Po naših občinah
Kidričevo • Odškodninski zahtevek AP neutemeljen
O Stran 5
Vzgoja, izobraževanje Ptuj • Kako (ne)str-pni so osnovnošolci
O Stran 9
Obrt
Hajdoše • Obrtniki pripravljeni reševati brezposelnost
O Stran 24
Ptuj, torek, j- 19. januarja 2010
letnik LXIII • št. 5 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Zoran Pavlovič •
»V nedogled ne bomo čakali nikogar«
O Stran 11
Mariborsko Pohorje • 46. slovenski smučarski praznik
Najboljša slalomska uvrstitev Tine Maze
Slovenija je znova dokazala, da sodi med smučarske velesile: Mariborčani z odlično organizacijo 46. Zlate lisice, Tina Maze pa z odličnim drugim mestom v nedeljskem slalomu.
Rokomet •
Gledalci zadovoljni z zaključkom
O Stran 12
Čeprav so bile nekaj časa vremenske napovedi dvomljive, se je v drugi polovici tedna izkazalo, da bo dobro pripravljena snežna odeja na progi pod Mariborskim Pohorjem vzdržala karavano najboljših smučark sveta, ki so se vnovič uspešno dokazovale v sobotnem veleslalomu in nedeljskem slalomu.
Medtem ko v soboto slovenske smučarke niso imele prave sreče, pa je v nedeljo popoldne poleg okoli 25.000-glave množice na snežnem stadionu stala na nogah skoraj vsa Slovenija. Naša Črnjanka Tina Maze je premagala težave zaradi nedavne bolezni in ponovno pokazala staro formo, saj je skupaj s Katrin Zettel in Marijo Riesch stopila na zmagovalne stopnice najboljših slalomistk. Z odličnim drugim mestom je dosegla svojo najboljšo uvrstitev v slalomu nasploh.
Več o 46. smučarskem prazniku pod Pohorjem pa na strani 15.
-OM
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Unterhund bodo obnavljali z lastnimi sredstvi M Ptuj • Denacionalizacija se končuje
Strelstvo • Majda
nastopn? za Ni sreče z ministrico ...
O Stran 13 Zupan občine Ormož Alojz Sok zares nima sreče z Ministrstvom za kulturo, še manj pa z ministrico Majdo Širca, s katero si je v preteklosti neuspešno dopisoval.
Tokrat se župan ne more sprijazniti z načinom izvedbe razpisov na tem ministrstvu v zadnjem letu. Ne le ormoška občina, pač pa tudi tiste, ki so vključene v projekt evropske kulturne prestolnice, so namreč lani, na silvestrovo, dobile negativne sklepe za svoje vloge v zvezi z vla-
ganji v kulturne objekte v mreži kulturnih objektov v RS. Razpisanih je bilo 10 milijonov evrov, za katere bi župan Sok rad vedel, kam bodo šli ...
Ormoška vloga se je glasila na sofinanciranje obnove gradu. Načrtovana je bila prenova kletnih prostorov sedaj že legendarnega Unterhunda, ki
so ga pred desetletji z obilico dobre volje in prostovoljnega dela uredili ormoški mladinci in je od takrat na voljo alternativni kulturi in drugim, ki jih ne moti, da prostor ni ravno urejen. Urediti ga bo potrebno tako, kot je že pred leti naložila sanitarna in požarna inšpekcija. Zagotoviti je potrebno dodaten vhod in primerne sanitarije, seveda pa bo prostor dobil primeren sodoben standard, ki bo ohranil avtentičen izgled kletnih grajskih prostorov. V gradu bi se s tem projektom zagotovil dostop za invalidne osebe ter vse, ki težko dostopajo zlasti v knjižnico in dvorane, v katerih se odvijajo poroke in zlate poroke. Že dolgo obljubljena posodobitev naj bi se letos dejansko uresničila. Vendar kot kaže, ne bo financirana iz državnih, ampak iz občinskih sredstev.
O Stran 3
Z vprašljivimi oporokami do premoženja?
V Upravni enoti Ptuj so imeli kar 1115 denacionalizacij-skih zahtevkov, od tega jih je pravnomočno rešenih 1091, v postopku je še 23 zadev, je te dni povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah.
Vprašanje pa je, če bo sploh kdaj katera od upravnih enot stoodstotno končala denacionalizacijo, ker tudi tisti, ki so postopke že končali, dobivajo zadeve nazaj, zato bo potrebno nekatere postopke obnoviti. Ostale so najbolj zapletene zadeve oziroma tiste, pri katerih so si stranke najbolj navzkriž. »V naši UE Ptuj smo denacionalizacijo v večini že končali, pravnomočno končanih je 1091 zahtevkov,« je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Teoretično bi sicer pri kakšnem še lahko prišlo do obnove, vendar so potekli vsi roki, ob tem pa je potrebno povedati tudi to, da so bile rešene tudi vse pritožbe strank, vezane na te postopke. V postopku reševanja
je še 23 zadev, ki pa so delno tudi že rešene, v reševanju so še posamezni deli premoženja, ki so predmet spora. Sedem zadev pa je takšnih, ki pa še sploh niso prišle v reševanje. Gre za zadeve, pri katerih niso rešili predhodnih vprašanj, predvsem gre za vprašanja veljavnosti oporok, s katerimi pa se ukvarjajo sodišča, ki pa so zahtevke za reševanje prejela že pred nekaj leti. Mag. Metod Grah pojasnjuje, da gre za primere, za katere so vlagatelji de-nacionalizacijskih zahtevkov naknadno prinesli oporoke, v katerih so jim zapustnik na primer leta 1945 zapustili vse premoženje.
O Stran 4
Foto: VK
Slovenija • Izhodna strategija predvidoma do konca januarja
Res prave smernice za izhod iz krize?
Vlada bo slovensko izhodno strategijo sprejela predvidoma do konca januarja, je po petkovem srečanju skupine ministrov za pripravo te strategije povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Stališče do predloga ukrepov, ki ga je podala opozicijska SDS in bo o njem govora na izredni seji DZ, bo sicer sprejemala danes (v torek).
Gaspari je sicer v zvezi z izhodno strategijo poudaril, da ta praviloma ne bo seštevek ukrepov, ki se bodo sprejeli z namenom za izhod iz krize, temveč v bistvu usmeritev za delo vlade v prihodnjem obdobju. »Bolj kot število ukrepov, katerih koli in kogar koli, je pomembno, kaj so osnovne usmeritve. Zaradi tega naši razgovori tečejo dlje časa,« je povedal in dodal, da bodo v naslednjih mesecih v DZ začeli prihajati zakoni, ki bodo pomenili uresničitev strategije.
Do predloga ukrepov za izhod iz krize, ki so ga pripravili v največji opozicijski stranki SDS se bo vlada, tako Gaspari, opredelila v torek. Prvi pregled po ministrovih besedah kaže, da so ti v marsičem podobni vladnemu razmišljanju, pač pa se opozicijski predlog razlikuje v eni bistveni točki: »Želja po dodatnih davčnih olajšavah v njihovem gradivu namreč ni utemeljena z zelo
Uvodnik
jasno definiranimi prihranki, ki bi šli na odhodkovni strani.«
Znotraj vlade je po Gasparijevih besedah enotno stališče, da je nemogoče neuravnoteženo obravnavati dva pomembna stebra strategije, od katerih eden omogoča povečanje prodornosti slovenskega gospodarstva, drugi pa ob tem zagotavlja ohranitev socialne kohezivnosti. Pri usklajevanju teh dveh polov je zato pomembno, kako se zastavi posamične ukrepe.
Gaspari ob trenutni makroekonomski fiskalni situaciji poudarja, da je pomembno, da se zavre nadaljnjo rast javnih izdatkov, ne povečuje davčnih obremenitev, se z razpoložljivimi mehanizmi ustvari pogoje za čim bolj učinkovito porabo evropskih sredstev za razvojne namene ter se v okviru socialnega sistema dejansko poskuša razpoložljiva javna sredstva spraviti do tistih, ki jih dejansko potrebujejo.
Glede črpanja evropskih
Kdo krade in kdo ne?
Takšna ali drugačna politika obstaja že tisočletja, skorajda v vseh sferah in državah sveta pa igra glavno vlogo in je eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo način življenja slehernega posameznika. Ne glede na to, kakšna je in kaj zagovarja, je vsem skupno to, da se v vsaki opcijo najdejo tisti, ki so pošteni politiki, in taki, ki svoj položaj izkoriščajo.
Da je tako tudi v Sloveniji, pričajo različni dogodki, ki jih novinarji nenehno odkrivajo. Tudi tisti posamezniki, ki na prvi pogled delujejo kot poštenjaki in skrbniki ljudstva, velikokrat s svojimi dejanji razočarajo. A kar je najhuje, pokvarjenega politikantstva se ne gredo zgolj stari, izkušeni mački, temveč tudi tisti, ki se v politiko praktično šele vključujejo. In take stvari se bojda dogajajo tudi v našem mestu. Nekateri politiki, ki so ali se imajo za predstavnike mladine, naj bi že zdavnaj presegli okvirje poštenega političnega delovanja. A kot ponavadi se vsi, ki kaj vedo, bojijo svoje vedenje o takih dejanjih predstaviti javnosti. Pred nekaj dnevi naj bi mladeniču, ki je sicer zelo aktiven na področju mladinske politike in je na nepravilnosti nekaterih posameznikov začel opozarjati tudi druge, celo grozili oz. ga »dobronamerno« opozorili, da naj se ne igra z ognjem. A zgleda, da kljub ustrahovanju niso ravno uspeli. Omenjeni pogumni mladenič je namreč še bolj prepričan, da je treba opozoriti na nepravilnosti, ki naj bi se dogajale. Ne glede na zneske, namen in način je kraja še vedno kraja in je nanjo treba opozoriti.
Upam, da novinarji tokrat ne bomo naleteli na zaprta vrata pri raziskovanju morebitnih nepravilnosti, ki naj bi se v zadnjih mesecih dogajale na področju mladinske politike, in da bodo tisti, ki so odgovorni za nadzor, pripravljeni sodelovati in razkriti domnevne zlorabe.
Na žalost posameznikov, ki služijo na račun nepoštenosti, smo pač novinarji plačani za to, da javnost seznanimo z informacijami, ki jih imamo, in ne, tako kot nekateri mislijo, da jim na fotografijah popravljamo lepotne napake in poročamo zgolj o tistem, kar jim je pogodu.
Dženana Becirovic
sredstev je Gaspari dejal, da se je preteklo leto končalo s približno 150 milijoni evrov neto presežka v razmerju med vplačanimi in pridobljenimi sredstvi iz evropskega proračuna. »Rezultat bi bil lahko še boljši, pa vendarle je bistveno boljši od preteklih let, ko je bil rezultat negativen,« pravi Gaspari.
Pri vsem tem minister še izpostavlja, da vlada ne glede na težave, ki so prisotne, vztraja pri dveh ukrepih, ki sta začela veljati s 1. januarjem. Eden je znižanje davčne stopnje za davek od dohodkov pravnih oseb še za odstotno točko, drugi pa hitrejše vračilo preveč izplačanega DDV. Slednje prinese enkratno likvidnostno izboljšanje tistim, ki so zavezanci za plačilo DDV, za približno 200 do 250 milijonov evrov.
Do višje minimalne plače z dodatno splošno olajšavo
Vlada, ki bo pri javni porabi vztrajala na fiskalnem pravilu, je sicer v zvezi z racionalizacijo javnofinančnih odhodkov v skladu z dogovorom med ministrstvom za finance in službo vlade za razvoj začela postopek za pregled vseh projektov in ukrepov na strani odhodkov državnega proračuna po programski klasifikaciji. Ministri bodo ponovno preverili svoje odhodke in jih primerno zahtevam vlade v naslednjem mesecu tudi prilagodili.
Glede minimalne plače se je vlada po Gasparijevih besedah odločila za metodo, ki je ta trenutek tudi fiskalno razmeroma manj obremenjujoča, torej s t.i. dodatno splošno olajšavo. »Problem pa bo v bodoče in tega se morajo zavedati tudi socialni partnerji, da to ne
pomeni samodejno prilagajanja tudi vseh drugih plačnih razredov v nadaljevanju.« Tudi zato bo potrebno pripraviti paket zakonodaje na področju delovnih razmerij in trga dela.
Vlada sicer razmišlja tudi o razbremenitvi prispevkov pri plačah za visoko kakovostna delovna mesta. Odločitev bo sprejeta takrat, ko se bo videlo, ali je to možno fiskalno nevtralno izpeljati, pravi minister in dodaja, da bo ustrezna analiza končana do konca marca. Gaspari poudarja, da osebno takšno razbremenitev podjetij podpira.
Poleg tega vlada načrtuje, kot je znano, sprejem pokojninske reforme ter sprejem dveh zakonov na zdravstvenem področju, na katerem je po Gasparijevih besedah potrebno nujno izboljšati ekonomiko, saj je ta zelo šibka. Minister je pri tem kot problem navedel to, da pokojninska blagajna izdvaja v zdravstveno blagajno bistveno premalo sredstev glede na to, kakšne so potrebe po zdravstvenih storitvah tistih, ki jih financira pokojninska blagajna. »Nekateri pravijo, da gre za med 200 in 300 milijoni evrov letno premalo sredstev,« je dejal.
Razprava sicer teče tudi v zvezi s plačami v javnem sektorju, koder Gaspari graja med drugim nefleksibilen sistem nagrajevanja. Obenem je minister opozoril, da bo tudi na področju lokalne samouprave potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo zahtevali večjo racionalnost pri porabi sredstev. To morajo narediti lokalne skupnosti same, pravi minister in dodaja, da se pri mnogih občinah lahko pojavijo težave z naslova zadolževanja.
STA (pripravlja: SM)
SDS-ovi predlogi protikriznih ukrepov
Strokovni svet SDS je pripravil januarja nov paket protikriznih ukrepov. Med njimi je en strateški ukrep - zakonsko zmanjšanje odhodkov širšega sektorja države - ter 72 posameznih ukrepov, s ključno usmerjenostjo v nova delovna mesta. Ukrepi se med drugim nanašajo na področja davkov in finančnega sistema, trga dela, javne uprave ter okolja in prostora.
Po mnenju Janše je namreč vladna protikrizna gospodarsko politika »pasivno čakanje, da se bodo naročila iz tujine vrnila, osredotočenost ukrepov na slaba podjetja in zanemarjanje novih, prelaganje bremena krize na prihodnje generacije z enormnim zadolževanje, nepovezanost ukrepov s podnebnimi spremembami in prezrt trajnostni razvoj, gre pa tudi za marksistično modrovanje o tem, da je kriza dokaz za zgrešenost tržnega gospodarstva«. V SDS so prepričani, da so za izhod iz krize ključna podjetja in podjetniki, ki da vedo, kakšne so priložnosti in kako se morajo prestrukturirati, pri tem pa jih mora spodbujati država. V tretjem paketu (prvega so po Janševih besedah pripravili še kot vlada v odhajanju jeseni 2008, drugega spomladi lani) kot strateški ukrep predlagajo zakonsko omejitev odhodkov širšega sektorja države na 46 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem letu, z vsakim prihodnjim letom pa bi se znižali še za odstotno točko BDP in leta 2013 dosegli 43 odstotkov BDP.
Na davčnem področju se zavzemajo za davčno olajšavo, po kateri tisti s plačo do 600 evrov neto ne bi bili obdavčeni. Plačila dohodnine bi bili oproščeni tudi mladi raziskovalci in inovatorji.
Znižali bi stopnjo davka od dohodka pravnih oseb, tako da bi bila leta 2011 18 odstotkov, leta 2012 pa 17 odstotkov. Olajšavo za vlaganje v opremo bi dvignili na 40 odstotkov, medtem ko bi bila vlaganja v raziskave in razvoj deležna 100-od-stotne olajšave. Predlagajo tudi spremembe pri amortizaciji in pri pavšalni obdavčitvi, pri kateri bi dvignili mejo z 42.000 na 100.000 evrov letnega prometa, veljala pa bi poleg samostojnih podjetnikov tudi za pravne osebe, uvedli pa bi tudi »davčne počitnice« za novoustanovljena podjetja.
V javni upravi bi med drugim znižali število zaposlenih za dva odstotka na leto, dokler ne bi dosegli 10-odstotnega zmanjšanja. Zmanjšanje ne bi bilo linearno, ampak glede na potrebe. S tem bi, kot je dejal predsednik odbora za javno upravo pri strokovnem svetu SDS Gregor Virant, letno prihranili več kot 300 milijonov evrov. Paket ukrepov - ki tokrat ne vsebuje zakonskih predlogov, ampak priporočila vladi - je SDS poslala vladi, gospodarski in obrtni zbornici, nekaterim podjetjem, vložila pa ga bo tudi v DZ v obliki zahteve za izredno sejo DZ.
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Vlada obljubila
■V ■	■ ■	■
zvišanje minimalne plače z januarjem
Predsednik vlade Borut Pahor je 14. januarja. sindikatom obljubil, da bo vlada predlog novega zakona o minimalni plači, ki bo zagotovil njen dvig na raven minimalnih življenjskih stroškov, sprejela prihodnji teden.
Vlada bo predlog zaenkrat poslala v obravnavo v DZ brez sprememb delovne zakonodaje, ki jih zahtevajo delodajalci. Po predlogu naj bi se minimalna plača z letošnjim 1. januarjem zvišala za 103 evre na 562 evrov neto. Podjetja
v težavah bi se lahko s sindikati dogovorila za postopen dvig na to raven v dveh letih. Sindikati so takšno odločitev pozdravili. Na boljšem bo več kot 103.000 delavk in delavcev, je 15. 1. povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič ter menil, da bo dvig povečal prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno, zaradi večje kupne moči pa se bo povečala tudi potrošnja ter s tem spodbudila gospodarsko rast. Delodajalci po drugi strani opozarjajo, da podjetja nimajo več rezerv za dvig minimalne in drugih plač. Čeprav se strinjajo, da so plače prenizke za preživetje, pa menijo, da so previsoke za globalno kon-
kurenčnost. Zato so 13. 1. v odprtem pismu Pahorju opozorili, da bodo vztrajali pri sočasni obravnavi rasti plač ter ukrepov za razbremenitev gospodarstva. (sta)
Erjavec bo odstopil
v vsakem primeru
DeSUS je 15. 1. izbral svojega kandidata za novega ministra za okolje in prostor, ki naj bi bil član poslanske skupine DeSUS.
Kandidatka tako ni klimato-loginja Lučka Kajfež Bogataj, ki jo kot najprimernejšo na mestu okoljskega ministra vidi sedanji minister Karel Erjavec. Slednji je 11. 1. napovedal, da bo proti
nekdanjemu ministru za okolje Janezu Podobniku vložil ovadbo, 12. 1. pa se iz še vedno neznanih razlogov ni udeležil kolegija predsednikov koalicijskih strank pri premieru Borutu Pahorju. Je pa Erjavec napovedal, da ne izključuje možnosti ustavne obtožbe, če bo Pahor predlog za njegovo razrešitev vložil, ne da bi hkrati zahteval ustavno presojo zakona o računskem sodišču. To bi po Erjavčevem mnenju lahko pomenilo, da je premier sprožil neustaven postopek. Erjavec sicer v primeru, da ga DZ ne bi razrešil, funkcije ministra ne namerava več opravljati in bo verjetno sam odstopil. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Unterhund bodo obnavljali z lastnimi sredstvi
Ni sreče z ministrico ...
Župan občine Ormož Alojz Sok zares nima sreče z Ministrstvom za kulturo, še manj pa z ministrico Majdo Širca, s katero si je v preteklosti neuspešno dopisoval. Tokrat se župan ne more sprijazniti z načinom izvedbe razpisov na tem ministrstvu v zadnjem letu. Ne le ormoška občina, pač pa tudi tiste, ki so vključene v projekt evropske kulturne prestolnice, so namreč lani, na silvestrovo, dobile negativne sklepe za svoje vloge v zvezi z vlaganji v kulturne objekte v mreži kulturnih objektov v RS. Razpisanih je bilo 10 milijonov evrov, za katere bi župan Sok rad vedel, kam bodo šli...
Ormoška vloga se je glasila na sofinanciranje obnove gradu. Načrtovana je bila prenova kletnih prostorov sedaj že legendarnega Unterhunda, ki so ga pred desetletji z obilico dobre volje in prostovoljnega dela uredili ormoški mladinci in je od takrat na voljo alternativni kulturi in drugim, ki jih ne moti, da prostor ni ravno urejen. Urediti ga bo potrebno tako, kot je že pred leti naložila sanitarna in požarna inšpekcija. Zagotoviti je potrebno dodaten vhod in primerne sanitarije, seveda pa bo prostor dobil primeren sodoben standard, ki bo ohranil avtentičen izgled kletnih grajskih prostorov. V gradu bi se s tem projektom zagotovil dostop za invalidne osebe ter vse, ki težko dostopajo zlasti v knjižnico in dvorane, v katerih se odvijajo poroke in zlate poroke. Že dolgo obljubljena posodobitev naj bi se letos dejansko uresničila. Vendar kot kaže, ne bo financirana iz državnih, ampak iz občinskih sredstev.
Kdo je dobil denar iz razpisa
Vloga ormoške občine je bila menda zelo obsežna, zbrala pa je vsega 50 točk. Še posebej zanimivo se je županu zdelo, da niso prejeli nič točk za prispevek, ki bi ga s to investicijo v gradu dali k razvoju turizma. Z nič točkami so ocenili tudi prispevek k uresničevanju ciljev resolucije nacionalnega programa kulture, ki naj bi ga imel ta projekt. Župan je bil ogorčen še posebej zato, ker je v tem objektu že prišlo do povezovanja podjetniškega pristopa in kulturne dediščine. Lani so Terme Banovci v Unterhundu organizirale zelo
Ta je predstavil delovanje Dijaške organizacije Slovenije in dijakom svetoval pri odpravljanju nekaterih težavah, s katerimi se med šolanjem spopadajo. Varuh dijakovih pravic dijakom pomaga pri reševanju njihovih problemov znotraj šole, vključuje pa se tudi v razprave, povezane s socialno in izobraževalno politiko.
Po predstavitvi dijaškega organiziranja so srednješolci nekaj časa namenili aktualnim
uspešen Haloween Party in pokazale, kako izjemno dobro se da ta prostor izkoristiti.
Župan Sok je želel priti do podatkov, katere občine so na razpisu uspele, vendar mu to menda ni uspelo. Zagotovo pa ve, da na njem niso uspele niti občina Murska Sobota, niti Ptuj, niti Maribor. »Ker obstaja zakon o pomoči Pomurju, po katerem naj bi imele občine s tega območja prednost pri razpisih, je takšna odločitev nenavadna. Gre za sredstva, ki jih Evropa namenja za skladen regionalni razvoj, in pričakovali bi, da bodo tako porabljena,« komentira razplet Alojz Sok. Seveda so se občina Ormož in še nekatere druge na tak razplet razpisa pritožile. Od ministrstva pričakujejo vsaj to, da pojasni razloge, zakaj so vloge zavrnili, in jih opozori na morebitne napake, da bi jih lahko pri naslednji prijavi odpravili. Prav tako pričakujejo, da mini-
Klemen Balanč
strstvo da informacijo, kdo je na razpisu uspel.
Kljub neuspehu na razpisu pa dejavnosti tečejo naprej. V občinskem proračunu so bila namreč načrtovana sredstva za obnovo in objavljen je bil tudi že razpis. Po projektantskih ocenah je vrednost projekta 430.000 evrov, dosežena vrednost na razpisu pa bi morala biti precej nižja, saj so ponudbe izvajalcev trenutno tudi do 30 % nižje. Dela naj bi se začela konec februarja. Občina se je sicer prijavila ponovno na naslednji razpis ministrstva za kulturo in upa, da bo tokrat uspešnejša.
Sušno leto 2009
Župan je potožil, da v minulem letu 2009 kakšnih posebnih razpisov ni bilo, boji pa se, da se glede na objavljene razpisne pogoje razpisa za južno mejo tudi tukaj marsikateri
dilemam, s katerimi se srečujejo v izobraževalnem procesu, poudarek pa je bil na težavah v odnosih na šoli. Kot je pojasnil varuh dijakovih pravic, se vprašanja, ki jih nanj naslavljajo srednješolci, največkrat nanašajo na kriterije ocenjevanja in reševanje konfliktov med profesorji in dijaki.
Kljub relativno majhnemu odzivu dijakov na Ptuju je Balanč postregel s kopico napotkov in nasvetov.
Dženana Bečirovič
občini slabo piše. Večina jih je probleme, ki so navedeni v razpisu, že rešila. Razpisana so sredstva za reševanje problematike prebivalcev, ki do svojih domov še vedno prehajajo preko Hrvaške v Slovenijo. »To smo mi že rešili in ta sredstva bodo očitno porazdeljena drugače, kot smo si mi predstavljali,« je razmišljal Alojz Sok, ki je načrtoval letos kar nekaj odsekov cest rešiti s financami iz tega naslova, razpisni pogoji pa mu bodo očitno prekrižali račune.
Omenil je še, da obnovitvena dela na grajski pristavi potekajo, kot so si jih zamislili. »Pri tem so naleteli na arheološke ostanke in zato moramo narediti v nekem delu arheološke raziskave; tudi v tem primeru že nekaj časa čakamo na soglasje Ministrstva za kulturo, da se lahko arheološke raziskave začnejo izvajati. Pogodba z arheologi je že podpisana, čakamo le še na ministrstvo, ki je že pred dobrim tednom obljubilo, ampak dovoljenja še ni in tako nastaja zamuda, ker se na delih, kjer je arheologija, v tem trenutku ne sme nič dogajati,« situacijo popisuje Sok.
Na opozorilo, da se prebivalci pritožujejo nad nemarnim odnosom izvajalca del do parka in potk v njem, pa je župan menil: »Kar nekaj prebivalcev, ki uporabljajo park, se je pritožilo v zvezi s tem. Predvsem, da se steza ne vzdržuje v primernem stanju, da je blatna, da jo stroji uničujejo. Izvajalce smo na to že opozorili in upam, da se bodo razmere uredile, ko bo zima popustila. Pri vsaki gradnji nastajajo težave in potrebno je malo potrpeti, če hočemo napredek. To je začasna situacija, a se bo čez čas uredila.«
Viki Ivanuša
Ptuj • Srečanje z varuhom dijakovih pravic
Pravice in dolžnosti dijakov
Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov je v petek organizirala predavanje varuha dijakovih pravic Klemna Balanča.
Od tod in tam
Ptuj • Še ena blagovna znamka izginila iz mestnega jedra
Foto: Črtomir Goznik
Če se bo nadaljevalo s takšnim tempom kot v zadnjih dveh oziroma treh letih, bo Murkova postala kmalu ulica duhov, v kateri Ptujčani in tudi drugi ne bodo imeli več kaj kupiti. Tiho, brez velikega pompa, je v petek vrata zaprla trgovina Svilanit, ki je Ptujčani v skoraj treh letih poslovanja niso vzeli za svojo, ker so raje te izdelke kupovali v sosednjem Mariboru, čeprav so imeli trgovino z izdelki uveljavljene blagovne znamke pred nosom. Murkova ulica je pričela propadati, potem ko je pred leti šlo v stečaj trgovsko podjetje Emona Merkur. V izpraznjene trgovske lokale so se sicer naselili novi trgovci, a so vsi kmalu prenehali poslovati. Nekaj jih še vztraja, a je vprašanje, kako dolgo še, če ne bo kupcev, ki so se skoraj v celoti preselili v trgovske centre na obrobju mesta. V celem mestnem jedru se število praznih lokalov iz leta v leto povečuje. Nič pa ne kaže, da bodo že kmalu ponovno odprli vrata. Na te in druga odprta vprašanja naj bi sicer dala odgovor strategija razvoja mestnega jedra, kipa je še vedno v pripravi.
MG
Ptuj • V ČS Breg-Turnišče so se
spomnili starejših
V četrtni skupnosti Breg-Turnišče so 16. januarja organizirali prvo od dveh srečanj starejših občanov.
Na tem območju Ptuja namreč živi več kot 470 starejših od 70 let, zato vsako leto organizirajo dve srečanji. V imenu MO Ptuj jih je pozdravil ptujski župan dr. Štefan Če-lan. Seznanil jih je z izgradnjo projekta kanalizacije, ki ga bodo lahko pričeli po rekonstrukciji centralne čistilne naprave, in kako bo s krožiščem oziroma prometno ureditvijo na Mariborski cesti. Na srečanju, ki je potekalo v prijetnem ozračju, so s kulturnimi nastopili razveselili učenci OŠ Breg, glasbene šole Decima in mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg-Ptuj, ki ga po odhodu Mitje Gobca vodi Stanko Vedlin. Predsednik sveta ČS Breg-Turnišče Vladimir Koritnik pa je povedal, da četrt stoji za projekti MO Ptuj, saj gre za projekte, ki bodo izboljšali kvaliteto življenja na tem območju, vendar vsega ni mogoče narediti čez noč.
MG
Ptuj • Vrtec Marjetica bodo dozidali
Foto: MG
Foto: Črtomir Goznik
S sredstvi MO Ptuj v višini dobrih 413 tisoč evrov bodo še letos dozidali enoto Marjetica (Med vrti 11) Vrtca Ptuj. Novi standardi namreč zahtevajo, da je najkasneje do 1. septembra 2010 potrebno na enega otroka zagotoviti najmanj 3 m2 igralne površine, zato bodo ta vrtec dozidali in s tem pridobili dodatne prostore za varstvo otrok. Vrtec bo dobil večnamenski prostor, prostor za igrala in dve nadomestni učilnici s pripadajočimi zunanjimi površinami.
Ptuj • Denacionalizacija se počasi končuje
Z vprašljivimi oporokami do premoženja?
V Upravni enoti Ptuj so imeli kar 1115 denacionalizacijskih zahtevkov, od tega jih je pravnomočno rešenih 1091, v postopku je še 23 zadev, je te dni povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah.
Vprašanje pa je, če bo sploh kdaj katera od upravnih enot stoodstotno končala denacionalizacijo, ker tudi tisti, ki so postopke že končali, dobivajo zadeve nazaj, zato bo potrebno nekatere postopke obnoviti. Ostale so najbolj zapletene zadeve oziroma tiste, pri katerih so si stranke najbolj navzkriž. »V naši UE Ptuj smo denacionalizacijo v večini že končali, pravnomočno končanih je 1091 zahtevkov,« je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Teoretično bi sicer pri kakšnem še lahko prišlo do obnove, vendar so potekli vsi roki, ob tem pa je potrebno povedati tudi to, da so bile rešene tudi vse pritožbe strank, vezane na te postopke. V postopku reševanja je še 23 zadev, ki pa so delno tudi že rešene, v reševanju so še posamezni deli premoženja, ki so predmet spora. Sedem zadev pa je takšnih, ki pa še sploh niso prišle v reševanje. Gre za zadeve, pri katerih niso rešili predhodnih vprašanj, predvsem gre za vprašanja veljavnosti oporok, s katerimi pa se ukvarjajo sodišča, ki pa so zahtevke za reše-
Za izplačila po obeh uredbah je predvidenih 156,6 milijona evrov; velika večina te vsote (kar 144,2 milijona evrov) je namenjena za neposredna izplačila, spodnji prag za pridobitev neposrednih plačil pa se ohranja na meji 0,3 hektarja kmetijskega zemljišča. 12,3 milijona evrov pa predstavlja državni delež sofinanciranja kmetijskih zavarovalnih premij; tako za zavarovanje živali kot za pridelke.
V okviru neposrednih plačil se uvajata tudi dva nova ukrepa: »Prvi ukrep je dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva, za katerega se letno nameni 2 milijona evrov. Cilj ukrepa je izenačevanje pogojev prireje mleka pri teh kmetijskih gospodarstvih z drugimi mlečnimi gospodarstvi, povečanje njihove konkurenčnosti pri prireji mleka in prilagoditev za delovanje v pogojih po ukinitvi mlečnih kvot leta 2015. Drugi ukrep je podpora za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih
vanje prejela že pred nekaj leti. Mag. Metod Grah pojasnjuje, da gre za primere, za katere so vlagatelji denacionalizacijskih zahtevkov naknadno prinesli oporoke, v katerih so jim zapustnik na primer leta 1945 zapustili vse premoženje. V teh primerih pa stranke, vlagatelji zahtevkov, niso niti sorodniki zapustnikov. Do uvedbe denacionalizacije pa za te oporoke tudi ni nihče vedel, stranke pa jih uveljavljajo. Lastniki premoženja, katerih premoženje bi bilo v teh primerih ogroženo, tem oporokam oporekajo. Vprašanje je, če so lastniki premoženja oziroma zapustniki v resnici napisali te oporoke oziroma jih v resnici tudi podpisali. Nobena tudi ni bila sklenjena na sodišču ali pri notarju, priče, s katerimi bi si lahko pomagali, pa so tudi že umrle. Do pravnomočnosti sodb glede oporok pa postopka ne morejo začeti. Obenem tudi gre za primere, pri katerih do denacionalizacije ne bi prišlo, če ne bi bilo teh oporok, ker drugi upravičenci zahtevkov niso dali. »Od teh 23 zahtevkov za štiri tečejo pritožbeni postop-
s travinjem, za katerega se nameni 5,8 milijona evrov v obliki dodatka na plačilne pravice. Cilj tega ukrepa je preprečevanje opuščanja zemljišč in zaraščanja travinja ter ohranitev živinoreje na kmetijah, ki imajo travinje v strukturi kmetijskih
ki na sodišču, v resnici vodimo postopke le še v dvanajstih zadevah,« je povedal Grah.
Problemi so še vedno tudi pri vračanju zemljišč. Vsak, ki želi dobiti vrnjeno kmetijsko zemljišče v naravi, mora s Skladom kmetijskih zemljišč o tem skleniti sporazum. »Imamo primere, da stranke nočejo spre-
meniti zahtevka, vztrajajo pri vrnitvi v obliki narave, sklad pa sporazuma o takšni vrnitvi noče skleniti. V teh primerih stranke od nas tudi zahtevajo, da ne končamo postopka, ker nočejo druge oblike vračila. Mi sicer nekaj časa čakamo z odločitvijo, ko pa pretečejo vsi razumni roki, zahtevke za-
vrnemo, zaradi česar prihaja do pritožb.«
Še vedno je nedokončan tudi denacionalizacijski zahtevek za vračilo Panorame, ki ga je vložila družina Herberstein, kot tudi za druga kmetijska zemljišča, ki so bila v njihovi posesti, okrog 800 ha, za katere pa poteka postopek na uprav-
EU zakonodaje bo Slovenija za te površine v okviru neposrednih plačil prejela dodatna sredstva. Vrednost plačilne pravice v letu 2010 bo znašala približno 272 evrov na hektar.
Vrednost regionalnega plačila pa v letu 2010 ostaja nespremenjena in za njive znaša 332 evrov na hektar, za travnike pa 108,7 evrov na hektar. Vrednosti plačilnih pravic pa se bodo lahko v posameznem letu povečale zaradi vključitve proizvodno vezanih plačil v shemo enotnega plačila v obliki dodatkov. Plačilne pravice se lahko prenašajo z zemljiščem ali brez med nosilci kmetijskih gospodarstev. Prenos plačilnih pravic se prijavi v obdobju od 15. septembra do 31. januarja. Zakup plačilnih pravic je možen le skupaj z zakupom ustreznega števila upravičenih površin. Posebnost pa je tudi ta, da se bodo plačilne pravice, ki jim bo dodeljen dodatek za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem, prenašale le skupaj z zemljiščem.
nem sodišču. Na UE Ptuj so ugotavljali državljanstvo za vse vlagatelje denacionalizacijskih zahtevkov iz družine Herberstein v UE Maribor in Velenje oziroma za vse Herbersteine, ki so imeli premoženje po celi Sloveniji, ter tudi tiste, ki se vodijo pri Ministrstvu za kulturo. Decembra leta 2008 so postale ugotovitvene odločbe o državljanstvu pravnomočne, vlagatelji iz družine Herberstein niso bili jugoslovanski državljani ob podržavljanju premoženja, zato tudi vračila ne more biti. Denacionaliza-cijski zahtevek glede vračanja stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč ter premičnega premoženja v stavbah je bil zavrnjen. Odločitev o tem je bila v letu 2008 dokončna. Podatkov o tem, kako je z zavrnilnimi odločbami glede denacionalizacijskih zahtevkov na področju kmetijstva in kulturnih spomenikov, pa (še) ni, ker ovir za njihovo izdajo več ni bilo glede na pravnomočnost ugotovitvenih odločb o državljanstvu v decembru 2008.
MG
Novost je tudi ta, da se plačilne pravice, ki niso izkoriščene v vsaj enem izmed dveh zaporednih let in ne več treh, kot je veljalo prej, izdvojijo v nacionalno rezervo. V Sloveniji se bodo lahko prve plačilne pravice izdvojile v nacionalno rezervo do 15. maja 2010.
Višina
sofinanciranja zavarovanj ostaja enaka
Pri sofinanciranju kmetijskih zavarovanj se prav tako letos uvaja nekaj novosti. Tako se pri zavarovanju posevkov, nasadov in plodov upošteva najmanj 15-odstotna odbitna fran-šiza, zavarovalna vsota na hektar je pri zavarovanju posamezne kmetijske kulture navzgor omejena, pri zavarovanju živali pa je sofinanciranje premije enotno in znaša 30 odstotkov. Dopustna zgornja meja znaša 50 odstotkov, kar pomeni, da lahko to razliko sofinancirajo občine. Prav tako po novem izvajalci zavarovanj (zavarovalnice) ne rabijo sklepati pogodb z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali na agenciji pa se bo postopno vzpostavila evidenca zavarovanja.
Višina državnega sofinanciranja zavarovalne premije pri posevkih, nasadih in plodovih ostaja nespremenjena, in sicer 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije.
SM (vir: MKGP)
Slovenija • Nove uredbe vlade
Spremembe pri neposrednih plačilih in kmetijskih zavarovanjih
Z novim letom sta začeli veljati dve vladni uredbi za področje kmetijstva; in sicer gre za uredbo, ki določa višino neposrednih plačil (subvencij), ter za uredbo, ki določa višino državnega sofinanciranja zavarovanj kmetijskih pridelkov in živine za letošnje leto.
zemljišč v uporabi. Travinje v Sloveniji namreč predstavlja skoraj 60 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi,« so sporočili iz kmetijskega ministrstva, kjer tudi pojasnjujejo, da se je država za uvedbo omenjenih dveh novih subvencio-
niranih ukrepov odločila predvsem zato, ker velja govedoreja za najpomembnejšo kmetijsko panogo.
Uredba določa tudi dodelitev plačilnih pravic na podlagi programa izkrčitve vinogradov. V skladu s spremembami

^mmmmmm

.'■V • .•>-
Država bo zavarovalne premije sofinancirala v enakem odstotku kot doslej, vendar pa bo odbitna franšiza za posevke znašala najmanj 15 %.
Foto: SM
Kidričevo • Živahno na prvi letošnji seji
Odškodninski zahtevek podjetja Albin Promotion neutemeljen
Svet občine Kidričevo je na prvi letošnji seji osrednji del razprave namenil vsebini letošnjega proračuna, v katerem načrtujejo 8,5 milijona evrov prihodkov, nekaj pikrih besed je padlo na račun problematike zdravstva in neučinkovitosti občinske uprave, Lovrenčani nasprotujejo trasi obvoznice, vsi, z občani vred, pa odškodninskemu zahtevku podjetja Albin Promotion.
Kot je v uvodnem delu 24. redne seje, v četrtek, 14. januarja, pojasnila Evgenija Javernik iz revizijske hiše Rividera, so v vrtcu opravili redno revizijo v začetku leta 2009 za predhodno leto 2008, pri čemer so podrobneje pregledali način in realizacijo financiranja, način porabe sredstev, plačevanje računov, celotno poslovanje, porabo in podobno. Pri tem so ugotovili, da je vrtec upošteval vse zakonske predpise in navodila ustanoviteljev, pri samem poslovanju pa niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Zaradi neusklajenih cen pa je od septembra dalje začela nastajati izguba, ki je do konca leta narasla na okoli 20.000 evrov.
Na vprašanje svetnika Antona Leskovarja, ali se lahko izguba iz prejšnjega obdobja všteje v ceno vrtca, tako da v bistvu sedaj izgubo plačujejo starši, je Javernikova odgovorila, da je to menda dopustno, Leskovar pa je menil, da gre za napako vodstva vrtca, saj bi moralo občini pravočasno posredovati zahtevek za spremembo cene in tako bi se lahko izgubi izognili. Pridružil se mu je Bogdan Škafar, ki je tudi član sveta staršev v vrtcu, saj je tudi on menil, da izgube ne bi bilo, če bi se vodstvo vrtca držalo reda in pravočasnosti. V razpravi o vsebini poročila pa smo med drugim slišali, da je nov vrtec energetsko zelo »požrešen«, saj so se stroški za elektriko in ogrevanje v primerjavi s prostori starega vrtca povišali za več kot 50 odstotkov.
V proračunu 8,5 milijona evrov prihodkov
Po pričakovanju so največ razprave namenili vsebini predloga občinskega proračuna za leto 2010, ki ga je po pooblastilu župana Jožeta Murka tokrat predstavil Zoran Žun-ko. Ta je svetnikom pojasnil, da je bil predlog posameznih postavk proračuna pripravljen v sodelovanju z obema podžupanoma in v dogovorih z vsemi vodji posameznih svetniških skupin. Pri tem so se obnašali racionalno in gospodarno, oziroma v mejah pričakovanega. Ker je potrebno dokončati vse že začete
in planirane investicije, med katerimi sta največji izgradnja kanalizacijskega sistema ter gradnja športne dvorane v Kidričevem, so se skupaj odločili, da bodo priškrnili tam, kjer naj bi bilo to najmanj boleče, to je pri dejavnosti športnih društev. Sicer pa načrtujejo za dobrih 8,5 milijona evrov prihodkov ter za dobrih 11 milijonov evrov odhodkov, pri čemer naj bi bilo za dobrih 61 odstotkov investicijskih odhodkov. Negativno razliko okoli 2,3 milijona evrov pa naj bi pokrili z najemom dolgoročnega kredita.
Nekaj dodatnih pojasnil k predlogu proračuna je dodala tudi računovodkinja Tatjana Kačičnik, ki je menila, da je kljub vsemu proračun uravnotežen, saj pričakujejo, da bodo nekatere že predvidene večje investicije, kot denimo izgradnja nove športne dvorane, veljale manj, kot so predvideli.
V razpravi je Anton Lesko-var izrazil prepričanje, da bo vodstvo občine skrbelo za to, da bodo pri izvedbi investicij pritegnili čim več sredstev iz Evropske unije in tudi od države. Andrej Napast je zahteval več sredstev za športna društva, Milan Fideršek več sredstev za kmetijstvo, Viktor Cafuta je v imenu krajanov Apač predlagal več sredstev za Športno društvo Apače, ki letos praznujejo 40-letnico in je eno najuspešnejših v občini. Bogdan Škafar pa je pohvalil Zorana Žunka, ki je imel dovolj hrabrosti, da je poleg
dveh podžupanov in močne občinske uprave (župan je zaradi bolezni že dalj časa odsoten) uspel izdelati sprejemljiv predlog proračuna.
Zdravstvena problematika ni rešena
S pripravo vsebine proračuna pa ni bila zadovoljna Silvestra Klemenčič, saj je menila, da je njegova vsebina preveč razpršena, da ni dovolj socialno naravnan, da za mlade v Kidričevem že več let niso naredili ničesar, pa bi jim lahko uredili vsaj dnevni center, in to iz evropskih sredstev. Ošvr-knila je tudi vodstvo občine, ki ni uspelo rešiti problematike zdravstva v Kidričevem, saj ni na tem področju v zadnjem letu storilo skoraj nič. Opozorila je tudi na nujnost ureditve centra občine, adaptacijo gradu, zato je bila ogorčena, da je v proračunu za celotno naselje Kidričevo predvidenih le borih 100.000 evrov. Da je neurejeno zdravstvo velika slabost Kidričevega, se je strinjal tudi Zoran Žunko, a je v isti sapi dodal, da kljub prizadevanjem občine z vodstvom zdravstvenega doma žal niso uspeli najti ustrezne rešitve. Anton Ha-bjanič je poskušal razpravo malo umiriti, saj je svetnikom predlagal več širine in razvojne naravnanosti. Bogdan Škafar je menil, da je glavni krivec za neurejenost zdravstva prav vodstvo zdravstvenega doma
Ptuj, ki da se do občine obnaša neodgovorno, ker jim pošilja »take zdravnike«. Sicer pa so se s predlogom proračuna, ki je sedaj v javni obravnavi, soglasno strinjali.
Po krajšem premoru so soglašali s predlaganim programom razpolaganja z občinskim stvarnim premoženjem. Kot je pojasnil višji pravni svetovalec Egon Repnik, je načrt nabave znan že iz lanskega leta, zato so soglasno potrdili sklep o nakupu nepremičnin v k. o. Apače - gre za nakup bre-žin ob športnem parku Apače, dodatno pa so sprejeli še sklep o nakupu nepremičnin v k. o. Šikole, ki so potrebne za izgradnjo infrastrukture oziroma vzporedne ceste za potrebe kmetijstva.
Lovrenčani proti tovornjakom skozi vas
Precej zanimivo pa je bilo tudi ob podajanju nekaterih informacij o aktualnih dogodkih in poteku investicij v občini, ki jih je podal podžupan Jože Medved. V polnem teku so priprave na izgradnjo obvozne ceste Kidričevo, ki je potrebna zato, ker zaradi prenizkega železniškega nadvoza na Tovarniški cesti ni možen tovorni promet do Taluma in Boxmarka, pa tudi iz prome-tnovarnostnega vidika bi bilo to za občane preveč obremenjujoče. Gre za dobre štiri kilometre obvozne ceste, ki bo
promet iz regionalne, ali Šikol-ske ceste sredi kidričevskega gozda preusmerila proti Str-nišču do Lovrenca in ga skozi novo krožišče preusmerila do Boxmarka in Taluma, projekt pa je bil že leta 2004 umeščen v prostorski plan, zato večja odstopanja več niso možna.
Anton Leskovar je menil, da se je obvoznica umeščala predvsem zaradi tedaj še nameravane izgradnje vojašnice v Apačah, ki pa je sedaj ne bo, zato ni smiselno, da bi tudi sedaj obvoznica za tovorni promet potekala skozi Lovrenc, saj so krajani Lovrenca proti temu. Podžupan Jože Medved mu je pojasni, da so želeli obvoznico speljati tik ob robu Talumove ograje, a ni šlo, da bi v Lovrencu promet umirili, pa je tam načrtovano krožišče. Anton Habjanič je spomnil, da sta predvideni potek trase obvoznice podprla tudi odbor za gospodarsko infrastrukturo ter odbor za kmetijstvo, pomembno pa je, da so državo uspeli prepričati, da je to državni projekt oziroma državna cesta, zato naj bi država financirala 90 odstotkov njene izgradnje. Janko Baštevc je opozoril, da je trasa obvoznice predvidena prek območja, ki je predvideno za komasacijo, Bogdana Škafarja pa je ujezilo predvsem, ker je o poteku trase odločal ožji krog ljudi, saj občani niso imeli nikakršne možnosti, da bi o tem podali svoje mnenje.
Odškodninski zahtevek ni utemeljen
Med svetniki in tudi med občani pa je povzročil precej vroče krvi tudi odškodninski zahtevek podjetja Albin Promotion, o katerem smo že poročali. V njem podjetje AP zahteva od občine tri milijone evrov odškodnine zaradi domnevnega izpada proizvodnje, ki naj bi jo povzročila občina s tem, ko naj bi zahtevala obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo opuščene gramoznice. Pravni svetovalec občine Egon Rep-nik je pojasnil, da za omenjeni odškodninski zahtevek niso podani razlogi, saj obnove postopka ni odobrila Občina Kidričevo, ampak država, prav tako pa občina ni predlagala, da se gradbeno dovoljenje začasno zadrži. Ob tem pa je
izrazil svoje prepričanje, da je ozadje omenjenega odškodninskega zahtevka verjetno v tem, da na Okrožnem sodišču poteka pravdni postopek, v katerem Občina Kidričevo zahteva plačilo služnosti, ki ga podjetje Albin Promotion dolguje Občini Kidričevo, saj ga ne plačuje.
Ogorčen je bil tudi podžupan Jože Medved, ki je tudi predsednik civilne iniciative občanov, ki so jo ustanovili po dveh katastrofalnih požarih gum v omenjeni gramoznici, saj je menil, da so tako na občini kot v civilni iniciativi storili vse, kar so s pravnega stališča lahko, da se morebitni požari ne bi več ponavljali, saj bi to pomenilo ponovno ekološko katastrofo. Ogorčen je bil tudi Zoran Žunko, ki je menil, da bo v tej pravdi zmagal tisti, ki ima boljšega odvetnika, čeprav javnost in občani dobro vedo, da je pravica na njihovi strani.
Nasprotnega mnenja je bil Janko Baštevc, ki je spomnil, da je že večkrat predlagal, da bi najodgovornejši na občini sedli skupaj s predstavniki podjetja Albin Promotion in Ministrstva za okolje in se o rešitvi problematike dogovorili za mizo. Bolj odločen pa je bil Anton Habjanič, ki je izrazil trdno prepričanje, da občina ni naredila nobene napake, saj so bili vsi njeni postopki korektni in v skladu z zakoni, ob tem pa je močno pogrešal le večjo aktivnost občinskega odbora za varstvo okolja, ki v tem primeru ni odigral svoje vloge.
Za presenečenje pa je ob koncu poskrbela še Silvestra Klemenčič, ki je v imenu občinskega odbora stranke Zares predlagala reorganizacijo občinske uprave, ki je po njenem mnenju premalo učinkovita in potratna. Predlagala je razbremenitev posameznih uradnikov in smotrnejšo porazdelitev dela in nalog. Predlagala je tudi uskladitev temeljnih aktov občine z veljavno zakonodajo ter preverjanje dejstva, ali je res ugodno najemati kredite zgolj pri bankah, saj naj bi bili ugodnejši pri javnih skladih. Po njenem prepričanju pa bi bilo potrebno preveriti tudi, ali je dovolj gospodarno in smiselno področje negospodarskih javnih služb, predlagala pa je tudi, da naj bi na vsaki seji oba podžupana podala poročilo o svojem delu.
M. Ozmec
Hajdina • Izdali jubilejni zbornik
Utrinki za včeraj, danes in jutri
V dvorani Gasilskega društva Hajdina je bila 15. januarja slovesnost ob predstavitvi jubilejnega zbornika pod naslovom Utrinki ob 10-letni-ci uspešnega delovanja Društva žena in deklet občine Hajdina. Na jubilej bo spominjala tudi poštna znamka z motivom, ki ga je naslikala Hajdinčanka Cecilija Bernjak.
V soboto se je na Hajdini zbrala Slovenija v malem. Z obiskom so dogodek počastili številne gostje, med njimi Slovenka leta 2005 Mojca Senčar, nekdanja generalna sekretarka državnega zbora RS Jožica Velišček, pisatelj Ivan Cimerman, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in gledališka skupina iz Teharij z delom Pod košatim očesom.
Jubilejni zbornik Društva žena in deklet občine Hajdina je izšel na kar 120 straneh. To je tudi eden od pokazateljev, da so v desetih letih opravile izjemno delo. V začetku so sicer načrtovale, da bodo ob jubileju izdale manjšo brošuro, po zbranem in pregledanem materialu pa so ugotovile, da se bodo morale odločiti za nekaj obširnejšega. »Kljub zajetnosti zbornika smo predstavile le del našega dela, le nekaj utrinkov,« je povedala glavna urednica
Foto: Črtomir Goznik
Utrinki, jubilejni zbornik, je izšel na kar 120 straneh.
Mojca Vomer Gojkovič. Želja uredniškega odbora je bila, da bi vsak, ki bo vzel zbornik v roke, našel nekaj, kar ga bo zanimalo. Zbornik predstavlja utrip življenja, zabave, veselja, druženja in dela v desetih letih, ki so mu dodale še seznam članic društva v jubilejnem letu 2009 in posodobljena društvena pravila. V delu uredniškega
Foto: Črtomir Goznik
Predstavitev zbornika je spremljal bogat kulturni program. Na fotografiji glasbenik Damjan Kobale in Peter Simoniti, ki je bral pesmi Hajdinčank in Hajdinčanov.
odbora so se trudile Silvestra Brodnjak, Tatjana Mohorko, Frančka Cartl, Estera Korošec in Marija Pulko.
Društvo žena in deklet občine Hajdina je bilo 5. marca 1999 ustanovljeno na pobudo Terezije Meško in Marte Sitar, da bi se žene in dekleta tega območja povezale, izobraževale, izmenjavale izkušnje, se zavzemale za ustrezno mesto žensk v družbi in dvig kvalitete življenja ter skrbele za društvene, kulturne in druge dejavnosti. Predsednica Marija Pulko je povedala, da danes šteje 160 članic. Njegovo delo je preseglo občinske meje, poznajo ga po celi Sloveniji, saj je odprtost za povezovanje in delovanje ena njegovih glavnih odlik. Iz leta v leto je njihova dejavnost bogatejša, nič jim ni težko, čeprav vedno ni lahko. Zaradi močne pripadnosti društvu pa zmorejo vse, ker so v prvi vrsti prijateljice, ki jih povezujejo skupni cilji. V prvih desetih letih delovanja
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski župan Radoslav Simonič se je s sončnicami zahvalil predsednici Društva žena in deklet občine Hajdina Mariji Pulko in glavni urednici Mojci Vomer Gojkovič.
so izvedle številne tečaje in delavnice, predavanja, bogato pa je bilo tudi kulturno in družabno življenje. Njihove dobrote so okusili na številnih prireditvah, lotile pa so se tudi spoznavanja rimske kuhinje, s čimer so v tem obdobju večkrat postregle prvič že leta 1999, ko so odprli prenovljen I. mitrej na Spodnji Hajdini. Vedno so se dobro imele tudi na številnih izletih. Zelo ponosne so tudi na sodelovanje z Zvezo kmetic Slovenije. Del njihovega delovanja pa je vezan tudi na oživljanje nekdanjih kmečkih opravil, saj pripravljajo košicenbal in kožuhanje. Leta 2006 so bile zmagovalke prvih državnih kmečkih ženskih
iger. Po zaslugi Društva žena in deklet občine Hajdina je bila predstavljena prva pesniška zbirka Zveze kmetic Slovenije, v minulih desetih letih pa se je zgodilo še veliko več.
Na svoje Hajdinčanke je ponosen tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, Občina Hajdina je pomagala pri izdaji zbornika. Vsem se je zahvalil za odlično opravljeno delo, posebej še glavni urednici Mojci Vomer Gojkovič in predsednici društva Mariji Pulko. Prepričan je, da bodo njihovem zgledu kmalu sledili tudi v drugih društvih, kjer bodo prav tako želeli popisati zgodovino svojega delovanja, da bodo tudi prihodnji rodovi lahko uspe-
šno delali.
Predstavitev jubilejnega zbornika je spremljal bogat kulturni program. Zapeli so ljudske pevke in pevci s Haj-dine in iz Skorbe, nastopila je glasbenik Damjan Kobale, Peter Simoniti je recitiral pesmi Hajdinčank in Hajdinčanov, navdušila pa je tudi gledališka skupina iz Teharij. Večer, poln emocij in zadovoljstva ob dobro opravljenem delu, je ob druženju starih prijateljev trajal še pozno v noč. Rodila se je marsikatera ideja, za katere realizacijo se ni bati, saj izzivov članicam Društva žena in deklet občine Hajdina ne manjka.
MG
Ptuj • KPŠ dobil novo vodstvo
Ptujske študente odslej vodi Andrej Čuš
Že vrsto let zapored je januar mesec za predajo štafetne palice Kluba ptujskih študentov novemu vodstvu. Letos je bilo še posebej pestro, saj so posamezniki na vsak način želeli preprečiti izvolitev Andreja Čuša. A je ta z veliko večino glasov vendarle postal novi predsednik osrednje ptujske študentske organizacije.
Kot je dejal dosedanji predsednik Kluba ptujskih študentov (KPŠ) Alen Iljevec, je bilo preteklo leto eno uspešnejših v zadnjem času. »Na začetku smo si zadali kar nekaj ciljev, ki smo jih skozi leto tudi realizirali. Ponosni smo lahko na novo ustanovljeni odbor za socialo in izobraževanje, ki je v tem letu izpeljal kar nekaj projektov. Med večjimi bi izpostavil priključitev k vseslovenski krvodajalski akciji, zbiranje oblačil, dobrodelno licitacijo na projektu Vino ni voda, vsekakor pa ne gre pozabiti enkratne denarne pomoči v višini 200 evrov, ki smo jo podeljevali socialno najbolj ogroženim štu-
dentom v naši upravni enoti. Naslednji pomemben cilj je bil prenova pravnih aktov KPŠ, s katero smo se ukvarjali v prvih mesecih mandata. Prenovili smo vse pravilnike ter statut in v samo delovanje vnesli nekaj svežine s funkcijo generalnega sekretarja. Izpeljali smo tudi vse tradicionalne projekte, kot so Kurentanc, Kresovanje, Bazeni energije, Terasafest, Vino ni voda. Vsi projekti so bili zelo obiskani in uspešni, kar nam je dajalo vedno neko poplačilo in elan za naprej ter nenazadnje tudi priznanje, da smo na pravi poti. V začetku mandata se je pojavil tudi problem s številom članstva, ki smo mu bili
kos, saj smo po kar nekaj letih neizpolnjevanja 15-odstotnega kriterija rešili tudi ta problem.
Ponosen sem tudi na dejstvo, da nam je uspelo poravnati kratkoročen kredit, ki smo ga
Bar ^ n - W /	EU	ca i	i" rjj^^^M
			I 1
Foto: arhiv KPS
Novi predsednik KPS Andrej Cuš (levo) in dosedanji vodja osrednje ptujske študentske organizacije Alen Iljevec
podedovali in je bil vzet zaradi prenove kavarne. Poslovanje našega mandata smo tako zaključili v pozitivnih številkah. Na koncu mandata smo prenovili tudi kavarno ter rešili problem, ki smo ga imeli s prejšnjimi stoli,« je delo dosedanjega vodstva v preteklem letu ocenil Iljevec, ki tokrat zaradi študijskih obveznosti za mesto predsednika ni kandidiral.
Klub je zato predal mlajši generaciji, ki jo bo vodil Andrej Čuš. Ta je s problematiko dijakov in študentov dobro seznanjen, bil je tudi predsednik Dijaške organizacije Slovenije.
»Verjamem, da bodo sledili našim smernicam ter gradili
na temeljih, ki smo se jih trudili postaviti v zadnjih letih. Vsekakor jim bomo stali ob strani in jim pomagali z znanjem, ki smo si ga mi pridobili v času našega delovanja v klubu. Nenazadnje sem se ravno iz tega razloga odločil, da letos kandidiram za podpredsednika in nudim vso podporo in pomoč mlajši generaciji ter tako zagotovimo nek postopen prehod, ki bo vsekakor lažji,« je še pojasnil Iljevec. Na dobro sodelovanje pa upa tudi Čuš, ki ima zastavljenih veliko ambicij in želja za reorganizacijo kluba. Za uresničitev bo imel natanko eno leto.
Dženana Bečirovič
torek • 19. januarja 2010
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski TEDNIK 7
Ptuj • Menjava sekretarjev na OOZ Ptuj
Janeza Rižnarja zamenjal Boris Repič
Upravni odbor Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, ki odloča o kadrovskih zadevah, je na ponedeljkovi seji sklenil, da bo dosedanjega sekretarja Janeza Rižnarja zamenjal Boris Repič, dosedanji strokovni sodelavec, ki je posle v. d. sekretarja opravljal od 4. septembra leta 2008. V zbornici so se odločili, da v tem trenutku zaradi upokojitve Rižnarja ne bodo na novo zaposlovali, in so Borisa Repiča premestili na delovno mesto sekretarja. Ob tej priložnosti, ko sta opravila tudi simbolično predajo poslov, sta nekaj časa namenila tudi pogovoru za Štajerski tednik.
■ V
Janez Rižnar je bil za sekretarja OOZ Ptuj imenovan leta 1983. Pred tem pa je nekaj delal že v Obrtno-prodajni zadrugi Panorama, kjer se je ukvarjal z nekaterimi dejavnostmi, ki naj bi jih opravljala tudi obrtna zbornica. Med njimi so bili tudi sejmi. Z obrtništvom in podjetništvom je tako ali drugače povezan že več kot tri desetletja. Spremembe v obrtništvu so se začele že v nekdanji skupni državi, največje pa so se zgodile leta 1991 oziroma s samostojnostjo Slovenije, ko se je dal večji poudarek temu segmentu gospodarstva, zaposlovanju in delu nasploh. Po zaslugi Obrtne zbornice Slovenije in tudi Območne obrtne zbornice Ptuj ter drugih zbornic se je pričela spreminjati obrtniška zakonodaja, na obrtniški način so se začele izvajati nekatere dejavnosti, ki so bile doslej prepovedane, določila se je velikost obratovalnic in nekateri drugi pogoji za kvalitetno rast obrtništva, ki pa še vedno niso izenačeni s pogoji dela v podjetjih. Še vedno obstajajo določene razlike, na izenačevanju teh pogojev bo zbornica morala še delati. V teh 30 letih je prišlo do velikega porasta števila obrtnikov, leta 1983 jih je bilo okrog 400, v času, ko se je v obrt prištevala tudi trgovska in še nekatere druge dejavnosti, je bilo vseh članov blizu 2000, danes jih je 1550. Zelo pozitivno je na rast obrti in podjetništva na Ptujskem vplivala ustanovitev novih občin, ki so poskrbele za razvoj obrtnih in podjetniških con, kar je povzročilo tudi selitev obrti iz centra
Ptuja v okolico.
»Sekretar je v bistvu vezni člen med samimi obrtniki in zbornico, občinami, upravnimi enotami ter OZ Slovenije. Če so v tej verigi vsi zainteresirani za sodelovanje, se lahko naredi veliko pozitivnega. Sodelovanje z nekaterimi občinami je bilo v tem obdobju vzorno, z drugimi ne, kot da bi se nas bale,« pravi Rižnar. »Tudi sodelovanje z MO Ptuj bi lahko bilo boljše, prav tako z nekaterimi šolami, kjer se izobražujejo kadri za obrt, kot tudi z nekaterimi institucijami. Če bi bolje sodelovali, bi danes lahko imeli še boljše rezultate na področju razvoja obrtništva na Ptujskem,« dodaja Janez Rižnar. »Spominja se, da je bilo na začetku včasih težko dopovedati obrtnikom, kaj je obrtna zbornica, kaj pa zadruga, ker so nekateri zadružniki bili še vedno prepričani, da morajo biti glavni tudi v zbornici, katere osnovna dejavnost je prizadevanje za spremembo zakonodaje, da bi obrti olajšala delo. Z zadrugo pa so obrtniki povezani predvsem zaradi dela oziroma poslov.
Janez Rižnar se je od sekretar-skega mesta, zaradi bolezni ga je zapustil nekaj mesecev prej, kot bi sicer izpolnil pogoje za delo, poslovil zadovoljno in z dobrimi občutki. OOZ Ptuj je ena izmed večjih slovenskih obrtnih zbornic, ki uživa ugled in je v tem času veliko naredila za obrtnike na Ptujskem. S sredstvi, ki so ji bila na voljo iz članarine, je ravnala zelo gospodarno. Ptujski obrtniki imajo lepo urejen dom v Vošnjakovi 13 na Ptuju, kjer ima
Foto: Črtomir Goznik
V tem tednu je na OOZ Ptuj prišlo do menjave sekretarjev: dosedanji sklepu upravnega odbora pa so na njegovo mesto premestili Borisa
, Janez Rižnar, se je upokojil, po Repiča.
sedež tudi sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih in izobraževalni center, kjer je tudi sedež vstopne točke e-Vem. V tem času pa so kupili tudi nekaj počitniških zmogljivosti, ki jih člani OOZ Ptuj pridno uporabljajo.
Janez Rižnar je zadovoljen tudi zato, ker se je z njim uveljavil tudi kolektiv zaposlenih na zbornici, ki je skupaj z njim tudi rasel. Še najbolj pa zato, ker ga je nadomestil Boris Repič, ki se je na OOZ Ptuj pred 19 leti zaposlil kot pripravnik. Nadomestil ga je pravi človek, ki pozna obrtništvo in ki je za to delo tudi usposobljen.
»Imam vikend, vnuke, doma pisarno, morda pa si bom še kaj omislil,« je sklenil pogovor Janez Rižnar. Slovo ni bilo težko, ker ni odšel skregan, prepričan je, da bodo tudi v bodoče še dobro sodelovali. Sam odhaja pravi čas, v letu, ko bodo tudi nove volitve, ko se bodo zamenjali organi zbornice in njegovo vodstvo, sekretar pa pri teh zadevah lahko veliko pomaga, svetuje. Vedno se je trudil za to, da je zbornica dobila predsednika, obrtnika z ugledom, ki se zna postaviti za obrt, nastopati v javnosti in je tudi zmožen komunikacije v tujem jeziku.
Ormož • Tržnica informacij
Izbira poklica je težka
V Mladinskem centru Ormož želijo pomagati devetošolcem in njihovim staršem, ki bodo v prihodnjih dneh morali sprejeti pomembno odločitev o tem, kje bodo nadaljevali svoje šolanje.
Da bi jim ponudili čim več koristnih informacij o srednješolskih programih, na podlagi katerih se bodo lažje in bolj preudarno odločali o svoji nadaljnji poklicni in življenjski poti, so organizirali Tržnico informacij.
Na podlagi evalvacij preteklih izvedb tovrstnih prireditev so se odločili za preizkušeno in pozitivno potrjeno obliko tržnice, na kateri so se istočasno zvrstile predstavitve srednjih šol in dijaških domov iz bližnje okolice, kamor se učenci z Ormoškega najpogosteje vpisujejo. Vsaka šola si je izbrala način predstavitve, ki ji je najbolj ustrezal, eni so bili pri tem bolj, drugi manj uspešni. Prireditelji so želeli prioritetno predstaviti deficitarne poklice, ki mladim po zaključenem šolanju zagotavljajo tudi lažjo zaposlitev.
Uvod v Tržnico informacij je bila okrogla miza, na kateri so
gostje posredovali informacije o tem, kateri poklici so zlasti deficitarni v ožjem lokalnem okolju, o možnostih zaposlovanja, štipendiranja, o presežku poklicev, razvojnih načrtih občine ter o splošnih trendih zaposlovanja in zaposljivosti. Na okrogli mizi so sodelovali Alojz Sok, župan občine Ormož, podjetnik Miro Mele, vodja Urada za delo Ptuj-Ormož Milan Murko ter predsednik Območno obrtne zbornice Ivan Babič. Okrogla miza je bila zelo dobro obiskana, podatki, ki pa so jih gostje posredovali, pa ne preveč spodbudni. Miran Murko je številčni mladi publiki zaželel, da se ne bi dosti srečevali z uradom, ki ga zastopa, saj se ljudje tam znajdejo predvsem takrat, ko izgubijo delo. Delovno aktivnega prebivalstva je bilo lani na območju UE Ormož 4941, število brezposelnih oseb pa je lani doseglo negativen rekord 1084.
V primerjavi z letom poprej gre za 76-odstotni porast brezposelnosti na Ormoškem, kjer brezposelnost dosega 13,6 %, kar je nad državnim povprečjem.
Ivan Babič je spodbudno nanizal nekaj deficitarnih po-
klicev z različno izobrazbo. Ormoški obrtniki potrebujejo zlasti delavce v gradbeništvu, monterje, delavce v gostinstvu, mesarje. Mlade je pozval, da se odločijo tudi za dualni model izobraževanja, kjer je precej več praktičnega dela in se izobraževanje konča s poklicno maturo.
Župan Sok tudi ni ovinkaril: »Zaposlitvene možnosti so slabe v Sloveniji, še posebej pa v severovzhodni Sloveniji, oziroma v Ormožu. Dela je sicer ogromno, ni pa tistega, ki bi to delo spravil v neko organizacijsko obliko in zagotovil plačilo zanj.«
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Na tržnici so se zelo dobro predstavili mladi kuharji, ki so s polnimi pladnji dobrot vzbujali pozornost tudi na okrogli mizi.
Boris Repič, novi sekretar OOZ Ptuj
»Zavedam se pomena kontinuitete dela«
Novega sekretarja OOZ Ptuj Borisa Repiča je zelo razveselila soglasna odločitev upravnega odbora o tem, da prevzame posle dosedanjega sekretarja Janeza Rižnarja, da so res vsi izrazili prepričanje, da je pravi človek za to funkcijo.
Zaveda se pomena kontinuitete dela, s prejšnjim sekretarjem sta dobro sodelovala, skupaj sta delala polnih 19 let. Od njega se je veliko naučil o sami obrti. Zaveda se, da je naloga sekretarja zelo odgovorna, ker je on tisti, ki dejansko vodi strokovne službe zbornice, ki pripravljajo program dela in finančni načrt za potrjevanje na organih zbornice. Funkcija sekretarja pa je tudi skrb za zakonitost poslovanja. Obrtniki in podjetniki imajo včasih bolj praktične poglede na določene zadeve ter jih skušajo izpeljati po nekih bližnjicah, sekretar pa je tisti, ki jih mora opozoriti na pravilne, zakonite poti.
Boris Repič se zaveda, da je funkcijo nastopil v obdobju, ki ni rožnato, nekoliko ga spominja na leto 1991, ko je začel delati na zbornici. V času osamosvojitve Slovenije je bilo stanje podobno kot danes, velika brezposelnost, zbornica je takrat morala opraviti veliko dela, podobno je danes v času gospodarske recesije in finančne krize. »Prepričan sem, da bosta spet obrt in podjetništvo gibalo, gonilna sila, po zaslugi katerih se bo ponovno pričelo zaposlovanje, razvoj in rast. Kar zadeva volitve, pa je dejstvo to, da imajo vsi člani zbornice pravico biti izvoljeni v vse organe, imajo možnost biti izvoljeni, vse pa je odvisno od njihove aktivnosti, če se le udeležujejo sestankov in srečanj. Vrata zbornice so odprta vsem. V organih pa morajo delati tisti, ki so pripravljeni delati in imajo tudi pozitiven odnos
do svoje stanovske organizacije. V ospredje svojega dela postavljam kontinuiteto, ker smo že doslej delali dobro, moja prva in največja naloga pa je, da bi pri članih vzbudili potrebo po večji pripadnosti zbornice. Za to smo se trudili že doslej, morda pa je kriza tisti najprimernejši trenutek, da to tudi dosežemo. V tem času nas naši člani pogosto kličejo, da bi jim pomagali pri odpuščanju delavcev, pri novih trgih in reševanju drugih problemov, ki so prišli z gospodarsko recesijo in finančno krizo. S tem, ko jim pomagamo pri premagovanju njihovih težav, pa lahko s svojim strokovnim delom na nek način vendarle dokažemo, da je zbornica njihova organizacija, organizacija, na katero se lahko obrnejo v vsakem trenutku. Včasih naše delo namreč razumejo drugače, da jih opozarjamo, da jih nadziramo. Vsa naša navodila in obvestila so v bistvu opozorila, kaj morajo imeti, kaj narekuje zakonodaja, da bodo poslovali po pravilih igre, pri vzpostavljanju tega pa jim mi pomagamo, da ne bodo imeli problemov in da po nepotrebnem ne bodo plačevali kazni.«
»OOZ Ptuj in njeni člani znajo biti pogosto glasni, včasih smo tudi zoprni,« pravi Repič, kar nekaterim lokalnim veljakom včasih ni po volji .Zastopamo interese obrtnikov, zato velikokrat tudi povzdignemo glas in se pritožimo zaradi odločitev, ki po našem prepričanju niso v korist obrti oziroma obrtnikom. Edina rešitev je v sodelovanju, pri tem se bomo še naprej trudili, ker se prepogosto dogaja, da nas lokalna skupnost vključi v svoje projekte sama takrat, ko je to dobro zanjo, ko pa bi takšno sodelovanje potrebovali obrtniki, pa je njihov glas preslišan. Ta dialog je potrebno izboljšati, to je po Repičevem sicer bolj naloga predsednika kot sekretarja. Tudi v OOZ Ptuj so prepričani, da je potrebno mestno jedro zapreti za promet, ampak šele takrat, ko bo mesto imelo vsebino, ko se bo v njem nekaj dogajalo, ko bo imelo življenje. Življenja pa ne bo, če ne bodo vsi, ki v tem mestu živijo in delajo, našli nekih skupnih rešitev, kako mesto napolniti, kako ga oživeti. V projekt Evropske prestolnice kulture pa bi se obrtniki lahko vključili z dejavnostmi, vezanimi na kulturno dediščino oziroma domačo in umetnostno obrt. OOZ Ptuj bo v letu 2010 praznovala 40-letnico uspešnega delovanja. Ta jubilej bi lahko povezala tudi z organizacijo kakšnega večjega sejma, v preteklosti jih je že, ki pa bi lahko bil tudi v letu 2012, če se bodo v lokalni skupnosti tako dogovorili. To pa ni odvisno samo od njih, temveč tudi od ostalega gospodarstva na tem območju. Lahko pa bi organizirali razstavo domače in umetnostne obrti, če že ne bo sejma obrti in malega gospodarstva.
MG
Haiti • Največja naravna katastrofa v zgodovini
Razmere po potresu katastrofalne, desettisoče mrtvih
Na Haitiju, ki ga je minuli torek prizadel uničujoč potres, še vedno vladajo izredne razmere. Uradno število žrtev ostaja neznanka, oblasti pa se bojijo, da bi potres lahko terjal več kot 100.000 življenj. Na Haiti še naprej prihaja obsežna humanitarna pomoč, v ta mozaik pa bo prispevala tudi Slovenija.
Pomoč za prebivalce Haitija zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Unicef. Darovalci pa lahko sredstva Rdečemu križu nakažejo na TRR 03100-1111122296, sklic 937041, s pripisom »Potres Haiti«, Karitasu na TRR: 02140-0015556761, namen: Haiti in sklic: 8400, Unicefu Slovenije pa na TRR 02085-0017741956, namen: Pomoč žrtvam potresa na Haitiju.
Število žrtev bo po oceni haitskega premiera Jeana-Maxa Belleriva verjetno preseglo 100.000. Zaenkrat je znano le, da je življenje v potresu izgubilo najmanj 36 članov osebja Združenih narodov, več kot 100 jih še vedno pogrešajo, je v četrtek sporočil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.
Med žrtvami osebja ZN so vojaki in policisti, ki so na Haitiju delovali v okviru misije ZN Minustah. V njej sodeluje 9000 vojakov in policistov ter 2000 civilistov. Ban je iz posebnega sklada za izredne razmere ZN že sprostil deset milijonov dolarjev.
Opustošenje Haitija je ogromno. Na močno poškodovanem letališču v Port-au-Princeu lahko pristajajo le manjša tovorna letala. Eno je po navedbah predstavnikov Sklada ZN za otroke (Unicef) tja pripeljalo posode za vodo, tablete za čiščenje vode, zdravila proti diareji, komunikacijsko opremo ter tudi šotore. Na Haiti naj bi v četrtek prispelo še drugo letalo s pomočjo iz skladišč Unicefa v Panami.
V	Unicefu ob tem opozarjajo, da je bila že pred potresom na Ha-itiju podhranjena tretjina otrok, ti pa so zdaj še posebej ogroženi. Haiti pestijo tudi epidemije aidsa in tuberkuloze, zelo visoka je smrtnost novorojenčkov.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da je bilo na Haitiju uničenih ali poškodovanih osem bolnišnic, dve sta poškodovani tudi v sosednji Dominikanski republiki. Opozorili so tudi na hudo nevarnost širjenja nalezljivih bolezni, ker je potres močno poškodoval vodovodno napeljavo. Predvsem se bojijo izbruha kolere.
Na ulicah prestolnice Port-au-Prince tavajo številni ljudje, ki iščejo svoje sorodnike. Da bi jim iskanje olajšali, je Mednarodni odbor Rdečega križa v četrtek vzpostavil poseben program in spletno stran. Na pomoč na Haiti je v četrtek iz Ženeve poletela tudi skupina enajstih strokovnjakov Rdečega križa.
Na Haiti so v četrtek prispele tudi prve reševalne ekipe iz Evrope, na poti iz Bruslja pa je posebna skupina, ki bo ocenila razsežnost in posledice katastrofe. Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je v četrtek napovedala, da so se zaradi tragedije na Haitiju na izrednem zasedanju v ponedeljek sestali pristojni ministri držav članic EU.
Evropska komisija je Haitiju že obljubila tri milijone evrov pomoči, francoski predsednik Nicolas Sakrozy pa se je zavzel za sklic mednarodne konference za pomoč Haitiju. V Bruslju so sporočili tudi, da še vedno pogrešajo uslužbenca svojega urada v Port-au-Princeu.
Ameriški predsednik Barack Obama pa je v četrtek Haitiju obljubil denarno pomoč v višini 100 milijonov ameriških dolarjev. Ob tem je zagotovil, da bodo ZDA Haitiju tudi v prihodnje pomagale pri dolgoročni obnovi države. »Ne bomo vas pustili na cedilu,« je prebivalcem Haitija obljubil Obama.
ZDA so na Haiti že napotile več vojaških ladij in letal, sicer pa bo ameriško akcijo pomoči koordinirala državna sekretarka Hillary Clinton, ki je zaradi tega prekinila azijsko turnejo. Tudi nekdanji ameriški predsednik in posebni odposlanec za Haiti Bill Clinton je dejal, da gre za eno najhujših katastrof v zgodovini ameriške celine.
Mednarodni denarni sklad (IMF) bo opustošeni karibski državi po hitrem postopku namenil 100 milijonov ameriških dolarjev pomoči. To bodo storili v obliki razširjenega že obstoječega posojila, ki ga Haitiju nudi IMF. Na Haiti je že v sredo prispela prva reševalna ekipa iz Kitajske, odzvala pa se je tudi Kuba, ki je na Haiti poslala že več 100 zdravnikov.
V	mozaik pomoči Haitiju bo prispevala tudi Slovenija, ki bo za odpravljanje posledic uničujočega potresa Haitiju namenila denarno pomoč v višini 50.000 evrov. Pomoč bodo Haitiju namenili preko Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
Več držav je tudi že potrdilo številne žrtve in ranjene v potresu. Kanada je potrdila tri smrtne žrtve, pet državljanov pogrešajo. Francija je potrdila, da je v potresu izgubila dva državljana, ZDA pa enega. Poleg Kanade, Francije in ZDA svoje državljane pogrešajo še Kostarika, Danska, Italija, Mehika, Nizozemska, Norveška in Poljska, poroča AP. (sta)
Oblasti: Število žrtev na Haitiju bi lahko doseglo 500.000
Po silovitem torkovem potresu na Haitiju tamkajšnje oblasti še vedno le ugibajo, koliko smrtnih žrtev je ta zahteval. Haitij-ski predsednik Rene Preval je izrazil bojazen, da je v tresenju tal umrlo tudi do 100.000 žrtev, vodilni haitijski senator Youri Latortue pa je medtem dejal, da bi skupno lahko našteli tudi do 500.000 smrtnih žrtev. Kljub temu, da tuje agencije poročajo, da so ulice haitijske prestolnice Port-au-Prince dobesedno prekrite s trupli in ranjenci, pa uradnih podatkov o tem, koliko ljudi so ruševine pokopale pod seboj, zaenkrat ni. Preval je v pogovoru za enega izmed ameriških časnikov tako ocenil, da bi število žrtev potresa utegnilo preseči število 100.000.
Najhujši potresi na svetu
Haiti je minuli torek zvečer prizadel katastrofalen potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici, zahteval številne žrtve in povzročil ogromno gmotno škodo. V zadnjem desetletju je svet prizadelo več podobno katastrofalnih potresov. Podobno pa je že več rušilnih potresov prizadelo tudi območje Karibov, ki je sicer aktivno potresno območje. 20. september 2009 - V potresu z močjo 7,6 stopnje po Ri-chterju na indonezijskem otoku Sumatra je bilo ubitih več kot 1100 ljudi.
29. september 2009 - V potresu z močjo 8. stopnje po Richterjevi lestvici in cunamiju, ki je sledil, je na tihomorskih otokih Samoa, Ameriška Samoa in Tonga umrlo 186 ljudi.
2.	september 2009 - Potres z močjo 7. stopnje po Richterju je stresel indonezijski otok Java. Pri tem je umrlo 123 ljudi.
6. april 2009 - Potres z močjo 5,9 stopnje po Richterju je prizadel italijansko mesto L'Aquilla in okolico; pri tem je umrlo okoli 300 ljudi.
29. oktober 2008 - V potresu z močjo 6,4 stopnje po Richterju na jugozahodu Pakistana je umrlo okoli 300 ljudi, več deset tisoč jih je ostalo brez strehe nad glavo. 12. maj 2008 - Potres z močjo 8. stopnje po Richterjevi lestvici je stresel kitajsko jugozahodno pokrajino Sečuan. Pri tem je bilo ubitih okoli 87.000 ljudi.
3.	februar 2008 - Potres z močjo 6,1 stopnje po Richterju je na vzhodu DR Konga in zahodu Ruande zahteval 45 življenj, na tisoče domov je bilo porušenih.
2. april 2007 - Potres z močjo 8. stopnje po Richterju pred Zahodnimi Salomonskimi otoki je sprožil obsežen cunami, v katerem je umrlo več kot 50 ljudi, več tisoč pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.
6. marec 2007 - Potres z močjo 6,3 stopnje po Richterju je stresel indonezijski otok Sumatra. Pri tem je umrlo okoli 70 ljudi. 17. julij 2006 - Podmorski potres z močjo 7,7 stopnje po Richterju je pred indonezijskim otokom Java sprožil cunami, v katerem je umrlo okoli 600 ljudi, več kot 9500 ljudi je bilo ranjenih, okoli 74.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.
27.	maj 2006 - V potresu z močjo 6,3 stopnje po Richterju v indonezijski pokrajini Yogyakarta je umrlo okoli 6000 ljudi, okoli 1,5 milijona jih je ostalo brez strehe nad glavo.
8. oktober 2005 - Potres z močjo 7,6 stopnje po Richterjevi lestvici na severozahodu Pakistana je zahteval najmanj 75.000 življenj in sprožil ogromno humanitarno katastrofo. Okoli 3,5 milijona ljudi je ostalo brez domov.
28.	marec 2005 - Indonezijski otok Nias pred Sumatro je prizadel potres z močjo 8,6 stopnje po Richterju, pri čemer je umrlo okoli 900 ljudi.
6.	december 2004 - Potres z močjo 9,1 stopnje po Richterjevi lestvici pred obalo Sumatre je sprožil silovit cunami, ki je v državah ob Indijskem oceanu terjal okoli 220.000 življenj, od tega 168.000 samo v Indoneziji.
26. december 2003 - Iransko zgodovinsko mesto Bam je stresel potres z močjo 6,7 stopnje po Richterju. Po uradnih podatkih je umrlo 31.884, ranjenih jih je bilo okoli 18.000. 26. januar 2001 - Silovit potres je stresel zahodno indijsko zvezno državo Gudžarat. Pri tem je bilo ubitih okoli 25.000 ljudi, okoli 166.000 jih je bilo ranjenih. 25. maj 1992 - Kubo je prizadel potres z močjo 6,3 stopnje po Richterju; okoli 50 ljudi je bilo ranjenih, okoli 6000 jih je ostalo brez strehe nad glavo.
14. januar 1907 - Potres z močjo 6,5 stopnje po Richterjevi lestvici je prizadel Jamajko, tretji največji otok v Karibih. Zgolj v prestolnici Kingston naj bi umrlo okoli 1000 ljudi, medtem ko sta bili dve tretjini vseh stavb v mestu porušenih. 8. februar 1843 - Območje Malih Antilov je prizadel potres z močjo 8,3 stopnje po Richterju. Umrlo naj bi okoli 5000 ljudi.
7.	maj 1842 - V silovitem potresu na Haitiju so bila uničena celotna mesta, umrlo pa je okoli 500 ljudi. Še posebej je bilo prizadeto mesto Cap-Haitien.
7. junij 1692 - Silovit potres je z zemljo zravnal tedanje glavno mesto Jamajke Port Royal. Umrlo je okoli 2000 ljudi.
Ptuj • Otroški parlament o stereotipih, diskriminaciji in rasizmu
Kako (ne)strpni so osnovnošolci
Vsakoletni otroški parlament, na katerem osnovnošolci iskreno predstavljajo svoja stališča o neki temi, je letos namenjen razpravi o stereotipih, diskriminaciji in rasizmu. Tema zahteva veliko strpnosti in poznavanja, a kot kaže, je majhen del osnovnošolcev s Ptujskega vendarle obremenjen s stereotipnim načinom razmišljanja. Nekatere izjave so bile naravnost šokantne.
Ptujski občinski otroški parlament organizirata Društvo prijateljev mladine in Center interesnih dejavnosti Ptuj. Vseslovensko temo, ki so jo izbrali za vsebino letošnjega otroškega parlamenta, so ptujski osnovnošolci že pred občinskim parlamentom obdelali na svojih šolah. Občinsko zasedanje je potekalo prejšnji teden v prostorih CID, vodila pa ga je Nevenka Gerl, koordinatorica za ptujsko območje. Udeležili so se ga vsi predstavniki ptujskih osnovnih šol razen učencev OŠ dr. Ljude-vita Pivka.
Srečanje se je začelo z opredelitvijo osnovnih pojmov: stereotip, diskriminacij in rasizem. Zraven razlag, ki jih nudi slovar, so osnovnošolci podali svoje predloge, kako bi opredelili omenjene pojme. Diskriminacijo so opisali kot izločanje nekoga iz družbe zaradi neke drugačnosti ter kratenje človekovih pravic. Stereotipe so označili kot nekaj, kar se pojavi na podlagi vtisa ali značaja, ki ni nujno resničen, rasizem pa kot rasno diskriminacijo.
Manj strpni do istospolne usmerjenosti
Sledile so predstavitve ugotovitev, do katerih so osnovnošolci prišli na posameznih šolah. Učenci OŠ Olge Meglič so svoj šolski parlament razdelili v tri skupine - po triadah. Izvedli so anketo, pripravili plakate in prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev. Kot so pojasnili, so bili učenci glede barve kože in verskega prepričanja veliko strpnejši kot pri vprašanjih, povezanih z istospolno usmerjenostjo.
Na Osnovni šoli Mladika so si pred občinskim parlamentom ogledali film, ki se nanaša na temo diskriminacije, pripravili pa so tudi anketo in okrogle mize. Med vprašanjih, ki so se znašla na njihovi anketi, je tudi naslednje: Ali je pravica ali dolžnost priseljencev, da se naučijo jezika države, v kateri živijo? Sodeč po rezultatih, ki so jih dobili, je velika večina učencev zelo
Mnenja so se kresala.
tolerantnih in menijo, da lahko vsak govori v svojem jeziku, a rezultati osnovnošolk, ki so anketo izpeljale, niso prepričali. »Večini ne verjamem, ker govorijo, kot da so zelo strpni, pred šolo pa vidiš, da se obnašajo povsem drugače. Njihove besede niso v skladu z njihovimi dejanji,« je izid ankete komentirala ena od parlamentark.
Učenci Osnovne šole Breg pa so nestrpnost pripisali nepoznavanju stvari in posploševanju. Prepričani so, da največjo nevarnost predstavlja fizično nasilje, posmehovanje in žalitve, ki so stalnica na šolah. »Pomemben je pogovor, da posamezniki spoznajo, da je drugačnost dobra,« je bila ena skupna ugotovitev predstavnikov breške šole. Strinjali pa so se tudi, da je treba zahtevat ničelno tolerantnost do rasistov in diskriminatorne-ga vedenja ter da se je nujno treba posvetiti preprečevanju diskriminacije.
Nimam nič proti njim, ampak ...
Precej bolj nesložni okrog svojih stališč pa so bili parlamentarci, ki so predstavljali OŠ Ljudski vrt. Kljub temu da je večina pokazala strpno in tolerantno držo do tem, kot so isto-spolno usmerjeni, barva kože,
Nekaj izjav ptujskih osnovnošolcev
Drugačnost je nekaj dobrega, sicer bi bil svet čuden.
Čudno je, če imajo istospolni partnerji otroke.
Večini ne verjamem, ker govorijo, kot da so zelo strpni, pred šolo pa vidiš, da se obnašajo povsem drugače. Njihove besede niso v skladu z njihovimi dejanji.
Pomemben je pogovor, da posamezniki spoznajo, da je drugačnost dobra.
Predsodki so osnova za dikskriminacijo.
Zahtevati je treba ničelno tolerantnost do rasistov in diskrimi-natornega vedenja.
Nimam nič proti Albancem, ampak ...
Učenci, ki imajo izkušnje s tistimi, ki so iz drugih kultur, nimajo toliko predsodkov.
Težko je nekoga prisiliti v sprejemanje drugačnosti.
Na šoli imamo nekaj tujcev, s katerimi se najprej nismo dobro razumeli, ko smo jih spoznali, pa smo se odlično ujeli.
invalidnost, izkazovanje verskih prepričanj, pa so posamezniki precej jasno zagovarjali nekatera diskriminatorna stališča. »Nimam nič proti Albancem, ampak ko so v skupini, so grozni,« je komentiral osnovnošolec. Ta isti je bil tudi proti izgradnji džamije, trdno pa je zagovarjal še prepričanje, da je nemogoče biti ateist. V skupini je bilo toliko bolj napeto ozračje, ker je imel na drugi strani mize kolegico, ki je zagovarjala povsem nasprotna stališča. Vsi pa so se strinjali, da pogovor lahko prispeva k reševanju morebitnih predsodkov.
Predstavitvi ugotovitev šolskih parlamentov je sledilo delo v skupinah. Pri tem so se
parlamentarci razdelili v štiri skupine, obdelali pa so odnos do manjšinskih veroizpovedi, istospolne usmerjenosti, odnos do priseljencev in ukrepe za preprečevanje diskriminacije.
Burna razprava 17 parlamentarcev je pritegnila tudi zanimanje nekaj socialnih delavcev, ravnateljev in učiteljev, prisluhnil pa ji je tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
Debata se bo nadaljevala že naslednji teden, ko bo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta. Takrat bosta izvoljena tudi dva predstavnika, ki bosta našo regijo zastopala na nacionalnem otroškem parlamentu.
Dženana Bečirovič
Pa brez zamere
Kako so možgani naplahtali telo
(ali Kako smo zaradi preveč pameti postali neumni) - 2. del
Zametek filozofsko-fiziološke teorije o sedanjem splošnem stanju človeštva
Da bi razumeli tekst, ki sledi, je nadvse priporočljivo, da si preberete tudi njegov prvi del - torej, da se (če se še niste) prebijete skozi tekst, ki je bil v tem časopisu objavljen prejšnji torek. V nasprotnem primeru vam najverjetneje ne bo kaj dosti jasno. Kajti govorili smo o teoriji, ki pojasnjuje današnje človeško (in deloma tudi svetovno) stanje. Oziroma, povedano še bolj preprosto, pojasnjuje to, kako smo ljudje prišli do stanja, v katerem smo sedaj.
Kaj se je torej zgodilo (pri) človeški vrsti? Kot že rečeno prej-šnjikrat, smo iz nekega nepoznanega vzroka (vidite, to je edina črna vrzel, edini nepojasnjen dejavnik v moji teoriji) načrt matere narave zajebali (za uporabo te besede smo se opravičili že prejšnjikrat). Naši možgani (pozor, pri tem mislim možgane kot razmišljajoč dejavnik) so se razvili prej, kot je bilo to določeno v načrtu matere narave (torej, v evoluciji). Miselne sposobnosti smo razvili precej prej, kot je bilo o mišljeno in predvideno. Ali, če hočete, prehitro smo postali preveč inteligentni in pametni. Naše telo, naš telesni ustroj z možgani vred (pazite, tukaj mislim možgane kot del telesa, kot tkivo, ki je podlaga za razmišljujoče aktivnosti) namreč še ni bil pripravljen (izoblikovan, dovolj izpopolnjen ali kakorkoli že hočete) za to, da bi lahko primerno »nosili« to funkcijo.
Prišlo je do nesorazmerja, ker telo še ni bilo pripravljeno za tolikšno stopnjo pameti/inteligence (to si lahko predstavljate s primerom z obiski, ko napovedani gostje pridejo kako uro prehitro, vi pa še zmeraj tekate naokrog v spodnjih gatah - le da ura v našem primeru pomeni par desettisočletij ali celo stotisočletij). Zato je prišlo do anomalij, do stanja, ko se je porušilo načrtovano ravnovesje med telesom in možgani (tokrat spet mišljenimi kot razmišljujoč dejavnik); ko je torej prišlo do nečesa, kat v evolucijskem načrtu matere narave ni bilo predvideno. To je bilo usodno. Namesto v miroljubna in modra bitja, krono narave, smo se sčasoma razvili v to, kar smo sedaj - v paradoksalna, v ekscese, nasilje in neumna, nepojasnljiva dejanja nagnjeno vrsto, ki je prepametna in preneumna hkrati. V vrsto, ki po eni strani to svojo, na vseh področjih življenja prisotno plat ne-umnosti vidi in se trudi, da bi jo odpravila, po drugi pa je vseeno tako globoko podvržena prav tej neumnosti, da ne more narediti ničesar proti njej. Smo paradoksalna bitja, krona in hkrati anomalija, napaka matere narave. Zato se v svetu dogaja toliko občudovanja vrednih stvari, hkrati pa tudi toliko ne-pojasnljivih ne-umnosti, katerih avtor je človek, to razdvojeno bitje, katerega vzrok razdvojenosti se trudi pojasniti toliko ved in panog znanosti in katerega smo pravkar pojasnili.
Zato zdaj (splošno gledano) nazadujemo,kljub dosežkom znanosti in podobnim navideznim triumfom visoko inteligentnega človeštva. Mati narava bo svoj lapsus popravila. Že res, da smo ji zajebali načrt, ki ga ima mati narava z razvojem vsega življenja na Zemlji in ki velja za vsako živo bitje in vrsto, a to je bilo zgolj začasno. Mati narava se ne da. Ta krajšo bomo v končni fazi potegnili mi. Ali kot je rekel legendarni, žal že pokojni George Carlin, ameriški stand-up komik (ki pa je v svojih nastopih zmeraj zadel žebljico na glavico): »Ne skrbite za planet. Planet je čisto v redu; ljudje s(m)o tisti, ki so v riti!« In kako prav je imel (sumim, da je tudi George slutil nekaj podobnega, kot smo sedaj podali mi). Zato je skrajni čas, da se »vzamemo skupaj« in zamislimo nad tem, kaj lahko naredimo; če sploh kaj in če je sploh še čas.
Gregor Alič
Prlekija • Razprava o razvojni podpori regije
Z odprtjem projektne pisarne uresničitev določil zakona
Minuli petek je v prostorih Regionalne razvojne agencije Mura Murska Sobota minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš slovesno odprl projektno pisarno, ki jo bo vodil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat.
