Tudi sam imam napake, pa naj bodo take, take.
Da rad v šali kakšno rekel, pa ne, da koga bi opekel.
Z vseh strani pritiska burja, veste da stihi so od JURJA.
Čas pa teče vsak stari, trenutek pride in zbeži.
Kandidat za pokoj sem postal naj povem še za pozdrav.
Ko smo se danes tukaj zbrali, da odhod moj praznovali, se še ob tem poveselimo, zato kozarec — na zdravje spijmo.
Jurij Vulkan
Naša izvrstna gasilska desetina
Fotograf se je znašel nekako na sredini »Tosame«
Novi sanitarni prostori v mehanični delavnici
Dopisujte v naše glasilo!
Nagradna križanka
Jplll						PREPOVEC VOŽNJE V DNEVU	STAR SLOVAN	MOŽ UMRLE ŽENE	JAMEK mŽAVA	GLAVNI ŠTEVNIK	NEGATIV. e-lektro PA				
					SLOV. PESNIK TONE				✓ c						
					SLOV. OPERNA VOVKA OTTA										
	e I												ČRTA	LUKA V IZRAELU	mu.
		OtlEJEH PROSTOR	MHEU	/MESTO V AVSTRIJI	VEL, POHIŠTVA					OBLAČILO SODNIKOV					
					LETOPIS					PASMA					
mONOSl				M			dešenSk								
							ZOB PRI GRABLJAH								
SK0MA&						NIKALNICA			MESTO V TURČIJI		D				SEST. 1/. V.
LETOVIŠKI KRAJ		Z				ALBERT CAMUS			ZIMSKO v n k voz. &EDSrvc J&Č					DANIL KONSTAI TIN	ANTON ' AŠKERC
						SIBTR. ■reka									
VEZNIK			GOZDNI MRČES					AVT. OZ- smm			ŽITARICA				
			AFRIŠKA VEPU8					MAJHEN PLUG			DS- ZAIMEK				
fizik. ENOTA ZA VELO				muc. SHAVATŠ	1	S				3AP0N. MESTO					
				MIKA, VRSTA						APA nege/					
CfiST HA SVATBI					HETRU	ravnih a						NOBELU	arabski ŽREBEC	/MEŽA reko PAV	PLosva MERA
SMUČIŠČE V JUPJ. | ALPAH			N			ZANOS, POLET					STREHA NAD OGNJIŠČE	1			
m | POTI						cmvEm ZBOR				REŠITEV VUŽITE NASIHAE	ŽLEBIČ PRI J>oqAH				
ZAMUDNIKI V JUNIJU
Dečman Viktor — 11., 12., 18., 19. in 26. 6. 1980.
Žrebanje križanke iz 6. Številke Tosame:
Izmed 19 prispelih križank vTo-samin nabiralnik, je žreb dodelil:
1.	nagrado KRŽAN Mileni, TOZD Saniteta
2.	nagrada KAMIN Pavli — DSSS
3.	nagrada ULČAR Ani — TOZD Saniteta.
Čestitamo!
Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor:
Franc Arnuš, Miha Andrej ka, Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretina, Marjana Lubi-nič, dipl. iur., Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Jože Podpeskar, dipl. ing., Marija PresSkar — korektor, Tone Stare — fotograf, Vladka Berlec — glavni urednik.
Naklada: 1.300 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško