- / ■-mpp??^ Izhaja dvakrat na teden. h e best medi u_m to reach the best customers p Velja za celo leto *3.o6 t« Published semy weekly. Subscription 53.00 •yearly. ♦omumiiiKSfiHnramaitiuuuiiic^ i:T,ASELO SLOVEN iKEGA KATOLIŠKEGA DEJjAVSTVA V AMERIIII. ENTERED AS SLCCNL C..ASS MAfTfiR OCTC Bfc. i 11. totq., AT POST tl- TIQE AT CHICAGO, ILL., UND - T H K ACT OF MARCH 3rd 1879. ŠTEV. (No.) 46. CK-C-GG, ^L.t TOREK, 14. JUNIJA, 1921. Published and distributed under permit (No. 3ao)autborUed by the Act of October * 1917, on file at the Post Office of Chicago. HL - By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster OencraL NAJNOVEJŠE VESTI. ZVEZA KATOLIŠKIH MOŽ- Vsakdo ve in čuti, kdor le malo zna misliti resno, da je danes resen čas, ko so dolžni vsi" katoliški možje se organizirati in sicer ne samo v kake podporne jednote, kjer se skrbi samo za materijalno stran človeškega življenja, temveč pred vsem v organizacije, ki skrbe veliko bolj za duhovno stran narodnega življenja, za višje ideale in principe, načela, ki so veliko močneja podlaga splošne sreče kot vse zlato in srebro, kot vse iznajdbe, pa tudi močneja obramba reda in miru na svetu, kakor! ga odličnega stališča, katerega bi kdo, kedor more. Vse slovenske trgovce prosimo, da naj nam pošljejo svoje oglase. Vse naše zastopnike prosimo naj hite z nabiranjem oglasov. delavci in stjivbinski gospodarji glede plač. Stavbeniki so zahtevali na vsaki način, da se rokodelcem plača zniža na dolar na #uro. Delavci tega niso hoteli, dasi bi večina delavstva rada delala tudi za dolar na uro, raje kakor pa postopala brez dela in stradala cele mesece. Vendar voditelji so se dali podkupiti in so zadrževali celo*delo. — Sedaj so se pa zjedinili in izvolili sodnika Landisa za svojega sodnika, ki naj razsodi med obema strankama. Kakor bode on določil, tako pa naj bode. * >Znt<» gredo delavci jutri, v sredo sovraštvo do Bulgarije in kričala je na delo za staro plačo. Me tem ča-1 nad velikimi krivicami, katere je som pa naj sodnik Landis preišče ce-; Bulgarija naredila Srbiji. To le ra-lo zadevo in odloči plačo, ki bode j di tega. da je dobila čas, da je do- vsi milijoni vojakov, vsi kationi in! morala in'bi lahko vsled svojega šte- i,pravična za obe strani. Pe"la; centralizacijo, in podjarmije- vse bojne ladije. ' ! vila, je to samo radi teg; . ker fe Tako upamo, da se bode cela za- nje Slovencev in Hrvatov. Sedaj pa Kakor smo v "Edinosti" že vfcč-j ni poskrbelo, da bi moglo njena ne-|deva "godno rešila v najkrajšem, misli zviti Pašič, da more iti korak krat sporočali, se je ustanovila pod j vstavi j iva sila za reformo in obnov-vodstvom škofa Šchrembsa velika Ijenje in napredek kakor tudi za bla- njih letih, ko katoliško naseljeniŠ-tvo ni pomagalo množiti števila katoličanov kakor prejšna leta, najdemo da ni vsega tega krivo naše du-hovnistvo, temveč da lajiki, in ^red vsem katoliško moštvo nosi enaki del odgovornosti. Med vzroki teg^ primeroma tako malega napredka katoliške cerkve v Ameriki naznotraj vkljub njeni naravni rodovitnosti, katera ji je bila lastna drugod in v drugih časih, naj. opozarjamo na dejstvo, da nam je manjkalo do sedaj skupnega zanimanja za skupne katoliške koristi in zadeve katoliške cerkve. Ako katoliška cerkev ne vživa danes v Združenih državah onega vpliva in one- BULGARIJA IN SRBIJA. Pogajanja se vrše, po katerih bi se zbližali državi Bulgarija in Srbija. Do sedaj je bila glavna zavira tega zbližanja sovraštvo Srbije do Bulgarije. Vendar v tej celi akciji se vidi jasno pot, katero hodi Srbije. Dokler se je bala Slovencev in Hrvatov, tako dolgo je pridigovala LETO (VOL.) VII. vprašala za svet potom neke špiri- tistinje. PROTI PROHIBICIJI. V New Yorku se pripravljajo na. veliko parado kot demonstracija proti prohibiciji v Z. D. — Baje bodo nesli v procesiji velik sod "viške" pred parado in vsi pijanci cele. Amerike bodo šli v New York, da: bodo šli za parado. — Jako zanimiva parada! svetovna organizacija Catholic Laymen's Council vseh katoliških laji-kov, katero bodo pred vsem naši a- času in bode mogoče ,gačeti s zida-: dalje in začeti pogajanje z Bulga-njem slovenske šole v Chicago. rijo. gostanje zaiti globoko v mase na-i Vendar kedor jasno pazi na vse roda in v vse sloje tako, kakor bi se VSPEHI PROHIBICIJE. j to početje, vidi v vsem tem delu o-bila morala". — i Predsednik "Zveze lastnikov tarifi troško igračo s hišico iz kamenče- Te besede dajo gotovo vsakemu za rozine" je rekel v Washingtonu kov, katera bode stala do gotove vi- meriški škofje z vso energijo razple VM li po celi Ameriki. Sedaj se posa-, katoliškemu lajiku veliko misliti. pretekli teden, da je njegova organi- šine' v gotovi višini se bode pa vse BODIMO ZDRAVNIKI IN NE BARTENDERJI. Pri zborovanju Zveze zdravnikov v Bostonu je prišlo na razgovor tudi določilo prohibicijske postave, po kateri smejo zdravniki kot zdravilo predpisovati "visko'V žganje. Sklenila se je resolucija, ki poziva vse zdravnike ^Združenih držav, da naj se te pravice poslužujejo s posebno pazljivostjo. "Bodimo zdravniki, in ne bartenderji (kelnerji)", pravijo v resoluciji. NA VISLICE. Wanderer, ki je najel nekega ne- moštvo in ga razvrstile pod to I sebno ponovili, izdali smo po brošurico, v kateri smo jih skupno zastavo katoliške edinosti in skušali v posebno poljudnem tonu mezne škofije pripravljajo, da bodo1 Mi smo jih v tej ali drugi obliki racija prodala minulo leto 16.CJ00, porušilo. Ako Pašič in slovenski H J znanega potepuha, da bi napadel drujra za drugo organizirale svoje j že velikrat ponovili. Izdali smo po- ton rozin za "domač pridelek doma- beralci še ne vedo tega, mu. jim mi zvečer njega in ženo, k0 se bosta če kleti", namreč munšajn. — To j zakličemo na ves glas preko oceana: Pozno ponoči vračala domov, to pa tekoče leto, pravi, bode žetev rozin j4'Norec je vsakdo, ki misli, da bo na- z namenom, da bode v tem samo izvanredno velika. Xekako 190.000 siIJe in da bodo bajoneti držali danes lahko ustrelil svojo mlado ženo, pa ton jih je baje že naročenih. — Tb kako državo skupaj. Danes bo je Pri tem ustrelil oba, mora v Chi-bode še pijače! Živio prohibicija! držalo skupaj samo to, kar je sezi- caffo nmreti na vislicah prihodnji pe- --i dano na močne ideje, na edinost, na ZA DOBRE CESTE. načela skrajne pravičnosti in enako- solidarnosti. Tako bodo imeli tak dan slovesne ustanovitve nadškofijske podružnice Catholic Laymen's Councila v Milwaukee. Mil. g. nadškof Mess-jner je pred svojim odhodom v Rim ijzdal posebna škofijsko pismo na vse vernike svoje nadškofije in na štirih različnih krajih bodo veiiki ljudski shodi, kjer bodo razni govorniki v navdušenih besedah navduševali katoličane, da se organizirajo v eno skupno vojsko na boj za svoje pravice in za napredek katoliške rgisli med katoličani v A-meriki. V svojem pismu pravi nadškof med drugim: "Ne bode dolgo, ko bodo naši katoliški možje primorani, da bodo zagrabili za orožje in šli v boj za svojo katoliško cerkev. Znamenja bližajočega' sovražnega nastopa proti katoliški cerkvi v Ameriki se vedno bolj in bolj ponavljajo kakor v časopisju, kakor na raznih govorniških odrih, v raznih verskih sektah in celo po zakonodajnih vladah po raznih državah. Dvojna je naloga, katero ima katoliško moštvo danes: prvič da podpira božje delovanje svoje katoliške cerkve, z njo sodeluje in drugo, da brani njene od Boga ji zagotovljene pravice, kajti moralne in socijal-ne današnje razmere so take, da skušajo z vso silo zavirati njeno delovanje med narodi in njen napre-rek pri razširjanju božjega kraljestva na zemlji in jo oropati vseh njenih pravic. Noben pazen opazovalec našega amerikanskega naroda ne bode oporekal, ako trdim, da so v resnici danes take razmere tukaj in da odločno merijo na to. "Verska brezbriž nost se širi, moralna pokvarjenost napreduje, lakota in želja po svetnih dobrinah in zabavah raste — vsi ti pojavi v našem modernem življenju so mogočna zavira, ki močno zavirajo razširjanje naše sv. vere. Kaj je nekoliko tisočev spreobrnjencev (konvertitov) vsako leto, a-ko pa na drugi strani izgubljamo tisoče in tisoče duš, ki so bile že naše, ali pa, ki bi imele biti naše. Ako vprašujemo po uzrokih, zakaj katoliška vera ni bolj napredovala v (Združenih državah, posebno v zad- predložiti ameriškim Slovencem, pa se nam je v katoliškem listu od katoliškega duhovnika odgovorilo, da smo fanatiki in črnogledi. Tu govori častitljiv apostolski mož, ki je veliko videt in veliko skusil. Zato opozarjamo posebno mil-wauske in sheboyganske katolike, da se sedaj tudi oni zavedo in se krepko pridružijo drugim katoliškimi možem te nadškofije s svojimi ena-j kimi organizacijami. Ti shodi se bodo vršili v Milwaukee 20, junija, v Fond du Lac 21. junija. Watertown 22. junija, Madison 23. junija in Janesville 24. junija. V Sprinfield, 111., je senat odobril stl * predlogo, po kateri bode država Illinois potrošila 60 milijonov za dobre ceste tekom prihodnjega leta. ZA PRIHODNJI KOLEDAR AVE MARIA 1922. Vsa društva in vse slovenske gg. duhovnike, kakor tudi vse posamez- ANEKSIJA REKE. Kakor se poroča iz Rima, sta se Italija in Jugoslavija zjedinile na tem. da naj Italija za stalno zasede Reko in celo Primorje, katero ima sedaj in sicer da se bode to zgodilo s 1. julijem. --o- KONVENCIJE KATOLIŠKIH BORŠTNARIC. Državna konvencija Reda Katoliških Borštnaric države Illinois se je začela danes v Springfieldu. Naše borštnarice sv. Štefana so poslale kot delegatinjo na konvencijo Miss Mary Kremesec, ki je odšla včeraj večer v Springfield. Ta jednota ima kakor znano pri sv. Štefanu močno društvo Sv. Neže, ki