GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVN IH LJUDI rREBSlSTTO a tPRAVA PTUJ ^4i.0, U. KADSTROPJt TELEFON ST 159 ČEKOVNI RACUK PRI NARODN! BAN KI PODRUŽNICA PTOJ STEV &43-T-208 IRBJOJI CltEDNlSKi ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VBABL JOZB ROKOPtSO\ « VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA •£TNA NAROČNIKA 400 DIN. POLLETNA 200 dtn. ČETRTLETNA 100 DIM Cena din 10.—- Štev. 26 — Leto VI. PTUJ, 26. junija 1953 v vsakdanjih razgovorih se načenja vprašanje brezposelnih v okraju kot posebni problem, ob katerem majejo malodušncži glave, resni ljudje pa razmišlju- jejo, kako bi pomagali do dela tistim, ki si dela želijo. Pa se nekoliko zadržimo pri tem vprašanju. Po podatkih posi-edovalnice za delo pri OLO Ptuj je bilo v okraju koncem maja t. 1. 336 brezposelnih moških in 313 žensk, ki so imeli lani delo pri 'raznih podjetjih lokalne^^a zna- čaja, zlasti pa pri gradbenem podjetju IMM Gradiš v Kidri- čevem, kjer je bilo odpuščenih koncem lanskega leta nad POO moških in nad 275 žensk. V za- četku leto.šnjcga leta je zopet dobilo delo večje število brc7.- poselnih, ki so odšli v Kidričevo, Maribor. Trbovlje. Jesenice, Gu- štanj. Vransko, Logatec, Lju- bljano, Kranj, Zenico, Kočevje, Mežico itd. Najvišji znesek oskr- bnine za brezposelne je bil iz- plačan aprila in sicer nad šest- stotisoč dina.':-jev, ko je preje- malo oskrbnino 31 moških in 28 žensk, v lanskem letu pa je bilo avgusta izplačanih nad 400.000 dinarjev 2.5 mo.škim in 26 ženslcam. V vseh ostalih me- secih lani in letos je bilo manj oskrbovancev. V času od aprila 1952 do konca maia 1953 je bilo izplačanih brezposelnim skoraj 6 milijonov dinarjev. Pri sedanjem stanju 483 pri- jav]jenih brezposelnih v okraju, od katerih je 138 žensk, bi mo- rali upoštevati predvsem okoli- ščino in sicer, da čaka lepo šte- vilo brezposelnih na zaposlitev v Kidričcve.m, kjer imajo vlože- ne prošnje za zaposlitev, zaradi česar jih je težko pripraviti do tega, da bi sprejeli zaposlitev v Ljubljani. Logatcu. Kranju. Ze- nici, Hadžičih, Ortencku in No- vem Travniku, kjer podjetja za- htevajo, naj jim pošlje posredo- valnica za delo kvalificirane in tijdi nekvalificirane delavce, nadalje pa še, da nekateri brez- pcselni iz Haloz trenutno niti ne reflektirajo na zaposlitev v industriji, ker čakajo na čas žetve in mlatve, ko zaslužijo pri kmetih na Dravskem pK)lju ži- tarice za žetev in mlatev. Sto nekvalificiranih delavcev potre- buje Splošno gradbeno podjetje »Tehnikafr v Ljubljani. Ker kot kaže ni reflektantov iz ptujske- ga okraja, jih bodo morali zbra- ti okrog Ljutomera. Največji problem je z zapo- slitvijo žensk — nekvalificira- nih delavk, čeprav je pri poslo- valnici za delo v Ljubljani ve- liko povpraševanje po gospo- dinjskih pomočnicah. Izmed podjetij v Ptuju, ki so resno razmislila o možnostih zaposli- tve ženske nekvalificirane de- lovne sile, je treba omeniti že- lezniško sekcijo v Ptuju in ope- karno v Janževcih, ki sta spre- jeli nekaj delavk. Med moškimi je najvišje število brezposelnih v vrsitah nameščencev 'i sicer jih je sedaj okrog 60, 22 trgov- skih pomočnikov, 18 krojaških pomočnikov, manjše število pa je vseh ostalih strok, za kateri- mi ni večjega povpraševanja. Glede na to bo treba preusme- riti nekatere brezposelne k dru- gun poklicem, če ne bo za nji- hove poklice potrebe. Mnogo pritožb glede brezpo- .<=elnosti je ravno iz Haloz, od koder stalno kliče posredoval- rica za delo zainteresirane. Jav- ljajo .se nekvalificirani delavci, mnogi med njimi pomenijo za vinogradniški predel ."svojevrst- ne stroicovnjake za negovanje vinske trte. Težko se odločijo za zaposlitev izven okraja. Naj- raje ostanejo doma in čakajo ra bližnjo priliko. Kot spretni delavci bi se mnogi kjerkoli v službi 7. marljivo.stjo hitro uveljavili, kar dokazujejo pri- meri delavcev, ki so odšh iz Haloz že pred leti in imajo se- daj primerne službe. Marsikje so očitki glede brez- poselnosti neutemeljeni, zato tu- di v takem primeru ne pride do izplačevanja oskrbnine. V takih primerih gre predvsem za po- sameznike, ki zapadajo vpli\'U neresnih ljudi s tem. da čakajo na priliko večje gradbene in ostale deja^-nosti v okraju, če- prav za to v doglednem času ni nikakih zagotovil razen za manjša dela. ki pa ne bodo za- htevala velikega števila delov- ne sile. Upoštevajoč velike gospodar- ske spremembe v našem gospo- darstvu lahko pred domačim in o-talim svetom trdimo, da odpa- de \T)rašanje brezposelnosti povsod, kjer kažejo dovolj tr- dne volje ljudje, ki delo žeHjo kot tudi podjetja, ki zan? skr- bijo na podlagi lokalnih ali šir- ših gospodarskih potreb naše družbe. la©!osii'd Srgovisid z žitom Letos se obeta dobra žitna le- tina, žetev pa je tako rekoč pred vrati. Glede na to se je v zadnjem času med gospodar- stveniki in drugiini razvila dis- kusija o načinu, po katerem se bo letos razvijala žitna trgovi- na. Potrošnika seveda zanima v glavnem način mletja in cena ter čaS, kdaj s«; bo to dvoje vprašanj tako uredilo, da bo za- dovoljevalo tudi še proizvajalca. Živinorejci so tudi pripominjali na račun sedanjega načina mle- tja, ki je onemogočal izdelova- nje otrobov — krepkih krmil, ki so jih gospodinje po seja- nju enotne moke neekonom- sko uporabljale, kolikor jih sploh niso zamctavale. V zvezi s tem pa je še vrsta vprašanj, ki .se bodo normalizirala z novo žet^njo. Med tem časom pa so iz.^li tu- di predpisi Zveznega iz\TŠnega svela o prometu z žitom, ki po- oblaščajo gospodarski odbor pri Zveznem izvršnem svetu, da do- polni tarife za prevoz žita, kar je ta tudi že storil. Po tem od- loku se za prevoz \'seh vrst žita, moke ter ostalih mlevskih izdel- kov plača poleg voznine še do- datek od 18 dinarjev za kilo- gram žita. ne glede na daljavo pre%'oza (za oves in izdelke iz njega 15 din). Od tega so izvzete samo pošiljke podjetja za pro- met in predelavo (»Zitopromet«). Store ali nove delavske in nome^censke hiSice? Na drugi redni seji Mestne- ga odbora SZDLS v Ptuju 23. junija t. 1. je novoizvoljeni odbor po razpravi o resnem začetku dela novih terenskih odborov SZDLS v Ptuju raz- pravljal tudi o komentarjih de- lavcev in nameščencev v zvezi s prodajo hiš občeljudskega premoženja, zlasti pa o prodaj- nih in plačilnih pobojih ter o nevarnosti povečanja stanovanj- .ske stiske v primeru, če bodo kupci izven ptujskega pod- ročja in ne bo možjnosti zame- njave stanovanj med njimi in dosedanjimi stanovalci proda- nih hiš. O teh \'prašanjih se ne dis- kutira samo med delavstvom in nameščenci v Ptuju, temveč tudi v Ormožu in drugod, kjer so razpisane prodaje hiš iz sklada občeljudskega premože- nja. Na ta \T)rašanja bi morali vsi odborniki SZDLS znati po- jasniti zainteresiranim stano- valcem teh hiš, kako socialistič- no osnovo ima zakon o prodaji hiš. ki določa med drugim, da lahko kupi hi.šo vsak državljan, da banka ne bo mogla dati po- sojil za nakuD hiš iz sklada občeljudskega premoženja in da leži vsa odgovornost glede iz- terjave kupnine kakor glede uporabe sredstev na občinskem ljudskem odboru. Večina zain- teresiranih delavcev in name- ščencev pripisuje temu določilu dokaj Sn jo neobzimost napram reflektantom. ki so z navduše- njem sprejeli prvotni zakon, da bodo lahko odplačevali kre- dit pri NB za kupnino take hiše tekom 20 do 30 let na obroke, dočim spremenjeni zaikon teh določil več ne predvideva, tem- več postavlja prodajo hiš na brezobročno odplačevanje. Mar- sikaka pripomba Je. padla na račun LOMO Ptuj In Ormož, zlasti pa očitki slabe politike napram delavcem in nameščen- cem, ker si preozko tolmačita tozadevni zakon in se ogibata širokim pravicam odločanja LOMO, ki jih jima pušča za- kon, zlasti glede roka plačila in glede določanja dražbenih pogojev. Pri tem pa stvari ne morejo ostati. Na seji mestnega odbora SZDLS Ptuj sta o tem proble- mu dala predsednik MO SZDLS tov. Nunčič Stane in predsed- nik LOMO tov Vogrinec Janko nekaj pojasnil in sta podčrtala, da obstoji socialistična osnova novega zakona o prodaji hiš iz sklada občeljudskega premože- nja med drugim tudi v tem, da se ustvari s orodajo hiš iz skla- da občeljudskega prem.oženja čimveč denarnih sredstev za graditev novih stanovanjskih objektov v mestu, ki bodo nu- dili delavcem in nameščencem udobnejše prostore in higien- ske naprave, kot jih imajo ve- činoma stare, nemodemo ure- jene hiše bivših potujčevalcev in njihovih hlapcev. Ravno glede na to je mogoče zahte- vati od kupcev, ki imajo de- narna sredstva, da kupnino ta- koj plačajo in da se tudi lahko, takoj prične z graditvami novih hiš. Glede na izkušnie. da je do- slej v Ptuju in okolici veliko Število delavcev in nameščencev i zgradilo udobne eno- in dvo-1 družinske hišice s prostornimi vrti v lepih predelih mesta, je predsednik MO SZDL tov. Nunčič komentiral tudi pred- log, da bi se lahko ob zadost- nem zalaganju SZDLS in ob primerni podpori članstva, zla- sti delavcev in nameščencev, vplivalo na izpremembo zako- na o prodaji hiš iz sklada obče- ljudskega premoženja v toliko, da bi imel LOMO pravice iz dobljenih sredstev dajati de- lavcem in nameščencem dolgo- ročna posojila, ob katerih bi se z lastno iniciativo in ob vse- stranskem nalaganju gradite- ljev hišic — zadružnikov grad- bene zadruge >Gradi dom« ali tudi izven nje zgradilo večje število stanovanjskih hišic, kot bi jih bilo zgrajenih, če bi morala občina v lastni režiji sama plačevati vsako pa tudi najmanjše delo, ki ga zaraču- navajo gradbena podjetja. Ta predlog .le naletel na odobravanje celotnega odbora in se bo, kot se je že videlo na seji, Mestni odbor SZDLS v imenu delavcev in nameščen- cev re.sno zavzel, da bo doseže- na zakonita podlaga za dajanje posojil LOMO delavcem in na- meščencem, ki si bodo želeli graditi stanovanjske hišice. O tej zamisli bi bilo koristno po- slu:'^ati še mnenje delavcev in nameščencev samih, v kolikor bi imel za tak predlog po- misleke. Glede na prednje stališče je bil MO SZDLS za to, da se po- tem uredijo tudi dražbeni po- goji in rok za plačilo kupnine. Ljudski odbor mestne občine potemtakem ne misli na dol- goročno odplačevanje kupni- ne za izdražbane hiše, ker ne bi imel možnosti najemati pri NB posojil in z njimi graditi novih hiš. Vse kaže na to, da se bodo morali iz vrste ponud- nikov za hiše, ki so sedaj dane v prodajo, delavci in nameščen- ci res umakniti, zlasti tisti, ki So bili prepričani, da bodo lahko kupnino plačevali v 20 do 30 letih. O uspehu dražbe prvih 10 hiš na področju Ptuja bomo lahko poročali prihodnjič. Ta dražba bo danes pri LOMO in .le za njo prijavljenih že 32 ponudni- kov, ki so ponudili tudi po 150 tisoč din več, kot je bila ob- javljena izklicna cena. Ne- dvomno bo zanimalo vso jav- nost, kdo bo lahko izpolnil dražbene pogoje in plačal kup- nino v najkrajšem fesu. Se'a novega oboiisiscsii odbora SEDI ? Ooiisn^i v nedeljo, 21. t. m., je bila v Gorišnici prva seja novoizvolje- nega občinskega odbora SZDIj. Na njej so najprej izvolili novi izvršni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Stanič Stane, za tajnika Horvat Branlco in blagajnika Fii^bas Martin. Za predsednika nadzor- nega odbora pa je bil izvoljen tov. Gomilšek Mirko. Posebno razveseljivo je, da so v novem občinskem odboru število zastopane naše žene, ki .so so tudi vse udeležile prve seje. Z večjim zanimanjem in sodelovanjem naših žena, ki odigravajo v naši družbeni ure- ditvi važno nalogo, bo občinski odbor mnogo laže in smotrne- je reševal važna p>oUtična vpra- šanja, ki zadevajo našo občino v celotnem razvoju. Obenem bo novi občinski odbor mnogo laže in uspešneje reševal razna vzgojna vprašanja, vprašanja moralno ogroženih otrok, raznih socialnih dajatev itd. Na seji so bili sprejeti slede- či načelni sklepi: 1. SZDL bo kot politična or- ganizacija parlament za obrav- navanje vsega naprednega živ- ljenja na vasi, dvigala narodno in socialistično zavest članstva, da bodo lahko spontano in z voljo sodelovali in pomagali pri uresničevanju socialističnih ci- ljev na gospodarskem, politič- nem in kulturnem ix)dročju. 2. Delo osnovnih organizacij bo potrebno organizacijsko okrepiti. 3. Stremeti za tem, da bodo osnovne organizacije zajele med svoje člane čimveč zavednih in poštenih ljudi. 4. Občinski odbor SZ bo nudil osnovnim organizacijam vso po- moč. Po en član odbora bo red- no prihajal na seje osnovnih organizacij, da bo možna na ta način najtesnejša povezava. 5. Delo osnovnih organizacij mora biti odraz dela vsega od- bora. Tako bo moral odbor tudi urediti pobiranje članarine, da ne bo samo blagajnik hodil vsak mesec od člana do člana. 6. 2ene kot članice občinske- ga odbora in osnovnih organiza- cij bodo skrbele za \^gojo in /lego naših otrok, pomagale or- ganom ljudske oblasti pri iz- vajanju zdrav.stvenih, socialnih, skrbstvenih in drugih nalog, ki igrajo važno vlogo pri graditvi socialistične družbe. Uspeli ,,Dan vajencev" v Ptuju Za zaključek šolskega leta so se vajenci potrudili pokazati javnosti svoje znanje v stro- kovnem usposabljanju in kul- turno-prosvetnem udejstvova- nju. Razstava izdelkov, ki je bila odprta od 18. do 22. junija, je predstavljala zbir prizadevanj posameznih vajencev, saj so z ■^edkimi izjemami razstavljali vsi vajenci, tako da je bilo vseh -azstavnih predmetov 215. Vsa- '-do je hotel pokazati svoje zna- nje in se je trudil po večini v nrostem času prikazati najboljši oredmet. Posebna komisija, se- stavljena iz najboljših strokov- njakov, je ocenila razstavo in nrisodila v celoti 14 diplom ter 20 priznanj. V kovinski stroki ■?e je izkazal naibolj vajenec Pečnik Jožef, kliučavničar iz Mestnih obrtnih dela\'Tiic, ki je izdelal napravo za izvlačenje iermenic, v lesni Bezi-ak Ignac, mizar pri Matjašec Štefanu, z lično izdelano omaro, pri kro- iačih Rozman Maks pri Rajh •Tanlcu z izdelano moško obleko, najboljša šivilja pa ie bila Jun- ger Sonja pri Vukotič Julki Poleg izdelkov so bile nrika- zane najlenše tehnične risbe in učila, ki jih je šola nabavila v tem letu. Opaziti je, da so moj- stri vedno bolj zainteresirani za izobraževan ie vajencev in jc med niimi bilo snontano tek- movanje, kateri vajenec bo dal na razstavo nailenši izdelek. Vsekakor .je letošnia vajenska razstava označila vidni napre- dek v izbolišaniu izučevanja učencev, mojstri na se vedno boli zavedajo svoiih dolžnosti, ki jih imaio z \'7:gojo vajencev nred družbo. V tem letu so vse strokovne šole usmerjale vajence v izven- šolskem udejstvovanju. Pripra- vile so javno akademijo, kjer so nastopali samo vajenci in prikazale s pestrim sporedom raznovrstnost izvon.šolskega de- la. Najboljši je bil tamburaški zbor, ki vadi v popolnem se- stavu z vsemi inštrumenti ko- maj pol leta in ima največ za- slug za dosego u.';pehov zboro- vodja tovariš Hribernik Franc. Vsi vajenci so vključeni v te- lovadno društvo »Partizan« in So prispevali k akademiji ne- kaj uspelih točk. Tudi recita- cijski zbori in dramatizirani odlomki naših najbolj.ših lepo- slovnih del so želi odobravanje. Uspela izvedba letošnjega >Dneva vajencev« jo vsekakor dala novih pobud našemu vajen- skemu naraščaju in vzgoji- teljem, -e Koristne pobude iz „Tedna matere in otroka" za bodoče delo Ko se je v maju 1.1. mnogo pisalo o pripravah za »Teden matere in otroka«, govorilo in pripravljalo, se je šele videlo, koliko ix)bud daje ljudstvo sa- mo, da bi materam in otrokom v vseh predelih okraja bilo lepše in boljše. 'Marsikje so se spomnili, da je treba povsod najprej ugotoviti vse potrebe, želje in težave mater, potem pa zainteresirati vse množične or- ganizacije, da se uresničijo na- črti. Pri ugotavljanju razmer v družinah, kjer si matere ne morejo same pomagati, se je izkazalo predvsem, da manjka v mnogih vaseh in predelih sporazumevanje in povezava med materami. Za to ne skrbi v zadostni meri organizacija žena. V večini krajev se je si- cer posrečilo šolam, da so pri- vabile na roditeljske sestanke matere v nasprotju s tem, da prihajajo na ostale sestanke večinoma možje, vendar to ni rodilo globljega zbližanja med ženami. Namesto medsebojnih nasvetov in pomoči med žena- nami-materami ob.stajajo med njimi večje ali manjše vrzeli, Ijolne predsodkov, nerazume- vanja podcenjevanja, malen- kostnih sporov in celo sovra- štva, ki ga znajo ponekod umet- no stopnjevati. Glede na to je za :Toden matere in otroka« prišlo po prizadevanju občin- skega ljudskega odbora Makole ob pomoči množičnih organiza- cij do proslave s poudarkom zblJžanja med materami. V Sre- dišču so imoli v ta namen aka- demijo 5 telovadnimi in pev- skimi točkami. Enak namen .fe imela proslava v Markovcih in drugod. Pri zbližanju mater od- padejo marsikje uradni obiski, ki ne dosežejo namena kot pri- zadevanje mater samih na na- svet sovaščank, ki so stalno na mestu in ki lahko v danem slu- čaju takoj priskočijo na pomoč. Ponekod ne pripisujejo zbli- žanju mater tolike vrednosti kot njihovi zdravstveni izobraz- bi, zato so tam omejili delo na predavanja: zdravstvena in vzgojna. V Zavrču so imeli v -šoli predavanje o škodljivosti rauživanja alkohola na duše\mi in telesni razvoj otrok in mla- dine. V Središču je predaval dr. Neudauer materam o negi in zdravljenja otrok in zdrav- niški pomoči materam. V Ro- gozniei oziroma na področju občine Rogoznica so bila na množičnih sestankih predava- nja o )>osledlcah slabe vzgoje otrok, o pijančevanju, slabem ravnanju staršev z otroki, o ne- pravilno izrabljenem otroškem dodatku in drugem. Tudi v Gra. jeni, Markovcih in Zetalah so imeli predavanje o negi in vzgoji otrok ter zaščiti matere. V Ptuju so bila predavanja po terenih. Predavanja so bila v večini občin v okraju, le da v svoji skromnosti .smatrajo po- vsod pisanje o tem za nepotreb- no Tretji so se lotili poleg pri- reditev in predavanj tndi ob- iska družin, pri katerih ni go- tovo, da zmagujejo matere vse težave. Kjer je šlo le za nasve- te materam, so se funkdonarke AF2, RK, medicinske sestre in babice z njimi posvetovale, v težjih primerih pa so pri pre- gledih ueotovile vzroke, ki ti- ščijo dniiino k tlom in so v največ primerih dognale kot vzrok zapravljanje, alkoholi- zem, pomanjkanje čuta odgo- ■»^omosti do nege in vzgoje otrok itd. Tako so na področju občine Makole dognale nekaj nrimerov nenravilnega trporab- Ijanja otroških dodatkov, enako na področ.7U občine Lovre»ic na Dravskem pol ju. občine Zet^lp. GrajenC; Hajdine, Markovc^v to tudi v Ptuju. Otrokom name- njeni denar gre marsikje v ko- rist gospodarstva, mesto v di- rektno korist otrokovega zdrav- ja in nege. Nemalo je primerov, kjer starši ne znajo gospodari- ti, zato ni čudno, da zapadejo tam otroci iz pardnevnega iz- obilja v največjo bedo, ki se vedno znova ponavlja. V ve- čini primerov ni ostalo samo pri ugotovitvah, temveč so na vzgojni ali administrativni na- čin poskušali preprečiti take pojave. So še kraji, ki so daleč pre- koračili prednji okvir dela. V Makolah so se resno lotili vpra- šanja ambulante, v Ptuju okraj- ne akcije za odpravo številnih otrok z zdravstveno in socialno šibkih družin na planinsko ter morsko letovanje, v Hajdini vprašanja otroškega vrtca, v Grajeni preprečitve vinotočev z zabavami, godbo in plesom, v Markovcih in Zetalah ter Ptuju ureditve otroškega igrišča, v Markovcih še ustanovitve Dru- štva prijateljev mladine, cn^ko pri l/ovrencu. v Grajeni ter Ze- talah. Je pa še nekaj drugih pobud. Prezreti ne bi smeli sej Sve- ta za ljudsko zdravstvo in so- cialno politiko skoraj v vseh občinah, na katerih so razprav- ljali člani o raznih pobudah in predlogih v zvezi z zdravstve- nimi, socialnimi in vzgojnimi vprašanji v prirucrih, kjer smo lahko resno zaskrbljeni, da ne pride do težjih posledic za otro- ke. Na teh sejah so obravna- vali tudi predlogo o tečajih za dekleta iz revnejših predelov, da bi si pridobile znanja in iz- kušenj 7^ gospodinjstvo, higie- no in drugo, kar bodo potrebo- vale v življenju in kar jim bo tudi olajšalo vstop v razne službe. Iz številnih predlogo'^- se je videlo, kako pereč je zlasti na podeželju problem pravilne so- cialne in zdravstvene politike. Po vsej aktivnosti v ^Tednu matere in otroka < hi lahko me- rili vso bodočo aktivnost žena in množičnih organizacij. V tem tednu zbrane pobude bi mo- rale tvoriti jedro celoletnega dela če želimo doseči na tem polju uspehe, ki bodo dostojni potreb in zaht-^v mater in otrok socialistične družbe. V »Vrtcu« v Ptuju nam jc lepo kot pri mamicah Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptui. 