Projektna pisarna vlade v pomurski regiji po besedah prleškega rojaka Gjerkeša predstavlja začasno obliko delovanja službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zlasti podjetnikom, ki se bodo odločili za vlaganja v regijo, pa bo v pomoč pri premagovanju ovir. Pisarna se vzpostavlja kot način izvajanja Zakona o razvojni podpori pomurski regiji - sem sodijo upravne enote občin Murska Sobota, Gornja
Radgona, Lendava, Ljutomer in Ormož, v obdobju 2010-2015. Zakon je stopil v veljavo 1. januarja letos in ga je vlada pripravila z namenom krepitve razvojne politike v regiji ter usklajenega nastopa države skupaj z regijo pri reševanju razvojnih problemov. V okviru vladne službe je bila oblikovana tudi projektna enota za Pomurje, v kateri že delajo Nataša Šerbec, Igor Strm-šnik, Krunoslav Karlovčec in Jani Topolšek. Njihova naloga
bo priprava javnih razpisov. Že v začetku februarja bosta objavljena dva - javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij v malih in srednje velikih podjetjih ter javni razpis za sofinanciranje zagona mikro podjetij. V prvem bo mogoče pridobiti 50.000 do 500.000 evrov, v drugem pa 50.000 evrov sredstev.
Po odprtju pisarne se je minister Gjerkeš s sodelavci udeležil delovnega srečanja v prostorih ljutomerske kinodvorane, ki so
jo dodobra napolnili predvsem predstavniki gospodarstva. Zanimivo, da je bila prav na dan srečanja v Uradnem listu RS objavljena Uredba o uveljavljanju spodbud za zaposlovanje in davčnih olajšav za investiranje. Državni sekretar Horvat je povedal, da so v sklepni fazi priprave programa za spodbujanje konkurenčnosti, ki je eden od instrumentov tega zakona. Hkrati je prepričan, da bodo določila zakona omogočala pomurski re-
giji prednostno pridobivanje nepovratnih sredstev, opozoril pa je tudi na program razvoja podeželja, kjer je zagotovljenih 40 milijonov evrov sredstev. Razpravljavci so se zavzeli za poenostavitve pri izpolnjevanju obrazcev v razpisni dokumentaciji in odpravljanju administrativnih ovir. Poudarek je bil na dobri organiziranosti in povezanosti med vsemi dejavniki, ki so odgovorni za gospodarski razvoj v regiji. Žal je bila udeležencem srečanja
na voljo le slaba poldruga ura, zaradi neodložljivih obveznosti v Ljubljani pa ga je predčasno zapustil minister Henrik Gjer-keš. Pomurskemu gospodarstvu je sicer napovedal optimistično prihodnost, s ključno mislijo, da ponujeno priložnost velja izrabiti, a z dejstvom, da od zunaj pomoči ne gre pričakovati. Prepričan je, da je neizrabljenih zmogljivosti v pomurskih ljudeh še izjemno veliko.
Niko Šoštarič
Hajdina • Obiskali smo KPD Staneta Petroviča
Čistilka Marija že pravi mali hit
Prireditve posameznih sekcij KPD Staneta Petroviča Hajdina potekajo vse leto. V okviru hajdinskega kulturnega društva delujejo štiri sekcije, dramska, lutkovna, ljudske pevke in ljudski pevci. Skupaj imajo okrog 50 aktivnih članov. Že deset let zapored pa aktivnosti v novem letu pričenjajo ljudske pevke in ljudski pevci s prireditvijo S pesmijo v novo leto pod vodstvom Marte Sitar in Maksa Kampla, na katero povabijo ljudske pevke in pevce ter godce od blizu in daleč.
Januarja se z novo premiera po navadi predstavijo tudi v dramski sekciji. Za letošnjo premiero pripravljajo dramsko delo pod vodstvom novega režiserja. Načrtujejo jo v kratkem. Po desetih letih dela je namreč izpregla dosedanja režiserka Ida Markež, tudi predsednica KPD Staneta Petroviča Hajdina. Zelo aktivna je tudi lutkovna sekcija, ki je imela premiero s predstavo Rdeča kapica decembra lani na miklavževo nedeljo. Starši in otroci so bili navdušeni. Ljudske pevke in ljudski pevci med letom nastopajo na številnih prireditvah v občini in zunaj nje. Vse pa je odvisno od odmevnosti prireditve, ki jo pripravijo v posamezni sekciji. S Čistilko Marijo, na primer, gostujejo po celi Sloveniji in je že postala pravi mali društveni hit. 15. januarja bodo z njo nastopili tudi v Kamnici. Z lutkovno predstavo so jih povabili na Pragersko, kjer so jih vključili v abonmajski program. Ljudske pevke nastopajo na srečanju kmetic Slovenije, ljudski pevci pa že tradicionalno na Obali, v Izoli ali Strunjanu. Vaje imajo sekcije v dvorani DU upokojencev Hajdina, ljudske pevke pa kar na domu voditeljice Marte
Sredstva za financiranje dejavnosti sekcij KPD Staneta Petroviča Hajdina zagotavlja
Foto: Črtomir Goznik
Ljudske pevke KPD Staneta Petroviča, vodi jih Marta Sitar.
Foto: Črtomir Goznik
Ida Markež, predsednica KPD Staneta Petroviča Hajdina
Občina Hajdina preko ZKD Občine Hajdina. Če bi bilo denarja malo več, ne bi bilo nič narobe, pravi predsednica Ida Markež, ker se stroški za dejavnosti povečujejo iz leta v leto. Zato si pomagajo tudi s spon-zorskimi sredstvi. Še največji problem pa je pridobivanje novih članic in članov, zlasti še mlajših. Sekciji ljudskih pevk in pevcev sestavljajo v glavnem starejši člani, zato bi bila pomladitev nujna. V dramski sekciji so največji problem
moški, ki jih je na oder zelo težko privabiti. Pri ženskah ni takšnih težav. Pomladitve pa si želijo tudi v dramski sekciji, saj je to ena zelo lepa dejavnost, ki pomembno prispeva k oblikovanju osebnosti mladega človeka, poudarja predsednica. Pomaga mu pri pridobivanju samozavesti, uči ga nastopanja pred javnostjo, to pa je še posebej pomembno za tiste, ki bodo nekoč zasedli katero od vodilnih delovnih mest.
MG
Ptuj • Folklorna skupina Bolnišnica
Ples je njihov svet že tri desetletja
Folklorna skupina DPD Svoboda Bolnišnica Ptuj je bila ustanovljena že v letu 1976 in bo torej v letošnjem letu stara 34 let. Za ples, ki je njihov svet že tako dolgo, jim ni žal časa in truda, ki ga vlagajo. Skupina šteje deset parov in tri glasbenike, strokovna mentorica je Cvetka Glatz, podmladek pa pleše v otroški folklorni skupini Klopotec.
Kot je povedala predsednica Ana Marija Pučko, so imeli v letu 2009 okrog dvajset nastopov. Pozna se, da je iz leta v leto manj proslav v podjetjih in podobnih prireditev. V zadnjem obdobju so se nastopi skupine skrčili predvsem na revijalne nastope in na nastope, na katere jih povabijo druge folklorne skupine.
Na letnem koncertu, ki je bil 19. novembra lani v Narodnem domu na Ptuju, izvedli so ga pod naslovom Naj dediščina preteklih generacij bogati našo sedanjost, so že nastopili z novimi oblekami. Uspešni so bili na razpisu javnega sklada za kulturne dejavnosti na Ptuju. Letni koncerti, ki so nekakšen prerez medletnega dela, so že njihova tradicija. Predstavili so koroške plese, plese Prekmurja ter plese ptujskih meščanov in okoličanov, začeli pa so z bu-njevko, plesom, ki prihaja iz Vojvodine, ki ga je skupina plesala pred 27 leti. Gre za ples, za katerega je značilno oglaševa-
Foto: Črtomir Goznik
Ana Marija Pučko
nje zvoncev, ki jih imajo plesalci pripete na škornje.
Na letnem koncertu so bili njihovi gostje otroška folklorna skupina Klopotec, moški oktet Dornava in Trio vetrnica, skupina ljudskih godcev iz Male vasi v občini Gorišnica. Ob tej priložnosti so podelili tudi nekaj Maroltovih značk. Bronasta Maroltova priznanja za več kot petletno aktivnost so prejeli Maja Meglič, Jože
Erhatič, Vojko Vidovič, Ana Lju-bec in Bogdan Meglič. S srebrnimi Maroltovimi priznanji za več kot 10-letno aktivnost so nagradili Marijo Zorec, Janeza Pučka, Natalijo Ovčar in Alojza Čiča. Zlati priznanji za več kot
15-letno aktivnost pa je Silva Fartek, predsednica sveta Območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, podelili Metodi Gregl Trop in Milanu Toplaku.
MG
Na knjižni polici
Hanif Kureishi Nekaj ti moram povedati
Ljubljana. Vale-Novak, 2009
Kureishijev najnovejši roman, nekateri ga imenujejo tudi roman 21. stoletja, je že takoj po izidu zelo prebiran. Upam, da bo tovrstno zanimanje bralcev odkrilo tudi njegova druga odmevna dela, ki jih imamo v slovenščini na voljo kar nekaj. Hanif Kureishi se je rodil v Londonu leta 1954 pakistanskemu očetu in angleški materi. Pisateljsko kariero je pričel s pisanjem pornografskih zgodb in filmskih scenarijev. Scenarij za film Moja lepa pralnica mu je prinesel nominacijo za oskarja kot najboljši izvirni scenarij. Za roman Buda iz predmestja je leta 1990 prejel nagrado Whitebread za najboljši romaneskni prvenec. Črni album je izšel 1995, po romanu Intimnost je bil posnet kontroverzni in nagrajeni film. Kureishi je ljubljenec tako bralcev kot kritikov. Njegov vsestranski literarni svet prikazuje predvsem azijatsko skupnost v Londonu, ki jo prikaže z očmi nadarjenega diplomanta filozofije na Lancaster University in londonskega King's Collegea in brezkompromisnega realnega vpogleda v drugorazredno marginalno skupnost, ki je opisana z neverjetno svežino, živahno, duhovito in tudi humorno. Kureishi je bil za svoje delo v letu 2008 nagrajen z redom britanskega imperija. Je poročen, ima tri otroke ter papigo. V romanu Nekaj ti moram povedati pripoveduje Kureishi zgodbo ločenega moškega srednjih let, ki si v svoji čustveni zmedi zastavlja vsakršna vprašanja in tipa po svoji preteklosti, da bi našel izhod za prihodnost.
Kot psihoanalitik se Jamal ukvarja s skrivnostmi in se z njimi preživlja. Objavil je dve uspešni knjigi študij: Šest oseb išče ozdravljenje in Razlagalec simbolov, v katerih je skušal oživiti Freudovo idejo, da je vsako proučevanje mešanica literature, razmišljanja in teorije.
Bega ga, kako je to delo postalo njegov poklic, ko se je vse začelo z umorom. Takoj po njem ga je zapustila prva ljubezen, Ajta. Zna prisluhniti, kako ljudi napadata poželenje, krivda, skrivnosti, bolečine. Rad se druži s svojim dvanajstletnim sinom Rafijem. Oba sta čudno osamljena in odsotna. V nadaljevanju je v ospredju zgodbe opisan prav odnos med njim in sinom. Z Josephine živita ločeno. Sumi, da se je začela z nekom sestajati. Sestra Miriam je imela tri otroke s petimi moškimi ali obratno. Živela je v okolišu, ki so ga obvladovale tolpe in desničarske stranke. Bila je napol Indijka, napol usekanka, ki se je pogosto spustila v boksarski dvoboj tako z ženskami kot moškimi. Bushi je bil, preden je postal taksist, vlomilec. Vse svoje premoženje je imel v taksiju, spal pa je kar pri Miriam na tleh. Jamal in Miriam, muslimansko-krščanska mešanca, sta kot otroka živela v enostarševski družini, kjer so stanovali sami belci. Ajto je prvič videl v fakultetni predavalnici, ko je študiral psihologijo in filozofijo. Med študenti je bilo največ hipijev, dva pankerja in en darker. Sam je bil vedno priden in urejen, zanemarjenost mu ni bila pri srcu. Nekaj časa je delal v Britanski knjižnici. Včasih se je ustavil sredi ulice za kakšno uro, negiben, ker se ni mogel premakniti ne naprej, ne nazaj. Stanoval je v levičarski hiši, kjer so vsak dan proti nekomu protestirali. V začetku jim še niso rekli Azijci, ampak prišleki. Precej časa je minilo, preden so jih uradno razglasili za muslimane. Ajtina družina je bila bogata, oni pa so se komaj prebijali. Čas, ki sta ga skupaj preživela, je bil kot praznik. Z Ajto sta se razšla, ne da bi vedela, da se ne bosta nikdar več srečala. London je bil, kot ga je videl, mesto izganancev, beguncev in priseljencev. Njegov najboljši prijatelj Valentin je bil Bolgar, drugi najboljši, Wolf, pa Nemec. Oba sta bila starejša. Wolf je bil pustolovec, pogosto so ga sumili, da je kriminalec, ali še huje, policist! Valentin je veljal za zabavnega, privlačnega in elegantnega fanta. Henri je zatrjeval, da lahko prideš na zabavo v Marakešu ali Riu in zagledaš iste obraze. Henri se je ukvarjal samo z gledališčem in je v Londonu poznal vsakogar. Oče jih je v Londonu obiskal morda dvakrat letno, obdan s kolegi. Starša sta se spoznala, ko je prišel oče v London študirat mednarodne odnose. Mama se je v glavnem posvečala Miriam, oče pa njemu. Za očeta je filozofija povezana z Aristotelovo mislijo, da se vse v človekovem življenju suče okrog njegove želje po užitku. Psihoanalitik brez gospodinjske pomočnice ne more biti uspešen. V resnici je on sam zdravilo in del zdravljenja. Psihoanaliza razkriva, da je tisto, kar se zdi domače, v resnici najbolj tuje, sprašujemo se, kje se končajo sanje in se začenja resničnost.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Gledalci zadovoljni z zaključkom
Stran 12
Nogomet
NZS razdelila 310 tisoč evrov
Stran 12
Strelstvo
Majda izpolnila kriterije za nastop na EP
Strani 13 Namizni tenis Vesna zmagala po zaostanku 1:2, 3:10
Stran 13
Ljutomer
Športna dvorana v ponos Prlekiji
Stran 14
Odbojka
Polovičen uspeh ptujskih ekip
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Komentar
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Leto velikih tekmovanj
Letošnje leto bodo poleg vsega ostalega zagotovo posebej zaznamovali veliki športni dogodki. Za Slovenijo se je začelo s tekmama Zlate lisice, ki sta za nas dogodka posebne vrste, čeprav nimata naziva evropsko ali svetovno prvenstvo. Slovenijo in Mariborsko Pohorje namreč poleg Planice, Rogle in Kranjske Gore uvrščata na smučarski zemljevid in v Slovenijo vedno znova privabljata smučarsko karavano ter z njo številne obiskovalce iz Slovenije in tujine.
Že danes, v torek, se v sosednji Avstriji začenja evropsko rokometno prvenstvo; tudi z udeležbo naše reprezentance. Ta ima pod vodstvom Zvonka Serdarušiča zagotovo možnosti za odmevno uvrstitev, kipa bo precej odvisna že od uvodne tekme s Švedi. Vugrinec, Zorman, Kavtičnik, Škof in druščina so sposobni dobrega dosežka, vendar bi se moralo v celoto zložiti precej podrobnosti.
Prvi del leta bodo posebej zaznamovale zimske olimpijske igre v Kanadi; na sporedu bodo od 12. do 28. februarja. Tudi tam bomo imeli veliko tekmovalcev; ali bomo uspeli doseči kakšno medaljo, pa je zaenkrat v domeni ugibanj.
Če k temu dodamo še svetovno košarkarsko in nogometnopr-venstvo, potem je jasno, da je pred nami športno bogato leto.
JM
Foto: Stanislav Kozel
Tina Maze je na Mariborskem Pohorju z 2. mestom dosegla svoj najboljši rezultat v slalomskih tekmah svetovnega pokala. S tem je le še okrepila svoja in naša pričakovanja pred ZOI v Vancouvru.
Nogomet • Matjaž Rozman
Iz Gerečje vasi do Nemčije -
... bi lahko zapisali ob novici, da bo Matjaž Rozman (na fotografiji desno) kariero nogometnega vratarja nadaljeval v Nemčiji, pri drugoligašu Greuther Furthu, s katerim je podpisal pogodbo s trajanjem dveh let in pol.
23-letni Gerečjevaščan, ki se je v slovenskem nogometnem prostoru uveljavil z igranjem v Aluminiju, je zadnji leti branil barve Interblocka. Ljubljanski klub je pred sezono njemu in Iličiču dal proste roke pri izbiri novega kluba (seveda ob plačilu primerne odškodnine!), kar
Nogomet • Labod Drava
»V nedogled ne bomo čakali nikogar«
Zoran Pavlovič je trenutno eden najbolj zaposlenih no-gometašev-funkcionarjev v Sloveniji. Njegova dvojna vloga športnega direktorja in nogometaša Laboda Drave je v tem trenutku izredno stresna, saj mora poleg rednega treniranja v najkrajšem možnem času poskrbeti za popolnitev ekipe za spomladanski del prvenstva. »V tem trenutku sem res razpet med obe vlogi, a za to sem se zavestno odločil že ob prihodu na Ptuj. To sem sprejel kot izziv in ne bežim od te odgovornosti. Je pa težko, saj širna Slovenija piše o dolgovih ptujskega prvoligaša in zato vsi z nezaupanjem gledajo na povabilo,« je povedal Zoki, kot popularno kličejo Pavloviča. »Najprej vsi pomislijo na to, da če je Zoran sprejel to vlogo, potem nekaj že mora biti. Vsem poskušam dopovedati, da ne dajem jaz garancij, ampak klub Labod Drava.«
Doslej je praznino ob odhodu Kronavetra, Prejaca, Ma-riniča, Joziča, Andelkoviča in Semlerja (še prej Souse) že skoraj zapolnil. »Zaenkrat so novi igralci Lunder, Zilič, Skubic, Grabus, Fink ter Fridl in jaz. S tem sem zaenkrat zelo zadovoljen, saj gre za kvalitetne in uveljavljene igralce. V klubu je še precej mladih igralcev, ki kažejo kvalitete in potenciale za nastop v 1. SNL, tako da lahko optimistično nadaljujemo priprave, ki so se začele prejšnji teden,« je povedal Pavlovič, ki o naslednjih možnih kandidatih za prihod na Ptuj ni bil zgovoren. »Veliko se govori o
Foto: Črtomir Goznik
Suvad Grabus, Nejc Skubic in Zoran Pavlovič (v ospredju)
Jukanu, Rakoviču, Jelečeviču ... Lahko vam povem, da Jelečevič ni več kandidat za dres Drave, saj je zamudil svojo priložnost: imel je ponudbo, a je predolgo okleval in v tem času smo pripeljali Skubica. S tem je to mesto zapolnjeno, podobno pa se lahko zgodi tudi v primeru Jukana. V nedogled ne bomo
čakali nobenega igralca, saj mora imeti trener v najkrajšem možnem času na treningih na voljo vse nogometaše, na katere bo lahko računal.«
Za katera igralna mesta še iščete igralce?
Z. Pavlovič: »Rabi bi angažirali še enega igralca zvezne vrste in enega napadalca, a samo
je Matjaž izkoristil in se dogovoril z nemškim klubom. Glede realizacije prestopa je bilo zadnje dni nekaj negotovosti, saj Matjaž ni želel na preizkušnjo, Nemci pa so se na koncu le odločili, da ga privabijo v svoje vrste brez tovrstnega preizkusa. Nemški drugoligaš po prvi polovici sezone na lestvici zaseda 15. mesto, na dosedanjih 17 prvenstvenih tekmah pa je vknjižil šest zmag, remi in deset porazov. Rozmanov novi trener bo Mike Buskens, nekdanji trener Schalkeja.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Rozman bo odslej nosil dres nemškega drugoligaša Greuther Furtha.
v primeru, če bo igralec pravi in bo sprejel ponujene pogoje. Sicer lahko ostanemo tudi v sedanji zasedbi.«
Kakšna je situacija glede Ogu Johna?
Z. Pavlovič: »V petek se je vrnil na trening in je z ekipo. Obstajajo informacije, da ima možnost prestopa v Španijo, vendar ni bil sklenjen še nikakršen dogovor. Če bo ponudba za njega in klub prava, bo seveda prišlo do prestopa, v nasprotnem primeru pa nam bo še naprej pomagal na igrišču. V vsakem primeru bo njegova pomoč izredno dobrodošla.«
Ptujski nogometaši bodo v tem tednu odigrali že tudi prvo pripravljalno tekmo, tekmec pa bo kidričevski Aluminij.
JM
^tá	i		
I AL d.o.o. I			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Gledalci zadovoljni z zaključkom
Mercator Tenzor -Izola 38:33 (17:16)
Ptuj - dvorana Center, gledalcev 200 sodnika Okleščan In Svoljšak.
Mercator Tenzor Ptuj: Križanec, Mateša 3, Korotaj 4, Prapotnik 8, Ciora 7 (2), Močnik, Strmšek 2, Bol-car 2, Erhatič, Brumen 4, Sivka 6, Majcen 2, Tumpej in Belec. Trener: N. Bistrovič.
Izola: Kraja, Benčič 6 (1), Džerd-žaj 1, Barišič 5, Srečkovič, Poljak 1, Bajrektarevič 8, Petojevič 11 (3), Hr-njič 1. Trenerka: M. Šolaja.
Sedemmetrovke: Mercator 3 (2), Izola 5 (4); izključitve: Mercator 8 minut, Izola 6 minut.
Srečanje dveh ekip iz sredine razpredelnice je gostiteljicam v zadnjem delu igre prineslo zmago. Več kot 200 bučnih gle-
dalcev je nedvomno pripomoglo k poteku igre in končnemu uspehu domačink.
Prve minute so minile brez doseženega zadetka na obeh straneh, k čemur sta veliko pripomogli obe vratarki z uspešnimi obrambami. V 4. minuti smo videli prvi zadetek gostij, ki so v nadaljevanju v razigrani igri uspevale zadevati zlasti iz protinapadov, preko Petojevi-čeve. Za domačinke je bila v tem elementu uspešna Prapot-nikova. V prvem polčasu je bil rezultat kar 11-krat izenačen.
V nadaljevanju se je zgodba ponovila, tako da je negotovost glede končnih zmagovalk trajala vse do 52. minute. Takrat so Ptujčanke uspele preko prodorne Korotajeve in Sivke iz
hitrih protinapadov povečati prednost za 6 zadetkov in s tem je bil odpor žilavih tekmic strt. Zadnje minute so pripadale gostiteljicam, ki so gostje nadigra-le v vseh elementih rokometne igre. Sodnika Okleščen in Svoljšak ob izredno dinamični in športni igri nista imela težjega dela, gledalci pa so zadovoljni pozdravili zmago domačink.
anc
1. A SRL (ž)
Nikola Bistrovič, trener MT Ptuj: »Pričakovali smo zmago, ki pa je bila priborjena težje, kot govori rezultat. V ekipi se vidi samozavest in večja prizadevnost. Zadovoljen sem tudi z vrnitvijo Majcnove, ki se je po poškodbi uspešno vključila v igro.«
tenzor
Foto: Črtomir G ozn i k
Nastja Prapotnik je iz nasprotnih napadov pridno polnila mrežo Izolank.
Rokomet • RK Moškanjci Gorišnica
Z mešano ekipo na turnirju v Avstriji
V avstrijskem Linzu se je odvijal mednarodni rokometni turnir za dečke letnik 1994 in mlajše. Tekmovalo je šest ekip iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Češke in ekipa Moškanjci-Gorišnica, ki je predstavljala Slovenijo. Ekipo so sestavljali: Matic Šulek, Tadej Vukan, Da-mir Mavrič, Denis Hrupič, Matej Dogša, Matic Geč, Primož Zemljič, Luka Horvat, Tomas Bedrač, Sebastjan Kelenc, Aljaž Sok in Matic Leben, vodila pa
sta jih trenerja Ivan Hrupič in njegov pomočnik Franci Čer-ček.
Organizacija samega tekmovanja je bila odlična, ekipe so bile zelo močne. Del goriš-niške ekipe so predstavljali ormoški igralci, zato je bila ekipa manj uigrana. Kljub temu so uspeli premagati zelo močno ekipo iz Nemčije ter remizirati z ekipo iz Češke - kasnejšim zmagovalcem turnirja. Tudi na ostalih tekmah
so bili rezultati tesni, vendar v korist tekmecev. Že samo vabilo na tako velik in prepoznaven turnir je za mlade rokometaše veliko pomenilo. »Kot kapetan ekipe moram povedati, da smo se s soigralci borili po svojih najboljših močeh, in kar je najpomembneje, igrali smo s srcem. To je bila za nas izjemna izkušnja, ki jo bomo, upam, še kdaj ponovili,« je povedal Matic Leben.
Danilo Klajnšek
V	sobotnem 14. krogu 1. slovenske ženske rokometne lige ni prišlo do presenečenj. To je bilo pričakovati, saj v spodnjem delu lestvice skorajda ni ekipe, ki bi lahko premagala ekipo iz samega vrha prvenstvene razpredelnice. V derbiju med Olim-pijo in Celeio Žalec so slavile igralke Olimpije in se tako znova prebile na tretje mesto s samo točko zaostanka za drugimi Zagorjankami. Zmagale so tudi Ptujčanke, ki so tako naredile še korak naprej k uvrstitvi med prvo šesterico.
V	rokometu smo že navajeni, da ekipe izstopajo iz lig. Ali bodo to storile tudi rokometašice iz Brežic, ki tokrat niso prišle v Piran, se bo kmalu videlo ...
REZULTATI 14. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Izola 38:33 (17:16), Krka - Zagorje GEN. I 14:20 (7:9), Celjske mesnine - Evro Casino Kočevje 34:23 (16:13), Burja - Krim Mercator 26:37 (15:19), Olimpija - Celeia Žalec 27:21 (12:10), Piran vrtovi Istre - Brežice 10:0 b.b.
1.	KRIM MERCATOR 14	14	0	0	28
2.	ZAGORJE GEN-I 14	14	0	2	24
3.	OLIMPIJA 14	11	1	2	23
4.	CELEIA ŽALEC 14	10	1	3	21
5.	KRKA 14	8	0	6	16
6.	MER. TENZOR PTUJ 14	7	1	6	15
7.	CELJSKE MESNINE 14	5	1	8	11
8.	PIRAN VRT. ISTRE 14	5	0	9	10
9.	BURJA ŠKOFIJE 14	4	1	9	9
10.	IZOLA	14 4 1 9 9
11.	EVRO C. KOČEVJE 14 1 0 13 2
12.	BREŽICE 14 0 0 14 0
DK
Nogomet
NZS razdelila 310 tisoč evrov
Nogometna zveza Slovenije bo za uvrstitev reprezentance na svetovno prvenstvo od mednarodne zveze dobila osem milijonov dolarjev oziroma približno 5,3 milijona evrov.
Tako je njen izvršni odbor razdelil 310.000 evrov, največji del pogače bodo dobili klubi elitne lige. Vsak klub prve lige bo prejel 5000 evrov, člani druge lige bodo bogatejši za 2500 evrov, tretjeligaši 1000 evrov, medtem ko klubom medobčinskih nogometnih zvez ne bo treba plačati kotizacij (to naj bi znašalo skupaj 40.000 evrov). Združenje 1. SNL bo prejelo 20.000 evrov, 17.000 evrov bodo prejeli organizatorji dela v MNZ-jih, 10.000 evrov pa Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS). Nekaj denarja bo namenjenega tudi sofinanciranju sodniških stroškov v drugi kadetski in mladinski ligi. Izvršni odbor je na svoji seji potrdil predloge direktorja reprezentanc Zdenka Verdenika za selektorje mlajših kategorij in žensk. Tako bo moško selekcijo U-15 vodil Miloš Kostič, U-16 Miloš Rus, selekciji U-17 in U-18 pa Borut Jarc. Žensko ekipo U-16 bo prevzela Tina Kalenberger, ekipi U-18 bo še naprej ukazovala Petra Mikeln,
Ekipa Moškanjci-Gorišnica v Linzu
Rokomet • Prijateljska tekma
Jeruzalem -Moškanjci Gorišnica 36:22 (19:11)
Jeruzalem: Belec, Vujovic, S. Žu-ran; Klemenčič, Korpar 3, Krabonja
3,	Melnjak 3 (1), Rajšp 3, Bogadi
4,	Bezjak 3, Radujkovic 3, B. Čudič 4 (1), Ivanuša 2, Sok 4 (1), Hebar, Kovačič 1, R. Žuran 3. Trener: Saša Prapotnik
M. Gorišnica: Cvetko, Valenko; Mesarec 1, Zorli 1, Balas 1, Lozinšek
2,	Golob 3 (2), Lukaček 5, Korez, Horvat, Dimec 3 (1), Arnuš 3, Vincek
3.	Trener: Ivan Hrupič Sedemmetrovke: Jeruzalem 6/3;
M. Gorišnica 6/3.
Izključitve: Jeruzalem /.; M. Gorišnica /.
Šestouvrščena ekipa MIK 1. lige, Jeruzalem Ormož, je proti 1. B-ligašu iz Gorišnice odigrala prvo pripravljalno tekmo za drugi del prvenstva. Obema ekipama se je videlo, da sta šele na začetku priprav in da igra še
Šahovski kotiček
Ptujski šah v januarju Novoletni hitropotezni turnir
Na tradicionalnem novoletnem hitropoteznem šahovskem turnirju, ki je bil zadnji v ciklusu hitropoteznih turnirjev za društveno prvenstvo za leto 2009, je sodelovalo osemnajst igralcev. Novoletni turnir se je igral po Bergerjevem sistemu, to je vsak igralec se je pomeril z vsakim. Doseženi so bili naslednji rezultati: Igor Iljaž 13,5 točke, Zlatko Žerak 13 točk, Viktor Napast in Branko Orešek po 12,5 točke, Jožef Kopše 11,5 točke, Dušan Majcenovič in Miroslav Mihalič po 11 točk, Janko Bohak 9,5 točke, Ivan Krajnc 9 točk, Anton Butolen in Zlatko Roškar po 8,5 točke, Martin Majcenovič 8 točk itd.
Društveni prvak za leto 2009, ki je bil znan že nekaj turnirjev, je postal Zlatko Žerak, drugo mesto je osvojil zmagovalec novoletnega turnirja Igor Iljaž, tretje pa Viktor Napast.
Ciklus hitropoteznih in pospešenih turnirjev
Z januarskim hitropoteznim turnirjem se je pričel ciklus turnirjev za tekoče leto. Redni mesečni turnirji bodo po posebnem razporedu, načeloma vsak prvi in drugi petek v mesecu. Na prvem letošnjem hitropoteznem turnirju je sodelovalo štirinajst igralcev, ki so odigrali turnir po Bergerjevem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Viktor Napast 12 točk, Zlatko Žerak 11 točk, Jožef Kopše, Igor Iljaž, Klemen Janžekovič in Branko Orešek po 8 točk, Ivan Krajnc 6,5 točke, Anton Butolen 5 točk, Ciril Kužner 5,5 točke, Martin Majcenovič in Milan Fijan po 5 točk itd.
Na rednem mesečnem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo devetnajst igralcev, ki so odigrali običajnih sedem krogov po švicarskem sistemu. Po zanimivih srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: Janko Bohak in Igor Iljaž po 5,5 točke, Klemen Janžekovič, Branko Orešek, Viktor Napast in Zlatko Žerak po 4,5 točke, Martin Majcenovič, Silvo Zajc in Miloš Ličina po 4 točke, Aleksander Pod-križnik, Ciril Kužner, Ivan Krajnc, Bojan Lubaj in Anton Butolen po 3,5 točke itd.
Janko Bohak
do spremembe pa je prišlo tudi pri A reprezentanci. Tanjo Le-kič bo zamenjal Darko Žižek.