jako lepo napreduje. STAVBINSKE RAZMERE V CHICAGO. Xikakor se niso mogli zjediniti nike, ki žele imeti v prihodnjem ko- ledarju kake slike ali kaka poročila, TRI TISOC 2A UMOR **OZA. naj nam nemudoma pošljeo vse, ker •-Neka Mrs. Kaber v Clevelandu je že skrajni čas. jZa priobčenje slik društev ali posameznikov računamo toliko, kolikor nas stane in potem bomo pa vrnili dotični "Cut" ali "kliše", to je bakreno plošče vsakemu, da bode to potem njegova lastnina. ' Letos imamo že nad 600 naročil za stari kraj, da' bomo poslali koledar tja.. Jako zanimivo bode, ako bodo rojaki v starem kraju brali o našem napredku ali nazadovanju, o raznih slovesnostih in društvih. Zato prosimo, na ljubo dobri stvari in dobremu imenu nas všeh ameriških Slovencev, naredimo Koledar zanimiv in zato naj sodeljuje vsa- ALI SE NE VEŠ — kako je koristno biti naročen na liste "Glasnik", "Ave Maria" in "Edinost"? Dobro! Potem t ipovem samo to le: (1) to so najbolj zanimivi slovenski listi. Urejevani so znastveno in s skrbjo. Kar je pa še največ vredno: z razumom in srcem. (2) Prinašajo toliko zanimive tvarine, da jih ne bode tako lahko pustil, kdor jih bode enkrat naročil. (3) Smatrajo se naročniki nanje za dobrotnike frančiškanskega reda )n se za nje beVe poleg drugih številnih svetih maš tudi redno vsako nedeljo *na sveta maša v cerkvi Sv. Štefana v Chicago, 111. * * * Ali ne misliš, da je torajv vredno biti naročnik teh listov? Si tudi ti njih naročnik? — Si že kakega svojega prijatelja pridobil za nje? Kako ti bode enkrat hvaležen, ako si ga! Veliko dobro delo si storil na njem! Vrjemi mi! Naročajo se: SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 West 22nd Street, chicago, ill. Ko prebereš ta listek, daj ga sosedu! Hvala lepa že naprej za to uslugo! / O., je živela v nesrečnem zakonu s svojim možem. Da bi se ga izne-bila je s svojo hčerjo sklenila, da ga "spravi s poti". In res po neki ženski iz S~andusky, O., sta najeli dva človeka, katera sta ponoči napadla moža v spanju in ga zakala. Baje sta obljubili tri tisoč za to "uslugo". 1— Sedaj sti obe v ječi in čakati porotne obravnavi. — Mrs. Kaber je rekla, da sta najeli ta dva moža, da bi kot duhova zastrašila moža -in ga pripravila do tega, da bi lepše ravnal z družino. — Tudi v tem slučaju igra veliko in važno u-logo špiritizem. Žena namreč trdi, da ji je to svetoval duh, katerega je tek. Prav isti dan bi moral viseti tudi znani morilec Gene Geary. Toda protekcija je "Žiniju" dobila začasno odgodenje smrtne kazni. NASELJENIŠKE TEŽAVE. Kakor znano, je postava, ki omejuje za dobo enega'leta naseljeniš-tvo v Združene države, bila sprejeta v obeh zbornicah, je bila podpisana od predsednika in je že tudi postava. Toda v tem so pa prišle v New Vorško luko ladije s tisoči in tisoči naseljencev. Ti so odšli od * doma predno je bila postava sklenjena. Kaj sedaj? Ali naj se jih-pusti v deželo? Postava to prepoveduje. Odbor, ki je imel to postavo v zbornici v rokah, je imel že več sej, pri katerih se je sklenilo, da se bode one nseljence, ki so odšli od doma pred 8. junijem, vse pustilo še v Ameriko, ako ne bode kakih drugih navadnih zadržekov. Ta teden pride ta popravek postave na glasovanje v zbornici in vsi so prepričanja, da bode tudi sprejet. NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ TE LIST "EDINOST"! Chicaški Slovenci! Hočete v .jeseni šolo? Gotovo jo hočete in Vaši otročiči jo zahtevajo. Pa tudi vaš žep jo zahteva, ker je sedanje breme za šolnino preveliko za Vas. Dobro! Sedaj treba, da se postavimo na noge in začnemo delati, kakor se v Chicagi še nikdar ni delalo, kakor se med nami še nikdar ni žrtvovalo! _ v soboto večer po večernicah se začne far ali bazar za našo novo šolo. Ne pozabite! Vsak katoliški Slovenec Chicage je dolžan, ako je res Slovenec in ako je res katoliški Slovenec, da v soboto, v nedeljo in dalje pri vseh naših večerih, ko bomo imeli bazar, pride na bazar in sodeluje. Naša ženska društva in naši možje so bili krepko na delu že dolge tedne. Sedaj treba da stopi na noge in prime za delo še vsakdo, kedor resno misli. Zato v soboto večer VSI CHACAŠKI SLOVENCI NA FAR!!! '„4it&S« .... . ^ ' - IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Chicago, 111. — Prihodnjo soboto in nedeljo, 18. in 19. junija, ne bode fera v naši slovenski cerkvi, ker je slovesno sveto obhajilo otrok in konec šolskega leta. V nedeljo zvečer bodo priredili otroci malo zabavo v cerkveni dvorani, kjer bode tudi "graduiranje" onih otrok, ki so končali ljudsko šolo in odhajajo ali v višjo šolo ali pa na delo. Dobili bodo vsak svojo diplomo. Prireditev bode šla v korist naših Orličev, Boy Scoutov, da si bodo nakupili raznih potrebnih stvari za napredek društva in za razne igre in zabave. Boy Scouti bodo priredili igri "Kmet in Vrag". Drugi otroci bo-*do zapeli nekoliko pesmi. Stariši in vsi farani, pridite v obilnem številu na to prireditev! Za vstop se bode pobirale pri vstopu prostovoljnih darov in vse fara-ne prosimo, naj bodo darežljivi, ker gre za dober namen. Šolski otroci in Boy Scouts. no priljubljena. Kakor smo . imeli lepo majniško pobožnost, tako imamo sedaj v juniju lepo pobožnost presvetega Srca Jezusovega vsaki torek, petek in soboto ob sedmih zvečer. Pri vsaki pobožnosti je polna cerkev. Zastopnica. So. Chicago, 111. — V nedeljo 19. julija bode slovesen sprejem naših žena in mater v novoustanovljeno "Društvo Krščanski Žena in Mater", katero je bilo ustanovljeno za čas svetega misijona. — V ta namen imajo vse članice skupno spoved v soboto večer in v nedeljo zjutraj skupno* sv. obhajilo in večer bode slovesen sprejem pri večerni pobožnosti. Slovesen sprejem bode izvršil Rev. Dr. Hugo Bren OFM. — Upamo, da bode vse žene in matere, katere so se ob misijonu zapisale v društvo, ostale društvu zveste in da bodo vse prišle k sprejemu. ~ Pridružijo naj se jim pa tudi -nove članice. Takoj po sprejemu ,bode seja, kjer se bodo napisala imena, plačala vstopnina, in vsaka dobi društveni obrednik. New Haven, Conn. — Ker ste že drugič v Vašem listu omenili četvor-čeke, rojene pred nekaj tedni, Vam sporočam, da se nahajajo ti četvor-čeki v našem mestu New Haven, Conn., v bolnici Grace Hospital. — Stariši so Italijani. Otroci so bili rojeni sicer doma, nekje v zgornjem delu mesta ter so z materjo vred zdravi in krepki. Vsled silnega navala radovednežev, posebno pa ra-dovednic, je preskrbel zdravnik, da so otroci z materjo vred prepeljejo v bolnico. Ta bolnica je takoj pri naši bolnici sv. Rafaela, proč le kakih 50 korakov. Ko sem bil po o-pravilu kot duhoven v bolnici tisti večer, me je zdravnik povabil, da si ta "čudež'' ogledam. Nisem hotel biti toli radoveden, zato sem prijazno odklonil. Pa čemu tudi. Lahko vidim vsaki dan celo vrsto novorojenčkov v naši bolnici, v tako imenovanem "Babv Ward". Tu jih je v dveh vrstah raznovrstnih, skoraj 30 "babes". Mislim si 4 skupaj in četvorica. je tu, ker otrok je otroku podoben. Bolnica Grace Hospital ne vzame samo za ta nenavaden slučaj od starišev nikakega plačila, pač pa se zbira denar po njestu za otro- jeziku in če vpošte^amo, da nekateri odpadli ^Slovenci s silnim terorjem (to je "prostost") delujejo prp-ti veri in cerkvi, in 5 satansko zlobo smešijo javno one verne Slovence, ki radi izpolnjujejo svoje verske dolžnosti, — potem moramo reči.: " Hvala Bogu, lepa je bila vdeležba in ginljiv konec sv. misijona". Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je oerkvena pobožnost tako lepo izvršila, kličemo: "Povrni Bog!" Onim kremenitim, značajnim krščanskim družinam, ki sredi Sodome in Gomore ne opešajo v svojem verskem prepričanju in življenju, dal Bog zmago v dušnem oziru in da bi videli naposled tudi druge svoje rojake v®naročju cerkve in vestnem izvrševanju katoliških dolžnosti! Pomozi Bog! magali za nove zvonove. Ali se še kaj spominjate na lepe glasove, ki so doneli po Loški dolini? Ali se še kaj spominjate, kako lepo so potrkavali' ob sobotah popoldne in za praznike, dr je človeku kar srce poskakovalo od veselja? Pri teh sre-brnodonečih glasovih smo pozabili ki se pečajo največ z živinorejo. — Ovčjereja je še posebpo dobro razvita in ovčarji se pohvalijo, da jim gre dobro. Tukaj se .nahaja veliko travnikov. Izmed poljskih pridelkov uspeva najbolj oves, pšenica, rž in ječmen. §adja v tej okolici nimajo veliko. Farmarji pripadaj, na vse težave minulega tedna. In raznim narodnostim; največ je Hr- Cleveland, O. — Čakam pa čakam pa je vse tiho! Imeli smo tako slav-nost pretečeni teden, da je bilo veselje. Koncert, kakoršnega še ni bilo pri nas se je vršil, pa do sedaj še nobene kritike. Ako uzamemo be-^do kritika, kakor se včasih rabi, namreč, v pomenu naštevanja napak, potem se ni čuditi, da se ni nobeden oglasil, ker uspeh koncerta je bil popoln. jZa društvo Lira je kaj takega navadna reč. Kdor ne ve, da je to društvo v cerkveni, kakor v narodni pesmi prvo med prvimi pevskimi društvi v Ameriki. Društvo Slovenija pa je še mlado komaj dve leti staro, pa je že doseglo tako splošno čiče. Najbrže zato, da se stroški pOVOljen uspeh. plačajo. Cuje pa se, da bo ta denar za ižšolanje omenjenih otrok, česar pa ne vrjamem, ker Italijani niso Program za koncert je bil j ako dobro urejen in točke zelo prijetno izbrane. Prva je bila godba. Velika ravno posebno radodaren rod, drugi American Steel and Wire godba je se pa ne menijo toliko. Tega na-j iRrala yeč komadov tako dobrGj da roda pač nihče ne ljubi posebno. Čuje se, da je neki bogataš, ne Italijan temveč Amerikan, — naro- je uživila celo priletne veterane iz nekdajne avstrijske armeda. Takoj [ za inštrumentno godbo pa je prišla čil poseben voziček za to četvorico. na vrsto < treba. Rojaki, kar naprej! Lotite se tudi trgovin, kedor ima le potrebne zmožnosti in denar za to. Mrs. Vavpotič, doma iz Domžal, ki je pred kakim pol letom prišla sem in do sedaj stanovala daleč od nas, se je tudi naselila s svojim možem v naši naselbini. Blago družino lepo pozdravljamo. Poročila sta se pretekli četrtek v naši slovenski cerkvi beneška Slovenca Jožef Tomaželik in Julia Trinko. Priči sta bila John Simo--nelič in Štefan Lesica. Bilo srečno! Ta poroka je pa sprožila vprašanje, •ali so beneški Slovenci Italijani ali so Slovenci. Italijanski župnik Rev "Quaglia namreč trdi da so vsi Slovenci, ki spadajo v Italijansko suž-nost, kamor so bili prodani od Ves-niča, sedaj Italijani in da je njih jezik samo "dialetto", samo dialekt — narečje. — Na, ta je pa dobra! Slo venščina je od sedaj samo "dialetto' italijanščine. Ste že videli več.io modrost? Odločilo se je, da s j vsi Slovenci, naj so v kateri koli suž-nosti doma, tukaj vedno še Slovenci in kot taki vsi člani naše župnije. Kako bode pa mati vozila po mestu vse štiri, je zopet drugo vprašanje. Tu v New Haven ni nikakih Slovencev, da bi jaz vedel, pač pa je polno Italijanov in ti so v verskem oziru silno zanemarjeni ljudstvo. — Baje jih je nad 40 tisoč. Dalje je precej Poljakov in Litvinov. Drugače pa so samo Angleži — Amerikam. Sploh pa to mesto ni pripravno za Slovence. R. J. T. kadar nam je smrt ugrabila ljubljenega sorodnika aH soseda, tedaj so isti zvonovi zapeli otožno in pretresljivo žalostinko. Dragi" Pudobec in Pudobka, teh krasnih in pretresljivih glasov zdaj naši domači zelo pogrešajo. Kolika zapuščenost vlada zdaj tam! Pomisli, kako bi bilo Tebi hudo, ako bi bil Ti zdaj tam ! Zato, dragi Pudobci in drugi dobitniki, pomagajte vsak po svoji moči! Vaše ime bo ostalo za vedno zapisano med dobrotrfiki V aše rojstne župnije? — Darovi naj se pošiljajo na John Intjhar, 1397 E. 39th St., Cleveland, O. John Intihar. Novice iz Loraina — Poročili so se:: Jos. Škerjanc in gdčna Rozie Samec, družica je bila gdčna Bertu Samec, tovariš pa Frank Anzelc. — Nadalje se je poročil Leopold Ska-pin z gdčno Antonio Debevec, družica je bila Miss Josephine Popek, tovariš pa Louis Mahnič. Mladim parom častitamo. — Tu bo praznovalo 11. junija dr. sv. Alojzija, št. 39. JSKJ 20 letnico svojega obstanka. Društvo priredi banket v Vi-rantovi dvorani ob 7. zv. — Igrala Vato v in Angležev, vendar pa je med njimi tudi par Slovencev. Delavske razmere so tudi tukaj slabe, ker farmarji slabo plačujejo delavce. Zemlja je pa zelo draga. Na krajih kjer je pri rokah voda, da morejo zemljo močiti, stane aker $125 ali pa še več. Mesto Dillon je majhno provinci-jalno mestece, ki šteje komaj 5000 Prebivalcev. Industrije nima nobene, pač pa je notri kakih 5 cerkev raznih veraoizpovedarij, med njimi tudi katoliška. V mestu Dillon se shajajo ljudje iz okolice kakih t 5 milj na okrog. Najlepše se mi je zdelo, ko sem jih gledal, kako so v nedeljo prihajali k maši. Eni so prišli na konjih, drugi z avtomobili. Nekateri pridejo zelo daleč. Katoličanov je tukaj bolj malo, ali Listi, ki so, so dobri. Na kakem drugem kraju imajo ljudje kakšnih pet minut do cerkve, pa se jim zdi že predaleč, tukaj pa morajo prepotovati toliko milj, da Prdeo do isvoje far* ne cerkve in vendar to store z veseljem. Marco Plut. CLEVELANDSKE NOVICE. Samomor je poizkusil.?poletni To- bo Victor godba pod vodstvom g. ny Petri in, 887 Addison rd.. ko si z Ttomažina. To je drugo slov. druš- mesarskim nožem je hotel prereza-tvo v Lorainu. ki praznuje 20 letni- ti vrat. Prepeljan je bil v St. Clair co, prvo je bilo dr. Marije Poma- bolnišnico, kjer so se zdravniki izjavili. da bo najbrže ostal pri življenju. raj št. 6 KSKJ Valley, Wash. — Že dolgo se ni nobenem oglasil iz naše naselbine, zato naj Vam jaz napišem par vr* stic. Pred kratkim nas je zapustil mesec majnik, v katerem se Marija najbolj slovesno časti. Vsa narava se povzdiguje k njeni časti in kako tož-no mi je pri srcu, ko mislim na to, iako hitro beži čas in zgine v večnost. Dne 29. maja smo obhajali praznik Presv. Rešnjega Telesa. Imeli smo prav lepo in ugodno vreme. — Veliko ljudstva je prišlo tudi iz sosednje fare Cevilah, Wash,. Cerkev je bila lepo okrašena in ravno tako tudi kapelica. Vse je bilo v cvetlicah, vencih in zastavah, za kar se moramo zahvaliti našemu altamemu društvu. Pri nas imamo tudi društvo Naj sv. Imena. Kako lepo je bilo videti, ko je korakalo to društvo v procesiji in je imel vsak član društveni znak na prsih ! Še le eno leto je, kar ie bilo ustanovljeno in že se je tako razvilo. Bog naj ga blagoslovi, da bi še bolj rastlo in napredovalo. Mary Swan. ner", katero je pelo okoli sto izvež-banih pevcev, to je, zjedinena druš-spremljano od močne godbe je bilo tva Slovenija in Lira. To petje nekaj mogočno krasnega in navdu-f sevalnega. Isto se mora reči o "Jadranskemu Morju", katerega sfa pela združena moška zbora obeh društev. Lirijanom se mora priznati, da nastopajo jako dobro. Iz njih pesmi odseva navdušenje in pa gotovost. Vsaka nota je precizno in pravilno zadeta in harmonija glasov ne prekosi j i va. To stori daljše vežba nje. Liri častitamo. Njih petje samo hvali pevce, predvsem pa pevo-vodjo. Mr. Holmar in njegovi pevci bodo_ vselej z veseljem sprejeti pri nas. Slovenija, naše domače pevsko društvo, je istotako lahko ponosna na svoji uspeh. Zbor je sicer še nepoznan izvan naselbine, a ni pa vzroka, da tako ostane. Pevci in pevke so pokazali pri tem koncertu, da Leadville, Colo. — Nepričakovana smrt je zadela v tukajšnem rudni- Štorklja se je oglasila v petek poku rojaka Marka Žlogar. Bil je 38 |oči pri rojaku F^. Kustelj, 6117 St. let star. Oglesby, 111. — Dne 25. maja se tiča. je ustrelil ob uri popoldan rojak salunar Mike Presjak. Bil je na Nov pogrebni zavod se je ustan.,-mestu mrtev. j v 1" I v Collimvoodu pod vodstvom Fr. Svetka. Clair ave. Priesla je čvrstega fan-Naše čistitke! JOLIETSKE NOVICE. Stavbinski delavci--Že tretji mesec traja v našem mestu stavka stav-bihskih delavcev, 4a že nad štiri mesece pa se vrše pogajanja med kon-traktorji in stavbinskimi delavci, pa vse brez uspeha na eno ali drug[o stran. Tesarji zidarji in navadni delavci so pri volji, da bi nekoliko popustili, a elektrarji. barvarji, postav-Ijalci železnin in drugi, ki istotako spadajo k •stavbinskim organizaci-jim, se pa nikakor nočejo niti za las podati, zato nikakor ne morejo priti do sporazuma, da bi se tako stavko preklicalo. Pravijo, da ni tipanja, da bi bila stavka skončana še več mescev. Črkostavci so tudi še vedno na 1 stavki. Zdaj se vrše tozadevna po-imajo krepke in dobre glasove. Naš! gajanja med lastniki tiskarn in stav- pevovodja, Mr. Simčič, i>a je spreten voditelj. Dobro se peli vsi zbori, možki sicer potrebuje še oglaje-nja, kar pride po ustrajnih in red-niH vajah. Možki zbor, prav z!a prav, šele začenja, pa gre, gre! Le tako naprej. Ženski in mešani zbori, kakor tudi šolski zbor deklic so pa pokazali zmožnosti prve vrste in! t°rek pričela obratovati tudi stara kujočimi črkostavci, pa je vse brez uspeha. Nekatere tiskarne so že davno napovedale, da unij nočejo pripoznati, a nekatere pa se še niso odločile. Nekoliko manjših tiskarn je ugodilo unijskim zahtevam in poslujejo. Po enomesečnih počitnicah je v TOREST CITY, PA. Tukaj v slovenski cerkvi sta se poročila Mr. Alojzij Morkel in nevesta Terezija Brvar. Priči sta bila Mr. Uršič in Mr. Kobivšek. Novo-poročencema želimo mnogo sreče in blagoslova v zakonskem stanu. Prišla sta iz Clevelanda na že-/nitovanjsko potovanje Mr. John Baitz in Mrs. Mary Baitz, prejšno ime Mary Spec. Mi Forestcitičanje jima častitamo in želimo mnogo sreče in blagoslova v tem krasnem -stanu. Mi v Forest City zelo pogrešamo Mrs. Baitz, ker je bila sploš- Frontenac, Kans. — Dnevi od 22. do 29. maja so bili za zavedne katoliške Slovence v kraju Frontenac in njegovi okolici dnevi veselja in dušnega. prererenja, ker jih je obiskal Father Benvenut Winkler, slovenski frančiškan iz Chicage, in je vodil pri njih .sv. misijon. Udeležba je bila celi teden prav lepa. V obilnem številu so prihajali posebno tisti rojaki, ki so raztreseni po farmah in nimajo sreče, da bi imeli, v svoji sredi slovenskega duhovnika. Če pomislimo, da preplavlja Frontenac in njegovo okolico slabo, brez,-versko časopisje, če pomislimo, da tamkajšnji Slovenci leta in leta ne slišijo pridige v svojem materinem veseli nas, da smo bli tako prijetno iznenadeni. "Pozdrav! — kako krasno zo g-a zapeli! Istotako "Ne zveni mi" in "Ko Ptičica ta mala". To je blo petje, srce bodreče, tako, da so ga laskavo pohvalili tudi drugo rodci, ki sicer besed niso razumeli. Naj bodo ti uspehi toraj društvu Slovenija v bodrilo za nadaljnje delo in urjenje. Ni se jim več treba bati pokazati se v javnosti. Pa ne samo to, marveč tudi cerkveno petje, ki ga oskrbuje Slovenija, je zadostno spričevalo, da naši pevci smelo stopajo v prvo vrsto pevskih društev v*Ameriki. Kličemo jim toraj kmalo na svidenje! podkvama ob North Broadwayu.—-Tudi druge tovarne po jolietski o-kolici imajo več naročil in zdaj ni opaziti toliko brezposelnih po našem mestu, kakor pred par meseci. ZA ZVONOVE CERKVE SV. JURIJA V STAREM TRGU PRI LOŽU so darovali: Eveleth, Minn. -— Gregor Grego-rič $12, Frank Urbiha $5, John Kot-nik $3. ndrej Kvaternik $1, Jakob Ilaršič -i, Jakob Janežič $1, Anton Debevec 50c, John Debevec 50c, Anton Janežič 50c, John Šega 50c. Ely, Minn. — Rev. Frank Mihel-čič Sio. Peoria, III- — Jakob Zabukovec $5.00. Lorain, O. — Louis Mihelčič $5. Nadalje so darovali za zvonove sv. Jurija v Starem trgu pri Ložu; Neimenovan $10, Josip Komidar $5. Louis Intihar $5, John Intihar $5, Anton Kmet $3, Neimenovana $2. Frank Baraga $2, Matevž Turk $2. Frank Mlakar $1, Frank Krašovec $1, John Hace $1, Josip Žnidaršič $1. John Žnidaršič (iz Bloške police) $1. Frank Knez $1, Katie Per-me Anton Antončič $1, Frank Mulec $1, Frančiška Kranjc 50c, Matevž Avsec 50c. John Aseg $1. Louis Gregorčič $1, John Špeh $1. Vsega skupaj se je nabralo S14J. kar sem odposlal g. župniku "staro-trške župnije pri Ložu. Vsi darovalci pa naj bodo najlepše zahvaljeni! Jakob Mulec. Poroka. — Prejšnji" pondeljek sta bila poročena v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa g. Anton Kočevar iz Marseille, 111., in Uršula Mihevc iz Rockdala. Bilo srečno! POZOR, PUDOBCI! Vsem ožjim rojakom in rojakinjam po Ameriki naznanjam, da sem prejel pismo iz našega rojstnega. kraja, kjer nas vsi domačini naj-kprisrčnejše prosijo, da bi jim kaj po- V staro domovino so se te dni podali sledeči rojaki: Jos. fiizjak v Svibno ob Radečah pri Zidanem mostu ; Jos. Vertačič v Gmanjco pri Teli Cerkvi. Med potjo se snideta z rojakoma Alois Povše in Frank Hu-doklin iz Depue, Ill.\ ki istotako odpotujeta v staro domovino istočasno z njima. Srečno pot in zdrav po-vratek! A. S^- Dillon, Montana. — V okolici mesta Dillon stanujejo sami farmarii. FARME NAPRODAJ. Kdor želi kupiti farmo, naj piše po nas cenik od farm; v njem boste dobili natančni seznamek raznovrstnih farm iz Države New York, Pennsylvania in Ohio. V njem je tudi mnogo raznovrstnih slik od poslopij, tako da bo sleherni takoj videl, kake vrste poslopja so na nekaterih farmah. Kdor izmed rojakov bi ne dobil v tem ceniku, farme kakoršno želi kupiti, na piše nam in mi mu bomo poiskali kmetijo, kakoršno si želi in s kakoršno bo zadovoljen. JOHN ZULICH FARM AGENCY 6313 St. Clair ave., Cleveland, O. ............................m. ............................. «JIIIIIUIIIIIIimilllHM SAY, BOYS! Ali hočete imeti za letos za en cel teden brezplačne počitnice v kempi? * Sure, da hočete! Poslušajte! Mi Vam lahko pomagamo do teh počitnic! Mi bomo poslali vsakega dečka, ki je že 12 let star, pa nam bode nabral vsaj SAMO DESET NOVIH NAROČNIKOV na list "Ave Maria" ali "Edinost", ali pa deset na oa lista in nam poslal celoletno naročnino po $3.00 od vsakega, na počitnice v Camp Viator v Bourbonnais pri Kankakee, 111. Tam imajo redovniki svetega Viatorja krasen kolegij. V bližini tega kolegija so pa naredili lepo kempo za počitnice za dečke, kjer morejo dečki prebiti po en teden ali dva ali še dalje v gozdu pod nadzorstvom častitih bratov. Plačali bomo tudi vožnjo iz Chicage v Campo in iz Campe NAZAJ V CHICAGO. Hura, dečki iz Chicage, So. Chicage, Jolieta, Waukegana, na delo! Kaj je to deset novih naročnikov? V enem dnevu jih lahko imate! Samo treba nekoliko poguma in korajže, pa jih boste dobili. "" " •<►'•• I * r' •« Vr.'.s I- ?•• / J .JCStSi Takoj na delo da bomo sredi julija lahko že odšli tja! Dečkom pa drugih naselbinah pa, ki bi ne mogli iti na te lepe počitnice, obljubimo $10.00 v denarju, ako nam pridobe deset novih naročnikov na Edinost in Ave Maria. Kedor nam pošlje $30.00 naročnine, dobi za počitnice $10.00 naj si bode kjerkoli. Zato pa vsi dečki na delo! Stariši, dajte svojim dečkom lepe počitnice in pošljite jih v Camp Viator. Redovniki Svetega Viatorja imajo v Bourbonnais pri Kankakee krasno gimnazijo in trgovsko šolo za dečke. Prav tam v gozdu, imajo pa tudi za počitnice dovolj šotorov, kjer bodo sprejemali dečke za počitnice za $10.00 na teden. Pod Nadzorstvom redovnih bratov bodo dečki prebili celi čas zunaj v prosti naravi, v raznih igrah in zabavah svoje počitnice. Kako se bodo telesno pokrepili in si popravili zdravje! Zlasti mestnim dečkom je to zelo potreba! . Zato stariši, poskusite! Centi za en teden je samo $10.00 z všteto vožnjo iz Chicage v Kankakee in zopet nazaj do Chicaga. Za natanjčna pojasnila pišite v angleščini na "CAMP VIATOR, ST. VIATORS COLLEGE, BOURBONNAIS, ILL. V slovenščini pa na list "Edinost". SEE =£3 Slovenian Boys, do vou want a nice vacation? SURE YOU DO! Go to CAMP VIATOR, near Kankakfce, in Bourbonnais. The rates are $10.00 a week for each boy. fare to and from Chicago. The brothers are always with the boys. Boys, write for particulars to CAMP VIATOR, BOURBON AIS, TLU This i dudes our- '"ir-flS;- fi - ■ - s J?" "EDINOST" EDINOST. -GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V-AMERIKI Izjaha dvak**t na teden. Slovenian Franciscan Press, ?*49 W. 22nd St. Telephone Canal 98. zvezdo. Samo za trenutek odložite ta svoj fanatizem in premislite • vse f Zakoni države Pennsylvania • . - Delavski kompenzacijski zakon v to sami, ce ste res delavski prijatelji! iA jutri boste napisali uvodne članke in reči boste morali: "Mea 7mnt!i; cmn cp t 7inpl I^ni cmr» Kili ' Sleparjem smo vrjeli. Za- Chicago, I1L ADVERTISING RATFS ON APPLICATION. Published S(smi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand St, CHICAGO, ILL Entered as sccond-clas* matter Oc» II. 19*9» at the P4*®* officc at Chi" ca^o, Illinois, under the Act of March 3. 1879. culpa! Zmotili smo se! Zapeljani smo bili! krajšek je imel prav! jZato, delavstvo, proč od boljševizma! proč od socijalizma, kakorš-nega vas sedaj uče!-proč od vseh, ki imajo židovsko zvezdo za svojo zvezdo vodnico delovanja! Je zastonj! Edini evangelij reveža, kjer bode revež in proletarec in delavec našel edino še pravice in obrambe je evangelij "Reveža iz Na-zareta'\ ki je rekel "UBOGIM se evangelij oznanuje!" j ZAKONI O DELAVSKIH OD- treh dni, 7 držav dobo 10 dni in 13 jih zahteva dqbo dveh tednov. Dejanski znesek odškodnine, ki ga odškodovani delavec prejema, je j a-, ko različen v poedinih državah. Po-smrtnina je večinoma enaka približno 3 do 4 letom pokojnikovega za-Do današnjega dne je 39 držav, služ£a Znaša od $3000 do največ SKODNINAH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Pregled raznih kompenzacijskih zakonov v Združenih Državah. Nezmožnost boljševizma. Vsi poznavatelji socijalizma in vseh njegovih številnih otrok, kakor je boljševizem, komunizem in drugi, so že od nekdaj trdili, da je ve? nauk lep samo na papirju in samo na zunaj, da pa je popolnoma nezmožen za kako pravo konstruktivno delo. Zmožen je podreti in razdirati, kar je človeštvo z velikanskimi in dolgoletnimi žrtvami sezidalo. Toda nima pa ničesar, kar bi postavil na to mesto. — Kako velikanska je bila slava, katero je pelo vse rdeče časopisje Ruskemu boljševizmu, kako so se zanj navduševali! Kako so klicali proletarijatu vsega sveta, da je samo v boljševizmu rešitev delavskega vprašanja. S ponosom so kazali na svoja nova odrešenika, Žida Lenina in Žida Trotzkyja in prerokovali so, kako bosta na Ruskem pokazala, kako napak ravnajo vsi nasprotniki socijalizma.. "Sedaj nas glejte!" so rekli. "Sedaj boste videli kaj znamo rdečkarji!" Tri leta strašne strahovlade na Ruskem so minula, ko se lasje ježe vsakemu, ko samo čita, kaj se je počelo na Ruskem, da bi se boljševizmu priborila popolna zmaga. Koliko nedolžne človeške krvi se je preli-lo! Koliko je ubogo ljudstvo trpelo, stradalo in kako žalostno poginjalo. Poleg tega pa še pomislimo kot Slovani, koliko strašansko škodo za tisoče let naprej je naredil boljševizem Slovanstvu, ko je v najuso-denejem trenutku držal voditelja .slovanstva — Rusijo — za vrat in jo •Javil, mej tem ko se njegovi sovražniki delili bogati plen, katerega velik del bi bil moral biti njegov. Zakaj je Slovanstvo krvavelo v tej svetovni vojski? Kje so sadovi milijonov slovanskih človeških žrtev? Kje so sadovi potokov krvi? potokov solza? Da, zakaj je Slovan krvavel in trpel ? Za nič! Vse smo izgubili! Nič nismo dobili. Vse to smo dali, pa nič dobili. tisočletja smo potisnjeni nazaj. In kedo je Jtega kriv? Boljševizem! teritoriji Alaska, Hawaii in Porto Rico, kakor tudi federalna vlada so vzakonili postave o delavskih od-škodninah (Workmen's Compensation Laws). Ti zakoni so različni v vsaki državi. Vsekakor pa se v večini držav zahteva, da mora odško-dovanec, ki zahteva odškodnino, o-bračati pismenim potom na dotični državni odškodninski ali obrtni u-rad (State Compensation ozir. Industrial Board). Kompenzacijski zakoni so obveznega (compulsory) ali poljubnega (elective) značaja. Obvezen zakon je oni, ki zahteva od vsakega delodajalca, da mora sprejeti določbe clptične postave in plačati odškodnino, ki jo zakon določa. Navadno — ne pa vedno — je tudi delavec obvezan sprejeti določbe odškodninskega zakona. kompenzacijski zakoni Obvezni $6000. V nekaterih državah izplačuje se posmrtnina takoj v celoti, ali večinoma se odplačuje v tedenskih obrokih. V državah New York, Nevada, North Dakota, Oregon, Washington in West Virginia se odškodninski obroki izplačujejo vdovi doživotno ali do zopetne poroke. Večina držav, pripoznavajoč da stalno onesposobljeni delavec je velika ekonomska zguba, plačujejo večjo zavarovalnino v tem slučaju kot v slučaju smrtne nezgode. 18 držav in federalna vlada določa, da v slučaju popolne onesposobljenosti se morajo kompenzacijska plačilp nadaljevati tekom cele dobe poškodovančeve-ga življenja. Tri države plačujejo zavarovalnino za 312 tednov ali manj. Sedmero držav za manj kot 500 tednov. V državi Wisconsin za 9—15 let. Alaska in Wyoming določata celo- državi Pennsylvania je bil sprejet 1. 