26. iunija 1953 / Ossternku smo vdiili novi občinski odbor SZ delovnih Ifudi Proti koncu maja in začetkom junija so bile tudi na področju Desternika vaške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva z volitvam; novih od- borov. V osmih vaseh je šlo vse v redu. v treh pa ne. Ce bi re-» kel. da je med članstvom So- cialistične zveze premalo 2mni- manja za delo ZS, bi zagovarjal odbere teh vasi. ki so tudi kri- vi, da se ljudstvo ne zaveda, da je Socialistična zveza najširši ljudski parlament za obravna- vanje v?eh političnih problemov njihovega področja. Sledila je občinska konferen- ca. Več kot p doseženih uspehih se jo govorilo o težavah in sla- bostih ter pomanjkljivostih po- litičnega dela v tem delu Slo- venskih goric ter o predlogih dosedanjega odbora za bodoče delo. V diskusiji je bilo težišče na davčnem predpisu in na drugih težavah, po čemer se je dalo sklepati, da smatrajo posamez- niki občinsko konferenco So- cialistične zveze kot parlament za zagovarjanje davčnih težav posameznih kmetovalcev, ki ni- so dovolj slOTili da bi dobila davčna komisija v njihovo go- spodarsko stanje čim boljši vpo- gled. Na to diskusijo niso re- agirali tisti navzoči delegati, ki so prepričani, da je novi način obračunavanja davka za veČino davkoplačevalcev pravičen in da je odpravil marsikatero kri- vico, ki je bila prej v korist premalo obdavčenim posamez- nikom. Na predloge in pripom- be diskutantov je odgovoril okrajni funkcionar SZ tov. Jo- že Sotlar, ki je s konkretnimi primeri utemeljil prednosti no- vega načina obračunavanja dav- ka. Konferenca je uspešno konča- la. Sklenili so, da bodo v bodo- če ob povečanem številu član- stva imeli redne sestanke ter bodo sproti obravnavali vsa po- litična in gospodarska vpraša- nja, med katera spada tudi elektrifikacija vasi. regulacija Pesnice, kmetijska strokovna predavanja in drugo, kar na- rekujejo dnevne življenjske in gospodarske potrebe s ciljem napredka. Po obilni udeležbi in uspeš- neni zaključku konference se je videlo, da je bila večina navzo- čih s konferenco ter izvolitvijo novega občinskega odbora za- dovoljna. Ohrog nas v ospredja mednaiodnih poli- tičnih dogudiiov zadnjih dni so biez dvoma množične demon- stracije, pravzaprav UPOR DE- LAVCEV VZHODNE NEMČIJE, ki se je razpiamtel kakor požar in ki je bil zadušen z znanimi sredstvi: z obsednim stanjem, s kolonami okiopnib vozil, z na- stopom tako zvanc »ljudske po- licijc^ in s pomočjo vzhodno- nemških oblastnikov organizira- ne mladinske organizacije. Zade- va se je trenutno končala z ne- kaj debetiriami mrtvih in nekaj stotinami ranjenih, nekaj obsoje- nimi^ usmrčenimi tei zaprtimi. To ni bil prvi znak resnejšega upora delavcev v deželah »ljud- ske demokracije*^, če upošteva- mo demonstracije v čeških indu- striji-kih mestih začetkom tega meseca. V svetu je že nekaj ča- sa prevladovalo prepričanje, da je Češkoslovaška najšibkejši člen v verigi sovjetskih satelitov, in to prepričanje /e našlo svojo potrditev. Zamenjava denarja je češke delavce spravila ob denar in življenjske potrebščine, zato so se uprli. Vendar je tudi ta upor bil zadušen s pomočjo agentov lajne policije iz Prage, ko je lokalna policijo odpove- dala poslušnost. Nemci ob teh dogodkih upora in povečanega nasilja pričakuje- jo sočustvovanje vsega sveta. Mnogi med njimi, posebno listi, ki so pred nekaj dnevi sodili vojnega zločinca Schdflerja za zločine in nasilja, ki jih je po- čel v sestavu hitlcrjcvskcga si- stema kot poveljnik policije v okupirani Srbiji ter dal na last- no pobudo pobili ali zadušiti v plinskih celicah nod GOOO ljudi, bi se morali zamislili ter pri- znali, da je vs:ako nasilje zoper delovno ljudstvo^ pa naj se do- gaja v Nemčiji ali drugod, zla- sti tako kot ga je počenjal SchdSicr v oUupltani Jugoslaviji, nasilje in da zato povsod za- služi odpor in obsodbo, ljudstvo pa, ki se fc nasilju uprlo pa oporo vsega svobodoljubnega sveta. N.A KOREJI še vedno ni miru. Pogajanja za premirje so bila že tako reUoč zaključena, ko je ne- premišljeno ali zlonamerno deja- nje južnokorejskega predsednika Sing Man Rija preprečilo nje- gov podpis. Sing Man Ri je nam- reč izpustil iz taborišč okrog 25 tisoč severnokorejskih in kitaj- skih ujetnikov, ki zavračajo re- potrjacijo v s^vojo domovino. Zdi se, do je za to dirjanje dobil opo- ro pri nekaterih krogih v ZDA, prav tako pa pri Cangka.jšku. Sing Man Ri je imel pri tem svoje račune, ker je hotel te ujetnike mobilizirati v južnoko- rej^ko vojsko, ne glede na to pa bodo v Južni Koreji morali mi- sliti na postopke svojega pred- sednika, ki se je z izjavami, da »se ne boji 450 milijonov Kitaj- cev* do kraja enomogočil. prav tako kot je za nekaj časa zavrl podpis premirja in prekinitev klanja na Koreji. FRANCOSKI POLITIKI se še vedno ukvarjajo s sestavljanjem nove vlade. Več kot tridcset- dnevne krize doslej ni uspelo rešili še nobenemu mandatarju, ki jih je bila že lepa vrsta. Francozi sami so sc lega stanja že naveličali in v francoskem časopisju ne najdemo ravno ma- lo kritike na ta račun. Glede na to stanje v Franciji se slišijo že tudi glasovi o preložitvi konle- rence na Bermudih, ki brez od- govornega francoskega zastopni- ka ne bi imela pravega pomena. TUDI V ITALIJI so brez vla- de Volilni rezultat ni prinesel nohppi nd italijanskih strank ali strankarskih skupin takšne ve- čine, da bi tako sestavljena vla- da imela dovolj opore v parla- mentu. De Gasperi, stari lisjak m človek, ki mu ni do pravične rešitve spornih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo, in ki je kot izgleda, ponovno določen, da sestavi novo italijansko vlado, sedaj razmišlja, ali ne bi bilo dobro sprejeti v svojo demokri- sljansko koalicijo tudi monarhi- stov, da bi tako okrepljen lahko dalje vozil italijansko državno barko. RAZVOJ EGIPTSKE POLITIKE poznavalca mednarodnih politič- nih problemov ni presenetil. Razvoj tudi drugam ni mogel iti, kakor v republiko, ki jo je ge- neral Nagib pred nekaj dnevi razglasil. Ni slučaj, da le bila čestitka jugoslovanskih pred- stavnikov k proglasitvi republi- ke med prvimi. NAŠI SOSEDJE — ROMUNI — so si v zadnjih dneh pri- voščili še dodatno nesmramnosl, ko so zadrževali naše zastopni- ke v posebni komisiji Donavske komisiji in osebje veleposlani- štva, jih kljub njihovim prote- stom večkrat sZ/Aa/i ter osebno ogrožali. Naše veleposlaništvo v Bukarešti je zaradi tega prote- stiralo pri romunskem zunanjem ministrstvu. Vendar, če pogleda- mo resnici v obraz — protesti pri naših vzhodnih sosedih zale- že jo bore malo. Ne glede na to pa je tu ponoven dokaz, da ni še od nikoder tistih dejanj, ki bi naj prepričala Jugo^jlovane, da se je nekaj izpremenilo, kar naj bi pomenilo boljše odnose. POMOČJE ummmm Preskrba s plemenjaki Na splošno nam še vedno pri- manjkuje dobrih plemenjakov. Z uvozom desetih pi-vorazrednih plemenskih bikov iz Avstrije in organiziranjem umeinega osemenjevanja nam je sicer uspelo kriti trenutno potrebo po prvovrstnih plemcnjakih za vse rodovniške krave, medtem ko se moramo pri ostali živini še marsikje v stiski posluževati slabih plemenjakov. Tudi v tem oziru so mnoge kmetijske zadru- ge ob priliki plemenskih sejmov zamudile priliko nabave boljših plemenjakov, ne zavedajoč se tega, kako gospodarsko škodo prizadevajo s tem živinoreji svojega področja. Tako je KZ Podgorci kljub lepi izbiri ple- menskih bikov na sejmu v Or- možu, nabavila takega bika, ki ga je že takrat strokovna ko- misija ocenila kot nesposobne- ga za plemenitev. Prav pereče je tudi vpraša- nje vzdrževanja plemenskih bi- kov. Pavšalno skočnino, ki jo je kot enega izmed osnovnih ukre- pov na polju dviga živinoi-eje s svojim odlokom sprejel Okraj.ni ljudski odbor, so občinski l;ud- in s premalo razumevanjem, ne- kateri, kakor n. pr Cirkovci, pa jo celo popolnoma ignorirajo. Tako stanje bi seveda v -«elo kratkem času dovedlo v kritičan položaj rejce pieaienskih bikiv, ker jim Okrajna zadružna zve- za ne bi mogla izplačati pred- pisane vzdrževalnine in je zato skrajni čas, da občinski IjadsJci odbori pavšalno akočnino pobe rejo takoj. Seveda oa morajo tu- di rejci plemenskih krav in teiic to stvar razumeti pravilno in se zavedati, da je uvedba pav- šalne skočnine njim samim v največjo korist. Hkrati pa mo- rajo zahtevati od uprr.vnih od- borov svojih zadi'ug, da jih ti oslcrbijo z res kvalitetnimi ple- menjaki. Pavšalna skočnina pa seveda nima nikake zveze s sa- mo nabavo plemenjakov, nego je namenjena izključno vzdrže- vanju že nabavljenih bikov. Za- to morajo kmetijske zadruge za nabavo novih plemenjakov oskrbeti posebna finančna sred- stva, prav tako pa je Okrajna zadružna zveza v to svrho na občnem zboru odobrila večji znesek in je živinorejski svet na svoji prvi seji že odobril raznim zadrugam subvencije za nabavo plemenjakov v višini 325.000 din. Vse kaže, da bo tudi Okrajni ljudski odbor v bodoče moral v to svrho zagotoviti več- ja sredstva v svojem proračunu. matske preglede ženskih živali. Z uvedbo stalne plemenitve, v težjih slučajih z izključno umet- nim osemenjevanjem in discipli- no živinorejcev samih, bomo v stanju, te okužbe v doglednem času popolnoma zatreti. V ve- liko pomoč nam bo pri tem Okrajna veterinarska bolnišnica s svojimi ekspoziturami za umetno osemenjevanje (Ptuj, Ormož, Cirkulane, Vitomarci, Ptujska gora in verjetno Cir- kovci). Ker pa obstoječe število veterinarjev verjetno ne bi zmo- glo vsega dela, se je Okrajna zadružna zveza na predlog Sveta za živinorejo odločila na- mestiti še enega veterinarja, ki se bo bavil izključno z zdrav- ljenjem spolnih okužb pri gove- ji živini in jalovosti sploh. FINANSIRANJE ŽIVINOREJSKE SLU2BE Delo živinorejske službe za- hteva razumljivo tudi izvestna materialna sredstva. Prispevki so na poedine zadnage razde- ljeni tako, da ne predstavljajo prevelikega bremena prav za nobeno zadrugo in je bil plan finansiranja prediskutiran na nekaterih sestankih ter končno tudi sprejet na občnem zboru Okrajne zadružne zveze. Kljub temu pa, kakor že omenjeno, mnoge KZ svojih obveznosti ne izpolnjujejo in s tem dovajajo v nevarnost redno in nemoteno delo zadružne živinorejske služ- be. Tak odnos je seveda nepra- vilen in skrajni čas je že, da ga sleherna zadruga temeljito spremeni. Izključno in trenutno profitarstvo ter nezadostna stro- kovna razgledanost poedinih od- bornikov KZ ne sme ovirati za- četega dela na polju dviga ži- vinoreje, kajti prav gotovo je, da se vse investicije, ki jih usmerjamo v živinorejo, razme- roma najhitreje amortizirajo. KUŽNE SPOLNE BOLEZNI PRI ŽIVINI povzročajo ogromno škodo. 