»Slišal sem govorice, da jaz določam selektorje. To je čista izmišljotina. To so vse predlogi direktorja, sam nimam nič pri tem. Ne vem zagotovo, zakaj je prišlo do zamenjave pri ženski A reprezentanci, ali igrajo kakšno vlogo rezultati. Lahko le povem, da so vsem selektorjem potekle pogodbe,« je o selektorjih posameznih reprezentanc dejal predsednik zveze Ivan Simič.
NZS bo evropski zvezi poslala predkandidaturo za organizacijo evropskega prvenstva U-17 ali U-19 za leto 2012 ali 2013, podaljšala pa je tudi časovni rok za nujnost uporabe razsvetljave. Klubi prve lige morajo razsvetljavo zagotoviti do sezone 2011/1012 in ne že v naslednji sezoni, kot je bilo sprva dogovorjeno. »Podaljšanje je prišlo iz objektivnih razlogov. Vemo, da se v Kopru gradi stadion, enako je v Ljubljani. Na stadionu ŽAK prav tako še ni reflektorjev, zgraditi jih mora tudi Drava. Tako smo se odločili, da s to zahtevo počakamo še eno leto,« je odločitev izvršnega odbora obrazložil Simič.
STA
zdaleč ni takšna, kot si jo oba trenerja Prapotnik ter Hrupič želita v nadaljevanju sezone. Priložnost so dobili vsi igralci, zato se je med strelce vpisalo skupaj kar 21 igralcev. V torek ob 17.30 bodo igralci Jeruzalema na Hardeku odigrali novo pripravljalno tekmo, saj v goste prihaja hrvaški 1. A-ligaš Varteks iz Varaždina. Isti ekipi se bosta v četrtek pomerili še v Varaždinu.
UK
Tenis
Gorisnicani vodijo v 2. zimski ligi
Rezultati 6. kroga: OPEL HVALEČ - TK GORIŠNICA 0:3 (Šmigoc - Žnidarič 1:9, Kmetec - Škofič 5:9, Šmigoc/Kmetec - Žnidarič/Škofič 0:9); ENIGMA - TK SKORBA 1:2 (Še-bela - Zebec 9:3, A. Korošec - Žitnik 4:9, Šebela/Korošec - Žitnik/Berlak 4:9); TK ŠTRAF - TK SKORBA GAD 0:3 (Gomilšek - Šlamberger 0:9, B. Korošec - Intihar 8:9, Gomilšek/Ko-rošec - Dobnik/Šlamberger 3:9).
1.	TK GORIŠNICA	15 150
2.	TK SKORBA	13 144
3.	TK ŠTRAF	8 97
4.	ENIGMA	8 98
5.	TK SKORBA GAD 7 119
6.	OPEL HVALEC	3 61
Visoki zmagi sta dosegli ekipi TK Gorišnica in TK Skorba Gad, slednji so presenetili igralca TK Štraf.
1. liga
Pari 6. kroga, 23. 1.: 8.30: Kovi-narstvo Špurej - Hiša Kager, TC Goja - Trgovine Jager; 11.45: Hortikultu-ra - TK Šumari.
JM
0:5, Krka - Petrol Olimpija 5:2.				
1. FINEA MARIBOR	10	10	0	20
2. KEMA PUCONCI	10	9	1	18
3. KRKA	10	8	2	16
4. SOBOTA	10	7	3	14
5. TEMPO VELENJE	10	5	5	10
6. PTUJ	10	5	5	10
7. ILIRIJA	10	3	7	6
8. EDIGS MENGEŠ	10	2	8	4
9. MELAMIN KOČEVJE	10	1	9	2
10. PETROL OLIMPIJA	10	0	10	0
TEMPO VELENJE -		PTUJ		
Namizni tenis • 1. SNTL
Vesna zmagala po zaostanku 1:2 v setih, 3:10 v točkah
Igralci in igralke namiznega tenisa so nadaljevali prvenstvo v vseh ligah. Med fanti je t. i. "velika četverica" (Finea Maribor, Kema Puconci, Krka in Sobota) dosegla pričakovane visoke zmage, tako da ni prišlo do nobenih sprememb na vrhu prvenstvene razpredelnice. Igralci NTK Ptuj so gostovali v Velenju, kjer so potihoma upali na uspeh, vendar se jim žal ni izšlo po njihovih željah in so izgubili. Novi dve točki Velenjča-nov pa pomenita, da so jih le-ti na prvenstveni razpredelnici prehiteli; imajo enako število točk. Za uspeh ptujske ekipe je bila premalo dobra igra izkušenega Bojana Paviča, ki je dosegel dve zmagi, Danilo Piljak pa je prispeval eno.
Ptujčanke so gostovale pri drugouvrščenem Arrigoniju, ki je doslej zabeležil le en poraz. Tudi igralke iz Ptuja tekmicam niso mogle do živega in so na koncu klonile 2:5. Ponovno je dobro igrala reprezentantka Vesna Rojko, ki je dosegla dve zmagi. Posebej dramatičen je bil dvoboj s Kristin Fatorič, ki je v tretji partiji vodila proti Vesni 2:1 v setih in 10:3 v točkah; za zmago je potrebovala le še točko. Vesni je uspelo rezultat preobrniti v svojo korist in zmagati set 12:10 in potem še dvoboj 3:2.
1. SNTL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Tempo Velenje - Ptuj 5:3, Melamln Kočevje
-	Flnea Maribor 0:5, Kema Puconci
-	Ilirija 5:0, Edlgs Mengeš - Sobota
5:3
Kljajič - Pavič 0:3, Slatinšek - Ovčar 3:0, Jazbec - Piljak 3:0, Slatinšek - Pavič 2:3, Rosc - Piljak 0:3, Jazbec - Ovčar 3:0, Slatinšek - Piljak 3:0, Jazbec - Pavič 3:2.
1. SNTL (ž)
REZULTATI 10. KROGA: Arrigoni
-	Ptuj 5:2, Šenčur - Fužinar Interdiskont 1:5, Iskra Avtoelektrika - Ka-juh Slovan 5:1, Logatec - Muta 1:5, Ilirija - Ljubljana 5:4.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT	10	10	0	20
2.	ARRIGONI	10	9	1	18
3.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	10	8	2	16
4.	MUTA	10	6	4	12
5.	PTUJ	10	5	5	10
6.	LJUBLJANA	10	4	6	8
7.	KAJUH SLOVAN	10	3	7	6
8.	LOGATEC	10	3	7	6
9.	ILIRIJA	10	2	8	4
10.	ŠENČUR	10 0 10 0
ARRIGONI - PTUJ 5:2
Rahotin - Zera 3:1, Ludvik - Ter-buc 3:0, Fatorič - Rojko 2:3, Ludvik
-	Zera 3:0, Rahotin - Rojko 0:3, Fatorič - Terbuc 3:0, Ludvik - Rojko 3:2.
Danilo Klajnšek
Košarka • Liga PARKL
Prva poraza Ptuja in Starš II
Tekmovanje v ptujski amaterski rekreacijski košarkarski ligi je vedno zelo živahno. V 1. ligi so tokrat košarkarji Ptuja doživeli neprijeten poraz (prvi v tem prvenstvu) proti tekmecem iz Kidričevega. Sicer pa so kljub porazu še vedno na prvem mestu, sledita pa jim s točko zaostanka Pragersko in Kidričevo. Mogoče so majhno razočaranje svojim pristašem naredili košarkarji Cirkovc, ki so doma izgubili s Staršami.
V drugi ligi so na prvem mestu košarkarji druge ekipe Starš, ki so najprej slavili v zaostali tekmi drugega kroga proti Ptujski Gori, nato pa doma klonili proti veteranom iz Prager-skega. Vso ostali rezultati pa niso odstopali od pričakovanj.
1. LIGA
ZAOSTALA TEKMA 2. KROGA:
Good Guys - KK Pragersko 56:66 (13:10, 7:11, 21:18, 15:27)
REZULTATI 6. KROGA: TED ŠD
Clrkovce - KK Starše 67:80 (14:24, 21:14, 17:21, 15:21), KK Pragersko
-	Špajza ŠD Majšperk 77:56 (13:9, 24:16, 16:15, 24:16), KK Rače
-	Good Guys 64:84 (18:22, 15:20, 24:19, 7:23), KK Ptuj - ŠD Kidričevo 64:69 (42:34)
1.	KK PTUJ	6	5	1	11
2.	PRAGERSKO	6	4	2	10
3.	KIDRIČEVO	6	4	2	10
4.	GOOD GUYS	6	3	3	9
5.	ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK 6	3	3	9
6.	KK STARŠE	6	3	3	9
7.	TED ŠD CIRKOVCE	6	2	4	8
8.	KK RAČE	6	0	6	0
2. LIGA
ZAOSTALA TEKMA 2. KROGA: ŠD
Ptujska Gora - KK Starše II 48:74 (6:21, 13:17, 15:17, 14:19)
REZULTATI 5. KROGA: ŠD Ptujska Gora - ŠD Nova vas Maribor 61:64 (10:16, 10:16, 12:14, 29:18), KK Starše II - Pragersko veterani 69:75 (13:21, 12:21, 22:11, 22:22), KMO Dornava - Elektro Lineal Maribor 76 :84 (17:30, 25:14, 15:13, 19:27).
1.	KK STARŠE II	5 4 19
2.	ELEKTRO LINEAL MARIBOR5 4 1 9
3.	PRAGERSKO VETERANI 5 4 19
4.	ŠD NOVA VAS MARIBOR 5 2 3 7
5.	KMO DORNAVA	5 14 6
6.	ŠD PTUJSKA GORA 5 0 5 5
NAJBOLJŠI STRELCI - 1. LIGA: Alen Horvat KK Ptuj (5 tekem) 117,
2.	Mitja Bek ŠD Kidričevo (5 tekem) 92, 3. Žiga Dobrin KK Starše (4) 86 ...; 2. LIGA: 1. Matjaž Miklavčič Pragersko veterani (4 tekme) 82, 2. Matjaž Bobnarič ŠD Nova vas (4) 73,
3.	Matej Metličar Dornava (4) 71 ...
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Mednarodni turnir v Rušah
Majda izpolnila kriterije za nastop na EP
Pretekli vikend je v Rušah potekalo tradicionalno dvodnevno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, kjer so imeli slovenski strelci predzadnjo možnost za izpolnitev kriterijev za nastop na marčevskem EP na Norveškem, zadnja priložnost vsem izbrancem slovenske reprezentance bo ponujena konec januarja na MT v Munchnu.
Istočasno se je odvijal tudi zadnji turnir troboja reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Srbije, kjer so srbski strelci lovili še tretjo zmago in svoj drugi naslov v drugi sezoni mladega troboja. To jim je tudi uspelo, saj so skupaj v obeh disciplinah dosegli 11508 krogov, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago proti Hrvaški z 11432 krogi na drugem in Sloveniji z 11406 krogi na tretjem mestu. S tem dosežkom so slovenski strelci sicer dosegli svoj najvišji rezultat treh turnirjev, v Zagrebu 11362 in Beogradu 11319 krogov, vendar to še vedno ni bilo dovolj za ogrozitev suverenih Srbov in še vedno od Slovencev precej boljših Hrvatov. V ekipnem seštevku štirih kategorij v dveh disciplinah so slovenski strelci edino zmago dosegli med mladinci s pištolo, s precej homogeno zasedbo (Repič 561, Hadžidaov 555, Juvan 553), s 1669 krogi, dvakrat so osvojili 2. mesto, in sicer med članicami in člani s puško, prav slednji pa so bili za zmago prekratki le za krog. V preostalih seštevkih so osvajali tretja mesta. Po vseh treh turnirjih skupaj so Slovenci dosegli 34051 krogov, Hrvati 34337 in Srbi 34551 krogov.
Med posamezniki sta se najvišje uvrstitve prvega dne veselila slovenska reprezentanta Majda Raušl in Robert Mar-koja, ki sta na koncu osvojili dve 5. mesti, po kvalifikacijah pa sta zasedala celo tretji mesti. Za tretji finalni nastop slovenskih strelcev prvega dne pa je med člani s pištolo poskrbel Boštjan Simonič, ki je že po kvalifikacijah zasedal 8. mesto, tam pa je tudi ostal po finalu s 94,3 kroga. Najboljša slovenska strelka s pištolo, Ptujčanka
Foto: Simeon Gönc
Najboljša članica slovenske strelske reprezentance na MT v Rušah je bila Ptujčanka Majda Raušl, ki je z odličnim nastopom s 381 krogi izpolnila tudi zahtevne kriterije in se uvrstila na marčevsko EP na Norveško. Pred njo Hrvatica Vlatka Pervan.
Majda Raušl, je v kvalifikacijah izenačila svoj letošnji najvišji rezultat s 381 krogi, s tem pa je še tretjič zapored izpolnila tudi zahtevne reprezentančne kriterije in potrdila svoj nastop na marčevskem EP v streljanju z zračnim orožjem na Norveškem! Odlična Ptujčanka se je tudi drugi dan uvrstila v finalno serijo najboljše osmerice, kjer je 374 krogom iz kvalifikacij do-
dala še 96,2 kroga in na koncu osvojila dobro 7. mesto. Rauš-lova je bila v Rušah tudi edina članica slovenske reprezentance, ki se je obakrat uvrstila v play off, edini preostali finalni nastop drugega dne pa je med člani s puško, s 592 krogi v kvalifikacijah in finalom 102,6 kroga, dosegel Željko Moiče-vic, ki je na koncu osvojil peto mesto. Nekaj slabše streljanje v
drugem dnevu so pokazali člani s pištolo, ki se jim ni uspelo prebiti v finalno serijo, so pa nesrečno ostali tik za najboljšimi finalisti in zasedli mesta od 9.-11. Odlično predstavo pa je pokazal slovenski mladinski reprezentant Klemen Juvan, ki se je s svojim novim osebnim rekordom, s 570 krogi, uvrstil na odlično 9. mesto.
Simeon Gonc
Rezultati: 1. dan
Kvalifikacije in finale člani pištola
1.	Pavol Kopp, SVK
2.	Damir Mikec, SRB
3.	Andrija Zlatic, SRB
4.	Saša Špirelja, HRV
5.	Željko Posavec, HRV
6.	Jan Fabo, SVK
7.	Vlado Cindric, HRV
8.	Boštjan Simonič, SLO
578	+ 99,1 = 677,1
579	+ 97,9 = 676,9 575 + 101,4 = 676,4
574	+ 100,5 = 674,5
575	+ 98,3 = 673,3
576	+ 96,5 = 672,5 574 + 98,1 = 672,1 573 + 94,3 = 667,3
2. dan
Člani pištola, Velika nagrada
1.	Damir Mikec, SRB
2.	Andrija Zlatic, SRB
3.	Dimitrije Grgic, SRB
4.	Pavol Kopp, SVK
5.	Vlado Cindric, HRV
6.	Jan Fabo, SVK
7.	Željko Posavec, HRV
8.	Uroš Kačavenda, SRB
584 + 98,9 = 682,9 579 + 100,7 = 679,7 574 + 102,4 = 676,4 573 + 101,1 = 674,1 577 + 96,9 = 673,9 576 + 96,4 = 672,4 573 + 95,2 = 668,2 571 + 95,3 = 666,3
10. Peter Tkalec (SLO) 570, 13. Cvetko Ljubič (SLO) 568, 16. Rok Ivanc (GRO) 564, 17. Simon Simonič ml. (SLO) 563, 23. Zlatko Kostanjevec (PTUJ) 561, 26. Matija Potočnik (PTUJ) 559, 36. Robert Šimenko (PTUJ) 544, 40. Uroš Pešakovic (PTUJ) 532 ... Članice pištola
1.	Zorana Arunovic, SRB
2.	Jelena Arunovic, SRB
3.	Marija Marovic, HRV
4.	Bobana Veličkovic, SRB
5.	Majda Raušl, SLO
6.	Judit Eiselt, MAD
7.	Mateja Krajačic, HRV
8.	Sara Gotti, ITA 10. Katja Vodeb (SLO-m) 370, 17. Mojca Porš (SLO)
364, 23. Valerija Kufner (SLO) 362, 24. Mojca Kolman (SLO-m) 359, 26. Anuša Kovačič (SLO-m) 355, 30. Simona Molan (SLO-m) 346 .
9. Klemen Juvan (SLO-m) 570, 10. Peter Tkalec (SLO) 569, 11. Simon Simonič ml. (SLO) 569, 13. Boštjan Simonič (SLO) 568, 14. Cvetko Ljubič (SLO) 567, 15. Aleksander Ciglarič (JKM) 565, 30. Rožle Repič (SLO-m) 550, 32. Aleksander Hadžidaov (SLO-m) 547 ...
Članice pištola, Velika nagrada
387 + 96,1 = 483,1 383 + 98,9 = 481,9
380	+ 97,4 = 477,4
373	+ 100,6 = 473,6
381	+ 91,3 = 472,3 376 + 95,6 = 471,6
374	+ 93,2 = 467,2 371 + 0,0 = 371,0
1.	Zorana Arunovic, SRB
2.	Marija Marovic, HRV
3.	Bobana Veličkovic, SRB
4.	Vlatka Pervan, HRV
5.	Renata Sike, MAD
6.	Jelena Arunovic, SRB
7.	Majda Raušl, SLO
8.	Valentina Pereglin, HRV
21. Mojca Porš (SLO) 362, 22,
380 + 101,0 = 481,0 383 + 96,9 = 479,9 379 + 97,2 = 476,2 382 + 91,9 = 473,9 377 + 96,3 = 473,3 375 + 96,2 = 471,2
374	+ 96,2 = 470,2
375	+ 94,8 = 469,8 Katja Vodeb (SLO-m)
362, 23. Valerija Kufner (SLO) 358, 25. Anuša Kovačič (SLO-m) 357, 26. Mojca Kolman (SLO-m) 359, 28. Simona Molan (SLO-m) 349
Namizni tenis • NTK Ptuj
Številčna ptujska ekipa v Zalogu
Igralci in igralke NTK Ptuj, ki so se udeležili turnirja v Zalogu
V nedeljo, 17. 1., je v Zalogu pri Ljubljani potekal 31. Jaklov memorial v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 10 najmlajših igralcev NTK Ptuj. Pri najmlajših kadetih so Mar-sel Šegula, Sašo Malovič in Miha Štumberger v svoji predtekmovalni skupini enkrat zmagali in dvakrat izgubili ter tako dosegli tretje mesto v skupini oz. zasedli 16. do 24. mesto v tej starostni kategoriji. Preboj v finalno skupino je po dveh zmagah in enem porazu uspel Jerneju Mastenu Toplaku, ki je izgubil šele v osmini finala, s čimer je osvojil 9. do 16. mesto.
Med najmlajšimi kadetinjami je enkrat zmagala Katja Krajnc, zelo blizu zmage pa sta bili tudi Eva Gojkovič in Sara Štumberger. Na tekmovanju je bila od vseh igralcev in igralk NTK Ptuj najbolj uspešna Anja Bezjak, ki se je kot prvouvršče-na v predtekmovalni skupini in po eni zmagi v finalni skupini uvrstila v četrtfinale pri mlajših kadetinjah. Jan Harb je tekmovanje končal v osmini finala, Aljaž Bojnec pa v predtekmovanju.
Danilo Klajnšek
Ljutomer • Nova pridobitev na področju rekreacije
Športna dvorana v ponos Prlekiji
Ob prisotnosti šolskega ministra dr. Igorja Lukšiča, poslancev državnega zbora RS, pomurskih županov, častnega občana in legendarnega keg-ljača Miroslava Steržaja ter najuspešnejšega slovenskega telovadca vseh časov Miroslava Cerarja je bil pred 1500 gledalci v Ljutomeru slovesno odprt nov športni objekt. Dvorana športno-izobraževalnega centra se namenja tako učnim uram dijakov Gimnazije Franca Miklošiča kot rekreativcem v popoldanskem in večernem času. Obiskovalci ljutomerske srednje šole - 726 dijakinj in dijakov - so doslej opravljali pouk športne vzgoje na borih 300 m2 površin dvorane TVD Partizan, zato se je občina Ljutomer odločila za izgradnjo prepotrebne športne dvorane, namenjene sedanjim in bodočim generacijam. Izgradnja se je pričela v avgustu leta 2008, potekala pa je z zasebnim partnerjem na osnovi podelitve stavbne pravice. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano gradbeno podjetje Gradis iz Ptuja. S tem projektom je pridobljenih 3.935 m2 novih zaprtih športnih površin s centralnim igriščem treh vad-
Ob odprtju dvorane so nazdravili: Zvonko Kustec, ravnatelj ljutomerske gimnazije, dr. Igor Lukšič, Franc Jurša in Branko Veselič, direktor Gradisa.
benih polj, dvorana za namizni tenis, dvorana za ples, aerobiko in balet, fitness prostor ter dvorana za borilne veščine in strelišče. Vlaganja v projekt, ki še ni zaključen, znašajo skupno 5,6 milijona evrov. Upravljavec objekta je s prvim dnem letošnjega leta Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino, ki že vrsto let upravlja
Odprtja dvorane sta se udeležila tudi legendarna športnika Miroslav Steržaj in Miroslav Cerar.
Kegljanje m 3. SKL - vzhod
Iz derbija začelja brez točk
V	3. slovenski moški vzhodni kegljaški ligi so igralci mariborske Piramide dosegli pomembno zmago, saj so ugnali prve zasledovalce na prvenstveni razpredelnici
-	igralce Ruš - ter imajo tako pred njimi štiri točke prednosti. Tako, kot je težka borba za sam vrh, so podobno srečanje odigrali kegljači iz Ptuja, ki so gostovali pri neposrednem konkurentu za obstanek v ligi
-	Lokomotivi DIXI. Domačini so ta dvoboj dobili z visokim rezultatom, vendar so se morali za zmago potruditi, saj so bili v skupnem seštevku boljši za samo trideset podrtih kegljev. Edino zmago za Dravo Deta Center je dosegel Boris Premzl, ki je podrl 574 kegljev, to pa je bil tudi peti rezultat v tem krogu.
V	naslednjem krogu bodo Ptujčani gostili ekipo Žalec Petrol in se bodo morali zelo potruditi, da bi osvojili kakšno točko, če se želijo nekako otresti Lokomotive in Rudar-
ja, ki imata enako število točk (6). Borba za obstanek bo še zelo zanimiva in upamo, da bodo pri tem uspešni ptujski kegljači.
REZULTATI 10. KROGA: Lokomotiva Dixi - Drava Deta Center 7:1, Prepolje - Žalec Petrol 2,5 - 5,5, Rudar II - Gašper Korotan II 3:5, Radenska II - Nafta 6:2, Piramida - Ruše 5:3.
1.	PIRAMIDA 10 8 1 1 17
2.	RUŠE	10 6 1 3 13
3.	RADENSKA II 10 6 0 4 12
4.	GAŠPER KOROTAN 10 5 0 5 10
5.	PREPOLJE 10 5 0 5 10
6.	ŽALEC PETROL 10 5 0 5 10
7.	NAFTA	10 5 0 5 10
8.	LOKOMOTIVA DIXI 10 3 0 7 6
9.	DRAVA DETA C. 10 3 0 7 6
10.	RUDAR II 10 3 0 7 6
LOKOMOTIVA DIXI -DRAVA DETA CENTER 7:1 (3207 - 3177)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 228-Murko 240, Dušan 531, Žnida-rič 533, Kozoderc 537, Premzl 574, Čeh 534.
Danilo Klajnšek
Športno dvorano pri OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. V slavnostnem nagovoru je župan občine Ljutomer Franc Jurša dejal, da je z naložbo zagotovljen vadbeni prostor za več kot pol stoletja, boljša prihodnost za razvoj pa se obeta vsem generacijam - predšolskim in šolskim otrokom, dijakom gimnazije, društvom, rekreativnim in vrhunskim športnikom. »Želim, da naša športna lepotica, na katero smo lahko zelo ponosni, dobro služi namenu in širokemu krogu uporabnikov,« je dejal Franc Jurša.
Šolski minister dr. Igor Luk-šič je povedal, da gre ob odprtju tovrstnega objekta za praznik športa v vsej Sloveniji, ne le v Ljutomeru in Prlekiji. "Dolžni smo se globoko prikloniti vsem, ki so imeli pogum sprejeti odločitev o naložbi in jo tudi do konca uspešno uresničiti. Kakovost življenja zagotovo ni le v ekonomiji in gospodarstvu. Kakovost živ-
ljenja je najprej ukvarjati se z lastnim telesom. Telo, ki ni poslušno, ki ne sledi lastnim mislim, ne more slediti niti misli kolektivnega premisleka. Ko govorimo o tem, kako smo vsi privrženi športu, je potrebno posebej omeniti najboljše med nami. Večkrat se postavlja vprašanje, koliko slovenski šport prispeva h gospodarstvu in prepoznavnosti Slovenije. Vedno znova velja opozoriti, da zlasti tisti, ki delamo z mlajšimi rodovi, vemo, da se je nemogoče napotiti k najenostavnejšim opravilom, če človek pri tem nima ali ne vidi smisla. Vrhunski športniki s svojimi rezultati osmišljajo to našo vsakodnevno življenje. Vsi delavci, ki hodijo vsak dan na delo, otroci v šolo, se lotevajo svojega posla veliko bolj vzneseno, z energijo in z motivacijo, ko vidijo, da tudi Slovenci zmorejo dosegati svetovne, vrhunske rezultate," je še dodal Lukšič.
Niko Šoštarič
Odbojka • 3. DOL - vzhod
Polovični uspeh ptujskih ekip
DŠR Murska Sobota II - Kurent MGS 3:0 (12, 19, 3)
Ecom - AS Zava Feluka Ptuj 1:3 (-25, -14, 20, -17)
V	soboto so po daljši tekmovalni pavzi ponovno stopile na parket odbojkarice v tretji državni ligi. Ptujčanke so 14. krog odigrale na gostovanju, ekipa As Zava Feluka v Rušah, Kurent pa v Murski Soboti. Kot v vseh primerih v letošnji sezoni so bile za polovični ptujski uspeh tudi tokrat zaslužne igralke ekipe AS Zava Feluka Ptuj, ki so proti Ecomu slavile 13. zaporedno zmago. Domačinke so osvojile le tretji niz, čeprav so bile zelo blizu uspeha že v prvem. Drugi in četrti niz so Ptujčanke dobile s precej prepričljivejšo igro.
Ekipa Kurent tudi po gostovanju pri drugem moštvu Murske Sobote ostaja brez dobljenega niza v letošnjem prvenstvu. Še najbolj enakovredne nasprotnice so bile v drugem nizu, ko so osvojile 19 točk, v zadnjem so povsem popustile, saj so dosegle le tri točke.
V	minulem krogu sta bili
uspešni tudi preostali moštvi iz zgornjega dela prvenstvene razpredelnice. Prva ekipa iz prekmurske prestolnice je z rezultatom 3:0 premagala moštvo Suhe gradnje iz Gornje Radgone, ruška Turbina pa je bila prav tako premočna (rezultat 3:0) za Ljutomer.
Do konca rednega dela prvenstva so še štirje krogi. To soboto bodo Ptujčanke igrale doma. As Zava Feluka bo gostila drugo ekipo Murske Sobote, Turbina prihaja h Kurentu. Če je za slednje zadnje mesto v prvenstvu rezervirano že od uvodnih tekem, se bodo igralke ekipe AS Zava Feluka Ptuj borile za sam vrh. Na končni razplet bo potrebno počakati do zadnje tekme, ko se bodo spopadle s prvo ekipo Murske Sobote. Obe moštvi sta letos dominantni nad tekmicami, med seboj pa zelo izenačeni. V dveh dosedanjih spopadih je vsaka ekipa enkrat zmagala, uspeh pa je bil vedno pogojen z domačim parketom. Tretje srečanje bo 13. februarja v Murski Soboti.
Uroš Gramc
Športni napovednik
Rokomet
Prijateljska tekma
V torek, 19. 1. 2010, ob 17.30 bo na Hardeku odigrana pripravljalna tekma med Jeruzalemom in Varteksom iz Varaždina.
5. memorialni turnir v Gorišnici
Rokometno društvo Moškanjci-Gorišnica vabi na 5. memorialni rokometni turnir v čast in spomin tragično preminulega Alena Kesar-ja. Turnir bo v soboto, 23. januarja, ob 11. uri v Športni dvorani Gorišnica. Vabilu na turnir so se ob domačem RK Gorišnica odzvale še prvoligaške ekipe: RK Jeruzalem Ormož, RK Prevent in RK Pipo Čakovec. Predvideni program:
ob 11.00: RK Gorišnica - RK Jeruzalem Ormož ob 11.50 odprtje in pozdrav ob 12.00: RK Pipo Čakovec - RK Prevent ob 13.00: RK Gorišnica - RK Pipo Čakovec ob 14.00: RK Jeruzalem Ormož - RK Prevent ob 15.00: RK Gorišnica - RK Prevent ob 16.00: RK Jeruzalem Ormož - RK Pipo Čakovec ob 17.00: podelitev pokalov
Ekipe se bodo potegovale za prehodni pokal Alena Kesarja. Podeljen bo tudi pokal najboljši ekipi, pokal za najboljšega igralca, ki ga bodo izbrali trenerji ekip, ter pokal za fair play ekipo. Vljudno vabljeni v Gorišnico!
Mali nogomet
MNZ Ptuj
1. liga
REZULTATI 9. KROGA: MSM International - Bar Hobit 0:5, Juršinci
-	Mitmau 3:0, Majolka - FC Ptuj 4:1, Bar Ring - Vitomarci 2:5, Rim - Poe-tovio Linde plin 1:3, Mogg - Bar Saš 0:6. REZULTATI 10. KROGA: Bar Saš
-	Hobit Pub 7:2, Vitomarci - Mogg 3:7, Poetovio Linde plin - Bar Ring 7:1, FC Ptuj - Rim 2:4, Mitmau
-	Majolka 3:4, MSM International
-	Juršinci 3:1.
1.	POETOVIO LINDE10 8 1 1 50:12 25
2.	MAJOLKA 10 8 1 1 36:16 25
3.	BAR SAŠ 10 8 0 2 45:16 24
4.	RIM	10 7 0 3 43:16 21
5.	FC PTUJ 10 5 1 4 25:24 16
6.	BAR HOBIT 10 4 2 4 23:34 14
7.	MOGG 10 4 0 6 30:32 12
8.	BAR RING 10 4 1 5 18:32 12
9.	VITOMARCI 10 3 0 7 21:31 9
10.	JURŠINCI 10 2 1 7 13:32 7
11.	MITMAU 10 2 1 7 17:37 7
12.	MSM INTER. 10 1 0 9 11:59 3
2. liga
REZULTATI 9. KROGA: Kenguru - AC Unikat parketi 3:0, Ptujska Gora - Bar Gloria 2:5, Inox Majcen - Polenšak 5:1, Draženci - Apolon 11 3.3, Club 13 - As Evroavto 2:4, Klub ptujskih študentov - Poetovo O sole mio 1:4.
1.	POETOVIO 9 6 1 2 36:20 19
2.	KPŠ	9 6 1 2 27:13 19
3.	INOX MAJCEN 9 6 0 3 33:24 18
4.	BAR GLORIA 9 5 1 3 43:30 16
5.	AS EVROAVTO 9 5 1 3 25:27 16
6.	DRAŽENCI 9 5 1 3 28:27 16
7.	APOLON 11 9 4 2 3 36:28 14
8.	POLENŠAK	9	4	0	5	23:34	12
9.	KLUB 13	9	3	0	6 35:36	9
10.	AC PARKETI	9	3	0	6 26:32	9
11.	PTUJ. GORA	9	2	0	7	15:35	6
12.	KENGURU	9	1	1	7	12:33	4
Danilo Klajnšek
ONL Videm
Člani
REZULTATI 7. KROGA: ŠD Lanco-va vas - Bar Avguštin 7:6, ŠD Majski Vrh - Mladi upi Leska 9:1, ŠD Po-brežje člani - ŠD AS Evroavto 3:3, NK Videm - ŠD Pobrežje mladi 9:4, Bar Osmica - Gostišče pri Tonetu ŠD Selan 7:4.