1916. in popravljen L I9X9- Dolžnosti "delodajalca. Poglavje 201 člana II. zakona določa, da se delodajalec, ako se sod-nijskim potom iztirja odškodnina v slučaju 'osebne nezgode, ne more izgovarjati, trdeč a) da je nezgoda nastala vsled ne-pažnje drugega delavca; b) da je zaposlenec prevzel na sebe odgovornost za slučaj nezgode, ali c) da je nezgoda nastala vsled nemarnosti poškodovanca, razun ako se pred poroto dokaže, da je nezgoda nastala vsled poškodovančeve pijanosti ali brezobzirne brezbrižnosti pred nevarnostjo. Odškodnina se ne izplačuje za. slučaj poškodbe ali smrti, nastale vsled lastne volje zapo-slenca; toda v tem slučaju je delodajalčeva dolžnost, da to dokaže. Vsalcikrat, ko se delodajalec in delavec zmenita za delo, predpostavlja se, da sta oba pristala na določbe kompenzacijskega zakona, razun v slučaju, da sta se obe stranki pri sklepanju tega ugovora izrecno pogodili 'in si vzajemno izmenili pismeni ugovort da se določbe tega zakona ne bodo raztezale na nju; ta ugovor pa treba prijaviti na Bureau of Compensation tekom desetih dni po nastopu dela in prej, ko se zgodi kaka nezgoda. Lestvica odškodnin. Popolno onespo^o-blje-n i e. Po desetem dnevu po poškodbi 60 do sto zaslužka poškodovanega žavah: California, Idaho, Illinois, fje maksimum zavarovalnine v vsa-Marv land, New York, Ohio, Okla-'j^j^ siučaju. Ta maksimum gre od homa, Utah, Washington, Wyoming, 133000 v South Dakota do Ž6000 v Arizona in na Hawaijskih otokih. \ jAlaski in Michigan, teh državah nima delodajalec drpge Običajno sta v rabi dve metodi za izbire kot da se ravna po kompenza cijskem zakonu in sklepu odškodnin skega urada (Compensation Board) V drugih državah ima delodajalec ^ali zavarovalna družba pravico, ako Zato naj trdi kedo, kar hoče, jasno je kot beli dan, da je bil boljševizem najet od Nemca in od Angležev podpiran, da drži toliko časa Rusijo za vrat, dokler si ne bodo razdelili vojnega pelna. Ko pa ne bode nič več, ko bode Slovanstvo dejano v težke suženjske vezi za novih naslednjih tisoč tet, potem pa naj se odjenja, naj se pusti, da se zopet dvigne ta Slovan, toda samo toliko, da bode redil kri, katero mu bodo sosedje sesali nadalje. * Kako so nas oškodovali na Balkanu ! Kako so nas Slovence pahnili proč od morja, da smo berači v lastni hiši pred vrati naših najhujših sovražnikov, da bomo morali poljubljati roko, ki nam bode kradla naš lastni kruh in ga bomo morali pdnižno kleče prositi. Kako so oškodovali Poljsko! Kako so omejili Češkoslovaško, kako so pahnili od morje Rusijo in jo dali na milost in nemilost Japonski. In kedo je vse to dosegel? j Ruski židpvski boljševizem! 2ato pa sedaj, ko je končana delitev' vojnega plena, vidimo, kako ta protikapitalistovski boljševizem, ki je še včeraj tako kričal proti kapitalu, danes sklepa zveze z največjimi kapitalisti in največjimi izmoz-gavci proletarcev in nas delavcev. Kedor je le za ^trenutek mislil, da bode res Žid Trotzky dopustil, da bi francoski Žid Rothschild izgubil le en rubelj svojih milijonov, katere ima na Ruskem, ta danes lahko sam vidi, kako se je motil. Ta danes vidi tega največjega "proletarca" sveta, Trotzkvja v sladkem objemu kapitalistov. Ali je že kedaj Žid nastopil proti Židu? In kaj bode sedaj posledica? Da bode delavstvo padlo v toliko suž-»nost kapitala, kakor še nikdar preje ne v zgodovini človeškega rodu. Kedor resno proučava razmere sedaj in sklepa po njih logične posledice za prihodnost, ta lahko danes vidi, da ne bode preteklo petdeset let, ko bode delavstvo celega sveta proklinjalo socijalizem sedanjih voditeljev in posebno pa nastop ruskega boljševizma, kajti pozabiti ne smemo, Tenastanjene inostranske vpravi Učence more zastopati njihov konzu lat, ki ima pravico prejemati in dostavljati odškodninska plačila. Prijava poškodbe ali smrti. Poškodbo ali smrt treba prijaviti delodajalcu tekom 14 dni po nezgodi. v Ako se stranke tekom leta dni ne pogodijo glede odškodnine za slučaj poškodie ali ^srnrti, zgubijo vsa "ko pravico do iztirjanja. Jugoslav Section, F. L. I. S. Iz Jugoslavije. 2AKON O OTROŠKEM DELU. VLADNE KUPČIJE S KANCEL-PARAGRAFOM. Sedaj se odkriva, zakaj je hotela imeti vlada na vsak način kancelparagraf v ustavi: zato, da bi z njim delala pri opoziciji politične kupčije. Demokratski listi so že dolgo lansi-rali v javnosti vesti, češ da so " klerikalci*' pripravljeni glasovati za 11-stavo za ceno, da se iz nje izključi kancelparagraf. S tem so hoteli pripraviti tla formelni Pašičevi ponudbi. Ta ponudba se je sedaj izvršila. Kakor poročajo iz Belgrada, je dne 12. m. m. ministrski predsednik Pašič povabil k sebi dr. Korošca in mu predlagal: Jugoslovanski klub naj glasuje za prehod iz načelne v podrobno debato o ustavi, a vlada bo iz ustavnega načrta izločila kan-, celparagraf. O tej ponudbi je dr. Korošec nemudoma poročal svojemu klubu. Le-ta je Pašičevo ponudbo soglasno odbil in sklenil, da kancelparagraf ne more biti predmet nobenih pogajanj. Mislimo, da bo to vest vsak naš somišljenik sprejel z velikim zadovoljstvom. Kancelparagraf bo sicer omogočil preganjanje katoliške duhovščine, toda mi vemo, da preganjanje katoliški cerkvi še nikdar ni škodilo. Mi vemo, da se bo potem vse, kar je poštenega v našem ljudstvu, le še krepkejše oklenilo vere in cerkve, mi vemo, da bo naša stvar v preganjanju zrastla in se poglobila. Mi vemo, da se kancelparagra-fa nimamo bati> mi, ampak vlada in Lastno hčer je umoril. — Dne 17. m. m. se je zgodil v Stranjah pri Kamniku velik zločin: oče je ubil s sekiro svojo lastno hčer. jZtočin se je zgodil tako: čevljar Štirn živi v večnem prepiru s svojo ženo in hčerjo, ker ima razmerje z drugo. Včeraj je prišel v Kamnik kupovat usnje ter se je pri tem nekoliko opil. Ko je prišel domov, je začel takoj prepir z ženo. Vmes je posegla 17-letna edina hči. To pa je Štirna tako razburilo, da je planil v hčer in jo začel daviti. Nato je zgrabil sekiro ter ž njo usekal z vso močjo hčer čez hrbet. Presekal ji je ves hrbet, da je bibo vse telo odprto. Nato jo je mrtvo vrgel v klet. Po storjenem zločinu je šel povedat ženi, -kaj je storil. Mati je prenesla truplo mrtye hčere iz kleti in je zmi-vala. Oče pa je pobegnil v gozd, kjer so ga orožniki včeraj zvečer a -retirali. Predno je pobegnil od doma v gozd, je še rekel ženi, da mu je sedaj žal, da je to storil. Zločinca so zvečer v mraku pripeljali v kamniške zapore. Razno. NAJDEN NAKIT. Našli so nakit princezinje Elizabete Liechtensteinske, ki je, kakor svojčas objavljeno, /izginil, so ga poslali v Monakovo. Zastopnik madžarskega poslaništva ga je prinesel zopet na Djinaj. Uradnik madžarskega poslaništva, ki je takrat prevzel škatlo z nakitom, jo je shranil v železnem zaboju; spričo obi-lih poslov pa je pozabil nanj. Ko so danes malo rabljeni- zaboj odprli, so ri&šli škatljo z nepoškodovanimi dragocenostmi. TRGOVEC Z DEKLETI. V Varaždinu se je produciral neki akrobat, ki se je izdajal za ameriš=" kega kinoglumca Harryja. Posrečilo se mu je premotiti dve deklici, stari okrog 15 let, (ia jih po vede s seboj. Na nepojasnjen način sta dobili pri mestnem poglavarstvu potne liste. Dosedaj so ju roditelji zaman iskali. V Zagrebu se je dognalo dosedaj samo toliko, da je Propad. — V nekem zagrebškem pravo ime glumca Slavko Draganič. ba in Cosulich. V upraVnc ru je polovico Italijanov, polovico Čehoslovakov. POSPESENJE ZAKONSKIH LOČITEV V AVSTRIJI. Avstrijska vlada je narodni skupščini predložila zakonski načrt, glasom katerega naj se poslej v pravdah za ločitev zakona razpiše namesto dosedanjih treh samo en narok za poravnavo. Izkušnja je namreč dokazala, da zavlačevanje navadno nima nobenega uspeha in le otežuje poslovanje sodišč. Na Dunaju je bilo v minolem letu 3850 pravd za ločitev zakona. Sumi se, da je deklici prodal v kako javno hišo, ker st^ obe krasotici. Poizvedbe se nadaljujejo. listu čitamo, da nastopa v enem tamkajšnjih barov kot plesalka i2letna dekl ica. Ko dovrši svojo vlogo na odru, nastopi kot natakarica, vzpod-' buja goste na pitje in sama pije z ČEŠKOSLOVAŠKA njimi. In zagrebško občinstvo si da to dopasti. TRGOVINA IN TRST. 7. m. m. sle je v Trstu vršil ustanovni občni zbor italijansko-češko-Tatvine na deželi. — Vlomljeno 'slovaške trgovske zbornice. jZa pred- . Nedavno je U. S. Department of I^abor potom svojega Children's Bureau izdal lestvico, ki predočuje načela postav, vsakonjenih od raznih »držav v zaščito dece pred nevarnostmi preranega zaposlenja. V vseh državah, razun v štirih, Tuinimalna starost za delo vsaj v tovarnah m častokrat tudi v drugih •obrtih — je postavljena na-14. leto; sedmero držav predpisuje minimalno starost 15 ali 16 let. V večini -držav pa veljajo tudi izjeme, ki se tičejo običajno dela otrok izven šolskih ur ali za časa počitnic. 