2e samo bežen pregled kaže na to, da je razmeroma zelo visoko število naše goveje živine oku- žene po raznih kužnih boleznih spolovil, kar povzroča jalovost in s tem seveda ogromno ma- terialno škodo. Borbo proti tem boleznim bo treba začeti načrtno in na široki fronti. Svet za ži- vinorejo je sklenil, da se že te- kom meseca junija pregledajo vsi liccncirani plemenski biki, kajti tako bomo najhitreje do- bili pregled nad obsegom in vr- sto okužb Bolni biki bodo pod- \'rženi zdravljenju, v težjih pri- merih pa izločeni za klanje. Ta- koj na to se bo prešlo na siste- I. zlet Ljudske tehnike Slovenije v Mariboru v dnevih letošnjega »Mari- borskega tedna« od 4. do 19. ju- lija 1953 bo v Mariboru L zlet Ljudske tehnike Slovenije, ki se ga bo nedvomno udeležilo tudi veliko število ljudstva iz ptujskega okraja zlasti glede na zanimivo razstavo in številne prireditve. Na I. zlet Ljudske tehnike Slovenije posebej opozarjajo okusni plakati s programom zleta, ki so razobcšcni po mestu in okraju. Cene na ptujskem trgu v sredo, 24. junija 1953: Vrtnine: zelena čebula 30 do 40, česen 60, luščen fižol 100, grah 30—40. luščen grah 60, stari krompir 25—30, novi krom. pir 30—40. koleraba 20, karfijola 40, kumare 60, peteršilj 40, pesa rdeča 20, solata berivka 30, so- lata cndivija 20, solata glavnata 10—15, špinača 30. kislo zelje 40, rdeče zelje 40, zelje v gla- vah 40 Maščobe: mast 250. surovo maslo 400. zaseka 220 Žitarice: ječmen (liter) 40, koruza (liter) 50, koruzna moka 40, ajdova moka 60. oves (liter) 30. proso (liter) 40. rž (liter) 30, koruzni zdrob 60. Sadje in sadni izdelki: češnje 30—40. hmške 60, domači kis (liter) 20, orehi 110. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 20—24. smetana Oiter) 100 do 110, sir 40—70. Perutnina: kokoši 200—3,50, petelini 200—350, purani 400 do 800, race 200—300. domači zajci 100—300 Gozdni sadeži: čmice (liter) 30, sveže gobe 50—60, suhe gobe 300, lisičke 50, gozdne jagode (liter) 60, vrine jagode 100, ma- line (Utcr) 50. ribez 40. Prva skupina je že odpotovala na morje v soboto, 20. t. m. je odpo- tovala iz Ptuja večja skupina socialno in zdravstveno Šibkih otrok iz ptujskega okraja v novoustanovljeno počitniško kolonijo na otoku Krku, kjer bodo ostali otroci 21 dni, na- kar se bodo polni zdravja in vedrine vrnili na svoje domo- ve ter v veselje in zadovolj- stvo staršev z novo močjo na- daljevali v jeseni z učenjem. Veselje je bilo gledati v so- boto na ptujski postaji pravi živ-žav, iz vseh strani zbrane otroke, ki so bili namenjeni na isti cilj — na naš sončni, mo- dri Jadran kjer še niso bili nikdar drugač-e kot v pripoved- kah in na zemljevadu. Nikdo izmed njih ni v nestrpnem pri- čakovanju na vlak mislil na delavce in nameščence ptujskih in ostalih podjetij v okraju, ki so podprli altcijo počitniških kolonij otrok iz okraja z mate- rialom, denarjem in drugimi uslugami. Pozabili so celo na svoje sovrstnike, ki so ostali doma in bodo nestrpno priča- kovali njihov povratek ter z zanimanjem poslušali njihovo pripovedovanje o življenju ob morju. T^e njihovi starši so se spraševali, kdo so ti ljudje v njiho\ih Irraiih in v Ptuju, ki so pripravili otrokom za počit- nice tako veselje. Na to vpra- šanje jim ne bo nikdo prav odgovoril, ker so na delu skrom- ni ljudje, ki želijo samo to, da bi bilo čimveč naših otrok zdravih, močnih In odpornih in da bi jih čimveč poznalo vse lepote naše domovine. Prej ali slej bo itak vsakdo spoznat, da je v ljudski državi vse name- njeno ljudstvu samemu in nje- govim otrokom. V nekaj dneh bodo začele prihajati na naslove staršev kartice in pisma z veselimi spo- ročili in pozdravi domu, sose- dom in znancem. Življenje v koloniji bo hitro potekalo ob strani skrbnega osebja koloni- je, kjer otroci ne bodo čutili ne težav in ne skrbi. Otroci so srcCno nrispeii na ofoh Krh Po najnovejših poročilih so otroci v redu prispeli na cilj — v počitniško kolonijo na otoku Krku. v Reki jim je tamkajšnje so- cialno skrbstvo priskrbelo zaj- trk v Dcčjem domu. Iz Reke v Crikvenico so potovali z bro- dom, iz Crikvenice na otok Krk pa jih je v trikratni vožnji pre- peljala motoma ladja, ki jo je prcskrbel Mestni komite ZKH. V Šilu na otoku Krku jih je sprejelo osebje kolonije iz Ptu- ja, ki je odpotovalo teden dni pred otroci zaradi potrebnih predpriprav. Zelo razveseljivo je tudi spo- ročilo iz Reke in Šila, da so tam delavci podjetja Remont iz Ptuja, ki so pričakovali trans- port v Reki, pretovorili tekom celodnevnega napornega dela na ladjo ves material, ki je prispel iz Ptuja z vlakom za kolonijo, ter ga v Silu zopet iztovorili. Zirovnik Mihael, zi- dar Remonta, in njegova žena, Meglic Franc, tesar, Cimerman Janez, mizar mestnih obrtnih, ter Kramberger Mal^s, zidar Remonta, zaslužijo priznanje in pohvalo že s tem, da oprav- ljajo v koloniji brezplačne stro- kovne usluge, zraven tega pa pri pretovarjanju materiala ni- so gledali na utrujenost, vro- čino, prazne želodce in drugo. Tudi Rozenfeld Robert, name- ščenec »Izbire«. Potočnik Mari- ja, gospodinja, Glazer Frida, bolničarka iz zdravstvenega doma, Lovrenčič Angela, usluž- benka bolnišnice, ter dijaki Cimerman Ivan, Krlič Kajo ter Veber Elizabeta so bili ob tej priliki v veliko pomoč. Vsem staršem so poslali otro- ci prisrčne pozdrave potom Po- točnik Marije iz Ptuja, v hiši katere je kolonija, ki se je vrnila čim so bile stvari za otroke urejene. Obenem sc otroci prisrčno zahvaljujejo vsem organom oblasti, podjet- jem in osebam, ki so jim pri- pomogli do udobnega letovan-ja. V koloniji je začelo veselo življenje za otroke, saj je za- čelo tudi lepo in toplo vreme. Pripekajoče sonce bo postopo- ma med kopanjem ožgalo mlada belokoža telesa otrok iz Haloz in drugih krajev okraja, preden bo prišel zopet dan. ko se bo treba zopet vrniti k svojim staršem in v lepe, zelene do- mače kraje. ISaroenikom I ZA LIST. KI GA REDNO DOBIVATE, JE NAJ- BOLJŠE IMETI TUDI REDNO PORAVNANO NAROČ- NINO, ZATO JO NAKAŽITE ALI PLAČAJTE OB PRVI PRILIKI, KO PRIDETE V PTUJ ALI NA BLIŽNJO POŠTO NAROČNIKE S POLLETNIM ZAOSTANKOM NA- ROČNINE PROSIMO, DA NAM GA NAKAŽEJO VSAJ DO 10. JULIJA T. L. ALI PA NAM SPOROČIJO, KDAJ BODO NAROČNINO PORAVNALI. BREZ PREJEMA NAROČNINE ALI BREZ SPOROČILA BI SMATRALI, DA NE ŽELIJO VEC BITI NAROČNIKI. ENAKO PRO- SIMO DOLŽNIKE OGLASOV. REDNO PLAČEVANJE RAČUNOV TISKARNE V MARIBORU IN NAŠIH UPRAVNIH STROŠKOV NAS SILI, DA MORAMO SKRBETI TUDI ZA REDNO 12- TERJAVO NAROČNIN IN OGLASNIN. _______ UPRAVA Gospodarski problemi v ptujskem okraju mnogo zapijemo (^spodarstva si v današnjih časih ne moremo zamišljati brez statistike. Za povprečnega državljana to sicer ni tako važna stvar, kar se tiče njego- vega dela in življenja, je pa zato večjega pomena za tistega, ki iz podatkov statistike črpa napotke, da bi naš »povprečni državljan« imel v prihodnjih mesecih dovolj kruha, sladkor- ja, srajc, čevljev in električnih žarnic. Toda to So ni vse. On mora iz statističnih podatkov še ugotoviti razne druge stvari, ki so za narodno gospodarstvo neprecenljive vrednosti: čas največje, pa tudi najmanjše po- trošnje gotovih predmetov, od- stotek ki ga »povprečni držav- ljan« porabi za določeno vrsto predmetov itd. in vse drugo iz česar se med drugim sklepa o višini njegovega življenjskega standarda. To je pa tista stvar, ki se zanjo več ali manj za- vestno bori vsak človek in za katero je vsak tudi zelo občut- ljiv. Tudi v ptujskem okraju imamo statistični urad, ki vestno beleži vse mogoče podatke, posebno tiste, ki za- devajo proizvodnjo in potroš- njo prav vsega, kar ljudje pro- izvajajo in trosijo: hrane, oble- ke, pijač, proizvodnih pripomoč- kov (orodje, stroji), gradbene- ga materiala, skratka vsega. Zasleduje seveda tudi cene, ker so tudi te v gospodarstvu naj- večjega pomena. Tako nam okrajna statistika prikazuje, da je bilo v letoš- njem prvem tromesečju (januar, februar in marec) v ptujskem okraju kupljeno 657.030 kg kruš- ne moke, 69.229 kg bele moke, koruzne moke in zdroba pa 119.510 kg, testenin 18.511 kg, belega kruha 7245 kg, črnega kruha 276.454 kg, riža 4117, osta- lih mlevskih izdelkov 34.690 kg, keksov pa 2041 kg. Mesa pojemo v okraju sorazmerno malo, po- sebno svežega, saj je bilo kup- ljenega: govedine in teleti ne 49.036 kg, svinine in slanine pa 12.581 kg. Suhega mesa in mesnih izdelkov je bilo proda- nih 28.045 kg, ix)leg tega pa še svežih rib in ribjih konserv 512 kilogramov. V teh mesecih je .šlo skozi trgovino 34.589 kg masti, 22.626 kilogramov olja, 36.625 litrov mleka, 127.581 kg sladkorja. 139.633 kg soli (pri čemer je posebno zanimiva primerjava dveh • zadnje imenovanih arti- klov), z^a vo» živila^ ie hi''^ i-'- dano skupno 128,622.000 din. Ce primerjamo ta znesek z zne- skom 32,896.000 din, ki je bil izdan za alkoholne pijače vi- dimo, da v ptujskem okraju zapijemo letno lep znesek nad 120 milijonov dinarjev. Koiiko izdamo za obleko? Trgovska mreža je prodala v letošnjih prvih treh mesecih 46.654 m bombažnih tkanin, 10 tisoč 904 m volnenih tkanin. 10.827 m svilenih tkanin, poleg tega pa še bombažne konfekci- je 11.904 kose, volnene kon- fekcije 1458 kosov, !?\'ilene kon- fekcije 4774 kosov, trikotaže 22.039 kosov ter 22.503 pare nogavic. Za oblačila je bilo skupno porabljenih torej 94 mi- lijonov 988 tisoč dinarjev. Ven- dar je treba k temu prišteti še neugotovljen znesek, ki so ga zaslužili krojači in šivilje pri predelavi metrskega blaga. 7".-^;ni;va je .