1.	MAJSKI VRH 7 7 0 0 50:15 21
2.	AS - EVROAVTO 7 5 1 1 41:23 16
3.	POBREŽJE ČL. 7 4 2 1 42:26 14
4.	BAR OSMICA 7 4 1 2 34:28 13
5.	BAR AVGUŠTIN 7 4 0 3 42:29 12
6.	NK VIDEM 7 3 1 3 33:34 10
7.	LANCOVA VAS 7 3 1 3 37:42 10
8.	ŠD SELAN 7 1 0 6 25:37 3
9.	MLADI UPI LES. 7 1 0 6 19:59 3
10.	POBREŽJE ML. 7 0 0 7 26:56 0
Veterani
REZULTATI 7. KROGA: NK Lesko-vec - KMN Majolka 9:9, NK Tržec
-	Bar Avguštin 3:1, Lancova vas
-	ŠD Pobrežje 10:6. Prosta je bila ekipa NK Videm.
1.	KMN MAJOLKA 6 5 1 0 54:27 16
2.	LANCOVA VAS 6 4 1 1 34:34 13
3.	NK TRŽEC 6 3 1 2 21:21 10
4.	NK VIDEM 6 3 0 3 27:27 9
5.	ŠD POBREŽJE 6 2 0 4 29:37 6
6.	BAR AVGUŠTIN 6 2 0 4 21:29 6
7.	NK LESKOVEC 6 0 1 5 31:41 1
Darko Lah
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Poetovio O sole mio (na sliki Kornik in Vrbanec) se je z zmago proti ekipi KPŠ s slednjo izenačila na vrhu lestvice 2. lige.
Foto: Nš
Foto: Nš
Mariborsko Pohorje • 46. Zlata lisica
Dvojna zmaga Zettlove, odličen slalom Tine Maze
Letošnje tekmovanje alpskih smučark za 46. Zlato lisico si bomo zapomnili po dvojni zmagi Avstrijke Kristine Zettl, saj je bila prva na sobotnem veleslalomu kot na nedeljski slalomski tekmi. Naša Tina Maze pa je bila v veleslalomu trinajsta, na nedeljskem slalomu pa je dosegla odlično drugo mesto in svojo najboljšo slalomsko uvrstitev.
Mariborski organizatorji so se tudi tokrat izkazali z odlično pripravljeno progo ob vznožju Pohorja in pestro izbiro vzporednih prireditev letos že 46. tekmovanja alpskih smučark za zlato lisico. Med okoli 20.000 obiskovalci iz vseh koncev Slovenije je bilo letos veliko manj Hrvatov, nekaj je bilo tudi Avstrijcev, za vzdušje v ciljni areni pa je v soboto skrbela tudi skupina 25 ptujskih kurentov na čelu s princem karnevala Milanom Senčarjem plemenitim Bernardom Ptujskim.
V veleslalomu najboljša Zettlova
Na sobotni tekmi v veleslalomu, ki si jo je ogledal tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, slovenske smučarke niso imele sreče, saj je bila Tina Maze, ki je lansko veleslalom-sko zmago branila s štartno številko 7, edina od naših deklet, ki se je uvrstila v drugo vožnjo. Preostale pa so bile daleč od
Foto: M. Ozmec
Za prijetno spremembo uvodnega dela je poskrbela Alenka Gotar, ki je slovensko himno zapela v živo.
najboljše trideseterice. Zmagala je odlična avstrijska smučarka Kathrin Zettel s časom 2:36,22, drugo mesto si je pri-smučala Nemka Maria Riesch s 23 stotinkami zaostanka, tretje pa Švedinja Anja Person, ki je za prvouvrščeno zaostala 43 stotink sekunde. Edina slovenska finalistka Tina Maze je za Zettlovo zaostala 1,85 sekunde in s tem pristala na 13. mestu.
Na tiskovni konferenci po tekmi naša Tina Maze ni bila preveč zgovorna, saj s tako uvrstitvijo očitno ni bila zadovoljna. Novinarjem je povedala, da je bilo težko tekmovati, saj se ji še vedno pozna, da je imela pred kratkim težave z boleznijo. Sama je ocenila, da je bila v drugi vožnji boljša kot v prvi, a je v spodnjem delu naredila manjšo napako, zato jo je vr-
glo iz linije. Sicer pa je izrazila trdno upanje, da bo na nedeljskem slalomu že bolje, saj je dobro pripravljena.
Tini Maze najboljša slalomska uvrstitev
Čeprav so nekateri menili, da nedeljska tekma v slalomu ne bo posebej razburljiva, saj naj bi bilo že vnaprej jasno, katere specialistke imajo največje možnost za stopničke, je bilo vendarle nekaj osupljivih in presenetljivih trenutkov. Sicer pa je vso nedeljo rahlo snežilo, tako da je bila strmina pod Mariborskim Pohorjem še prijetnejšo zimska, kot smo lahko slišali po tekmi, pa so snežinke po svoje poskrbele, da vse tekmovalke vendarle niso imele enakih pogojev za vožnjo. Sneg
Foto: M. Ozmec
Črnjanki Tini Maze je kljub nedavni bolezni uspelo, saj je stopila na drugo slalomsko stopničko.
Foto: M. Ozmec
Skupina navijačev najuspešnejše avstrijske smučarke Kathrine Zettel je imela pravi vzrok za dvodnevno veseljačenje.
pa ni bil ovira za okoli 25.000 obiskovalcev, med katerimi tokrat ni bilo kurentov, tekmo pa sta si s častne tribune ogledala tudi minister za promet Patrik Vlačič ter ljubljanski župan Zoran Jankovič.
Tudi v slalomu je bila najhitrejša Avstrijka Kathrine Zettel, odlično drugo mesto pa si je s pravo mero hitrosti in agresivnosti privozila naša Tina Maze, ki je za zmagovalko zaostala le 71 stotink sekunde, tretje mesto pa je osvojila Nemka Marija Riesch z zaostankom 1,28 sekunde. Od naših je točke za svetovni pokal osvojila še Maruša Ferk, ki je s tremi sekundami zaostanka dosegla 16. mesto. Za Tino Maze pomeni to do sedaj njeno najboljšo slalomsko uvrstitev.
V skupnem seštevku svetovnega pokala je po 20 tekmah ponovno prevzela vodstvo Nemka Maria Riesch z 922 točkami, druga je Američanka Lindsej Von z 894 točkami, tretja Avstrijka Kathrin Zettel z 829 točkami, četrta Švedinja Anja Person s 616 točkami, na odličnem petem mestu pa je Slovenka Tina Maze s 514 točkami.
Naj dodamo, da je nadvse uspela 46. pohorska Zlata lisica tudi odlična najava dveh velikih prireditev, ki čakata Mariborčane v prihodnjih letih. Mesto Maribor bo namreč skupaj s partnerskimi mesti Ptujem, Novim mestom, Velenjem, Slovenj Gradcem in Mursko
Soboto v letu 2012 evropska prestolnica kulture, leto dni zatem pa bo v Mariboru in na
Pohorju še zimska univerzijada Maribor 2013!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Mariborski župan Marjan Kangler in prvi človek Nove KBM Matjaž Kovačič sta v soboto na Zlati lisici gostila tudi šolskega ministra Igorja Lukšiča (levo).
Foto: M. Ozmec
Poleg obiskovalcev v smučarski areni sta si nedeljsko tekmo v slalomu s slavnostne tribune ogledala tudi prometni minister Patrick Vlačič in ljubljanski župan Zoran Jankovič.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Skupino ptujskih kurentov s princem karnevala Milanom Senčarjem plemenitim Bernardom Ptujskim je pozdravila tudi Tina Petelin, miss Slovenije za leto 2009.
Med drugo slalomsko vožnjo Tine Maze je bila okoli 25.0000 glava množica navijačev v ciljni areni dobesedno na nogah.
Grajena • Peti tradicionalni božični koncert
Koncert izzvenel kljub dežju
Kljub dežju, ki se je ulil kot iz škafa pred samim začetkom božičnega programa, in kljub izpadu električne energije je izzvenel skrbno pripravljen program petega božičnega večera, ki ga je pripravil MošPZ KD Grajena v Mohorkovi grabi.
To je eden največjih koncertov v tem času na prostem v ptujski okolici, na katerem se zbere tudi nad 2000 ljudi. Program pripravljajo skupaj z Glasbeno dejavnostjo Decima iz Ptuja, povezuje pa ga duhovit pater Mirko Pihler iz Ptuja.
V božičnem večeru zažari-ta dolina in okolica v neštetih lučkah in ognjih, nastopajoči pa s scenami in glasbo predstavijo božično zgodbo z živimi jaslicami in živalmi, ki se vsaka po svoje oglaša v staji. Sveta družina se ponavadi vključi v program in skupaj z nastopajočimi zapoje kakšno božično skladbo.
Po končani prireditvi se obiskovalci okrepčajo in po-grejejo s kuhanim vinom in čajem, za katerega je letos poskrbelo društvo vinogradnikov Grajena, PGD Grajena pa je priredilo še bogat ognjemet. Mlajši so lahko spoznali Božička ter se sprehodili po osvetljenem pravljičnem gozdu.
Tokrat gre velika zahvala
Foto: zasebni arhiv
neverjetno vztrajni množici, ki je kljub močnemu dežju ostala in živo sodelovala med božičnim programom in vztrajala do konca. Zahvala
gre tudi vsem nastopajočim, ki se niso ustrašili vremena, prav tako tudi tistim, ki so tehnično pomagali izpeljati Božični večer. Posebna hva-
la tonskemu tehniku Janku Šmigocu,ki je v neverjetnih vremenskih okoliščinah tehnično izpeljal koncert.
MM
Ptuj • Izmenjave v sklopu CID
Vabijo na mednarodne izmenjave
Mednarodna izmenjava je vsekakor izkušnja, ki na vsakem udeležencu pusti pomemben pečat, mladim pa lahko tudi temeljito spremeni pogled na svet. V lanskem letu je Center interesnih dejavnosti Ptuj sodeloval kot koordinator dveh mednarodnih izmenjav, prav tako bo tudi letos, le da bodo najverjetneje eno organizirali tudi sami.
V preteklem letu sta se preko CID Ptuj na mednarodne izmenjave odpravili dve ekipi srednješolcev. Ena izmenjava je potekala v Nemčiji v okviru projekta Rafaello. Pod mentorstvom Kristine Kočan so se na tamkajšnji izmenjavi s projektom Ženske brez naslova predstavili ptujski gimnazijci. Druga izmenjava, ki je bila izpeljana mesec dni pozneje, julija, je bila
v Franciji. Tja je odpotovalo šest srednješolcev, posvetili pa so se tematiki boja proti diskriminaciji.
Čeprav naj bi se tudi letošnje leto začelo z mednarodno izmenjavo, jo je CID iz objektivnih razlogov odpovedal. Na slovaško naj bi odpotovala ekipa mladih iz Ptuja, a je bila izmenjava prestavljena na začetek februarja, kar je zaradi prihajajočih
maturantskih plesov onemogočilo njihovo sodelovanje.
Bodo pa že v naslednjih dneh vsi interesenti imeli možnost, da se seznanijo s projekti, ki jih na tem področju pripravlja ptujski CID. Podpisali so namreč že dve pogodbi za sodelovanje na mednarodnih izmenjavah, in sicer z Nemčijo in Črno goro, potekajo pa še dogovori z enim slovaškim zavo-
dom. V Nemčiji bodo sodelujoči delali na temo kulture in politike v Evropski uniji, v Črni gori pa na tematiko revščine. Več informacij o vseh omenjenih projektih bodo v CID predstavili 21. januarja, ko bo potekal sestanek z interesenti za udeležbo na mednarodnih izmenjavah. Letos bodo s potencialnimi kandidati izpeljali več srečanj, ki jih bo vodila Magda Strmšek, prostovoljka, ki je bila udeležena na številnih mednarodnih izmenjavah. Sicer pa k sodelovanju vabijo vse, ki bi jih tovrstna možnost spoznavanja novih držav in tematik utegnila zanimati. Tiste, ki pa bi želeli sodelovati pri mednarodni izmenjavi oziroma njeni izvedbi, nimajo pa želje po potovanju, pa v CID vabijo, da se pridružijo pripravi ptujske izmenjave. »Radi bi jo izpeljali letos poleti,« je pojasnila Nevenka Gerl, strokovna delavka CID Ptuj, ki upa, da jim bo stvari uspelo izpeljati tako daleč, da bodo tudi gostitelji mednarodne izmenjave. Vse podrobnosti bodo znane že v začetku februarja.
Dženana Bečirovič
Od tod in tam
Majšperk • Zlata porok Jezovih
Foto: zasebni arhiv
V prostorih občine Majšperk in v cerkvi na Ptujski Gori sta 28. novembra po 50 letih skupnega življenja poročno zaobljubo obnovila Jožica in Franc Jeza iz Stogovcev 26.
Zlatoporočenka Jožica je bila rojena 20. 2. 1937 v Mariboru. Zelo mlada seje zaposlila v takratni TVI Majšperk, kjer je delala vse do upokojitve. Še vedno je aktivna, saj je članica KS Ptujska Gora, Bila pa je tudi predsednica DU Ptujska Gora, Zlatoporočenec Franc Jeza seje rodil 18. 1. 1936 v Doklecah 8, kjer je preživljal svojo mladost. Izučil se je v Kidričevem kot ključavničar in je opravljal delo kot nabavni referent vse do upokojitve. Za hobi in v veselje obdeluje majhen vinograd na Janškem Vrhu, kamor rad povabi prijatelje na kozarček svojega pridelka, V zakonu so se jima rodili sinova Miran in Igor ter hči Mojca, daanes pa ju razveseljujejo štiri vn uk inje Katja, Lam, Urška in Jerica ter vnuka Samo in Domen,
MG
Žetale • Zlata poroka Beletovih
Foto: SM
Katarina in Anton Bele iz Žetal sta v začetku tega leta praznovala in z zlato poroko ponovno potrdila svojo odločitev o skupnipoti izpred 50 let. Tako Katarina kot Anton izhajata iz številnih družin in sta bila že od otroštva vajena skromnosti ter veliko dela, s čimer sta nadaljevala tudi v skupnem domu, na kmetiji, ki pa ni dajala dovolj prihodka. Zato se je Anton zaposlil, Katarina pa je ostala doma in skrbela za gospodinjstvo ter za tri otroke, ki so se jima rodili v zakonu: Drago, Marija in Jože. Zakonca sta bila posebej vesela odločitev sina Jožeta, ki je ostal na domači kmetiji ter skupaj z ženo nadaljuje večletno delo mame in očeta. Beletova pa se zelo razveselita tudi rednih obiskov drugih dveh otrok, še posebej pa svojih štirih vnukinj in vnuka. Obred zlate poroke Katarine in Antona Beleta je opravil žetalski župan Anton Butolen, nato pa seje slavje nadaljevalo v krogu najdražjih, domačih in prijateljev.
SM
Kajžar • Zlatoporočenca Miholič
Foto: zasebni arhiv
Marica in Martin Miholič s Kajžarja sta 31. decembra 2009 praznovala zlato poroko. Poročila sta se 31. decembra 1959 vPulju, kjer je Martin delal kot letalski tehnik vJIA, Marica pa kot kontrolor stekla v steklarni. Kostašla v pokoj, je Martina vleklo v rodn i Mikla vž p ri Orm ožu, zato sta si na Kajžar-ju zgradila topel dom, Martin v svoji delavnici obdeluje les in primorski kamen in izpod njegovih rok nastajajo prečudovite skulpture, ki krasijo okolico njegovega doma, V septembru je svoja dela razstavljal v Cankarjevem domu na 9. festivalu za tretje življenjsko obdobje. Je strasten kegljač. Marica skrbi za gospodinjska dela. Njen hobi je pletenje. S pletilkami in kvačko ustvarja prečudovite pletenine. V zakonu sta se rodila hčerka Davorka in sin Darko. Imata sedem vnukov in tri pravnuke. Ti živijo v Pulju in na Rabu, zato se njihovih obiskov zelo veselita.
Društvo upokojencev Miklavž pri Ormožu čestita Marici in Martinu ob zlatem jubileju.
Slavica Mihorič
Okoli sveta (25) • Piše: Filip Kovačič
»Kiaora« (nasvidenje), Nova Zelandija
V zadnjih treh, štirih dnevih sem napravil precej čez tisoč kilometrov, skupaj več kot 4600 km v desetih dneh. Opazil sem, koliko avtomobilov ima tukaj registrske tablice po naročilu z zanimivimi imeni ali sporočili. Toliko takih tablic nisem videl še nikjer po svetu. Nekatere so res domiselne, nekatere provokativne. In ker tukaj živi tudi veliko izseljencev iz bivših »bratskih« republik, največ Hrvatov, je kakšna tablica razumljiva tudi tistim ki ne govorijo angleško ...
Tudi krajevni napisi te ponekod pozdravijo v nam znanem jeziku. Še zlasti na severu NZ, ki ima tudi najbolj toplo klimo, živi veliko dalmatinskih emigrantov.
Toyota mi je odlično služila vse do konca (razen spraznje-nega akumulatorja). Vožnja po levi strani ceste mi je postala užitek, zato je bil posebej 'odgovoren' avtomatski menjalnik, saj leva roka in noga nista imeli kaj početi. Avto je prevozil vse vrste cest od najbolj prašnih makadamskih na podeželju do opustelih hribovskih cest, kjer sem na cesti srečeval le ovce in govedo, pa do avtocest v milijonskemu Aucklandu in glavnem mestu Wellingtonu. Vse je potekalo tako, kot mora, vse do Aucklanda! V center mesta sem pripeljal s severne strani. Še prej sem rezerviral hostel in po telefonu od zaposlenega dobil navodila, kam in kje zaviti. Bilo je pravo uživanje peljati se v mesto in brez težav sem prišel na pravo mesto do rezerviranega hostla. Sam sem navdušen nad vožnjo v velikih mestih, tudi če jih ne poznam. Ko sem bil s kolegi pred nekaj časa v Parizu, nihče ni želel voziti, meni pa je bila vožnja užitek, čeprav je pariški promet znan kot precej natrpan. V velemestih se vozi hitro, agresivno in zelo blizu drug drugega. In
to mi ustreza.
Avto sem parkiral blizu hostla in je stal dva dni na istem mestu. Vse do predzadnjega dne, ko sem želel nekaj vzeti iz prtljažnika avtomobila, in ko sem ga zaprl, sem opazil, da sem pustil ključe v avtu! Še ne uro pred tem sem komaj rešil težavo, ko sem s svojo največjo visečo ključavnico zaklenil nahrbtnik, skupaj s prenosnim računalnikom in fotoaparatom, v sef v sobi in ..., ključ pustil v nahrbtniku. Indijec, lastnik hostla, mi je dal majhno pilo in po-duhovljeno svetoval, da če bom dovolj vztrajen, bom uspel pre-piliti jekleno ključavnico. Nekaj časa sem se še trudil, potem pa sem obupal. Ko ima hudič mlade, jih ima res veliko .
Na srečo se je končalo dobro in niti ne s pretiranimi stroški. Klic na rent-a-car agencijo in iskanje ključavničarja po telefonskem imeniku sta bili moji naslednji nalogi. Prvi je prišel z rezervnim ključem, ključavničar pa z velikimi kleščami. Oba sta rešila zadevi v hipu. Zdelo se mi je, da sem dobil znak, da je čas, da se končno spravim iz Nove Zelandije. Na moj srečo sem že naslednji večer imel iz Aucklanda polet proti Tiho-morskim otokom. Naslednja
moja destinacija je bilo otočje Fidži.
Severni otok Nove Zelandije ima okrog 3 milijone prebivalcev in je manjši od Južnega, ki ima samo milijon prebivalcev in kakih 40 milijonov ovc. Skupaj sta večja od Velike Britanije ali bivše Jugoslavije. Nova Zelandija je tudi dežela športnih navdušencev in adrenalinskih ekstremistov. Tudi v tem je podobna Sloveniji. Še posebej imajo domačini radi kriket, golf in ragbi. Igrišč za golf imajo toliko, da nisem mogel verjeti svojim očem. Vsak manjši kraj ali celo vasica ima svoje. Mesta, kot na primer Christchurch, imajo v bližini preko deset igrišč. Nekje sem prebral, da je Nova Zelandija osvojila največ zlatih medalj na svetu na dosedanjih olimpijskih igrah, seveda na prebivalca! So skoraj nepremagljivi v ragbiju, njihova reprezentanca je vedno oblečena v črno. »All Blacks«, kot se imenujejo, imajo legendarni status med Novoze-landci. V ragbiju so, podobno kot Brazilci v nogometu, nezadovoljni z vsem, razen s prvim mestom na svetovnem prvenstvu. Imajo začetnika bandžija, skoka v globino z gumo - A. J. Hacketta. Poleg tega si izmišljajo nove in nove adrenalinske
športe in majhno mesto ob jezeru, Kraljičino mesto oziroma Queenstown, je prava meka za navdušence z vsega sveta. Opazil sem tudi, da ljudje izredno radi in veliko berejo. Na avtobusih, vlakih, kavarnah, postajališčih, kjerkoli pač že. Nova Zelandija ima eno knjigarno na 7500 ljudi. To je več knjigarn na prebivalca, kot jih ima katerakoli država na svetu. Poleg tega imajo najbolj strmo ulico na svetu v mestu Dunedin. Imajo mesto s slavnim imenom Pearl Harbour, imajo tudi tako imenovano predsedniško cesto. Na jugu Nove Zelandije namreč obstajata kraja z imenoma Clinton in Gore. Pred leti je bil bivši ameriški predsednik Bill Clinton tukaj in si je zaželel tablo z imenom kraja Clinton, da si jo postavi na vrt. Ne vem, ali je bil tudi takratni podpredsednik in kandidat za predsednika Al Gore z njim in je tudi dobil tablo s svojim imenom? Če je kdo že bil v Walesu, v Veliki Britaniji, je verjetno šel z odprtimi usti in zadržanim dihom mimo mesta z imenom Llanfairpwllg-wyngllgogerychwyrndrobwlll-lantysiliogogogoch, in takrat si je verjetno predstavljal, da je to mesto z najdaljšim imenom. Pa ni! Jaz sem se na svojem potepanju po deželi dolgega belega oblaka peljal mimo kraja, ki ima še daljše me - Taumataw-hakatagihangakoauauotamate-aturipukakapikimaungahoro-nukopakaiwhenuakitanatahu. Če verjamete ali ne, pa je to le okrajšava za še mnogo daljše maorsko ime kraja!
Na sploh imajo Novozelandci velik dar in mnogo domišljije pri promoviranju in kreiranju dogodkov in zanimivosti. Skoraj vsako mesto je označeno kot najboljše ali naj... pač v nečem. Slovenci se lahko še veliko naučimo od njih ...
Nadaljevanje prihodnjič
Prejeli smo
Odprto pismo okoljskemu ministru Karlu Erjavcu
Predstavnica Ministrstva za okolje in prostor (MOP) za odnose z javnostmi Darja Dolenc v Štajerskem tedniku z dne 12. januarja 2010 odgovarja na javno pismo, poslano Karlu Erjavcu. V odgovoru ga. Dolenc najprej navaja, da me minister ni uspel v decembru sprejeti, ker je bil večinoma cel mesec odsoten. Če ta izjava drži, potem bomo državljani že razumeli, zakaj se na MOP-u stvari tako počasi odvijajo oz. se nekatere sploh ne. Kot župan si v nobenem primeru ne morem privoščiti, da bi bil cel mesec odsoten.
Kar se pa tiče drugega dela odgovora, pa je ga. Dolenc očitno pozabila pojasniti najvažnejše. Kako je mogoče, da Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) določa, da je za uvedbo namakalnega sistema potrebno pridobiti izjave 80% lastnikov zemljišč na namakalnih parcelah, če potem MOP zahteva služnostne pogodbe od vseh lastnikov, torej 100%. Nedavno je bila v parlamentu razprava o novem ZKZ, v katerem se celo predlaga, da se procent na lastništvu zemljišč zniža iz 80 na 67%. Ministrstvo za kmetijstvo (MKGP) v svojem dopisu, ki ga je poslalo na MOP navaja, da v 30. letih agromelioracijskih postopkov,
niso naleteli na problem, ki se je sedaj pokazal v zvezi z vlogo Občine Ormož. Če na MOP skrbijo za zakonitost, kot navaja ga. Dolenc in bodo, kot navaja sedaj ukrepali po nadzorstveni pravici in pregledali delo Upravnih enot (UE), se samo po sebi postavlja vprašanje, kaj so počeli do sedaj. Prav tako se postavlja vprašanje, zakaj v javni razpravi v zvezi z novim ZKZ niso predlagali rešitev, kot jih poznajo nekateri drugi zakoni na področju energetike in gradnje cest in sicer, da se Pravilnik o uvedbi namakalnega sistema šteje po Zakonu o graditvi objektov, kot posebna listina, ki daje pravico graditi. Vsekakor so lastniki, ki
so podpisali pri notarju overjeno izjavo, o strinjanju z uvedbo namakalnega sistema, s tem po moje podali tudi svoje strinjanje z gradnjo na svojih zemljiščih. Leta 2002/2003 je občina res, kot navaja ga. Dolenc dobila gradbeno dovoljenje na podlagi služnostnih pogodb, a je takrat šlo za gradnjo črpališča. Sedaj v 2 fazi, pa gre le za gradnjo raz-vodov. MKGP pa je ves čas bilo na stališču, da zadostujejo notarsko overjene izjave lastnikov zemljišč. Tako so tudi ravnale vse druge občine in dobile s strani UE gradbena dovoljenja.
Sicer pa je najbolj tragično pri vsem tem, da Slovenija zaradi birokratskih ovir izgublja veliko
evropskih sredstev.
Glede nekoliko »ironične« pripombe, da če hoče župan reševati socialne probleme, naj pridobi overjene služnostne pogodbe, ne pa, da zahteva od ministrstva kršitve zakona, pa predstavnici MOP le toliko. V Ljubljani, najbrž kaj malo veste, kaj so resnični socialni problemi slovenskega podeželja. Tudi vam ni, kot izgleda veliko mar za to, da bi jih skupaj reševali.
Glede kršitve zakona v katerega, kot pravite, naj bi vas jaz silil, pa le to. Zakon ste očitno že kršili in to več krat, saj sami priznavate, da so UE izdajale gradbena dovoljenja.
Alojz Sok, župan
Na valovih časa
Torek, 19. januar
Danes goduje Marij.
1686 se je rodil japonski duhovnik, pisatelj in umetnik Hakuin, ki je na Japonskem pomagal obuditi budistično filozofijo rinzai zen. 1736 se je rodil škotski inženir James Watt, ki je leta 1765 izumil prvi zares uporaben parni stroj. Prav parni stroji so povzročili svetovno industrijsko revolucijo. 1813 se je rodil britanski izumitelj Henry Bessemer. Po njem so imenovali postopek za pridobivanje jekla. 1839 se je rodil francoski slikar Paul Cezanne. 2001 so zaradi podpore talibanskega režima teroristu Osamu bin Ladnu začele veljati sankcije ZN proti Afganistanu. 1876 se je rodil v Premu slovenski pesnik Dragotin Kette.
1884	je odprl v Ljubljani svojo pisarno slovenski pisatelj in politik Ivan Tavčar. Sreda, 20. januar
Danes goduje Boštjan.
1265 je Simon de Montfort v Londonu sklical parlament, v katerem so bili prvič zastopani meščani.
1906 se je rodil eden najbolj razvpitih milijonarjev dvajsetega stoletja, grški ladjar Aristotel Onassis.
1915 so Nemci prvič napadli iz zraka Veliko Britanijo. 1943 se je začela četrta nemška ofenziva v Bosni, ki naj bi uničila partizane v vzhodni Bosni, Liki in Kordunu. Prišlo je do znamenite bitke na Neretvi. 1946 je odstopil vodja francoskega odporniškega gibanja in prvi povojni predsednik Charles de Gaulle.
1961 je postal John F. Kennedy s 43 leti 35. predsednik ZDA. Četrtek, 21. januar Danes goduje Neža.
1506 je prišla v Vatikan prva skupina papeških švicarskih gardistov.
1804 se je rodil avstrijsko-nemški slikar Moritz von Schwind. Bil je vodilni zgo-
dnjeromantični ustvarjalec idealiziranih podob Avstrije in Nemčije.
1867 se je rodil nemški pisatelj Ludwig Thoma, ki je pod psevdonimom Peter
Schlemihl objavljal pesmi, povesti in romane, v katerih je ostro kritiziral zlagano
moralo meščanske družbe.
1881 se je rodil hrvaški odvetnik, politični delavec in publicist Ivan Ribar.
1885	se je rodil slavni konstruktor pušk, pištol in mitraljezov John Moses Browning.
1885 se je rodil italijanski polarni raziskovalec, letalski general in konstruktor zračnih ladij Umberto Nobile.
1887	se je rodil nemški psiholog Wolfgang Köhler, ključna figura v razvoju psihologije gestalta, ki si prizadeva, da bi učenje, zaznavanje in druge sestavine duševnega življenja razumela kot strukturirane celote.
Petek, 22. januar Danes goduje Cene.
1561 se je rodil angleški filozof in politik Francis Bacon. Povzpel se je do najvišjih državniških služb, saj je postal leta 1618 tudi lord kancler. 1729 se je rodil nemški dramatik Gotthold Ephraim Lessing, najpomembnejši predstavnik nemškega razsvetljenstva.
1788 se je rodil eden največjih angleških pesnikov lord George Gordon Noel Byron.
1901 je po 63 letih vladanja umrla britanska kraljica Viktorija. Postala je poose-bljenje dobe, ki jo štejemo za čas učinkovitega podjetništva in trdne morale.
1903	sta sklenili ZDA in Kolumbija pogodbo o gradnji panamskega prekopa.
1904	je pogorelo norveško mesto Alesund. Brez strehe je ostalo 12.000 ljudi. 1911 se je rodil eden najpomembnejših voditeljev evropske socialne demokracije, avstrijski politik Bruno Kreisky.
Sobota, 23. januar Danes goduje Rajko.
1783 se je rodil eden največjih francoskih književnikov Marie Henri Beyle Stendhal, prvi veliki predstavnik kritičnega in psihološkega realizma. 1813 se je rodila norveška pisateljica in strastna zagovornica pravic žensk Camilla Collett. Napisala je prvi norveški roman Uradnikove hčere.
1857	se je rodil hrvaški geolog Andrija Mohorovičic, po katerem je imenovana mejna površina med zemeljsko skorjo in plaščem - moho in tudi krater na Luni.
1896 je imel nemški fizik Wilhelm Konrad Röntgen prvo javno predavaje o svojem odkritju neznanih žarkov, ki so jih kasneje poimenovali po njem - rentgenski žarki.
1950 je izraelski parlament kljub protestom mednarodne skupnosti, razglasil
Jeruzalem za glavno mesto Izraela.
1878 se je rodil v Vinici slovenski pesnik Oton Župančič.
Nedelja, 24. januar
Danes goduje Felicijan.
1705 se je rodil Farinelli. Bil je eden najslavnejših pevcev kastratov v italijanski glasbi osemnajstega stoletja in eden največjih pevcev v zgodovini opere. 1732 se je rodil predhodnik francoske revolucije in dramatik Pierre Auguste baron de Beaumarchais.
1862 sta kneževini Moldavija in Vlaška ob podpori združenega parlamenta v Bukarešti razglasili ustanovitev nove države Romunije.
1888	se je rodila avstrijska pisateljica Vicki Baum.
1946 je Generalna skupščina OZN sprejela svojo prvo resolucijo, v kateri se je zavzela za miroljubno uporabo atomske energije in odpravo jedrskega in drugega orožja za množično uničevanje.