29 držav priznava osemurni dejavnik za deco izpod 16. leta in prepoveduje, da smejo otroci delati čez osem ur v gotovih obrtih, čestokrat v vseh obrtih sploh, izvzemši pa delo doma in lja polju. Od ostalih držav približno polovica jih omejuje delavne ure v reguliranih obrtih na 54 ur naveden ali pa še manj. 11-nrni delavnih obstoja še v dveh državah z tedenskim maksimumom od 60 ur. 41 držav določa gotove prepovedi glede nočnega dela za otro-"ke pod 16. letom, in od teh držav 17 prepoveduje nočno delo sploh brez izjeme, razun v nekaterih slučajih g'lede dela na polju in doma. njene stranke! Razen tega je kancelparagraf kot izjemen zakon v moderni demokratični ustavi kakor deno 8732 kron denarja, pest na očesu. Vsaka vlada, vsaka * - je bilo v kočo Marije Kadunc v Ponovi vasi. Tatovi so odnesli raznega blaga v vrednosti 67gi K. — Mariji Činkole v Šmarju so napravili tatovi Škode za 600 kron. — 80 let_ stari kočarici Mariji Žlemberger v Primskovem pri Litiji je bilo ukra- sednika zbornice je bil izvoljen general Piccione, za podpredsednika češkoslovaški generalni konzul Še- a a a OBELISK. K. Sestavite besede v posameznih vrstah tako da povedo kar je ob strani povedano. Ako ste našli za vsako vrstico pravo ime povedale Vam bodo srednje črke naročilo katero Vam daje "Edinost" in želi, da bi ga vsi izvrševali. Samoglasnik, je vzrok, da moramo zaklepati hiše, glava šole, žito rodi pa ni žito, o, da bi se ti vsaka dobra spolnila, trg na Gorenjskem, rokodelec, j je minljiva, * V drevo v gozdu, > kar rad poslušaš, kjer žito raste, kjer je denar doma, česar se vsakdo boji, razveseli srce, v v z z z z ž vodi vojaka v boj. Imena rešiteljev in rešitev priobčimo v 14 dnevih. a a a a a a b b e e g i j k k 1 1 m m n n o o o o P P P r r r s s s t t t v v v parlamentarna stranka, ki pod tako ustavo zapiše svoje ime, se za vse čase osramoti v politični zgodovini. Ne v našem, ampak v interesu vlade in njenih strank je,.da se ta madež izžge iz ustave. Zato naj' gledajo same, kako to narede, ne pa da bi morali v to svrho naši poslanci izdati in prodati ljudske koristi in svoje politično prepričanje. Jugoslovanski klub sme biti gotov, da je s svojim gornjim sklepom govoril ogromni večini slovenskega ljudstva iz srca in da vsi mi trdno stojimo za njim! Poslanci-bankirji. — Po volivnem redu nihče, ki sodeluje v kaki banki, ne more biti poslanec. Gospodje pa so to stvar radevolje prezrli. Sedaj je verifikacij ski odsek skUeiiil, da morajo vsi taki poslanci tekom 3 dni odložiti svoje posle pri bankah ali pa se odpovedati mandatu. Težka odločitev fca demokratske bankirje ! Smrtna žrtev svojega poklica. _- Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je bil dne 16. m. m. popovožen 37 letni oženjeni premikač južne železnice Ivan Pungrčan, stanujoč v No-18 držav, vštevši nekatere izmed 1 vem Vodmatu št. 106 pri premika-poglavitnih industrijalnih držav. za-| nju voz. Kolo mu je šlo čez spod-"hteva od otrok izpod 16. leta zdrav-l nji del života. Ponesrečenda so prepeljali v bolnico, v kateri je na zadobljenih poškodbah umrl. niško spričevalo o fizični sposobnosti. predno dobijo dovoljenje za delo, in 10 drugih držav prepušča oblasti. ki izdaja taka dovoljenja, da sme Nova draginja na trgu.—Na Ijub--zahtevati po svoji razsodnosti taka ljailskem trgu se zadnji čas niso po-zdravniška spričevala. < dražila samo jajca, ampak je tudi Glede d kakor tudi za odraščeni zbor. "Soča '. Danes leži to delo pred na- pesmi so postavljene v srednji legi Izdajatelj je izbral ravno vse naj-'lepše in najpopularnejše nape ve starejših in novejših slovenskih cerkvenih skladateljev. Dodal je tudi nekaj lastnih skladb. Ta pesmarica združuje v- sebi mi. Kantata se prične z osemtaktno temo v Emolu, katero prične vijo-lončel. povzame vijola, II. in I. vijo-lina, dočiin jo drugi glasovi primerno kontrdpunktirajo, vedno bogateje in silneje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisniku iz Forest City.—Oprostite napake v zadnjem dopisu. Tega dopisa pa ne moremo več priobčiti. — Čujemo, da imajo v Jolietu lažnjiva poročila o celi zadevi, ki lažejo črez Fathra Dreva, koliko je baje potrošil cerkvenega denarja itd. Zato vidimo, da so se zavzeli za zadevo drugi, toraj bomo mi za sedaj pustili celo zadfcvo, da j o* rešijo oni, katerih se tiče. Še le pozneje, ako se ne reši ugodno, potem bomo pa dali dobrim faranom, ki so z duhovnikom, radi prostora, da bodo pojasnili svojo stran, ako bodo hoteli. Za sedaj pa nam oprostite. Nam se takele afere *silno neljube in ko bi se nam ne šlo za korist stvari, bi se sploh ne umešavali. Pa brez zamere. Dopisniku iz Jolietu, 111.: Enako. Oprostite. Smo že povedali svoje stališče. Vrjaniemo, vendar za sedaj ne moremo. Pa zdravi! __Urednik. Spodaj podpisana bi rada izvedela za Frančiško Juvančič, ki je služila pri mesarju Antonu Možina na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Ako kdo1 ve, kje se nahaja, naj to naznani na list Edinost", Chicago, 111., ali pa! se naj sama javi, ako je š^ pri življenju na naslov: 14309 Dorley av., Collin wood, Ohio. Ivan yi Frančiška Mesec. mister editar vsega uržeh ampek je le ves svejt narobe in bulsevisk. -Taku sm dons pršu samu tu jem pave j dat in še tu morem prsta vt de .e bom td jest k nern prdruau. Jest videm, de imaja vani še kar najbel prov. Pavle Zgaga. ROJAKOM IZ LOKE PRI ZGANEM MOSTU! Preden sem odpotoval v Ameriko sem obiskal domačega g- župnika v Loki pri Zidanem mostu. Pri tej priliki me-je prosil, naj agitiram med rojaki-Amerikanci, da bi zbrali skupaj nekaj, denarja za nove zvonove v župni cerkvi sv. Helene. Stari avstrijski režim je za časa vojske pobral skoraj vse zvonove iz zvonikov po naši stari domovini ; tako tudi. iz naše farne cerkve. Ostal je le najmanjši zvonček. U-mevno je, da ni sedaj mogoče nobene cerkvene slovesnosti prirediti s takim sijajem, kakor se je to dalo prej, ko smo imeli š* vse zvonove. I Kako so včasih lepo potrkavali ob sobotah popoldan ali na dan pred Tk praznikom! Kako veličastno so zvonili med procesijami, s kako mogoč- . nim ulasom so vabili farane v cer- zdrav? Zdej se že spet nejsva ze«nim K«5** ,;tvit k-l- . . 1 , kev in jih opominjali k mc/litvi! Ka- dovh vec vidla. Vejo to pa zatu k c » 1 J . . . , . . ... dar se je kateri rojak ali rojakinja sm šu pa sveti za pazlsnam. kukr _ . J , . 1 1 1 1 - » • preselil v večnost, so mu zapeli pre-veio sm zavol neb zgubu zab pri va-1 , . ^^^ - - - itresljivo žalostinko. Vsega t*ga zdaj Gut mornen mister editar:: kaku se pa že kej imaje? Sa še kej trobarsk kampanij v Xajork. Za- , . , ni vec. Zato je vse mrtvo 111 praz- vol neh sem zgubu zab pr gortnarji w J .. 1 * . . , . .... c^a^u* 1 no in faranom se krči srce, ko zasli- v Zelet, ksa vani vse lil i e ferderbal. ~ . . . šaio ob vsaki orihki samo mali zvon- Pol sm je pa mahnu na nort na ajran lJ • , - ?v ..... ... , j , . r ■ ček namesto prejšnjih mogočnih sti- renza. \ eja tam imam hedu dost taj-: \ ■' 3 ** , . . . . t 1 1 -t t „ rih zvonov. \ kljub.temu, da trpe neh frendsov k se hedu lajkama. Sm . J . . h ^m v- pomanjkanje na najpotrebnejši^ j v Zizem. \ e- 1 3 3 stvareh, zbirajo za nove zvonove. ZA KRATEK CAS. V šoli. — Učitelj: "Vzemimo slučaj, da prevozi voznik s svojim ko-Uvodni stavek se umiri "[prejšnjo "Cecilijo", "Slava Brezma-| njem 8 milj na uro, drugi voznik pa in celi zbor vstopi unisono . . . Polnočni zvon z visocih lin krepko za-klenkal je . . . v fungiranih stavkih slika konec predpustnih veselic in zbiranje v svetišču božjem. Sopran-ski samospev vstopi in v lepi kan-tileni riše krasoto božjega hrama. Glej, božji hram tam sred poljan dviguje se v nebo . . . Krepak moški zbor vpade in naznanja vrvenje krdel v svetišče; seveda sama košata gospoda, nakinčena z dragulji in biseri, gospoda, kateri je v zabavo celo kontrast med ravno minulimi bakanalijami in resnobno pepelnič-no nočjo . . . Kot reke v morje vanj nocoj krdela silno vro . . . Zbor precej razprežen, odločen in kremenit. čigar konec je odprto vprašanje. V tem hipu čuje pesnik skrivnosten glas: Kar zreš jih pred seboj, zapiši mej mrliče mi s pepelom tem nocoj. — V dolgem, pomenljivem samospevu popiše pesnik svoje sanje. Najprej sebi vsuje pepela na teme — vtopljen v neme misli . Pepela zdaj na teme sem najprvo sebi vsul . . . nato .pozove krdela in mešani zbor se obrne do njih, preteč in svareč kronane glave, katerim se bo kmalu strlo žezlo in prestol v prah. Oj grešniki maziljeni, proč krono in škrlat . . . Istotako krivič-nike, ki reveže zatirajo; dalje one, ki z umom in cvetom let veseli se bahajo: vsi bodo prah in pepel. — Ritem se spremeni in v šestosmin-skem taktu priskaklja sedaj še roj neskrbnih jasnih lic in lepši od cvetic . . . deganten, dvoglasen sa Ionski valček za soprane in alte, poln mladeniškega ognja in razbo-ritosti: Nazadnje roj še priskaklja neskrbnih jasnih lic . . i Naj li tudi te zaznamujem za smrt? Resnobni akordi spremene situacijo in bariton * /drhtečim glasom peva . . . (Zapla-kal nad tem krasom sem, še te tresočim glasom sem zaznamoval za smrt . . . Smrtna tišina zavlada orkestru. — Končno \ — Ne! — Tam doli duri zaškripljejo ... In nove trume v božji hram skoz nje se vsijM ljejo . . ♦ Mešani zbor v poljudnem tonu . . . Ne, teh ne bom pepelil, to pač je narod moj t " * Bariton zopet zavzame svoje mesto in izvrši hvaležno svojo nalogo: Vstani, vstani, toda, je pa mahnu najprej . ' . r , . stvaren, zbirajo za nove zvonove, jo tam imam sujga trenda ka je { / . . . , , . , j . ker ne mOrejo preboleti te izgube. strasansk kunsten, ka take dapise 3 1 Toda stroški so preveliki in jih ne dežni" kakor tudi 4 Ljudsko pesmari-j se nahaja 1 miljo pred njim, _____ co". Pa ne samo, da jih nadomestuje. prevozi samo 6 milj na uro. Kje* temveč jih prekaša, ker vsebuje iz- bosta prišla skupaj? med starejših pesmi le tiste, ki so pašile v Amerikajnarja de je trej- . . , - , bodo zmogli sami. zato se z zaupa- ba anga pasebnega temaca, da se ga . rp , • - . • njem obračajo na svoje ameriške ro-' zastuop. laku znaje pisat se sa- J 3 .. .. , , , t . c •• • jake ter jih prosijo, naj 11m poma- mu kak dohtarji, prefesarji, pa muj 3 3 1 3 . • . • , • t • gajo. I pam, da ta prošnja ne bo prjatu. \ ejo sm pa biu tam kje 1 3 glih hna unterholtenga perredu k brezuspešna. Tudi druge župnije so se obrnile na Amerikance in povsod z vese- cerkev, se splošno priljubile, poleg njih pa ima tudi mnogo novejših. Cerkveni pevski zbor, ki si naroči to novo zbirko, ne potrebuje takorekoč ničesar drugega več. Zbirka mu daje dovolj materijala za celo leto, za vse prilike. Naj bi se vpeljala po vseh slovenskih korih v Ameriki.