Š€ tabela izdat- kov za kurjavo (5,177.000 din), za kovinske izdelke (20,502.000 dinarjev), radio aparate (1 mi- lijon .56 tisoč din), lesnih izdel- kov (5.649.000 din), tekoča go- riva (23,046.000 din) (!). in za gradbeni material (8,788.000 di- narjev), -n. MARIBOR VAS VABI NA NAJVEČJO GOSPODARSKO PRIREDITEV SLOVENIJE JUBILEJNI X. MARIBORSKE imm od 4. do 19. julija 1953 Zastopana vsa večja industrijska podjetja države - Razstava kmetijskih strojev in orodja domače industrije in iz uvoza ■ Velika .zbira tekstilnih proizvodov in modna revija - Vinska razstava in poskušnja vin Bogat kulturni in Športni program: »MIKLOVA ZALA* na prostem - Velik letalski miting s sodelovanjem vojnega letalstva JL.A Medrepubliške motociklistične dirke - Republiška razstava »Življenje m tehnika« - Stoletnica mariborske pivovarne 25-odstotni popust na železnici! Mran i novice 12 ra\2m1h kravjev IZ PTUJA Ptujska bencinska črpalka se bo preselila, ko bo zgrajena cisterna, na desni breg Studenč- nlce na prostor ob levi strani ceste Ptuj—Leskovec. V Ptuju bo v doglednem ča- su odprlo svojo poslovalnico podjetje za promet s kožami »Konjut\« iz Beograda, kar je podjetju LO MO Ptuj že odo- brU. Stavba bivših Mestnih obrt- nih delavnic na Bregu pri Ptu- ju bo po načrtu ing. arh. tov. Kotra nadzidana, s čimer bo pridobljenih devet družinskih stanovanj. Stroški gradnje bo- do znašali okros deset in pol milijona dinarjev. Gradbeno podjetje »Drava« v Ptuju jc že začelo z gradnjo novega stanovanjskega bloka v kolodvorski aleji, ki bo služil za stanovanja oficirjem JLA. I>ela pri gradnji bloka bodo končana do letošnjega 1. no- vembra. IZ LEŠJA Občinski ljudski odbor v Leš- ju je pred koncem meseca maja na svojih sejah večkrat razpravljal o popravljanju ob- činskih cest. Odborniki iz ne- katerih vasi so takrat predla- gali, da bi bilo treba predvi- deti gotove sankcije proti ti- stim, ki ne bi hoteli .sodelovati pri popravljanju. Drugi pa so bili nasprotnega mnenja ter so trdili, da za izvedbo popravil ni potrebno niti uvajati kra- jevnega samoprispevka, ker da ljudje itak radi pomagajo. Pri tem jo pozneje tudi ostalo. Vsak odbornik je prevzel obveznost v svoji enoti organizirati po- pravi i an i f» cest ter delo izvesti do 15. julija. Volivci bivšega KLO Ptujska gora in Dolena ''o na posebnem, v ta namen sklicanem zboru .«^klenili zahtei^ati. da se nave- dena kraia iz'očita iz občine Lešie ter da se ustanovi obči- na Ptuiska ?ora. Občinski od- bor v I.ešiu temu sklepu ne bo nasrjrotoval. ker se je že doslej večkrat onazilo da oreblvalstvo na Ptujski gori kaž« nezado- voljstvo kor je priključeno ob- čini v Lešiu. IZ STARŠ Pred kratkim jo bilo v na- šem kraju urejeno vnrašanje nrcvoTa preko reke Drave s čolni in brodom. Do tega vpra- šanja je prišlo zaradi tega. ker ?e v zsHniem času več lastni- kov čolnov samovolino preva- žalo potnike pre^-o Dra\'e. pri čemer ie o'->=:*^niala ^''ka ne- varnost za živlJenio. Temu ie bilo trrba nanra\'iti konec. Ob- rin.dVi i^t^/^cV-- n-^Vior v Staršah je za to določil za prevoz ljudi čoln v St-Tčah ter <^a dal v na- jem tov 0:?rizku. Ta pa bo od- vadil od svojega za.<=lužka po 1000 dJnariev mesečno občin- skemu Ijiidskemu odboru. 17 ZAVRr^A 14. junija 1.1. so bile na Za- vrču volitve novega občinskega odbora SZDL. Sestanek, ki ga je vodil tov. Kranjc. jc bil v šoli. Odzvali so se mu skoraj vsi delegati. Tov. Kranjc je po izvolitvi delovnega predsedstva in zapisnikarja poročal o dose- danjem delu množičnih organi- zacij ter pri tem omenil vse dobre strani, pa tudi vse napa- ke, ki lih jc treba v bodoče odpraviti. Posebno pozornost bo treba posvetiti KZ Zavrč, ki mora postati ob pomoči množičnih organizacij gospo- darski center kraja. V novi odbor so bili izvolje- ni agilni ljudje, ki bodo pre- tvorili završko SZDL v pravi ijudski parlament. Čeprav IZUD na Zavrču že nekaj let uspešno deluje in ki je tudi v zadnji sezoni predva- jalo vrsto iger, ni doslej še nikdar tako resno prijelo za delo glede temeljite obnove odra kakor sedaj. Tega dela se je z veliko vnemo lotil novi blagajnik tov. Štefan Verdnik, ki je v zadnjem ča.su vzbudil med mladino mnogo zanimanja za udejstvovanje na odru. Oder bo obnovljen še tekom tekočega meseca, da bo pozne- je lahko res služil svojemu namenu. Sredstva za obnovo je odbor IZUD v glavnem že organiziral vendar bo potreb- na Se vsaj manjia denarna po- moč okrajnega Ijudsko-prosvet- nega odbora, da bi prva pred- stava »Pesem s ceste« na ure- jenem odru dosegla čim večji uspeh. 20. junija je bil na Zavrču zaključek šolskega leta. Na za- ključni proslavi je nastopil mladinski pevski zbor, ki je ubrano zapel nekaj pesmi. Upravitelj šole je nato podal sliko učno-vzgojnega dela v preteklem letu. Povprečni šol- ski obisk je bil 93-odstoten, kar predstavlja za haloški ra- jon nekaj hvale vrednega. Is- tega izhaja da so tudi ljudje iz Haloz zanimajo za učne rezul- tate svojih otrok. Uprava šolske kuhinje je za zaključni dan pripravila skup- no kosilo vsem šoloobveznim otrokom, 17 od njih pa je bilo nagrajenih, ker so dosegli naj- boljše učne uspehe. -šlč Razstava šolskih izdelkov na osnovni šoli in nižji gimnaziji v Gorišnici v soboto so se za to šolsko leto zaprla vrata naši osnovno- šolski mladini, gimnazija pa je 10. junija zaključila s poukom. V soboto popoldne je bilo okrog šole že vse mirno in tiho, le po- samezni so še prihajali v šolo in delno pomagali pri ureditvi razstave, ki je bila kakor vsako leto tudi letos na programu. Vsako leto je razstava pestrejša, bogatejša po kvaliteti in vsebini izdelkov. Tokrat pa še prav po- sebno. Veličasten je bil pri vho- du pogled na okusno in skrbno pripravljeno razstavo. Na raz- stavi so bili razstavljeni izdelki vseh razredov osnovne šole in nižje gimnazije. Organizacijsko vodstvo je prevzela tov. Kirbi- ševa, pomagalo pa ji je še ostalo učiteljstvo, da je razstava v polni meri pokazala in dosegla svoj smoter. Veliko je bilo zanimanje star- šev in ostalega občinstva. Saj je bil dvakrat taJ^o močan naval, da se ljudje niso mogli zvrstiti, morali so počakati pred vrati. Preko 500 ljudi jc obiskalo raz- stavo in dajalo vidno prizjianje našim šolarjem, ki so pod vod- stvom učitelj stva dosegli prav lepe uspehe. Naši starši so po- novno dali priznanje šoli, ki s premagovanjem mnogih objek- tivnih in subjektivnih težav ko- raka po poti graditve in \rzgoje sodobnega socialističnega člo- veka, ki bo imel čim več um- skih in ročnih sposobnosti. Na razstavi si lahko videl mnogo predmetov iz različne snovi. Bili so izdelki iz lesa, pa- pirja, kartona, slame, gline, tan- ke in debele žice, izdelki iz blaga, kvačkanje, pletenje, ve- zenje, šivanje in krpanje, z eno besedo, bili so razstavljeni taki izdelki, ki jih človek potrebuje v svojem vsakdanjem življenju, kjer pa je potrebno le malo spretnosti in vztrajnosti, da jih človek napravi. Naši učenci pa to lahko napravijo, saj imajo v okviru pionirske organizacije razne krožke, kjer se lahko uri- jo v ročn; spretnosti in izobra- žujejo vsi, ki imajo voljo do dola in napredka. Gostovanje ljubljanskega mestnega gledališča v Gorišnici v nedeljo, 21. t. m. je bil za Gorišnico in bližnjo okolico ve- lik kulturni dogodek. V Zadruž- nem domu so gostovali igralci Mestnega gledališča iz Ljublja- ne z Norman Krasnovo komedi- jo Draga Ruth. Okusno priprav- ljena i?cena, mojstrsko, nara\mo igranje igralcev ter hvaležna in dovzetna publika je spravila takoj najboljši kontakt med od- rom in dvorano. Naši ljudje so dobro sledili izvajanju igralcev, razumeli vsebino in doživljali z odrom tako da ni po nobenem dejanju manikalo spontanega aplavdiranja. Posebno lepo, top- lo in prirodno ie bilo aplavdi- ranje publike ob koncu pred- stavo, ko se je v imenu doma- čega izobraževalnega društva in vseh gledalcev zahvalil na odru zbranim igralcem predsednik tov Stanič Stane za velik kul- turni užitek, ki ga je imelo naše podeželsko ljudstvo s tem go- stovanjem. Skoda. da so bile zaradi dol- gega deževja, ki je bilo pred to nedeljo cela dva tedna prilike take. da so ljudie izrabili izred- no ugodno vreme in sušili sko- raj po vseh travnikih. Tokrat je izostalo od predstave mnogo ta- kih ljudi, k} so redni obisko- valci naših predstav, ki so red- ni podporniki kulturno prosvet- nega dela na naši vasi. Tisti pa, ki so gledali predstavo so izja- vili, da bi šli še enkrat gledat, če bi le igrali. Take izjave so najboljši dokaz, da so ljubljan- ski igralci zajeli in si pridobili simpatije naše publike, kar bo verjetno prišlo do izraza v bo- doče, če bodo še take prilike, H koncu bi omenil, da so take predstave možne le na primerno urejenih odrih, ki pa jih je sedaj na našem podeželju še mnogo premalo. Le na takih odrih lah- ko tudi podeželsko ljudstvo spo- znava kvaliteto iger in igranja ter se polagoma približuje kul- turnemu nivoju našega mesta. Naši zadružni domovi morajo postati žarišče kulturnega in vsega ostalega življenja na vasi. Zato bo nujno, da se zadruge več zanimajo za dograditev teh na pol dograjenih domov s tem, da nudijo pravočasno primerne kredite. Vsakemu človeku je potrebno najprej dati možnost do višje stopnje izobrazbe, ker bo kulturno višje izobražen človek laže in hitreje dojemal tok časa. v katerem živimo. 