1960 je prišlo v takrat še francoski Alžiriji do odkritega upora francoskih priseljencev, potem ko je predsednik de Gaulle (de gol) odstavil generala Massuja. 1965 je v starosti 90 let umrl veliki britanski državnik Winston Churchill. Ponedeljek, 25. januar Danes goduje Darko.
1627 se je rodil Robert Boyle, irski fizik in matematik, ki je postavil temelje pojma »kemičnega elementa«. Bil je prvi, ki je razlikoval med spojino in zmesjo. 1721 je ruski car Peter I. v Sankt Peterburgu ustanovil sveti sinod in tako utemeljil pravoslavno državno cerkev. Šlo je za prvi korak k posodobitvi ruske družbe.
1736 se je rodil italijansko-francoski astronom in matematik Joseph-Luis de Lagrange. 1793 so ga imenovali za vodjo komisije, ki je bila zadolžena za izdelavo novega sistema uteži in mer, to je metrski sistem.
1858	se je rodil japonski pridelovalec biserov Kokichi Mikimoto, ki je leta 1913 odkril način za umetno spodbuditev nastanka bisera v biserni školjki.
1918 so na kongresu svetov delavskih in vojaških odposlancev razglasili ustanovitev Ruske sovjetske federativne socialistične republike. 1924 so se začele v francoskem Chamonixu prve zimske olimpijske igre. 1977 so v francoskih Pirenejih priključili na omrežje prvo sončno elektrarno.
AvtoD£OM
V Detroitu predstavili E-cabriolet
Ena izmed večjih novosti avtomobilskega salona vozil v Detroitu, ki bo za obiskovalce odprt še pet dni, je nova karoserijska različica razreda E, ki bo razveseljevala privržence s platnom pokritih in tudi nekoliko večjih ka-brioletov, v katerih se lahko udobno prevažajo štirje potniki. Pri Mercede-su zatrjujejo, da je E cabriolet avto za vse letne čase, kar dokazujejo z zvočno izolirano streho in sistemoma air-scarf ter aircap. Štirisedežni kabriolet platneno streho zloži oziroma razpre v dvajsetih sekundah.
Z novim kupejem razreda E so Nemci nedavno zamenjali CLK, s kabrioletom zdaj zamenjujejo še CLK cabrio. Največja (vidna) razlika je seveda v strehi, ki je po novem spet platnena, »sorodnost« s kupejem pa je poskrbela za to, da je avto dovolj eleganten in obenem dinamičen, kar so pri Mercede-su poudarili še s tipično zvezdo na nosu in na daleč prepoznavno motorno masko. Na boku vozila najprej opazimo, da avto nima obeh B-stebričkov v višini bočnih stekel ter tudi ne bočnih okenskih okvirjev, kar ob odprti strešni konstrukciji prinaša dodatno svetlobo v notranjost potniškega prostora.
Tako imenovani Airscarf preko rež v naslonjalu pošilja topel zrak proti voznikovemu vratu in skrbi za prijetno temperaturo, večjo novost pa predstavlja protivetrna zaščita aircap, ki se dvigne v dveh delih. Na vrhu vetrobranskega stekla je prva mrežica, ki dvigne tok zraka višje nad avtomobil, za zadnjima potnikoma pa je še ena šest cen-
timetrov visoka vetrna zaščita. Na ta način so opazno zmanjšali vrtinčenje vetra okoli potnikov, četudi v njem sedijo štiri osebe.
Klasična platnena streha daje vozilu pridih »čistokrvnega« kabrioleta in tega se pri Mercedesu dobro zavedajo. Zapiranje ali odpiranje strešne konstrukcije z elektro-hi-dravličnim mehanizmom je možno opraviti pri hitrosti, ki ne presega 40 km/h, celoten postopek pa je končan v dvajsetih sekundah. Po zagotovilih proizvajalca ima novi kabriolet eno izmed najtišjih notranjosti v svojem razredu - brez težav naj bi se prostoročno pogovarjali po telefonu tudi pri hitrostih nad 200 km/h. Streha je seveda vo-dotesna, odporna proti vetru ter primerna za čiščenje v avtopralnicah. Debelina strehe znaša skoraj 2,5 centimetra, zato lahko vozne užitke doživljate tudi v hladnejših dneh. Ne ravno velik prtljažnik (390 litrov) pri vožnji »zgoraj brez« izgubi 90 litrov prostora, je pa razdelilno steno mogoče ob razpetem ostrešju pomakniti naprej in izkoristiti celotno prostornino prtljažnika.
Pri varnosti Mercedesovi inženirji niso nikoli varčevali. Kabriolet je prvič v svoji zgodovini dobil zračne blazine v vzglavnem delu (serijska oprema obsega sedem zračnih blazin, napenjalnike in omejevalnike
sile varnostnih pasov), poudarili so tudi zaščito pri prevračanju vozila z ojačanimi Ain B-stebrički. Zračne blazine, ki se ob trku sprožijo v nekaj milisekundah, vključujejo prednji in stranski zračni blazini za voznika in sovoznika, zračno blazino za koleno na voznikovi strani in zračne blazine za glavo.
Spisek doplačilne opreme je dovolj dolg, tako da lahko vsak kupec po želji individualizira svojega mercedesa s sistemi, kot so Attention Assist, ki analizira zaspanost voznika, Intelligent Light za osvetlitev vozišča in Distronic Plus za nadzor varnostne razdalje. Sistem Pre safe v kritičnih situacijah (na primer pri zaviranju z vso močjo ali pri zanašanju) aktivira preventivne ukrepe za zaščito potnikov. Če pride do trka, so potniki nanj bolje pripravljeni, če do trka ne pride, se aktivirani sistemi vrnejo v osnovno stanje. Pre safe preventivno zategne voznikov in sovoznikov varnostni pas; sovoznikov sedež in zadnje posamične sedeže pomakne v položaj, ki je najugodnejši v morebitnem trku. Če zaznajo senzorji močno zanašanje, zaradi katerega bi se avto lahko prevrnil, sistem zapre okna in drsno streho.
Novi dizli z neposrednim vbrizgom in bencinski motorji naj bi združevali učinkovitost z močjo, pri tem pa njihovi strokovnjaki dodajajo, da nizka poraba goriva ni bila dosežena samo zaradi sodobnih motorjev, ampak tudi zaradi nekaterih praktičnih ukrepov, kot so aktiviranje črpalk za krmiljenje in gorivo na zahtevo, pnevmatike z nizkim kotalnim uporom ter sistem za nadzor alternatorja, ki upošteva trenutno vožnjo. Vstopni dizel E 250 CDI razvija 204 KM, močnejši E 350 CDI še 27 KM več. Osnovni bencinski motor E 250 CGI je enako močan kot osnovni dizel, nekaj več dinamike premore E 350 CGI (292 KM), najmočnejši agregat pa je osemvaljnik E 500 z 388 KM.
Pri uvozniku največ stavijo na različico E 250 CDI BlueEFFICIENCY, ki naj bi v povprečju pokurila 5,3 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov in ob tem ustvarila 139 gramov emisij na prevoženi kilometer.
Prvi kabrioleti razreda E so se v Nemčiji pojavili 11. januarja, pri naših trgovcih pa jih bomo občudovali konec marca.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Karies ni nujno zlo
Zobni karies (zobna gniloba) je pridobljeno obolenje trdih zobnih tkiv, ki poškoduje zgradbo zoba, kar lahko vodi v izgubo funkcije ali celo v izgubo zoba samega. Glavni vzrok za nastanek kariesa je plak (mehke zobne obloge). To je brezbarven, lepljiv biofilm, ki nastane na površini zoba že nekaj ur po čiščenju. Sestavljen je iz bakterij, ki so normalno prisotne v ustni votlini (Streptococcus mu-tans, Actinomyces spp., Lactoba-cillus spp. itd.) in so načeloma neškodljive, njihov kvarni učinek na zobe pa se lahko izrazi, če plak ni redno odstranjen in se tako zadebeli, da slina sama ne more več opraviti svoje funkcije čiščenja in nevtralizacije kislin, ki jih tvorijo mikroorganizmi na površini zoba. Pomembna lastnost plaka je namreč, da ščiti bakterije pred antibiotiki, an-tiseptiki, obrambnimi celicami, zmanjša prepustnost za slino, ob tem pa sprejema hranljive snovi, jih presnavlja in tvori kisline, ki povzročajo demi-neralizacijo trdih zobnih tkiv (sklenine, dentina, cementa). Ko je izguba mineralov dovolj velika, se površina zoba poruši,
nastane luknjica in proces se nadaljuje v globino. Od začetne demineralizacije do nastanka luknjice lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, ob ustreznih pogojih pa se lahko proces tudi popolnoma ustavi.
Kaj lahko torej naredimo sami, da bi se izognili nastanku kariesa?
Redno in natančno čistimo zobe. Očistimo vse ploskve, tudi prostore med zobmi je potrebno očistiti z zobno nitko ali medzobno ščetko, saj ta mesta predstavljajo kar 40 % vseh zobnih površin. Otrokom do približno desetega leta naj čistijo zobe starši.
Uporabljajmo zobno pasto s fluorom, saj se le-ta vgradi v zobno površino in zmanjša občutljivost na kisline.
Zmanjšajmo vnos preprostih ogljikovih hidratov, ki so za bakterije najlažje prebavljivi. Izogibajmo se slaščicam, lepljivi hrani, sladkim pijačam ... Zmanjšajmo pogostnost vnosa škodljivih snovi, saj se po vsakem zaužitem obroku poveča kislost v ustni votlini. Ta po določenem času pade, slina pa nato lahko prične proces remi-
Foto: Črtomir Goznik
Jelka Jurančič Mikek, dr. dent. med.
neralizacijeoziroma 'popravila' površine zoba. Proces je učinkovit le, če ni prehitro prekinjen z novim obrokom in nastankom kislin. Izogibajmo se torej številnim prigrizkom med obroki, za žejo pijmo vodo. Otroke čim prej navadimo piti iz lončka, če so ponoči žejni, jim ponudimo vodo ali nesladkan čaj. Naj bo noč čas za obnavljanje zobne strukture.
Poskrbimo za zdravo prehrano - trša hrana pomaga mehansko očistiti zobe in poveča izločanje sline, mlečni izdelki skrbijo za zalogo kalcija v slini... Košček sira je gotovo bolj zdrav prigrizek kot kreker.
Tudi nekatere kemične snovi pomagajo v boju proti kariesu. Klorheksidin je antiseptik v nekaterih ustnih vodah, ki zavira razmnoževanje bakterij. Priporočljiv je zlasti takrat, ko je higiena otežena - po operacijah, ustnih boleznih, motoričnih motnjah... Xylitol je sladkor, ki prav tako zavira razmnoževanje bakterij. Najdemo ga v nekaterih bombonih in žvečilnih gumijih. Primeren je za vse, tudi za otroke in nosečnice, le količino prilagodimo starosti.
Da bi preprečili karies že pri otroku, je pomembno, da za zdravje svojih zob poskrbijo tudi starši, še zlasti mati. Prenos kariogenih bakterij iz matere na otroka je praktično neizogiben, zato je priporočljivo poskrbeti, da je teh bakterij čim manj. Še pred rojstvom otroka je smiselno popraviti vse ka-riozne zobe, število bakterij pa zmanjšati tudi z natančno higieno in ustrezno prehrano. Nikoli ne dajajmo v svoja usta otrokove dude in stekleničke, prav tako ne žličke, s katero ga hranimo. Zobke začnimo čistiti takoj, ko izrastejo. Zavedajmo se, da otrok podeduje strukturo zob, nikakor pa ne kariesa. Jelka Jurančič Mikek, dr. dent. med.
Moje cvetje
Vreme omogoča čas za razmislek
Končno imamo vsaj približno pravo zimo, čeprav si otroci verjetno želijo še več snega. Narava bo imela dovolj časa za počitek. V tem času so v preteklih letih mnogi že s škarjami v rokah tekali po vrtu, kot da jim bo kaj ušlo, če bodo januarja in tudi še februarja pustili naravo počivati. Seveda pa to ne pomeni, da se mi ne bi smeli že pripravljati na sezono.
Prve setve za okrasne gredice in zeliščni vrt
¿sr. :


«
Si
m

Foto: Martin Ozmec
V	tretjem tednu januarja lahko pričnemo tudi prve setve. Verjetno bo ravno v letošnjem letu, ki ga bo prav gotovo še vedno zaznamovala kriza, marsikdo poskušal vzgojiti sadike doma. Sama sicer menim, da je vzgojo sadik cvetlic in toplo-ljubne zelenjave - plodovke bolje prepustiti tistim, ki imajo za ta namen precej ugodnejše pogoje. A to lahko govorimo v dobrih časih, v sedanjih pa bomo pokusili kar največ narediti tudi na okenskih policah, zimskih vrtovih ali nekateri srečnejši tudi v rastlinjakih.
Pri vzgoji sadik moramo vedeti nekaj stvari: koliko časa potrebujemo za vzgojo primerno velike sadike in ali rastlina prenaša presajanje. Potem jo bomo prav gotovo vsaj enkrat prepi-kirali, ali morda tega ne prenaša. Z vzgojo sadik s koreninsko grudo namreč lahko vzgojimo sadike praktično vseh rastlin, tega ne pozabite. S sadikami pridobimo tako čas, saj rastline na prosto presadimo že dokaj velike takrat, ko bi jih drugače lahko šele sejali. Ker rastline na toplem hitro kalijo in smo jim po najboljših močeh zagotovili tudi najugodnejše pogoje za rast in razvoj, so celo sezono bolj odporne na bolezni, obil-neje cvetijo in nam s tem naredijo več veselja. Tudi kaljivost je seveda v nadzorovanih klimatskih pogojih veliko višja. Zato je za tiste, ki ste radi v cvetočem okolju, ki imate veliko veselja s cvetjem, pa vas ovira denarnica, setev in lastna vzgoja sadik odlična rešitev.
V	drugi polovici januarja sejemo le nekaj enoletnih cvetlic, sejemo pa večino trajnic in mnoga zelišča ter nekatere vrtnine. Na tem mestu bom omenila samo tiste, katerih seme lahko kupimo tudi v Sloveniji. Za tiste cvetlice, ki jih lahko pikira-mo, potrebujemo plitve platoje, posode, ker bomo rastline hitro prepikirali. Posodo napolnimo s substratom. Pri tem je bolje, če uporabljamo kupljen substrat za setev, ki ga rahlo potlačimo. Domača zemlja z vrta, pomešana s kompostom, ni primerna, saj preveč zadržuje vodo, lahko se zbija in prepreči semenu, da bi prišlo na svetlo. Seme posejemo v vrstice, ki si jih najlažje naredimo s kosom stekla, trdega kartona ali lesa. Če posejemo kar povprek, je pikiranje veliko bolj zamudno, rastline se tudi ne razvijajo enakomerno, kar še oteži pikira-nje. Pri setvi moramo poznati lastnosti kaljenja rastline, ki smo jo posejali. Kar nekaj enoletnic in veliko dišavnic kali namreč veliko bolje na svetlobi. Semena teh ne pokrijemo z zemljo, ampak ga samo s prsti pritisnemo ob zemljo tako, da ostane na površini. Take setve je priporočljivo pokriti s prozorno folijo za živila, saj je večja nevarnost izsušitve substrata in s tem semena, preden utegnemo setev ponovno zaliti, posebej v ogrevanih stanovanjih.
Če pa rastline ne prenašajo pikiranja, tudi teh je kar nekaj, potem posejemo seme v ustrezne multiplošče; to so plošče, sestavljene iz večih manjših lončkov. Velikost teh lončkov je odvisna od rastline, ki smo jo posejali. Ravno tako je potrebno vedeti, ali seme pokrivamo z zemljo ali ne. Običajno za eno okrasno rastlino ali tudi zelišče posejemo več semenk, saj si želimo kompaktnih in razvejanih sadik in kasneje rastlin.
Kaj torej sejemo že zdaj? Prav gotovo vse trajnice. Med njimi lahko pri nas kupimo seme orlic, volčjega boba oz. lupine in pajčolanke ali Gypsophile sp. po štajersko šlajerja. Pri tem opozarjam, da je »šlajer« svetlokalilka, pikiramo pa samo volčji bob oziroma lupino. Med zelišči sejemo zdaj drobnjak (šnitloh), kitajski drobnjak, navadno in belušno zeleno, timi-jan in različne vrste bazilik. Če štejemo med zelišča peteršilj, lahko že zdaj posejemo nekaj lončkov listnatih sort. Vsa zelišča so zelo pomembna za naše zdravje in v ekološkem vrtu. Drobnjak, kitajski drobnjak in peteršilj sejemo brez pikiranja, ostala zelišča pikiramo. Na svetlem kalita timijan in bazilika. Med enoletnimi cvetlicami že lahko posejemo zajčke, okrasno papriko, petelinov greben (Celosia) in gazanije. Tisti, ki ste si lani nabrali seme velikocvetnih hibiskusov, ga tudi posejte zdaj. Svetlokalilka je petelinov greben, pikiramo pa vse naštete lepotice.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Škotska glasbena senzacija, »gospodinja« Susan Boyle v ZDA ni uspela osvojiti prvega mesta na lestvici najbolje prodajanih albumov v letu 2009. Premagala jo je mlada country zvezdnica Taylor Swift. Njen album Fearless, ki ga je izdala v novembru 2008, je bil kar enajst tednov na prvem mestu ameriške lestvice albumov in se je prodal v 3,1 milijona izvodih. Susan Boyle je s svojim debitantskim albumom I Dreamed A Dream v ZDA končala na drugem mestu, prodala je 2,9 milijona kopij.
To, kar Susan Boyle ni uspelo čez lužo, ji je uspelo
v Veliki Britaniji. V napeti dirki za najbolje prodajani album leta 2009 je premagala Lady Gaga. Na otoku je Susan Boyle uspela prodati svoj debitantski album I Dreamed A Dream v 1,5 milijona izvodih. Lady Gaga je z albumom The Fame osvojila drugo mesto, kljub temu pa je lahko zelo zadovoljna, saj je za njo najuspešnejše leto v njeni karieri, med drugim je njen singel Poker Face osvojil prvo mesto po prodaji v Veliki Britaniji. Na tretje mesto lestvice najbolje prodajanih albumov leta 2009 se je uvrstil Michael Buble z albumom Crazy Love. Black Eyed Peas so z albumom The E.N.D četrti, zasedba Kings
Taylor Swift
Tony Hawk se je spet priskatal na mobilne telefone. Pred tabo je vznemirljiva nova igra, ki te bo popeljala na sam rob zmožnosti rolke in tebe. Igra temelji na napredni fiziki, kar pomeni, da boš moral pri težjih trikih uporabiti veliko znanja, saj je obnašanje rolke neverjetno pristno. Če rad skejtaš, ali pa če imaš rad dober izziv, je to igra, ki je ne smeš izpustiti!	Published by GLU
Pošlji: TD VERT na 3G3G
Svetovno znana serija Brain Challenge se vrača v novi podobi, še bolj nabiti z inteligentnimi igrami in vprašanji. Testiraj svoje sposobnosti opazovanja, hitrega reagiranja, testiraj svoj spomin in zmožnost logičnega sklepanja. Published by: Gameloft
Pošlji: TD KVIZ na 3G3G
		
		
	M'Êt'^:.	
	lM ¡M	J *
	K jfl "'^KM I ^mÀBÊ /Htal	
T ,1 fct. 1 ' . ■ '^fifv »«.A. rija"]	mb&m J	
To je to
Foto: internet
Susan Boyle
of Leon pa je z albumom Only By The Night osvojila peto mesto.
Za letošnje podelitve britanskih glasbenih nagrad (Brit Awards) pripravljajo še eno novo posebno kategorijo. Britanske glasbene nagrade letos slavijo že 30. rojstni dan in ob tem dogodku bodo imeli Britanciprilo-žnost izbrati tudi najboljši nastop na dosedanjih 29 svečanih podelitvah. Ta posebna kategorija bo nosila naziv Most Memorable Brits Performance in bo letos zamenjala kategorijo najboljši nastop v živo (Best Live Act). Med najbolj nepozabne nastope na omenjeni prireditvi štejejo nastopi od Kylie Minogue, Paula McCartneya, Robbiea Williamsa, skupin The Bee Gees, Eurythmics, The Spice Girls, The Who, Coldplay, Take That, Pet Shop Boys, Girls Aloud, v konkurenci za nagrado pa bo seveda tudi pokojni Michael Jackson. Brit Awards 2010 bodo podelili 16. febr uarja, nominacije pa bodo
znane 18. januarja.
®@®
Legendarna britanska pop in rock skupina The Beatles je bila lani med najbolje prodajanimi glasbeniki na svetu. Kljub temu da je slavna četverica razpadla že pred dolgimi 40 leti, je za njimi izjemno uspešno leto. Ti legendarni glasbeniki so s svojo glasbo spremenili svet. Samo v ZDA so v letu 2009 prodali 3,282,000 albumov in so tako tretji najbolje prodajani izvajalci v letu 2009, boljša od njih sta bila le MichaelJackson in Taylor Swift. Beatles so nesporno najpomembnejša in najuspešnejša glasbena skupina vseh časov. Podrli so mnoge prodajne rekorde, med drugim več kot 50 uvrstitev na ameriški lestvici najbolj-
ših malih plošč ter 20 prvih mest. Od njihovega začetka (1962) do danes so prodali
več kot 400 milijonov plošč.
®@®
Ameriška pevka in kraljica pop glasbe Madonna namerava letos izdati novi studijski album. Glasbeni stil, ki ga Madonna obljublja na novem albumu naj bi bila kombinacija repa, elektronike in rocka. Njen zadnji studijski album Hard Candy je izšel leta 2008, lani pa se je na svetovnih glasbenih le-stvicahpojavljala s kolekcijo Celebration in istoimensko uspešnico, ki jo je podpisal svetovno znani producent
Paul Oakenfold.
®®®
Eminem, Lady GaGa in Taylor Swift so med dobitniki letošnjih People's Choice Awards. Los Angeles je bil gostitelj velike svečane podelitve, na kateri po mnenju publike nagrajujejo največje zvezde iz sveta glasbe, televizije in filma. Ker je naša rubrika glasbena, se bom omejil zgolj na glasbene nagrade. Paramare je bil proglašen za najboljšega rock izvajalca, Mariah Carey za najboljšo R&B izvajalko, Eminem pa je prejel nagrado za najboljšega hip-hop izvajalca. V kategoriji country glasbe so nagrado podelili Carrie Underwood. Taylor Swift je zmagala v konkurenci ženskih izvajalk, med moškimi pa je to nagrado prejel Keith Urban. Edina, ki je prejela dve nagradi, in sicer nagrado za najboljšo novinko in pop pevko, je bila
pevka Lady GaGa.
®®®
Po uradnih podatkih, ki jih je objavila agencija Official Charts Company, je album Jamesa Blunta Back to Bedlam iz leta 2005 najbolje prodajan album zadnjega desetletja v Veliki Britaniji. Na njem se nahaja tudi ena
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	REPLAY - IYAZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	REPLAY - IYAZ
2.	RIVERSIDE (LET'S GO) - SIDNEY SAMSON FT WIZARD SLEEVE
3.	STARSTRUKK - 3OH3 KATY PERRY
NEMČIJA
1.	I LIKE - KERI HILSON
2.	I WILL LOVE YOU MONDAY (365) - AURA DIONE
3.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
BUM, BUM...
... in spet panika. Al Kaida je poskušala sklatiti še eno letalo, ni ji uspelo, na plan je začelo prihajati ozadje zgodbe. CIA je vedela, da je moški nevaren in ni ukrepala, na letališču imajo napravo, ki bi eksploziv odkrila, pa je niso uporabili (seveda po navodilih Bruslja). Za obe napaki obstajajo izgovori. CIA namreč ni imela zadostnih dokazov, da je moški zares nevaren. In ob tem se vprašam, mar ni dovolj že samo to, da se nekdo samo znajde na seznamu osumljencev. Pri vsej paniki, ki jo Amerika zganja okoli teroristov, in pri vseh sredstvih, ki jih ima CIA, niso imeli dovolj dokazov? Saj bi mu vendar lahko noč in dan sledili, prisluškovali, snemali telefonske pogovore in podobno. To, da niso imeli dovolj dokazov, je le neumen izgovor. Še posebej, če se spomnim primera, ko se je nek človek samo pisal enako kot nek osumljenec in zaradi tega ni smel na nobeno letalo. Samo zato, ker se je enako pisal, zdaj pa je pravi osumljenec brez problemov prišel na letalo, in to z eksplozivom v spodnjicah!
Kar se pa tiče te naprave ... s principom delovanja lete sem precej seznanjen, tako da lahko povem, da gre za neke sorte rentgen, ki pokaže vse, kar ima človek na sebi, tudi s tistim pod obleko. Torej, naprava je zanesljiva, je pa njena uporaba prepovedana, saj se pod obleko v večini primerov ne skrivajo droge in eksplozivi, pač pa vagine, penisi in prsi. In gledanje le-teh se zdi evropskim, očitno klerikalnim politikom sporno (poudariti moram, da se na napravi ne vidijo podrobnosti, pač pa le obrisi). Osebno se mi s tem, da bi varnostniki videli moje obrise, ne zdi nič narobe, saj slike ne bi predvajali na gromozanskem platnu, pač pa na zaslonu, v katerega bi gledal le varnostnik. Saj tudi zdravniki v bistvu posegajo v človekovo zasebnost, pa se zaradi tega nihče ne pritožuje. Pustimo jim celo, da nas režejo in gledajo, kakšni smo odznotraj. Da žensk in ginekologov sploh ne omenjam!
Prav tako ne vem, kje je zasebnost, ko se na cestah in ulicah pojavljajo kamere, ki spremljajo vsak naš korak! Tu pa se nihče ne pritožuje, čeprav takšni varnostni ukrepi še zdaleč niso tako potrebni kot na letališčih. Glede tiste naprave pa mislim tudi, da bi se pri vseh možnih in nemožnih računalniških programih in mojstrih našel tudi kakšen, ki bi lahko prikazoval samo skico človeka in na njem vse ostalo, kar bi naprava našla. Vendar to je verjetno prezapleteno. Kakor je tudi očitno prezapleteno dejstvo, da gre za človeška življenja.
Za konec bi samo še dodal, da bi v teh časih pričakoval malo manj konservativizma in klerikalizma. Saj je vse skupaj naravno! Pa kaj, če me na letališču vidijo razgaljenega, oz. samo moje obrise. Saj vendar nimam ničesar, česar drugi še ne bi videli ali imeli .
Matic Hriberšek
izmed največjih uspešnic Jamesa Blunta skladba You're Beautiful. Drugi najbolje prodajani album desetletja v Veliki Britaniji je album No Angel pevke Dido, ki ji je z albumom Life For Rent uspela še ena uvrstitev med najboljših deset. Amy Wine-house desetletje zaključuje
na tretjem mestu s svojim zadnjim albumom iz leta 2006 Back to Black. Na četrto mesto se je s svojim de-bitantskim albumom Spirit uvrstila Leona Lewis. Prvih pet na petem mestu zaključuje album White Ladder pevca Davida Graya.
Janko Bezjak
Le s t v i
NA
j !
i
1.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
4.	TIK TOK - KE$HA
5.	HAPPY - LEONA LEWIS
6.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
7.	GET TO YOU - JAMES MORRISON
8.	STAY - RONAN KEATING
9.	FIGHT FOR THIS LOVE - CHERYL COLE
10.	MILLION DOLLAR BILL - WHITNEY HUSTON
11.	RUSSIAN ROULETTE - RIHANNA fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Kaj bomo danes jedli
Torek
Perutnina z rižem*, rdeča pesa v
solati
Sreda
Zelenjavna enolončnica, skutne
palačinke
Četrtek
Špinača, pire, hrenovke (ali
koketi)
Petek
Sojini zrezki**, radič z gorčico in
jajčko
Sobota
Telečja obara, krofi Nedelja
Porova kremna juha, mrežna pečenka, riž, endivija Ponedeljek Kašnice, kisla repa
*Perutnina z rižem
1 kg piščančjega mesa, 2 korenčka, 10 zrn popra, 1 čebula, 3 žlice margarine ali masla, 40 dag riža, 2 lovorova lista, sol, poper.
Piščančje meso (prsi, bedra) narežemo na kose, damo v posodo, nalijemo vodo in damo
kuhat, da počasi zavre. Dodamo očiščeno korenje, sol, poper v zrnu in kuhamo približno 20 minut. Tekočino odcedimo in shranimo. Posebej prepražimo čebulo na maščobi, da porumeni, in dodamo riž, da postekleni. Pre-praženi riž stresemo v manjši pekač in prelijemo s tekočino, v kateri se je kuhalo meso, da je riž pokrit. Po vrhu položimo lovorova lista in podevamo meso. Pekač damo v segreto pečico in pečemo pri 200 stopinjah 45 minut.
**Sojini zrezki
Rumena soja, por, korenček, sol, česen, peteršilj (zelenje), sezam, kokosova maščoba.
Prejšnji dan namočimo sojo in jo naslednji dan do mehkega skuhamo (v ekonom loncu 60 min). Ko se soja ohladi, jo s paličnim mešal-nikom lepo gladko pretlačimo - kot pire. Na sezamovem olju prepražimo na tanke rezine narezan por in nariban korenček (samo toliko, da se zmehčata - največ 5 minut). Ohlajeno maso zmešamo s sojo, začinimo (po želji: poper, majaron, origano ...), naredimo zrezke in jih povaljamo v sezamova semena. Spečemo v teflonski posodi na zelo malo raztaljene kokosove maščobe. (Pripravimo lahko malo več zrezkov, ker jih imamo lahko tudi za naslednji dan.)
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
•k-k-k
Nizozemski: Če ni boljšega, lahko spiš z materjo svojih otrok. -k-k-k
Bolgarski: Četudi ostanem revež, samo da bi imel denar.
•k-k-k
Čehi: Oče in mati sta nas naučila govoriti, drugi ljudje pa molčati. -k-k-k
Angleški pregovor: Skromni psi so ob veliko mesa.
-k-k-k
Nemški pregovor: Kdor je z malim zadovoljen, najde povsod pogrnjeno mizo.
-k-k-k
Korejski pregovor: Prve zrastejo strupene gobe.
-k-k-k
Nemški pregovor: Vrane so na vsem svetu črne.
-k-k-k
Nemški pregovor: Dober zid ne potrebuje podpore.
-k-k-k
Danski pregovor: Več hvaležnosti zasluži tisti, ki pomaga, da človek ne propade, kot tisti, ki ga po padcu pobira. -k-k-k
Smeh ni greh
»Zakaj jokaš, Janezek?«
»Mamica je rekla očku, da je velik slon.«
»Saj to ni nič takega.«
»Očka pa je rekel mamici, da je krava.«
»No, no, toda zakaj se ti jokaš?«
»Zato, ker ne vem, kaj sem potem jaz.«
Štajerski TEDNIK
DEBELEJŠA KLOBASA
REZANJE FIGURIC IZ PAPIRJA
VLADO KRESLIN
PASTIR IZ »SNEGU-ROČKE.
ANTIČNO RAČUNALO
IRSKA FOLK SKUPINA
AZIJCI (ZANIČLJIVO)
KOŠARKARSKI TRENER ŽERAVIVCA
TEŽKA STARINSKA PUŠKA
FRANCI INTIHAR
EVR. DENAR. ENOTA
MESTO V ISTRI
VODILNI AVSTRALSKI DNEVNIK
PORTUGALSKI DENAR
ZLOŽLJIV CILINDER
AM. IGRALKA (VERONICA)
PEVKA DEŽMAN
NEPOVABLJEN SVAT, PREŽAR
ŽRELO
NAŠA PESNICA MAJDA
PERZEJEVA MATI
PRENOS IMETJA V ZAKON
PORTUGALSKO MESTO
VALJASTA POSODA ZA VINO
SLIKAR (LOJZE)
VAS PRI GROSUPLJEM
SLIKAR (HEINZ)
LEKTORICA (ALENKA)
RISAR STRIPOV (ZORAN)
NOBELIJ
GOLA POVRŠINA V GOZDU
REJEC PSOV
GRM, KOZJE GROZDJE
PREBIVALEC MESTA AJACCIO
USLUŽBENEC V MUZEJU
Štajerski TEDNIK
TENIŠKA IGRALKA JAUŠOVEC
DIH
3.OSEBA MNOŽINE
UREDNICA PEČE
PESNIK (FRANCE)
RENTNI DAVEK
PREBIVALEC KVASICE
kmeta: "Ste kaj videli, kam so šli cigani?"