— Posebno pa je primerna za tiste kraje, kjer imajo Slovenci svoje šole kjer pojejo na koru tudi mladinski zbori.. Ta nova zbirka bo razveselila vsakega, kdor se zanima za cerkveno petje, in če tudi ne spada h kateremu cerkvenemu pevskemu zboru. Kar se tiče pesmi samih sem že omenil, da je izbral Mr. Holmar vse najbolj melodijozne in najbolj popularne napeve vseh starejših in novejših slovenskih cerkvenih sklada- Učenec: "V prvi krčmi ob cesti, gospod učitelj". sa igral ana fajn igra. Muj prjatu - - ■ . . z velikim uspehom. \ sak Zan se je matru in martu in je ta- . ... 11 £ ■ ■ - r ljem nekoliko žrtvuje za ku lepu naucu ferajnarje in ferajnar- 3. . . „ 3 j - vi 1 1 • -d * • 1 kJer je bil krščen, kamor je v svo- ce da je blu le kej. Pa Sej pravni k 3 3 3 jih otroških in mladeniških letih za- "Galgen humor". —Policaj (zgrabi postopača) : "Vi ste aretiran !" Potepuh (ponosno): "Dobro torej, pojdite z menoj!" Silno dvoumno. — Bankir: "Gospod referendar, meni se dozdeva, da se hočete samo radi denarja poročiti z mojo hčerko". Lahkoživec: "O. ne! Le vprašajte mojega očeta, kako malo mi je bilo vedno za denar!" Vedno v svojem poklicu. — Miss Amanda (asistentka v statističnem uradu): " Predvčerajšnjem me je poljubil 3krat, včeraj I7krat, danes 5krat. Povprečno pride torej 8.333 . . . krat na dan, v slučaju pa, da se jutri ne vidiva, 6.25krat na dan". Zahvala. Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas s sočutnim srcem tolažili v bridkih urah, ko nam je umrla draga hčerka in sestrica Rozalija Koziek. Posebno se zahvaljujemo Rvv. ganljivi govor v cerkvi, nadalje O", priredile s šolsko mladino tako lep do cerkve sv. Štefana, istotako v* m sploh Vsem onim, ki so se udek se je darovala za pokojno hčerkr . z plačaj vsem skupaj. PRANK KOZJEK ANTONIA KOZI ALBINA, ANTOT STANISLAUS, I imiru Zakrajšeku za J- • •kim sestram, ki so v -pored od hiše žalosti • so darovali vence in r eba in sv. maše, ki • ico. Tisočkrat Bog be neh ne blu Vamerik, pa bi biu tud muj prjatu tist dan trajunfiru. Jest ga srečam tam na glavnu plač pr bank. "Halo 2an mu pravm. Kaku se pa ti kej imaš. Kaku fi-laš?" — Je biu pa spet hud. "Veš kaj, Pavle, je djau, taku prsrčnu te mam rad in te hedu lajkam samu za ana rejč sva pa hedu navskriž, ker s ti pr tisteh cajtengah k nas vse sacjaliste in vse na pu sacjali-sta taku gajžlaje de b mogli skur vsi prav ta prav katolčan ratat. Le kega be tist fanatizm gnov. Sej med nam Slavenc nej tega trejba. Sej sa že večkrat djal, de je najbol mun-šajn patrejben. Kaj. b tist gonu, samu katolšk, pa katolšk, pa katolšk. Sej sa sacjalist tud ledje ani sa še bel fajn ket tist ta pabožn, k v cer-ku hodje. Viš men s tud en trubel naredu. Un dan sm imu ana taka lejpa unterholtenga naštimana. Taku sem fajn špilavce nauču. Pol sem pa tu se mal paštrekat in sm tu s samu ti uržah. Naj sa mi špi-lavci pusti gavart in spič vderžet. Sa djal, da de sm jest bulševik k čez vase'cajtenge pišem. Taku se m je pa feržmagal, de nekol tejga kar nus se m je pavejsu pa sm djau: " Le čak, Pavle, če te jest enkrat ke-čam, pr nas de boš pršu k nam k maš. Ti boma že vse kaščiče pre-rahlal. Zdej te pa mam". Vejo, mister editar je pa rejs taku eksajtet ratu, da se je kar šejku pa cejlmu teles pa kar vame je tišu, de me bo. Jest pa ne bod favlast pa nej sem mogu druzga kukr nčas sem se ga branu in branu, k le nej dav gmaha, sm ga pa prjev pa palužu na mater črna zemlica. Rejs me je blu mal spot, pa sem s misu, "sej mjene naben v Cižme ne pazna. Žana pa vsak. Ce nega nej špot, pa še mje- oc.e. žu na tleh. Sevej se mu je vse smejal. Ani sa še ploskal. MILLA, sestre. • ta. Taku vijde, mister editar, da mi vani samu trubel dejlajo. Biu sm hedu hud na neh. Po sm s pa mislil. Sej na zadnje pa nej sa rejs hajal. k službi božji. Nadalje pa si li tudi vsakega ponos, da ne pusti, da bi bila ravno njegova rojstna fa-ra najzadnja, in upam, da tudi loški rojaki ne bodo dopustili, da bi bila njihova rostna fara najzadnja. Farna cerkev v Loki pri Zidanem mostu je zgodovinsko znamenita cerkev, ker je najstarejša v celi škofiji. Stara je namreč nad 700 let. Postaviti jo je dal še Leopold Slavni iz vladarske rodbine Babenberžanov 1. 1207. — Res je, da smo živeli zadnji čas v delavski krizi, vendar vsi ameriški rojaki prav dobrč) vedo, da so vkljub temu še vedno stokrat na boljšem kakor njihovi domači v starem kraju, zato se vedno odzovejo na take in podobne prošne in upam, da tudi Ločani ne bodo hoteli biti najzadnji. Prispevajte, cenjeni rojaki in rojakinje, vsak po svoji moči. Ko bi se dalo nabrati vsaj za veliki zvon! S tem bi si postavili najkrasnejši spomin v svojem rojstnem kra'ju, spomin, ki ne bo molčal, temveč bo dan za gnevom spominjal farane na požrtvovalnost in blagodušnost njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev v Ameriki. Prosim, pošljite darove na Pr. Viktorijan Žnidariič OFM, centralni poslovodja tiskarne io. frančiškanov, 1849 West 22nd St., Chicago, III. Prosimo, naj se Frank Kenik, rodom iz Brezovega dola, štev. 2., občina Ambrus, okraj Novo mesto, Slovenija, Jugoslavija, ki je leta 1913- dospel v Ameriko in se zadnjič javil iz Waukegana, III., takoj ne nej ne bo". I„ taku je 2«TfcJkonzuUtu"^^"1" Kenera,nem'1 71« n. O-__• - . ».UllZUiatU. Isto prosimo vsakega, komur- je Jest sm je pa Mte^adarhti nreč ^ *nan° ° -nj.Cm' fda nam naznani 1 * n?cS°v «*ančni naslov,ako je živ,ož. kje m kedaj je umrl, ako je mrtev. Royal Cosulate General of the Serbs, Croats and Slovenes« xiS So. Dearborn St., Chicago. _ llllw'*MIII,lllini^ ...................................bii III mnmmammmamm 3iiiiiiiiiiiic3iiiitiiiiiiiraiiifiifiiiiiC3iiiiiiiiiiiic»miiiiiiiic3iiiiiiim>ic3iiihiii]iuaniiiiinHicii^ * Poslužite Se Priuke Sedaj! . Evropska valuta se je zadnje dni dvignila iz svoje postojanke. Vse kaže, da svet se bliža nazaj, k normalnim razmeram. Pri tem je pa gotovo, da bo tudi evropska valuta prišla do svoje stalnosti v najkrajšem času. Zato, je koristno se poslužiti prilike sedaj. Midva pošiljava denar v Jugoslavijo in v vse dele Evrope. Vsaka pošiljatev je garantirana in dospe na svoj cilj v dveh do treh tednih. Ker se pa cena evropski valuti vedno giblje na borzah, Sato bova vedno računala po cenah istega dne, ko prejmeva od pošilateljev denar. OB IZIDU TE ŠTEVILKE SVA RAČUNALA SLEDEČE CENE: Za jugoslovanske krone: 500 kron............$ 4.15 1,000 kron............ 8.10 5,000 kron............40.50 10,000 kron............ 80.00 Za italianske lire: 50 lir............$ 3.00 100 lir............ 5.65 500 lir............27.25 1,000 lir............ 53.50 VSE POŠILJATVE NAŠLOVUAJTE NA: I s JERICH & ZELEZNIKAR, (V URADU EDINOST) X" » 1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL ''■^"itiifnirfniiiiiiiiHin^iiiiiiiiiniHiiniiiitrnT"-iiiimniiiniMMriiwiwiiiiii ihiiwhhii ■iiimh'"" ■......»u^r IIC3ll:ilC]IIUIIIlllliC3HIIHIMIIC3fimm MgntammitjmjiwiiiwK uwwBWiiimwiwfWBwiwwMiiiBwaHMmnmoMMiimim Previdnost pride po izkušnji. / Tako je postalo tudi mnogo naših rojakov previdnih po izkušnjah, ko so jih razni zakotni agentje na vabljiv in zvit način odrli njih dolarjev, so prišli k nam iskati pomoči. Takih je prišlo ne samo par, ampak na stotine! Da je pa po toči prepozno zvoniti, to naši rojaki prav radi pozabijo. * * Zato, kdor hoče sam sebi dobro, se hoče obvarovati sleparjev in brezvestnežev, naj sledi našemu nasv.etu! KDOR HOČE V DOMOVINO MORA IMETI POTNI LIST. Kadar nameravate potovati v staro domovino, tedaj Vam je potreba, da si preskrbite potni list in sicer, ako ste ameriški državljan, tedaj si morete preskrbeti potni list od ameriške vlade. Če ste pa jugoslovanski podanik, tedaj je treba, da si preskrbite potni list od jugoslovanskega konzulata, treba je le, da se izkažete s kako staro uradno listnio, da ste v resnici bili pred vojno prebivalec kraja, ki se sedaj nahaja v novi državi. Istotako velja tudi za vse Slovence, ki so po vojni prišli pod Ifalijo, Ogrsko ali nemško Avstrijo. Ne pozabite pa, da bo za Vas najboljše, da si preskrbite potni list predno se podaste na pot. Drugače bodo Vas kje zadrževali in iz Vas molzli Vaše teško zaslužene dollarje. Ako Vam pri dobavi potnih listov ni kaj jasnega, se obrnite na naju in Vam bova preskrbela potni list. , PRISELJEVANJE NI USTAVLJENO. Nova postava ne zabranjuje priseljvanja, ampak istega le nekoliko omejuje. V slučaju, da želite dobiti k sebi kakega svojega znanca ali sorodnika, se obrnite na naju, da Vam izdelava potrebno prošnjo za dobavo Vašifr domačih iz stare domovine v Ameriko. IZDELJUJEVA VSA NOTARSKA DELA. Kakor preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenah zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstne navodila. Cene za delo nizke, informacije zastonj. PISMA NASLAVLJAJTE NA: \ 3 Jerich Zeleznikar SLOVENSKA NOTARJA V URADU "EDINOSTI" 1849 W. 22nd Street g & iiuiiiiiDiumii iiiiHaiiMmiiiiaiiimiMiiatiiiunminm^ iiiaiiiiiiiiiKiDiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiuiaiJE ......................mi mmmammmmmmmmmmmammrni DELO IN DENAR. Spisal dr- Fr. De tela. (Dalje.) Oh, k o 1 i k r a t je sklepal, da ostavi takšno življenje, da zbeži proč, kjer je ne bi srečal nikoli no-' ben znanec! Kako se ji je bila tudi zbudila misel, da bi se vrnila domov in se vrgla materi pred noge kakor izgubljena hči in jo prosila, kakor se prosi Bog, da naj ji da zavetja, naj jo reši groznega sveta. In hitela je res domov s svojim otrokom in videla mater na smrtni po-steji; a pred njeno obličje si ni upa- sli, ki se ji je vsiljevala tolikrat, a jo je ona vednd tešila in uspavala s slepilnimi nadami. Saj