411 ^11 ZE f)O»Y7r»70f/i naročnino? IZ PODLEHNIKA Na zadajem sestanku občm- skega ljudskega odbora Podleh- nik m predstavnikov SZDL so razpravljali predvsem o proble- mih v zvezi z lanskoletnim davčnim predpisom zlasti tistih kmetovalcev, ki smatrajo, da so preveč obremenjeni. Sestanka se je udeležil načelnik uprave za dohodke tov. Miha Kolarič, ki jim je raztolmačil vse ne- jasnosti. Ob tej priliki se je po- novno izkazalo, da med občin- skim odborom PodlehnLk ter predsednikom vaškega odbora SZDL Zakl niso urejeni odnosi. To se odraža predvsem po mne- nju vaškega odbora SZDL, da občinski odbor premalo upošte- va njegove predloge, dočim ob- činski odbor Podlehnik osebno napada predsednika SZDL Zakla in mu očita, da ščiti in zago- varja samo ljudi, ki ga podku- pujejo itd. Taki odnosi so ne- dvomno v škodo koristnega po- litičnega In upravnega dela obeh forumov, izvirajo pa iz ne- ke časopisno diskusije v zvezi z delom občinskega odbora Pod- lehnik. Na tem sestanku je bilo, ka- kor poroča občinski odbor, spre- jeto mnenje, da predsednika SZDL Zakla ne bodo več vabili na sestanke občinskega odbora oziroma soje. Ne da bi se globlje spuščali v zadevo se je treba vprašati, I na kateri strani Je napačni od- nos do ljudske demokracije, ali na strani predsednika SZDL Zakla, ki smatra, da je uteme- ljena javna kritika dela občin- skega odbora koristna, ali na strani občinskega ljudskega od- bora, ki smatra, da kritika ni točna in da to škoduje njego- vemu delu in u.gledu. Za oba je seveda važno, kaj misli o tem in onem ljudstvo samo. Vsekakor bo potrebno, da pri- de čimprej do odprte izmenjave misli in da se čimprej prepreči škoda, ki bi nastala vsled ta- kih medsebojnih odnosov. IZ LESKOVCA v petek, 12. junija 1953, so imeli pionirji 4., 5. in 6. razre- da izlet v Maribor, pod vod- stvom svojih razrednikov. Po predhodnih informacijah in dobri organizaciji so si veselo razpoloženi izletniki ogledali tekstilno tovarno, tiskarno, hi- drocentralo na Marib. otoku, muzej ter prirodne lepote Ma- ribora. Radost in smeh si vi- del otrokom še na povratku, saj jim je KZ v Leskovcu s ceneno vožnjo (36 din za enega šolarja) z lastnim tovornim av- tom in skromno malico omo- gočila prijeten dan na koncu šolskega leta. Izlet bo ostal otrokom v lepem spominu! V imenu staršev se prirediteljem in to: tov. razrednikoma, pred- sedniku KZ v Le.skovcu. tov. Kozelu in šoferju tov. Kuharju za previdno vožnjo — prav iskreno zahvaljujem. -ič Resnična komedija v našem gledališču (OB PREMIERI PREBRISANE NORICE«) Prvi revolucionarni preokret v evropski kulturi je izbojeval antični svet. V herojskih napo- rih starih Grkov in Rimljanov za prvo evropsko civilizacijo in kulturo se človeško bitje prvič zave svoje ustvarjalne moči in svojega dostojanstva. Ljudje evropske renesanse dobojujejo drugo veliko zmago. Prodor renesančne miselnosti v evropski kulturi pomeni veliko zmago v duhovnem razvoju člo- veškega rodu. V renesansi, ob zmagovitem prodoru meščan- skih elementov v evropsko družbo, doživlja srednjeveški fevdalni red svojo prvo globoko socialno in ideološko krizo, do- živi svoj prvi temeljiti politični in gospodarski poraz in prične izgubljati svojo prvobitno ve- ljavo tudi v moralnem svetu sholastične slepe pokorščine. Sholastična diktatura Inocen- ta III. in Tomaža Akvinskega je sovražila svet, človeka in živ- ljenje. Njeni izumi so duhovna ljubezen, askeza in post, romar- ji in bičarji, križarski redi in inkvizicija. Umetniška dela te- ga časa nosijo v pretežni večini tegobni pečat zatohle in neve- ^ele mrakobnosti. Križarski po- hodi in kužne bolezni, lakota in strah pred neznaJio usodo, tr- masta nevera v svetlo silo člo- veškega razuma, ki naj bi po- slednja spoznanja prepuščal ne- kakšnemu božjemu razodetju — ta dejstva so rodila težki mrak srednjeveške fevdalne cerkve. Pekel, vice in paradiž — to so osrednji prividi takratnega umetnika. Renesančna umetnost, ki je rasla v boju s srednjim vekom, je razgnala te verske prikazni. V svojem kulturnem boju zo- per srednji vek so si ti novi ljudje poiskali v zgodovini ve- drega in pogumnega zaveznika — oživili so antični svet. Tu ni ne posta in ne askeze, ne ro- marjev in ne bičarjcv, ne du- hovno ljubezni in ne brezma- dežnega spočetja, vse je razkoš- na telesnost, strastna borbe- nost, tvegava sla po dejavnosti. Strah pred neznano usodo se je v teh prvih razgibanih dneh meščanske Evrope umaknil po- gumni veri v svetlo silo zdra- vega razuma, v neizčrpno iz- najdljivost človeške osebnosti, v globoki smisel zemeljskega življenja. Vse vodi modri izrek starega Protagoro: »Človek je merilo vseh stvari!« V tem moralnem redu. v tem boju za veličine človeka, za svobodni razmah osebnosti, živi ves razscžni svet človeških stra- sti velikih poetov evropske re- nesanse: Danteja, Petrarke, Cervantesa, Lope de Vege, Shakespeare j a ... Cervantes je v svojem »Bi- stroumnem plemiču don Kihotu iz Manče« mojstrsko prikazal Špansko stvarnost XXVI. sto- letja. To njegovo znamenito de- lo vsebuje v šaljivem tonu du- hovito in odlično kritiko prežd- velega fevdalizma in katoliciz- ma. Prikazal je nadsrostva v di-užbi, ki so ji bili šteti dnevi. Felix Lope de Vega — Car- pio (1562-1635), »oče« španske nacionalne drame je užival že v življenju velU< ugled in bil slavljen kot najplodotitejši pes- nik v svetovni književnosti. Slavili so ga kot »naravno ču- do«, kakor ga je bil imenoval veliki pesnik Cervantes. Kot pesnik je Lope de Vega pakazal nenavadno ustvarjalno genial- nost, ki je presenečala vso sve- tovno čitajočo in gledališko pu- bliko. Vsestranska ustvarjalna sala tega genialnega pesnika in komediografa je zares občudo- vanja vredna. Napisal je, koli- kor vemo kakih 1,400 komedij in razen tega 400 autosov (ver- skih iger). Zračunali so. da je Lope napisal nad 21 316.000 sti- hov. Skoda, da je večina njego- vih del izgubljena. Med Špan- skim ljudstvom je užival brez- mejno zaupanje. Ljudstvo mu je slepo zaupalo in molilo tole »vero«: »Verujem v vsemogoč- nega Lope de Vego. pesnika ne- bes in zemlje . ..« To pretirano navdušenje španskega naroda za Lope-ja je priča velikih na- sprotij nastalih takrat med vla- dajočim razredom in novimi re- nesančnimi nazori, ki so vdirali med množico in ki jih je v svo- jih delih oznanjal ta veliki pes- nik in glasnik novega časa. Njegova dela so že davno pre- vedena v_vs€ kulturne jezike. Prebrisana norica« (La dama Boba) je ena izmed Lopejevih ncštevilnih komedij, vsekakor iz rano dobe njegovega umet- niškega ustvarjanja. Značilna ni samo za avtorja, temveč tudi za čas. v katerem je ustvarjal. V tej duhoviti komediji je pri- kazana vsa puhlost plemiškega življenja, izvirajoča iz tedanje španske stvarnosti. V njej veje duh nove dobe. duh renesance, ki smeši stara preživela sred- njeveška naziranja in ki nam priča o velikem preokretu, ki je nastal v duhovnem svetu ve- likih renesančnih ljudi. V.so komedijo prepleta misel o ljubezni, ki je bila najljubša tejjia renesančnih pesnikov. Lju- bf^en je glavno gibalo življe- nja, modri ljudi in je smisel na- šega življenja, ljubezen je vse- mogočna. V te i komediji jc pes- nik mimo vse komike zapel pra. vo himno temu najbolj narav- nemu č-ustvu — ljubezni. Ona je najlepše izražena v poeziji, pravi Lope. Glavno vlogo v »Prebrisani norici« bo igrala pri naši upri- zoritvi kot gostja Alenka Sve- telova ena izmed najbolj na- darjenih mladih igralk ljubljan- skega mestnega gledališča. Is- ki-cno so zahvaljujemo 7.a njeno ljubeznivo pripravljenost sode- lovanja na provincialnem odru. Želimo ji, da bi se dobro poču- tila na deskah našega odra in da bi jo moglj pozdraviti še večkrat v naši sredini. M©?>recci m© maziva. Ptujska bolnica je v zadnjih dneh nudila pomoč sledečim po- nesrečencem: Meško Neži iz Fcrmina (poškodbe na glavi); Lorger Janku iz Majšperka (pa- del s črešnje); Veršič Ani iz Polonc (svinja jo je ugriznila); Kokot Antonu iz Osluševec (krava ga je brcnila); Letenja Alojzu iz Zabovc (padec); Lačen M'rku iz Podvinc (padec); Kosi Jožic; iz Domave (padla s kole- sa); Artenjak Feliksu iz Ptuja (poškodbe na roki); Anžel Fran- cu iz Zabjeka (nekdo ga jo po- vozil s kolesom); Simonič Pav- lini iz Orešja (poškodovala se je z akacijinim trnjem); Kocjan Alojziji iz Grah (padec); Cadež Janezu iz Domave (avto ga je podrl); Gojkovič Martinu iz Podlož (padec); Majcen Mirku iz Ptuja (padec); Repič Francu iz Podvinc (padel s črešnje); Oman Branku iz Tomaža (pa- del z oreha); Polak Matiju iz Ptuja (pes ga je ugriznil); Cu- cek Ivanki iz Župetinc (vrezala se je s koso); Emeršič Mariji iz Lancove vasi (padla jc z voza); Trop Edvardu iz Kidričevega (poškodba noge); Mikša Anici iz Strele (vrezala se je s koso). France Bevk (Po izbranih spisih) Dvojni spomini na mojo mater, ki me osrečujejo, kadar se spomnim mladosti: sila stra- hotni in sila lepi. To so spomini zimskih veče- rov in bajt o strahovih, prve abecede in molitve, smeha in joka; spomini na kuhinjo, izbo, podstrešje, alev in kozjdK. Potem na klance In na steze, na los- kovje in robldovje, cvetice in na koprive, na prvi krompir, na zadn:e IcFnike in drobnice v je- seni. To so še dalje spomini na hrepenenje po skorjici kruha in na radost jesenskih dni, ko so veje sule plodove na tla spomi- ni na koš. ki mi je opletal po petah, in na bremena, ki so mi silila čez glavo Iz v.sake grenkosti teh spomi- nov se zabliskne kakor iz zarje svetla proga in pade v srce; ali je pomladni dan ali velikonočni praznik s pirhi in potico — svetlo je v srcu. In iz vsake le- pote teh dni se izvali čudno pišče, ki povalja vsako še tako lepo besedo s svojo neusmilje- no neizogibnost.io. Tako je živ- ljenje T^cer 1>; življenje ne b^lo Mislim, da je moja mati ob čutila isto. zakaj njeno življe- nje je bilo z mojim čudovito zve- zano. Bil sem njen prvorojenec. Od njenih prsi pa do njenega groba je šla moja pot vštric z njeno in če sem krenil le za pol koraka vstran, je njeno srce za- krvavelo. Bilo je kot struna, preobčutljivo, moje je iz njene- ga izšlo, in če je danes trše, ni materina krivda. Vsaka žalost ali veselje sta bila žalost ali ve^^elje obeh. Spominjam se .šumečih rut in nedeljske maše. To ni najlepši spomin. Lepši je spomin na gozd in na naše laze. Nismo imeli njiv ne vrta, da bi lahko rekli: naše je! Imeli pa smo laze. Tiste majhne koščke zemlje, ki jih je očetova roka sredi gmajne iz- trebila, ogradila in jih jo kres pognojil in materina pridnost negovala. V teh lazih smo imeli krompir in fižol in ne vem kaj še vse jG rastlo na tleh malih otočičih. po pol ure. po uro od- daljenih, za potokom, pod Belirn robom, na Gmajni, v Košaniji in drugod. Od pomladi do jeseni n! bilo skoraj jutra. d.=? bi se ne glasilo: v ta ah oni laz pojdemo. Sla sva navadno z materjo sa- ma. Ob plotovih so bile jagode, na plotovih črne robnice, leš- niki, polh in veverica, vrba in srobot, kačji pastir in kuščar, vsa sladkost in groza pred ka- čami, ki so Se grele v skalah. V jeseni pa so bili orehi in sladke drobnico kruh utx)gih menda od pamtiveka. In čudovito je bilo narejeno, da so šle vse poti, ki jih je bilo treba hoditi s tovorom, nav- z,gor. nobena ni šla navzdol in niti po ravnem ne. Počasi sva hodila po klancu in kamenju, kot otroška glava debelem, in merila čas po soncu in po senci v nasprotnem hribu. Od Bele- ga roba do doma so bili štirje počivalniki, izdolbeni v breg, kamor sva oprla koše, ne prej in ne pozneje, naj je še tako rezalo v ramena in peklo v prsih. Ti lazi in ta bremena so bila polovica življenja. Potem jc bil še gozd. Suho dračje in listje, poltiha pesem v strašni tišini dreves. Nato zadnji njivski pri- delki, jesenska slana in premrli prsti, prijeten duh ognja, ki je prihajal od pastirjev s paše ,.. Vse sva delila. Ko sem sanjal o svetu, o le- pih poklicih in sem izrekel drz- no besedo, ki se je zdela kot roganje samemu sebi, se je v' materi nekaj prebudilo. Bil je ponos, tiha vera in želja, a bo- jazen se je pomešala v njeno čustvo tako čudno, tako določno, da mi je vselej od.govorila ena- ke besede: »Saj ne bo nič iz te- be!