"V hosto! Drugič se pa držite skupaj!"
Gresta oče in Janezek po cesti. Pred trafiko Janezek pokaže na kondome in vpraša: »Ata, kaj je to?«
»Kondomi.«
»Zakaj so pakirani po trije skupaj?«
»Ti so za srednješolce, veš: v petek en, v soboto en, v nedeljo en.«
»Za koga so pa ti paketi po
6?«
»Ti so za študente - ponedeljek, torek, sreda ... «
»Za koga pa ti po 12?«
»Za oženjene moške - januar, februar, marec ... «
"Kaj res niste nič pomislili na svojega očeta, ko ste vlomili v banko?" je vprašal sodnik obtoženca.
"Seveda sem, toda enkrat sem hotel delo opraviti samostojno!"
Ženska je prišla od spovedi in hodila v krogu okoli cerkve. Druga ženska, ki se je bližala cerkvi, kamor je hotela k spovedi, je vprašala prvo: "Zakaj pa hodiš okoli cerkve?"
"Župnik mi je dal pokoro. Za vsakokratno varanje moža moram narediti krog okoli cerkve."
"No, potem grem pa jaz kar domov po kolo!" je rekla druga in se obrnila.
Poslovodja gradbišča je delavcu naročil, naj nekje poišče samokolnico in mu jo pripelje. Po dolgem času poslovodja zagleda delavca, ki pelje samokol-nico, naloženo v drugi samo-kolnici.
"Zakaj si pa pripeljal dve, saj sem ti naročil samo eno?!"
"Pa menda niste mislili, da jo bom nosil na ramenih?"
"Parcela leži tik ob gozdu, smreke dehtijo in čudovit zrak bo prodiral v hišico vse leto. Ne da se povedati, kako je to zdravo. Imate v družini morda pljučne bolnike, astmatike ali koga z infarktom?" je ustrelil prodajalec nepremičnin.
"Ne, nič takega ni v naši družini."
"Ja, vidite, to je pa res škoda."
Policist zasleduje cigansko družino, ki se je preko polja vračala v gozd. Policist se ustavi na bližnji kmetiji in vpraša
Med poletom se je letalo obrnilo narobe. Ljudje so z glavami navzdol pričeli kričati in vreščati.
"Pomirite se!" je rekla stevar-desa. "Pilot si samo daje kapljice v nos!"
Jetniški paznik ni zadovoljen z obsojenčevim delom.
Obsojenec mu reče: »Če vam moje delo ni všeč, lahko grem!«
Ugankarski slovarček: AGE = vodilni avstralski dnevnik; GUARDA = mesto na Portugalskem; HEIM = nemški slikar (Heinz, 1859-1895); ITO = japonski tekač (Koji, 1970-); KLAK = zložljiv cilinder; ORIGAMI = rezane figurice iz papirja; PLEHA = gola površina v gozdu; PLOS = slovenska lektorica (Alenka).
■ueoefv iJode 'o^uey 'eu!|e>i 'eeueo 'uejze 'oju -efuLus 'sjeunqna '¡uo '|eoeds 'euy 'vivav 'SI 'BL|9|d 'opn^se '|91 'eu -|iu|zo '}|o§ 'n^9 'via 'A9i!pnqpods 'jiuefuo ">|JB|AI 'w|9H 'epeie^es |U9|9Z 'HBJ| 'ouqiy 'JO|O>I 'gpeis :ouAeiopoA :a>jUBZ!J>j Aa^say
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjiíztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
PODŽIG
UM
JAP. TEKAČ
Govori se ...
... da v državnem zboru že dobro vedo, komu verjeti, ali svojemu ministru ali koprskemu zdravstvenemu zavodu, saj so med prvimi umaknili iz svojih prostorov vodo-mate (da se ne bi voda česa nalezla).
... da so v VIP-šotoru mariborske Zlate lisice predstavniki smetane pojedli in zapili za več kot 100.000 evrov kuhinjskih in tekočih dobrot, tako da je bilo 100 evrov po sedežu skoraj premalo.
... da se v stari Poetovioni še vedno ne znamo obnašati dovolj korektno in kulturno do tistih, ki so na kulturnem področju storili več kot drugi. Da se ne bi prerekali, kdo od treh kandidatov sije najbolj zaslužil pomembno kulturno priznanje, jo bodo dobili kar vsi trije.
... da je odnos nekega
ministrstva do holermoške občine„unterhund", saj jim ni odobrilo sredstev za njihovo alternativno klet - Unterhund.
... da se v šterntalski občini eni hudo jezijo, ker od občine zahteva odškodnino nekdo, od katerega sopriča-kovali odškodnino oni.
Vidi se ...
. da se nekdanji in bivši vse bolj radi družijo: nekdanji ptujski princ karnevala in bivši televizijski turistični novinar sta se v Mariboru kar lepo ujela. Mogoče ustanavljata stranko nekdanjih in bivših. Bila bi namreč zelo številna.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Mihaela Sagadin
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je Mihaela Sagadin poslala fotografijo bratca Nika ob raziskovanju narave.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	00
Bit	¥»¥	©©	€€€	O
Dvojčka	VV	©	€€	000
Rak.	V	©©©	€€	0
Lev	vv	©	€€€	0
Devica	VV	©©©	€	000
Tehtnica	VVV	©	€€	000
Škorpijon	V	©©©	€€	00
Strelec	VV	©©©	€	000
Kozorog	V	©©	€€€	0
Vodnar	VVV	©©	€	000
Ribi	V	©©©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 19. januarja do 25. januarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 22. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Marija Filipič, Sakušak 74, 2256 JURŠINCI.
Anekdote slavnih
Rimljani so po smrti proglašali svoje cesarje za bogove. Ko je umiral rimski cesar Titus Flavius Vespazianus, ki so ga imenovali "šiba božja za Jeruzalem", in so ga vprašali, kako se
počuti, je dejal: "Čutim, da bom kmalu bog!"
***
Neka lepa gospa je nekoč zaupno povedala italijanskemu pisatelju Alfredu Panziniju: »Veste, sem poosebljena odkritost. Vsak lahko bere mojo dušo kot knjigo.«
Panzini ji je odgovoril: »Meni so bolj všeč vaše platnice.« ***
Sosedje so začeli zbirati denar za venec najstarejšemu prebivalcu ulice, v kateri je stanoval tudi francoski pisatelj Honore de Balzac. Pisatelj je prispeval pet frankov in vprašal, kaj je bil umrli po poklicu. Ko so mu povedali, da je bil sodni izterjevalec, je Balzac segel v žep in dodal še pet frankov z besedami: "Prosim, če pokopljete dva!"
***
Nekočje milanski vojvoda Ludvik Sforza razpisal natečaj za najznamenitejše italijanske glasbenike: najboljšega med njimi da bo vzel v službo. Leonardo da Vinci se je predstavil z lastno iznajdbo, izpopolnjeno harfo, se nanjo spremljal in zapel pesem, ki jo je zložil sam. Njegova izvedba je bila tako dobra, da so se vsi navzoči glasbeniki priznali za premagane, tudi tisti, ki sploh še niso nastopili. Tako je Leonardo dobil službo na
Sforzovem dvoru ne kot slikar, ampak kot glasbenik.
***
Ko je bil italijanski fašistični diktator Benito Mussolini na vrhuncu moči, je nekoč neopazno šel v kino. Ko so ga pokazali na platnu, so vsi obiskovalci vstali in ga pozdravili. Ker Mussolini ni vstal, se je k njemu sklonil sosed in mu dejal: "Raje vstanite. Saj vsi čutimo enako kot vi, vendar je to nevarno pokazati."
***
Kljub visoki starosti je bil britanski državnik James Chamberlain vedno odličnega zdravja. Ko ga je znanec vprašal, kaj je vzrok njegovega železnega zdravja, je pojasnil in svetoval: »Nikoli ne pojdite peš, kadar se lahko peljete, med dvema cigarama pa izberite debelejšo.«
Ptuj • Kdo strelja na mačke v Peršonovi ulici?
Se ena trpeča žival, ki obtožuje
V zadnjih nekaj letih se je v Peršonovi ulici v Ptuju za zdaj še neznan 'ljubitelj' mačk (morda jih je več?) večkrat znesel nad njimi. Več jih je utrpelo različne boleče posledice zaradi streljanja. Nazadnje jo je skupil 8,2-kilogramski Tiger, star osem let, ki biva skupaj s tremi mačjimi vrstniki. Ti so bili v preteklih štirinajstih letih življenja, kolikor šteje starosta v tej mačji družini, večkrat poškodovani, enako tudi nekateri drugi mački, ki jih ni med živimi. Poleg streljanja so se jih lotili še s pastmi, udarci, brcami.
Če bi lahko, bi Tiger o nekaterih ljudeh, ki bivajo na tem območju, povedal veliko, zlasti še o njihovi temni strani. Rad je z ljudmi, rad pa je tudi lovec, saj iz svoje kože ne more. Kljub dobri oskrbi skorajda ni dneva, da se ne bi pokazal s kakšnim plenom. Ker je kastriran, za muce ne kaže zanimanja, zato pa veliko bolj za vse iz živalskega sveta, kar bi lahko postalo njegov plen. Četudi se je lotil kakšnega prepovedanega sadu, to še ne pomeni, da je lastniku strelnega orožja na tem območju dovoljeno seči po njem in nehumano obračunati z mački. Človek mora biti res junak, da naredi kaj takega in da svoje lastne frustracije in nezadovoljstvo s svojim življenjem, svoj bes, ki ga spremlja, izraža na tak neljudski način. Ali ne bi bilo dovolj, da bi žival spodil? Že tlesk roke bi bil
dovolj. Takšno izživljanje nad živim bitjem je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker se dogaja med hišami, kjer se gibljejo ljudje. Kaj če bi strel zgrešil prvotno tarčo in bi zadel koga drugega?
Četudi gre za zračno orožje, je vsak strel boleč. Tiger po njem ni prišel takoj domov, nekaj časa se je izmikal domačim, skrival v kotih, ki doslej niso bili njegovi, šepanje in pogosto mijavkanje pa so izdajali, da je z njim nekaj zelo narobe. Šele po nekaj dneh je lastnikom uspelo odkriti grdo zevajočo rano, ki jo bo potrebno po nekajdnevni veterinarski oskrbi in večjem številu injekcij zašiti, morda pa tudi izrezali metek, če je še v rani. Kljub injekcijam proti bolečinam je Tiger hudo trpel, z njim pa tudi njegova mačja družina, s katero živi, in lastniki. Živali ob tem, da občutijo bolečino človeka,
Foto: Črtomir Goznik
Tiger po prvi oskrbi, te dni ga čaka še kirurški poseg.
občutijo tudi trpljenje druge živali. Ta bolečina je znana le tistim, ki delijo svoj življenjski prostor z živalmi. Kljub mačji vzdržljivosti, pravijo, da imajo sedem, po nekaterih rekih tudi devet življenj, bolečine ne znajo premagati tako kot človek. Najlažje se potolažijo ob izbranem 'gospodarju', stik z njim je najboljše zdravilo.
'Junaka', ki strelja v Peršonovi, je potrebno čimprej ustaviti. Upamo, da ga bodo po prijavi organi pregona le izsledili in mu skladno z zakonom o zaščiti živali končno le napisali kazen. Morda pa ne bi bilo napak, če bi mu zaukazali še kakšno družbeno koristno delo, delo v azilu za živali na primer, kjer bi na najboljši možen način soočil svojo vest s trpečimi in zavrženimi ter poškodovanimi živalmi.
MG
Ptuj • Koncert Simfoničnega orkestra in komornega zbora Akademije za glasbo
Nastopili najboljši slovenski študentje glasbeniki
Ekskluzivni koncert Simfoničnega orkestra in komornega zbora Akademije za glasbo, ki ga je na Ptuj pripeljalo društvo za glasbeno umetnost Arsana, je za seboj pustil nepozaben pečat. Publika, ki je napolnila cerkev sv. Petra in Pavla, je bila nad izvedbo talentiranih mladih glasbenikov navdušena.
Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani deluje že od leta 1948 in združuje najboljše študente vseh letnikov oddelkov za godala ter pihala, trobila in tolkala in na ta način predstavlja delo te ugledne slovenske izobraževalne ustanove.
Slovenskemu in tujemu občinstvu se redno predstavljajo, letno pa izpeljejo več deset koncertov. Trenutno delujejo pod vodstvom dirigenta Igorja Švara.
Komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani pa vodi docent Marko Vatovec. Kvaliteten zbor posega po zahtevni literaturi, njegov namen pa je pred-
S
Dirigent Igor Svara
stavitev talenta in trdega dela njihovih najboljših študentov.
Tudi zbor združuje študente različnih smeri in se redno
predstavlja tako slovenski kot tuji publiki. Na Ptuju sta Simfonični orkester in komorni zbor Akademije za glasbo predstavila pester program, ki so ga študentje izvedli v več delih. V prvem je solirala violinistka Gea Pan-tner Volfand, v drugem pa tro-bentar Gregor Turk.
Akademija za glasbo pa je tudi za leto 2010 pripravila pestro ponudbo simfoničnih, komornih in solističnih koncertnih dogodkov, ki bodo potekali v okviru Koncertnega abonmaja, Komornih večerov in Solističnih recitalov. Skupaj se bo zvrstilo 14 glasbenih dogodkov, na nekaterih bodo nastopili sa-
mostojno, na drugih pa v sodelovanju z drugimi orkestri. Na januarskem koncertu v
dvorani sv. Petra in Pavla na Ptuju pa je svoje študente s ponosom spremljal tudi dekan
Akademije za glasbo v Ljubljani Andrej Grafenauer.
Dženana Bečirovič
Ormož • Porušili Gabrčevo hišo na Ptujski cesti
Prostor za poslovni objekt
Podoba Ptujske ceste v Ormožu se intenzivno spreminja. Potem ko so se v minulem letu lotili sprememb na območju nekdanjega Abonenta in je tam že zrasel večstanovanjski objekt, ter sprememb na območju Vrtnarije, so v začetku letošnjega leta podrli tudi Gabrčevo hišo nasproti občinske stavbe.
Simfonični orkester in komorni zbor Akademije za glasbo sta pripravila izjemno glasbeno poslastico.
Gabrčevo hišo na Ptujski cesti so minuli teden zravnali z zemljo. Kot je povedal župan Alojz Sok, so jo morali odstraniti, ker je bila situacija že kar nevarna in bi se sicer hiša lahko podrla sama. Skrbi jim je povzročalo zlasti vreme; če bi sneg preveč obtežil streho, bi lahko prišlo do dodatne škode. Stene hiše so bile nagnjene proti zelo prometnemu pločniku.
Občina je zato hišo lani odkupila in minuli teden je bila tudi porušena. Za hišo so odšteli 6000 evrov, kar je nizka cena, saj je šlo predvsem za vrednost parcele, je povedal župan. Izpraznjeno parcelo bodo zaenkrat uporabljali kot začasno parkirišče, sicer pa naj bi bil prostor v prihodnosti v skladu z lokacijskim načrtom namenjen pozidavi. Na občini načrtujejo poiskati vlagatelja po principu javno-zasebnega partnerstva, ki bi tu zgradil poslovni objekt z nekaj stanovanjskimi enotami. Zanimanje menda že obstaja,
vendar je potrebno počakati, da bo videti, s kakšnim tempom bo gradnja ob tej recesiji dejansko napredovala.
Rušitvena dela je izvajal Cajn-ko, s. p., dovoljenja pa se po zagotovilih župana šele pridobivajo, zato so se dela izvajala po odobritvi gradbenega inšpektorja. Odpadni material, ki je pri
tem nastal, se začasno skladišči v glinokopu. Spomladi se bo z njim zasula ena od depresij pri vasi Senešci, kjer naj bi bila zgrajena lokalna cesta. Kot je povedal župan, materiala niso vozili direktno tja zaradi zimskih razmer, v katerih bi sedaj preveč poškodovali razmočene ceste.
Viki ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Gabrčevo hišo so minuli teden porušili, dovoljenja pa se, po zagotovilih župana, še pridobivajo.
hoto: Ub
Foto: DB
Prireditvenik
k W *
Torek, 19. januar
17.00 Oplotnica, knjižnica, pravljica Ognjena vila Runja 18.00 Maribor, Vojašniška ulica 12, Literarni večer s predstavitvijo
pesniške zbirke Erike in Mirka Kotnika Druga polovička (Rada bi ti povedala in Kresničke) 18.00 do 19.00 Kog, pilates
18.00 do 19.30 Ptuj, klub Gemina, začetni in nadaljevalni tečaj družabnih plesov za odrasle, dodatne inforamcije na telefon 041 604 881
19.00 do 20.30 Ptuj, CID, začetni tečaj salse v paru -	Ptuj, CID, prijave za osnovnošolce na zimovanje v času od 15.
do 19. februarja na Kopah v Lukovem domu
Sreda, 20. januar
16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična urica Radovedni copatek Peter 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, odprtje razstave akademske slikarke Tanje Špenko
Četrtek, 21. januar
16.30 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica, pravljica Ognjena vila Runja
19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, literarni večer s pisateljem, dramatikom in pesnikom Miho Remcem
Petek, 22. februar
18.00 Cirkulane, večnamenska dvorana, prireditev Pozdrav sosedu
(nastopi ljudskih pevcev in pevk), 1. del 18.00 do 19.00 Kog, pilates
19.00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, Viktorinovi večeri, Spominski večer
ob obletnici smrti p. Martina Vidoviča 19.30 Maribor, SNG, balet, 4. koncert Plus »Angelski recital«, KazDvo,
za abonma Koncertni ciklus Plus in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, premiera Bebop, StaDvo, premiera za abonma Drama premiera in izven
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
PRODAM bikca, stara dva meseca, za nadaljnjo rejo. Tel 719 21 47.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM teličko simentalko, staro 14 dni, in kupim bikca simen-talca. Tel. 041 333 691.
NEPREMIČNINE
OB GLAVNI CESTI Ptuj-Maribor v Hajdošah oddam gostinski lokal zaradi upokojitve. Tel. 040 644 601
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM 10 brejih telic. Tel. 041 602 162.
PRODAM več prašičev od 25 do 100 kg. Tel. 755 05 91 ali 041 385 1743.
PRODAM bukova kalana drva, ugodno. Telefon 041 245 054.
BELE KOKOŠI IN PETELINE, težke 4 kg, po 3,60 € za žival, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 25.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 358 960.
PRODAM prašiče od 40 do 45 kg. Telefon 031 269 480.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
SPORED ODDAJ
TOREK 19.1.
8.00 Oddaja iz občine Destrnik 17.00 Iz domače skrinje - Destrnik 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja iz občine Destrnik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 20.1.
8.00 Praznični koncert v Skorbi 17.00 Iz domače skrinje - Hajdina 18.00 SUPER HITI
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Koncert v spomin Valentinu Žumru 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 21.1.
8.00 Kronika občine Dornava 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 SUPER HITI 19.00 PRI GAŠPERJU 20.00 Praznični večer OOZ Ptuj 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 22.1.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d=.=. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
... si
in bila si in boš,
in zato si več od pozabljanja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča.
Anica Letonja
28. 6. 1942 - 12. 1. 2007
Tvoji najdražji
PRODAMO poslovno-stanovanj-sko hišo v centru Ptuja, 660 m2, ter starejšo hišo, lepa lokacija s čudovitim razgledom, 6 km iz Ptuja. Telefon 041 245 054.
www.tednik.si
So bolečine, ki jih ne moremo preboleti, so izgube, ki jih ne moremo nadomestiti, preteklo nešteto je solz in življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
SPOMIN
Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi in zlati mož, ata, dedek in tast
Stanko Kobe
IZ CIRKULAN 52 A 17. 01. 2008 - 17. 01. 2010
Dobrota tvojega srca ne mine, hvaležnost bogati spomine. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Nešteto svečk je že gorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila,
a srca nasa
tebe ne bodo pozabila.
SPOMIN
Boleč je spomin na 18. januar 2009, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož in oče
Maks Petek
SLOMI 14
Življenje tiho dalje teče, a zame, dragi, ni več sreče. Ta je mene zapustila, ko sem tebe izgubila.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi tvoji
STORITVE
BETONSKI ZIDAKI ŠIRINE 12, 29, 25 IN 30. Bruno Šurbek s.p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, Tel. 02 80 25 303.
RAZNO
ZELO UGODNO prodam gostinski plinski štedilnik, LTH-hladilnik ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054.
iPoi.tu.ia.jtz nai na ius.tounE.rn. ijitztul
RADIOPTUJ
Kd ¿jUettc
www.radio-ptuj.si
čefrfelr ob 20.00 uri
Orfejcek
c
Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.
Projekt delno financira Evropska unija.


CELOVITO VAROVANJE VODNIH VIROV PODTALNICE PTUJSKEGA POLJA I. FAZA
www.voda-ptuj.sl
VABILO NA SIMPOZIJ
v petek, 22. januaija 2010 ob 8. uri v učilnici 200 - Šolski center Ptuj
Dobre prakse in okoljska odgovornost podjetij Ptujskega in Dravskega polja.
Simpoziju bo sledil dan odprtih vrat - voden ogled čistilne naprave Ptuj ob 10.00 uri VLJUDNO VABLJENI!	www.altius.si
Hajdoše • Razglasili obrtniške jubilante
Ob pomoči države pripravljeni reševati grozečo brezposelnost
Lani je na Ptujskem 20, 25, 30 in 35 let dela v obrti praznovalo 59 obrtnikov; če bi sešteli njihova leta v obrti, bi jih bilo skupaj celih 1430. Njihovo zvestobo so nagradili z bronastimi, srebrnimi, zlatimi in kristalnimi plaketami. Podelili so jih na priložnostni slovesnosti, ki je bila 16. januarja v hotelu Roškar v Hajdošah.
Za kulturne užitke so na slovesnosti poskrbeli člani komornega zbora Kor KUD Markovski zvon, slavnostni govornik pa je bil Vladimir Janžekovič, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj.
»Današnji položaj v obrti me v marsičem spominja na stanje po osamosvojitvi Slovenije: izguba trgov, številni brezposelni in likvidnostne težave. To je zgodba, ki je obrtnikom že dobro znana. Naša obrtna zbornica se je ves čas zavedala pomembnosti obrti in malih podjetij. Vedeli smo, da moramo ta segment gospodarstva obravnavati posebej, ločeno od ostalega gospodarstva, da mu je potrebno dati najboljše priložnosti za izvajanje dejavnosti in poslovanje. To so razlogi, da že 19 let pripravljamo zahteve in jih posredujemo vladi ter parlamentu. Zavzemamo se za poenostavitve postopkov oziroma odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje birokracije. Pred nami je leto, ki bo v zgodovino zapisano kot leto izhoda iz krize. Politiki že kujejo izhodne stra-
tegije, največje breme pa bomo ob ostalem gospodarstvu nosili prav obrtniki in podjetniki. Tudi sedaj smo tako kot po letu 1991, ko je propadlo veliko gospodarstvo, vezano na območje bivše Jugoslavije, pripravljeni prevzeti reševanje grozeče brezposelnosti na svoja ramena, a le pod pogojem, če nam bo država to s svojimi ukrepi omogočila,« je aktualne razmere slovenske obrti povzel Janžekovič, ki je skupaj z novim sekretarjem OOZ Ptuj Borisom Repičem podelil plakete obrtniškim jubilantom.
Dvajset let dela v obrti so v letu 2009 dopolnili: Julijana Bračič (Gostišče Majolka, Jurovci), Mitja Bregar (Kovino-strugarstvo, Ptuj), Jože Brenčič (Avtoprevozništvo, Ptuj), Branko Cajnko (Proizvodnja, pakiranje, posredništvo vrečk in folij, Ptuj), Milan Dobič (Avtotrgovina, avtoservis, Mihovce), Ivan Fur-jan (Krt, krmilno-regulacijska tehnologija, Ptuj), Rafko Gajser (Okrepčevalnica, Majšperk), Mitja Gjurasek (Moda Čopi, Ptuj), Vladimir Janžekovič (Elektroin-stalaterstvo, Stojnci), Janez Ke-
Foto: Črtomir Goznik
Obrtniki, ki so lani dopolnili 30 let dela v obrti, so prejeli zlate plakete.
kec (Kovinarstvo, Borovci), Danilo Kerček (Izdelava vzmeti in sponk, Kungota), Angela Klinc (Moško in žensko frizerstvo), Branko Kolarič (Vulkanizerstvo, avtomehanika in avtopralnica, Ptuj), Zlatko Kolarič (Senior kro-jaštvo, Ptuj), Aleksander Korenjak (Diesel turbo servis, Ptuj), Jernej Kovač (Biroservis, Ptuj), Stanislav Krajnc (Vulkanizerstvo,
Foto: Črtomir Goznik
Najvišje priznanje, kristalno plaketo za 35 let dela v obrti, je prejelo šest obrtnikov.
Mezgovci), Ciril Krebs (Kova-štvo, Ptuj), Karl Lobenwein (Čipka, izdelovanje drobnih tekstilnih izdelkov, Kungota), Ivan Nemec (TGMP, avtoprevozništvo, Ptuj), Frančka Peršuh (Trgovina na drobno in avtoprevozništvo, Pleterje), Peter Petek (Servis gasilne opreme, Ptuj), Brigita Pušnik (Frizerstvo Brigita, Ptuj), Stanislav Rogina (Finomehani-ka, Ptuj), Franc Tašner (Moler, zaključna gradbena dela, Stojn-ci), Ivan Tetičkovič (Avtoprevoz, univerzalno čiščenje in urejanje okolice, Zgornja Hajdina), Franjo Tolic (Slikopleskarstvo in izolaterstvo, Medribnik), Ivan Vidovič (Strojne instalacije, Velika Varnica) in Slavko Žnidarič (Soboslikarstvo in pleskarstvo, Prvenci). Srebrne plakete za 25 let dela v obrti so si prislužili: Zdravko Bauman (Bauman kleparstvo, krovstvo, strelovodi, Štuki, Ptuj), Ljudmila Benkovič (Brivsko-frizerski salon, Ptuj), Milan Drevenšek (Kleparstvo, Kidričevo), Franjo Horvat (Steklarstvo, Ptuj), Katarina Kajnih (Kovinska galanterija, Ptuj), Marjan Kampl (Elektroinstalacije in meritve, Ptuj), Fredi Kmetec
(Avtokleparstvo in vulkanizerstvo, Podvinci), Stanislav Kokol (Proizvodnja usnjenih izdelkov, Dolane), Martin Kozoderc (Ele-ktroinštalaterstvo, Lovrenc na Dravskem polju), Branko Krulc (Country bar, gradbena mehanizacija in gostinstvo, Skorba), Bojan Marčič (gostilna Dolinca, Majšperk), Vekoslav Muršič (Ko-vinoplastika, Formin), Matjaž Prapotnik (Izdelovanje modelarskega materiala, Ptuj), Ma-ksimiljan Rotar (Avtopervozni-štvo, Stanošina), Jakob Svenšek (Gostilna pri kostanju, Lovrenc na Dravskem polju) in Silvester Voda (Izdelava drobnih kovinskih predmetov, Gorca).
OOZ Ptuj je za 30 let dela v obrti z zlatimi plaketami nagradila: Rajka Cartla (Izposoja gradbene mehanizacije, Zgornja Hajdina), Janeza Kozoderca (Avtoprevozništvo, Doklece), Maksa Medveda (Plastika, Dragonja vas), Stanislavo Peršuh (Moško in žensko frizerstvo, Ptuj), Janeza Meška (PSOS, projektiranje, svetovanje, ostrenje, struženje, Me-zgovci ob Pesnici), Borisa Šegu-la (Avtoprevozništvo, Polenci), Ivana Šemrla (Orodjarstvo, Ptuj)
Osebna kronika
Rojstva: Klaudija Tepeš, Slomškova ul. 3, Rogatec - deček Gal; Aleksandra Belšak, Jurovci 23, Videm pri Ptuju - deček Gašper; Marija Bezjak, Placerovci 5 a, Gorišnica - deček Jakob; Majda Furjan, Vintarovci 21 a, Destrnik - deklica Maša; Du-šanka Ozmec, Tibolci 54 a, Gorišnica - deklica Tjaša; Romana Korpar, Župečja vas 59, Lovrenc na Dravskem polju - deček Matic in deček Miha; Ivanka Čeh, Vitomarci 3 a, Vitomarci - deček Jaka; Edita Vogrinec, Zg. Ka-menščak 7, Ljutomer - deklica Lana; Veronika Žnidarič, Tibolci 21, Gorišnica - deček Jan; Dagmar Klančnik, Aškerčeva ul. 4, Ptuj - deklica Sara; Lidija Kelc, Pristava 35, Cirkulane - deček Gal; Klavdija Kosi, Miklavž pri Ormožu 44 - deklica Eva; Anja Tikvič, Slovenski trg 11, Ptuj -deček Klemen; Maja Žnidarič, Cezanjevci 8, Ljutomer - deklica Pia; Brigita Šmigoc, Vičanci 17, Velika Nedelja - deček Žiga; Metka Kovačec, Graba 19, Središče ob Dravi - deklica Lea. Umrli so: Borivoj Radeka, Bukovci 101 a, rojen 1951 - umrl 6. januarja 2010; Majda Kraner, rojena Klobasa, Gomilci 2, rojena 1964 - umrla 11. januarja 2010; Vlado Premzl, Cesta v Njiverce 41, Kidričevo, rojen 1947 - umrl 3. januarja 2010; Franc Šterbal, Zabovci 53, rojen 1923 - umrl 8. januarja 2010; Rozalija Kozel, Podlehnik 84, rojena 1940 - umrla 11. januarja 2010; Eva Bohl, rojena Jakob, Vintarovci 69, rojena 1934 - umrla 12. januarja 2010.
in Romana Tomaniča (Vulkanizerstvo, Lovrenc na Dravskem polju). 35 let dela v obrti pa so lani dopolnili Stanko Dvoršak (Avtoprevoznik, Ptuj), Janez Go-milšek (Strugarstvo, izdelovanje in servisiranje zobnikov in reduktorjev, Ptuj), Herman Kokol (Krojaštvo usnjenih izdelkov, trgovina in gostinstvo, Dolane), Jakob Majcen (Vrtnarstvo in cvetličarstvo, Ptuj), Drago Švarc (Avto HIT, Ptuj) in Majda Vidovič (Okrepčevalnica, Spuhlja).
Tudi letošnjo podelitev plaket za dolgoletno delo v obrti je spremljalo družabno srečanje, na katerem so obrtniki s Ptujskega izmenjali poglede in stališča na današnje razmere v obrti, ki so vse prej kot rožnate. Kot se za večer jubilejev spodobi, so dali prednost prijetnejšim temam.
MG
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREM NANOVO VREDNOSTI
ZAVAROVALNICA MARIBOR
080 19 20 • www.ZavarovalnlcaMarlbor.sl
Napoved vremena za Slovenijo
Fabijan in Boštjan (20.) ' drevju pognan.
Foto: Črtomir Goznik
Za 25 let dela v obrti je OOZ Ptuj podelila obrtnikom srebrne plakete.

Danes bo na Primorskem in v višjih legah precej jasno, drugod bo večji del dneva megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo -1 do -7, v alpskih dolinah do -10, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem do 9 stopinj C.
V sredo bo v višjih legah precej jasno, drugod se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. V četrtek bo na Primorskem delno jasno, drugod bo večinoma oblačno.