je bila podarila nespametna vse svoje mlado življenje njemu v tihem brezpogojnem upanju, da se združi enkrat z njim v takšni zvezi, da je ne bo treba skrivati in tajiti pred starši in brati. To upanje ji je podrl dogodek tega dne in zdaj ni imela nobenega mamila več za razburkano vest, nobenega zdravila za smrtno rano. Cesa naj bi še čakala? Ali bo še kakšna žrtva omečila srce onega, ki niti nobenega hvaležnega pogleda nima za rešiteljico svojega * zivije nja? Oh, grozna sebičnost človeka, ki gori le za splošnost! Lojzika je objemala mater z drobnimi ročicami in vpila, da naj ne joka ; če ne, bo ona umrla. Materi se je krčilo srce, ko je mislila, kakšno la stopiti. Vrnila se je zopet v st*- , , . ■ ■ ■ • , i mater da ima ubogi otrok, kakšno re razmere m prosila m jokala. da naj ji preskrbi pošteno ime on, ki mu je bila žrtvovala ona samo sebe. Zaman. Roganje in posmehovanje je bil odgovor od začetka, pozneje kletev in zmerjanje. Mož je moral delati za splošnost; kaj se je brigal za posameznika! Zborovanja, shodi, krčme, to je bilo važno delovanje; kako preživlja ona sebe in otroka, to ni prišlo v poštev. Oh, spoznala je Lojza to splošnost in skupnost, ki je pila njeno srčno kri in zahtevala od nje vedno več dela in pritrgovanja in zatajevanja. Oh, sama plemenitost in blagost in nesebičnost je bilo moža na shodih in solze so mu stopale v oči, kadar je govoril o izkoriščanju ubogih delavcev! Doma pa se je potem najedel, pogledal po predalih, če ie še kje kak krajcar, in šel v krčmo in se tam žrtvoval do polnoči in črez za ubogo delavstvo. Koliko je trpela ona pod to požrtvovalnostjo za splošnost, od katere ni odpadla nikdar nobena drobtinica za dom. Dom? — Kje pa je dom ob večni selitvi iz hiše v hišo, iz kraja v kraj, kjer vse pisano gleda moža in pol smehljiv in' zaničljivo njo in otroka? Kakšna sramota, ko jo je srečala Meta, ko jo je spoznal Janez! In njiju nezasluženo sočutje! Prekli- bc spoznanje, kako se je bo sramovala, kako zatajevala njo, ki ji ne bo mogla zapustiti niti poštenega imena. In v kakšnih razmerah bo rasla! Kako se bo mogla braniti iz-kušnjavam hudobne matere hčerka, ko se hi ohranila poštenih staršev hči! A rajša bi jo videla mrtvo ko v takšnih razmerah, v kakršnih živi mati; rajša mrtvo v grobu ko živo v blatu. In vendar, kdo jo bo varoval. kdo branil? Oče, ki živi in deluje in popiva za splošnost? On bo samo gledal, da si kmalu kaj prisluži otrok zanj in za njegovo splošnost. Grozne slike o bodočnosti ljubljene hčerke ji je predstav-lala razburjena domišljija. Oh, kruta smrt, zakaj ne pobereš ljudi nedolžnih! Kaj čakaš, da se zadolže ! Ko je razvidela Lojzika, da ne more pomiriti matere z laskanjem in objemanjem, je sklenila roke in začela poluglasno moliti* kolikor je znala. Vedela je, kako potrpežljivo ji popravlja mati besede in razlaga, česar ne umeje ona. "Kaj je to .vsakdanji kruh, mama?" je klicala in jo tresla za roko, "kaj je to?" Mater so obšle tako strašne mi-I sli. da ji je zastala sapa in je morala pritisniti roko na razdraženo ^r- njala naj bi jo bila in zmerjala; a ce* Divje so zableščale oči. ki jih pomilovanje in sočutje s sramoto, to1 ie s temnim krogom obdala groza, je neznosno. In ta groza danes, ko ko ie zgrabila hčer, jo vzdignila iz je davil Janez njega, za katerega je Postelje in nesla iz hiše. Hči jo je ona toliko prestala in pretrpela. In obJe1a okrog vratu in motila z vpra-kaj, kadar se srečata zopet! Eden sevanjem: "In ne vpelji nas v iz- "KDINOgT" je napolnjevalo s studom in grozo. V gozdu bi prenočila rajša ko še katerikrat pod to streho. Stresla se je, ko je pomislila, kaj da je nameravala storiti, ko jo je rešila molitev ljubega otroka. Lojzika ni še razumela, kaj se pravi: In ne vpelji nas v izkušnjavo! A kdor količkaj pozna samega sebe, ne more nikdar zadosti ponižno in iskreno moliti te prošnje. Lojza je hitela v mraku po vasi, da bi dobila Meto ali Janeza in se pogovorila z njima zastran prenočišča za sebe in otroka. Drugega dne ni si že sama poiskala novega stanovanja. Kako bo prehranila svojo hčerko, to je ni skrbelo in na to niti mislila ni, vsa nekako srečna, da se je rešila težkih verig, v katere je bila toliko časa vkovana v strašni sužnosti. Kakor da bi bila vstala od smrti, tako ji je bilo pri srcu in raj-ša bi poginila takoj nego se vrnila v stare razmere. Vsa je bila izpre-menjena, pripravljena vse pretrpeti in vdano prepričana, da bi zaslužila vsako trpljenje. Tiho še je veselila lepih, dobriji misli, ki so jo obhajale in osrčevale. Takšne tolažbe že dolgo let ni čutila v svoji ' duši kakor sedajo ko je premišljevala. kako hoče pričeti vse novo življenje, življenje pokore'za sebe, skrbi in dela za otroka. Nobenega ponižanja se ni bala več. ko se je bila sama v srcu postavila tako nizko, da je ni mogel nihče več ponižati. Irt če bo j)ozneje. ko doraste hčerki ponižana še pred njo, nič hudega. Še! nekoliko pokore. Ampak hčerka ne pojde po svetu, kakor je šla ona in se izgubila. Ostala bo pri njej in v domačem kraju med znanci, ki gledajo drug na drugega in ne odpu- YIN KO ARB AN AS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem. kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, I1L Phone: Canal 4340. ste radi nobene slabosti. Hčerka mora živeti srečnejša od matere. Lojzka pa je doma tudi premišljevala, kako da bi razveselila dobro mamo. Bila je premeteno dekle, ki je mnogo mislila, kadar je bila prepuščena sama sebi, in si znala hitro sama pomagati. Komaj je bila mati dvajset korakov od hiše, je bila Lozika že iz postelje in si je hitro natikala na bose noge mrzle, trde črevlje. Zvit nasmeh ji je krožil ustnice in v svetlih očeh se je bralo, da ima Lojzika nekaj posebnega v mislih. Naredila si je bila zares lep načrt. Soba doma je bila tako mrzla, da se je ona komaj pod odejo mogla prav ogreti Denarja za kurivo ni bilo; in da bi priiTesel hudi mož, ki je hotel podreti hišo, še kaj drv, ni upala več Lojzika. Na dvorišču tvornice pa leži vedno velik kup premoga. Tam ga je že dobil marsikak otrok in ga prinesel domov. Zakaj ne bi šla enkrat tudi Lojzika ponj ? Saj ni ona več tako majhen otrok; 6na že lahko pomaga pri gospodinjstvu. Kakšno veselje bo zvečer, ko bo tožila mama," da nima s čim zakuriti peči; ona pa ji bo pokazala velik, debel kos premoga, ki bo hitro razgrel vso sobo. Kako jo bo objela od radosti mati! Ona pa se bo ponesla in rek-la da bo prinesla še, da bo za kurivo skrbela ona. Toda skrivaj se-mora to izvršiti, da ji ne bi zabra-nila mati, ki hoče storiti vse sama. (Dalje prihodnjič.) AMERIŠKI SLOVENCI PODPL RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE! W. Szymanski. jVodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. _ Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tak6 boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. t V zalogi imam najfinejše pos'telje, naslanjače. kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo. Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki.je Vam vedno na razpolago. Se priporočam vsem Jugoslovanom! - • 1907 BLUE ISLAND AVE., PHONE: CANAL 597. CHICAGO, ILL. bo poginil, zaradi nje, zaradi njene ga nevrednega življenja. Ojia bo zakrivila smrt ali svojega brata, ali svojega —. Misel se je pretrgala. Kakor z razbeljenim železom ji ie bil vžgan spomiA, kako se je vedel on, potem ko ga je bila ona rešila smrti. Šel je, ostavil njo in otroka sama, gotovo se zopet žrtvuje v krčmi za splošnost. Nobena zahvala ni prišla iz srca, nobena lepa bese-l da z jezika. Kje je še rešitev, kje pomoč? Kakšna bodočnost se odpira njej, kakšna otroku ! Zavržena na tem svetu, zavržena na onem. Po vsem telesu se je stresla ob tej mi- kušnjavo. mama. Kaj se to pra- vi r Mati je zajokala naglas, poljubila hčerko, da ji je zmočila obraz s solzami, in jo nesla zopet nazaj v posteljo. "Ali pojdeš ti, Lojzika, z menoj?" je ihtela. "Oh, pojdem, mama" je dejala hčerka; "samo ne jokaj nikar!" "Še malo ostani doma! Potem pridem jaz pote". Mati je popravila hčerki posteljo, ji zatlačila odejo za hrbet in urno odšla. V tem stanovanju ni hotela ostati več. Postelja, miza, klop, vse jo Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v JUGOSLAVIJI. Pišite po cenik za pošiljanje d^nara. SIFKARTE za vse linije- EMIL KISS, bankir 133 Second Ave.. New York. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. NenfečeK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago,' 111. PHONE: CANAL 2534. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast m proti izpadahjn las. Alpenpomada za brke in brado kurja očesa m bradavice v 3 dneh popolnoma odstrtl mm; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim Bru- naturni1 Raare°d ^ČT P°StaneJ'° S,Vi ^ tonoma naturni. Rare, opekline, potne noge in za druge bolez- " š ™ ? USP"na «*»»»»:. P^ite po cenike, po- sijem Vam jih zastonj * F KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le 5* za poštnino V potrdi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. — ' Poireoi JAKOB W A H č I č 6702 Bonna Ave., N. E. Cleveland, O. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ Pripravite se za neodvisnost 6*17 ST. CLA7R CLEVELAND, O. •c priporoča km nakup MOŠKE IN DEŠKE Izdeluje lfOJKK OBLEKE po OPRAVE. v 4 Varna banka, kamor nalagate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservative in varna bafika. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. . KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET i J Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta ban- ka odprta ob pondelkih in sobotah do po! devetih zvečer. v V.. - i v