« Bala se je morda, da ne bo potem nikogar veČ. ki bi hodil z njo po istih poteh in ji sladil življenje z drznimi sanjami Med nama je bilo veliko za- upanje. Sila vere, ki ni ugasnila, ljubezen, ki je ni bilo treba vžigati ne razodevati. Vse je bi- lo tiho, zato tem iskrencje. Slednja resnica se je v hipu razbolela v rano. ki je vpila od bolečine. Eden takih spominov nai še zmeraj teži dušo. Nikoli ga ne bom izbrisal. Nedeljsko popoldne je bilo. Sonce je sijalo v sobo. ki je bila čista in prazniČTia. Moja mati je sedela v zapečku. odpo- čivala je od truda in skrbi. Bra- la je, glavo je podpirala z levo laktjo. Jaz sem sedel na klopi in gle- dal v sončno zlato, ki se je pre- livalo po drevju zunaj hiše. In tedaj se je nekaj zgodilo. Danes niti ne vem natančno, kaj. Bil sem še majhen, v šolo nisem še hodil, z^to se spominjam le medlo, komaj surovi občutek vsega je ostal v duši. Rekel sem materi besedo, ki se je ne spo- minjam več, niti njenega smisla I ne. Beseda je morala biti težka ea materino srce. Se moja usta so se zavzela in se v začudenju odprla. Materi je izdrsnila knji- ga iz rok na peč. Njene oči pa so se grozansko razširile in tako pogledale, kot bi videle smrt pred seboj. Kakor da bi hotele vprašati: »Ti moj sin? Ti si to?« Gledale so me minuto, dve, tri minute, nepremično, kakor da so okamenele, da jc v meni grozno spoznanje do koncii do- zorelo: nekaj hudega si storil. — Nato so se materine oči tiho zasolzile; dve veliki solzi sta se ji potočili čez lica in padli tež- ki na jopo; še dve, še . .ustni- ce pa so se krčevito stisnile. Vendar pa oči niso trenile in so m.e gledale, gledale, kot da vpi- jejo, prosijo, tožijo in me obso- jajo Vse to se je zgodilo tiho, tako tiho. da nihče v sobi ni opazil tega, V mojo dušo pa je padlo kot strup, kot silna žalost, ki se je pomešala s krvjo in skrepe- nela v žilah Bilo je kosanje, a ustnice se niso zganile, da bi prosile odpušč,=)nja. Molče sem sedel ugasnilo je sonce, videl sem zgolj temo, kazen za krivdo. To je bil prvi težak spomin, najgroznejš: pa je oni na ma- terino smrt Skoraj vse drugn ■■'e zabriscHa množica dni. skovi- kanje pa čujem še danes. Kresnice so letale po vrtu, seno je dišalo v kupih, noči .so bile mehke in tihe. Takrat se je vsak večer oglasil v gozdu za našo hišo skovir, oster in za- tegnjen glas je predramil nešte- to spečih glasov, ki so se plahu- tajo nevidno bližali hiši in jo obkrožali Strašno zateglo se je pričelo oglaševati iz teme; uuu-u-u-uuj! Glas je trepetal, kakor da tudi njega sproleta groza, V dno spanja, v mozeg je šla ta pesem Bolnika smo imelj v hiši. Sta- ra mati je ležala že več mese- cev. Ob slednjem kriku nočno ptice je zgrabila za odejo; ho- telo Ji je raztrgati dušo: »Umrla bom!C — In vsak večer je ded odprl okno in poplašil: »Vššš!« — Z& trenotek je bilo tiho. Po- tem pa se je zakrohotalo drugo drevo v tišino: uuu-u-u-u-uj! Komu je bila ta pesem name- njena? Neko jutro jo moja mati s težavo vstala. Se danes jo vi- dim, kako je bleda in se opri- jemlje stene ko leze z žehtar- jem v hlev. Ko je bil poldan, je morala leči. Kot pred uganko smo stali ob n.jcni bolezni. Ležala je vznak na postelji in strahovito dihala, njene prsi so se dvigale v bur- nih sunkih, kakor da jih hoče- (Nadaijevanjfc na 4. strani) PTUJSKI TEDNIK Ptu), 26. ninila 1953 ZKŠČrmO cepljenje močno orožie v borbi proti kužnim boleznim Vse napredne države sveta z urejeno zc*.: avslveno službo ne- prestano stremijo za enim ci- ljem: zmanjšati število obo- lenj za kužnimi boleznimi na najnižjo mero. Tudi naša nova Jugoslavija si je zadala to na- logo. Da bi bili kos veliki na- logi, so bili potrebni tudi pri- merni ukrepi. Med prvimi ukre- pi naj omenimo socializacijo celotne .'.dravstvene službe pri nas. kar naj bi jamčilo za iz- vemi('nim pojavom energični ukrepi cb sodelovanju sanitetne uprivc komande mesta. Kaza- lo je, da bo zajela mesto Ptuj in okolico večja epidemija ti- fusa, ki se je pojavil v števil- nih primerih v samem mestu, pa tudi v okraju. Odrejeno je bilo zaščitno cepljenje prebi- valcev mesta in okolice. Odziv je l^il razmeroma zelo dober — nkcija jc zajela nad 4000 oseb oboiop.a spola in različnih sta- rostnih dob. Hkrati je bilo po- trebno sanirati sanitarni režim v me.^^tu. saj je bilo povsod c)na:'.iti težke posledice Dravkar končane vojne in ostanke luni- kajačih se čot okupatorja in njegovih .sodelavcev. Takrat malo.^tcvilni zdravmiki in ostali zdravstveni delavci so imeli pclnc rok(? dela. Uspeh ni iz- ostal, val obolenj za tifusom jo noiemal. r,iud5rq oblast je postavljala vedno t:-'.nejše temelje. Ureje- vati se ie začela zdravstvena zakonor!;"'povečalo .se je šte- vilo zdra-'- ivcnih delavcev, ure- jevr.la sc je mreža zdravstvenih u?^anov. 2e v \cUi 1^46 je bilo uve- deno snlošn.T obvozno zaščitno ce*^'ieniG pro*i ■^a^/ici — tej znhrbtn: sovražnici naših otrok. Cepil: smo otrokf» od drugega do osme:^a Ip^a st-iirosti. Ljud- stvo je snrcieln nkcijo nekoliko rezervirano. ur''''"/ba je bila znto relativno ?:lriha. Pa saj je rarimljivo: liudstro je bilo do tf-drii semanfcno v ^l-^vnem le s r^nlieni?m nroti Iro-cnm (osep- nicnm). ki se je izvajalo že v.^^a prct«?kla leta. na H-i-^i stra- ni si je komaj odr^Vinilo od fj^o-^rii^ov pravkar minule težke VoinO. Triiv'b \-.=;rm tr7kor?'tP'> 7 or- gnnirnciin 'n nacivno5:'^o pre- bi^^^FiI-^va. ki ni morrlo prav oceniti in r^jTiunicti novih zdravstvenih ukrepov, se je na- črtno nad-dicvalo začeto delo. 2c V'ta 1951 je bilo pri nas uvedeno zaščitno cepljenje pro- ti do'<'ic5 in oscnniVom tDko, da so t-rcieli otroci določenih sta- rosti istoč3<^o cepivo proti de- vici in proti oseonicam. Poja- vili' .<=o sp pnmi.';leki tako r>ri sfar.^ih pn trjd' prj nekaterih zdmvnTkih-rnniteliih. če? bo istočasno dvakratno cepljenje 7.n otroke nrevcč obremenilno. Izkušnje p? so pokazale, da or- snnizem zdravega otroka zara- di nove metodo zoščito ni pri- zadet ]-y[\^ fj, mctodn preizkušen .T in uvedena v veči- ni nanrpdnih držav. Pa so bili /(■-dovolini ftarši. ki so si prihrs- nili ponovno pot na cepišče, pa tudi zdravst\'pni delavci, ki .so prištedili na ča.su. Deloma žo v letu 1352. letos pa se je šo v večji meri zaščita ot'.-ok povečala. Cepivu proti da- vici je dod-mn šc zaščitna snov proti trem boleznim: davici. te- tanufu in o^cpnicam. kar ima velike prednosti. Saj niso redke poškodbe in okužbe pri igranju! V letošnjem letu izkazuje evi- denca za ptuiski okraj že kar tri smrtne primere zaradi okuž- be s tetanusom, kar govori za to, da je zaščita pred to bolez- nijo nujno potrebna. Letos so bili cepljeni otroci rojeni leta 1952 in starejši pred- šolski otroci, ki morda do sedaj še niso bili cepljeni in pa otroci prvega šolskega leta. Odziv šol- skih otrok je bil zelo dober. Tu- di male otroke so starši privedli k prvemu cepljenju prilično redno, žal pa je znatno število izostalo od di-ugega cepljenja, kar so starši ali namenoma, morda pa tudi nenamenoma pre- zrli. — Za popolno zaščito je namreč potrebno, da prejme otrok poleg cepiva proti osep- nicam dve injekciji cepiva proti davici v razdobju štirih tednov. Samo ona injekcija otroka ne zfiščiti ^x)polnoma pred obole- njem, kar je brez dvoma v ško- do otroka samega, na drugi strani pa trpi delo zdrav.stvenih ustanov, ki morajo nepopolno cepljene drugo leto ponovno pozivati na cepišče. — Omeni- mo naj tudi, da je bilo nekaj nefx>slušnih staršev zaradi ne- opravičenega izostanka že ka- znovanih z denarnimi kaznimi 7.a ostale pa kazni še sledijo. Kljub kaznovanju pa ne prene- ha obveznost cepljenja, saj je to z uredbo predpisano in ob- vezno. Eno pa lahko ugotovimo: od- kar načrtno izvajamo zaščitno cepljenje proti davici, leto za letom pada število obolenj 7.a davico, ki je pri nas le še redek pojav, medtem ko so otroci v pretekli dobi masovno obolevali, pa tudi umirali. V borbi proti tifusnim obole- njem se izvaja vsa povojna leta tudi zaščitno cepljenje proti ti- fusu. Cepijo se zlasti osebe, ki imajo kakorkoli opravka z živili in pa osebe v ogroženih pokli- cih, slednjič vse prebivalstvo posebno ogroženih k^aje\^ Za boljše u.=;pohc tega zdrav- stvono-zaščitnega dela bo po- trebno: z zdrav.nj.stmctmt7ko ie Sirec spremenil v gol. V 29. minuti pa je Hcrce^r po uspelem Šah isti iz Ptuja 3'> povabljeni na moštveni šahovski turnir Šahovsko moštvo iz Ptuja je novabljeno na velik kulturni festival, ki ga organizira Turi- stično društvo Ljubljana ob so- delovanju drugih družbenih org.anizacij. in bo prve dni ju- lija. V okviru raznih kulturnih prireditev bo 4. in 5. julija ve- lik moštveni šahovski turnir 47 slovenskih mest s po R tek- movalci. Prcdtekmovanje po .skupinah ho 4. julija ob 20. tiri, v nedeljo. 5. julija dopoldne pa finalno tekmovanje. driblingu doseacl tretji gol za Dravo in s tem končni rezultat 3:1. Dravina zmat^a je zaslu- žena. Pred 700 gledalci je opra- vil sodnik Orel iz Maribora .svojo nalogo zadovoljivo. -k. Kljub ugodni ceni slab svinjski sejem Na rednem ptujskem svinj- skem sejmu v sredo so ktipci iz ptuj.skega okraja, Maribora in drugod zaman pričakovali veliko izbiro pitanih prašičev in prašičev do 8 mesecev sta- rosti ter nizke cene. Lepo vre- me je zadržalo doma rejce svinj, ki so sicer navadno na- polnili sejmišče, neglede na sedanje ugodne cene 160-165 dinarje\' po kilogramu žive te- žo pri mrša\'cili in pitancih. Kupci niso odkupili niti vseh 3 pripeljanih pitanih prašičev, temveč samo enega po ceni 165 dinarjev z^ kilogram. Kmeto- valci so tokrat pripeljali naj- več odojkov — skupno 45 — in tudi po kvaliteti postavljali ceno od 1100 do 2700 din. Kup- ci so si odbrali 18 najleoših in jih tudi dobro plačali. Za spo- znanje večje zanimanje je bilo za prašiče do 8 mesecev staro- sti, vendar so jih kljub temu od pripeljanih 23 prodali samo rolovico. Cena .5000 do 10.000 dinarjev za komad je odražala veliko razliko v njihovi kvali- teti. Ker so kmetovalci vztra- jali pri cenah nad povnrečjem. niso mogli prodati vseh praši- čev. To stanje sicer ne pomeni na ptujskem s\dnjskom trgu v tem letnem času nič posebne- ga. V jesenskem času je vse drugače. Glede na letošnjo do- bro letino se upravičeno pri- čakuje, da bodo jeseni cene zdrknile na 95 dinarjev po kg zAve teže in se potem vzpenjale, kakor bosta pač pokazali po- nuriba in povpraševanje. Verjetno tudi v jan. 1954 ce- na ne bo prekoračila 105 dinar- jev, kot je bila januarja letos in da bo to zimo dovolj pra- šičev in to po ugodnih cenah tudi za delavce in nameščence, ki pozimi kolinijo. Šoferji opozarjajo Tov. urednik! V našem širokem razvoju v socialistično državo ne moremo mirno prehajati preko negativ- nih pojavov, Id jih vsak dan opažamo Našo bodočnost gra- dimo na visoki zavesti vseh naših ljudi in to visoko zavest je treba vcepljati tudi mlade- mu naraščaju. Hočem povedati sledeče: ob izv^rševanju svoje poklicne dolž- nosti srečujem vsakodnevno večje število otrok in reči mo- ram, da me ob vsakem takš- nem srečan.iu na cesti prevze- ma nekakšen strah. Cesto nam- reč doživim, da mečejo otroci v avto kamenje, drugi se klatijo po cestah, da bi se jim šofer moral večkrat izog:niti celo v Jarek, da bi preprečil nesrečo, tretji zopet vpijejo, kakor da bi še nikdar ne videli motorne- '^a vozila itd. itd. Zdi se mi. da starši takšnih otrok ne vedo. kakšna škoda nastane, če otrok s kamnom ubije šipo avtomobila ali po- škoduje šoferja. Mislim, da' je v interesu staršev in otrok ter šoferjev, da se nikdo ne izpo- stavlja plačevanju odškodnin« nrav tako pa da ne zm^ni^ine ^igumo.sti v prometu. Mislim da je treba izkoreniniti pri otrocih te .'^labe navade, ker niti malo ne k.nžcio na to. d'< iim kdo vcenlja IjuHp/ot^ ({n tehnike, da iih uč' do-^tn-^n^ra >u'tnrnega obna^ania in da jih opozarja na to, da morajo •ot^'^ vsem: li-idmi. po'=;ebno pa '"^ •^red tui"! pokazati, da ne žl- v)5rv v deželi, kjer nrv'č opa- zuieio motorno vozilo. '''^ raz- '^i^aio +uiim vozilom ^ioe in *ujim Sof.-^rjem f]']a'''o tako k.i- ■'''»r dnmačim tujci gotovo v-^ '^dhaiaio d^va^e nr^r-r-čan- »-mo Jugoslovani kultur-"' 'iudje. Končno m'>lim. da m'^'-arr'" v^i sodelovati pri tem. da s« frsV^ne n«^kT'ltTrrie raT'''ad'» T)r" -^^'^i mladini č-m pr«i p'?— vijo. Luka Varvoda KMETOVALCI, POZOR! Rigolanje vseh vrst tudi s pluaom na žiCno vlace- nje, planiranje in rušenj e drevja izvršujemo solidno OBRTNA PODJETJA OZZ PTUJ Obveščamo cenjene stranke, da Izvršujemo hladno tra.inočkega vrha štev. 36, da mi jih vrne neglede na to, ali so sprana od dežja ali ne. Vabimo Murko Jožeta Štefana iz Sel, naj si pride v upravo po legitimacijo OF, ki jo je izgubil. Vabim« Bučkovič S. Jožefa iz Dolene, naj dvigne pri upra- vi Tednika člansko izkaznico LMS. . Vabimo Potočnik Franca Fran- ca iz Placarja pri Ptuju, naj dvigne pri upravi Tedndka denarnico in osebne dolvu- mente. MIaj.^ega dečka prevažanje sladoleda išče Zigcr Julij, sla.ščičar, Ormož, Prodam 600-literski sod. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista Sprejmemo samostojnega vrt- narja za zelenjavo in cvetli- čarstvo. Plača po dogovoru. LOMO Ptuj Preklic Obžalujem in preklicujem ne- resnične besede, ki sem jih iz- rekla v razburjenju proti Mari- ci Verd en ik iz Ptuja, Slomškova štev. 9. Marija Kolarič, Ptuj, Slovenski trg L Podpisana Ana Fajt, gospodi- nja v Velikem vrhu, preklicu- jem in obžalujem žalitve, ki sem jih izrekla o Jožefi Podhostnilc, posestnici v Velikem vrhu štev. 34, ter se ji zahvaljujem, da jc odstopila od sodnega progona zoper mene. Ana Fajt. OPOZORILO LO MO PTUJ Obiranje lipovega cvetja na drevesih v parku in v drugih javnih nasadih je tudi letos strogo prepovedano, ker se s tem poškoduje drevje. Fotoamaterji! Nakladno podjetje »TehniCna knjiga« v Beogradu (pošt. pred, 307) je dalo v prodajo knjigo »Fotopriročnik« Franca Hlupi- ča, ki je ix>treben vsakemu fo- toamateriu. Knjiga ima 144 strani, 60 risb in Tolografi.i ter 40 prilog. Ona knjigi je 200 dinarjev. Knjige lahko naročijo dni- pine ali posamezniki. Brez pred- plačila knjig ne pošiljajo. Okrajno gledališče Ptuj Sobota, 27. junija, ob 20. url: Lope de Vega: »Prebrisana norica«, vesela igra z godbo v treh dejanjih (šestih sli- kah). Premiera. Režija Peter Malec, sceno — po zamisli ing. arh. V. Molke — izdelal Miro Cobelj. V naslovni vlo- gi gostuje Alenka Svetelova, članica Mestnega gledališča Ljubljana. Nedel.ia, 28. junija., ob 15. in 20. uri: Lope de Vega: »Pre- brisana norica«. Pr\'a in dru- ga repriza. Sreda, 1. julija, ob 20. uri: Lope de Vega: »Prebrisana norica«, vesela igra z p-odbo v trah dejanjih (šestih slikah). Tretja repriza. V naslovni vlogi go- stuje Alenka Svetelova, čla- nica Mestnega gkiališča Ljub- ljana. — Zaključek sezone 1952 ■53. Prodaja vstopnic nri gledališki blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure. ob nedeljah in praz- nikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. Pvezervi- ranje vstopnic v gledališki pisarni (telefonska štev. 71) dnevno od 8. do 12. ure, ra- zen ob ponedeljkih. TEKMA MALEGA ROKO]\!ETA V SOBOTO, 4. JULIJA V soboto, 4. julija t. 1., ob 20. uri bo v Ptuju medmestna tekma malega rokometa (baze- na) mod reprezentanco Maribo- ra (.B?-anik) in reprezentanco Ptuja (Drava). Tekma bo na ži- vilskem tr.gvi ped reflektorji ob sodelovanju godbe. V predtekm; v m.alem roko- metu bodo igrale ženske ekipe reprezentance Maribora in Bra- nika. To bo P"va t C km? te vrs:t,e v Ptuju. Vse kaže, da bo med mladmo in odraslimi zanjo ve- liko zanimanje. Nova panoga Športa ie v.r\'>'..-\ tudi v Ptuju s\'-oje pri???.,'g, ki že igrajo tri leta. Skupno z di- jaki bo tudi delavska mladini v tej panoPi športa našh svo''^ ra7r\-cdr:lo. Prva tckm=i te vrsle bo ptuj-^kemi: preb"v?5lst\'u po- kazala prednosti te igre in bo dsla številnim mladim ljudem pobudo, da se bodo vključili v T-rste igralrev — rok'^me*^§ev v športnem društvu »Drava<:. (Nadaljevanje s 3. strani) .10 raznesti valovi, oči so se ji iz.gubile, ni govorila. Mi pa smo stali okrog nje in smo jo gleda- li z očmi, kot bi jo prosili: us- mili se nas! Bog ve, kod je ted<^j bredla z duhom po s\'Oji boleči- ni in .'-c ni mogla več rešiti. To je bilo prvo noč, drugo noč. nastopil je tretji večer... Tisto noč smo vsi ležali v te- mni podstresnici; na posteljah, na skriniah in na tleh. izmu- čeni od dneva, trudni od bojaz- ni in od žalosti. Zunaj jc ležala tema in prodirala .skozi okno v medlo razsvetljeno kamro. Strašni xuuu-u-u-u-uj« in diha- nje bolnice je nai^voln icvalo tiho grozo v temnem prostoru. Okrog polnoči nas je poklical oče. Mdti .^e že skoraj izgubila zavest, blesk njenih cči je po- polnoma u.ga.mil, lc prsi so ji plale visoko in ji zopet upada- le kot valovi ob bregu. Oče je zr.čel molili, mi smo molili za njim. Molitev je bila silna in pretresujoča, kakor da bi hotela omečiti kamen, pre- mokn'ti zakcne prirodc. izbri- sat;!, kar jo zaoisal Bog. Očetova jokajoča bc-eda sc jc ool.Hgoma spremeni'a v previ jok, tedaj smo za-okslj tudi mi otroci, da se ir glaran plak pomešal v* za- teglo otožno molitev, ki je bila pod^b-ia .-1 ž'viT^č:;ta. ki poginja. V to srozo, v ta jok prošenj, v to rotcnjo, ki je Icdc- nelo mozeg, se je prepletal klic Le eden ni slišal ničesar. To klic črnega demona: uuu-u-u-u- uj! Ta noč. bolj strašna kot vsa- ka druga noč! Le edncn ni slišal ničesar. To je bila mojGlejtc. z\'ezda se je utrnila«. »Duša«, je dejal ccrko\mik. Župnik je molčal. Dan je že vstal i.zza Porozna in ':e je v d:vnem slapu usul v BdšK-o grapo, ko smo pri.šTi pred hi.šo. Na pragu ''c stal ded. Na njegovem obrazu sem bral besedo, ki b; je niti izgovoriti ne bilo treba. »Prepozno ..,« Nekaj omotici podobnega Jc šlo skozi mene, Samo 7.a hip. Takoj se mi jc vrnilo duševno ravnov^esje. Nisem planil v jok, niti ene solze nisem potočil. Ne morite ne žalosti ne ljubezni po solzah! Vsaj mojih ne. Hranim v sebi smeh t:stc.ga. ki stoji pod vislicami. Spotaknem se v živ- ljenju in sc tisti hip smejem, ko bi se kdo drugi cmeril. Komu se smejem? Cemu? Ironiji živ- ljenja morda. Ali na dnu tega usedlina žalosti, grenkcjša kot ona, ki je v solze raztopljena. Selc po pogrebu, ko som bil sam sredi gozda, sc je ■izločila jasna predstav?! o izgubi mate- re pred menoj. Občutek strašne, prestrašne samote me je objel. Zdelo se mi je, da bom hodil vso življenje sam samcat po svetu, vedno isto pot z breme- nom, z bremenom od lazov in iz gozda domov, koder .sva po- prej hodila dva. Ni je bilo ne v izbi ne v vrtu ne v hlevu, vse jc stalo prazno. Čudovito je. ka- ko .se izprazni .svet, kadar umr- je mati, kakor dT bi nc umrl en sam človek in manjka milijon l.itidi. Jed jc grenka, postelja je trda. beseda je trpka. J p tonc^ ni več irto. In vsakil-rn.t. ko «g tega zaveš, kane greniva kaplja v dušo. — Jokal sem .sam. s^,- j moten, nihče ni tehtal mojih solza ... Od tega spomina dalje je vse izbrisano kot st.aro pismo, v že- pu grdo poval,jano. Svet je lep in velik in kesanja za grehe je malo. In če se je kdaj poz-odil v srcu dvom, ako je to, kar delam pravo, je bil vselej materin ob- raz pred menoj in sem povesil oči. In morda, da me je spomin nanjo branil globlje. Ce bi dru- gega no bilo, ie dovolj za sina, to je tudi za mater dovolj. Se danes spolnjuje svoje poslan- stvo, ko Jo molče prosim odpvi- ščanja. ♦ Prvo knjigo Bevkovih Zbra- nih sju.sov« (Pesmi — Krajša proza) je izdala in založila Držav.ria založb?! Slovenije v 3..=i00 izvodih s 446 stranmi. » O delu Franceta Bevka je v uvodu knjige med drugim na- pisano: »Obsežno pisateljevo delo se je po večini porajalo v neugod- nih okoliščinah. Cenrav je bilo kmalu ja.sno. da bo Bevkovo poklicno orodje pero, mu jc stopalo na pot polno nevšečno- sti in ovir; treba je bCo trdne volje, da je pi.satelj ohranil svoi poklic in svojo osebno-t, še bolj pa poguma, da .si jc ohranil svo'o svobodo. Saj je bil. če no edini, vendar najvidnejši slo- venski pisatelj pod fašistične Ilalijo ..,«