70 MAJ 2010 PISMA BRALCEV Na Porezen malo druga~e, drugi~ V letošnji januarski številki se je že Boris Mlakar odzval na rabo kra- jevnih, ledinskih in hišnih imen v sestavku, objavljenem pod zgor- njim naslovom avgusta lani. K temu bi rad dodal nekaj pojasnil še sam. Krajevna imena v Sloveniji so standardizirana, kar pomeni, da jih ni mogoče pisati po mili volji. Priročnik Slovenska krajevna ime- na, ki je izšel leta 1985 v zbirki le- ksikonov Cankarjeve založbe, je poleg novejših izdaj Krajevnega leksikona Slovenije za vse pišo- če skoraj nepogrešljiv pripomo- ček. Ime Hudajúžna je v tej obli- ki standardizirano neprekinjeno že od leta 1952, oblike Huda Juž- na, Huda Južina ipd. pa so bile v rabi le kratek čas pred prvo sve- tovno vojno in nekaj let po drugi svetovni vojni. Več o imenu Hu- dajužna pa si bralci lahko ogle- dajo na spletni strani Slavistič- ne revije http://www.ff.uni-lj.si/ publikacije/sr/okvir.html (št. 4 za leto 2003). Hišno ime Cemeríja, narečno cer- kljansko tudi Camarija, je na ze- mljevidu franciscejskega katastra iz leta 1822 zapisano kot Cimeria. Ime etimološko še ni pojasnjeno, vendar se zdi, da je zapis Cemeri- ja, ki ga zasledimo tudi na Temelj- ni topografski karti 1: 5.000 in je v rabi v Hudajužni, še najustre- znejši. Treba pa je poudariti, da je Ceme- rija izključno hišno ime, ki se na- naša na eno samo domačijo, ta pa je od vsega začetka (okrog leta 1785) spadala pod Hudajužno (katastrska občina Obloke) in je v avstrijskih časih imela hišno šte- vilko Hudajužna 21, v jugoslovan- skem obdobju pa je nosila hišno številko Hudajužna 33. Nekaj več o tej domačiji in nekdanjem živ- ljenju v njej je mogoče prebrati v knjigi Rafaela Terpina Dom mojih prednikov (Idrija, 1998). V Zakojški grapi ali na kratko "v Grapah" so bile domačije pri Graparju, pri Mušču in v Osoji (u Wasàj) oz. pri Osojarju, medtem ko je Obidova domačija višje nad grapo imela ustaljeno hišno ime Obid na Robéh. Te hiše so od svo- jega nastanka naprej spadale ne le v katastrsko občino Jesenica, temveč so nosile tudi hišne šte- vilke vasi Jesenica in so v cerkve- nem pogledu spadale pod Ore- hek, za razliko od Zakojce, ki je imela oštevilčenje v okviru vasi Bukovo, kamor je spadala tudi po cerkveni in katastrski delitvi. Po drugi svetovni vojni, ko je Zakoj- ca postala samostojno naselje, so bile hiše v Zakojški grapi dodelje- ne Zakojci. Več o življenju v Zakojci v našem polpreteklem času je mogoče prebrati v knjižici Zakojca (raz- iskovalna naloga), ki jo je maja 1991 izdala Osnovna šola v Cerk- nem. Silvo Torkar NOVE KNJIGE Najlep{e neozna~ene poti slovenskih gora Vladimir Habjan: Brezpotja. Naj- lepše neoznačene poti slovens- kih gora. Ljubljana, Sidarta, 2010. Cena: 29 EUR. Če bi Vladimir Habjan napisal tak vodnik že pred 27 leti, jaz morda takrat ne bi zašel in se nato še za- plezal. Ko sem umiril paniko in se izvlekel iz zagate, sem doma vso zadevo trezno premislil in se vpisal v alpinistično šolo. Torej se imam v nekem smislu avtorju Brezpotij zahvaliti, da sem zaja- dral v alpinizem. V vodniku, ki je pred nami, je opi- sanih petdeset tur po brezpo- tjih, med njimi so tudi alpinistič- ni vzponi do III. stopnje. Tur, ki se začnejo z oznako nezahtevna, je komaj za vzorec. Seveda brezpotij ne smemo v celoti vzeti dobese- dno, saj so vmes tudi bolj ali manj uhojene steze. Uvodni del knjige je sestavljen iz poglavij, ki poja- snjujejo, kaj je brezpotje, vsebuje- jo navodila za iskanje poti, govore o (ne)varnosti v gorah, gibanju po brezpotju, zasnovi vodnika in raz- lagajo oznake zahtevnosti poti. Knjiga, ki je namenjena izkušenim gornikom, je posvečena manj znanim in redko obiskanim pre- delom naših gora, je zapisal avtor. Velja upoštevati zlasti pridevnik izkušenim, ker menim, da zače- tniki sami na teh turah nimajo kaj iskati. Kljub mobitelu v žepu! Od petdesetih tur, vsaka ima nad- naslov z oznako težavnosti, jih je enajst v Kamniško-Savinjskih Al- pah, tri so v Karavankah, ostale v Julijskih Alpah. Priznam, da sem se nad nekaterimi takoj navdu- šil, pri drugih pa se sprašujem, ali sem sploh dovolj velik ljubitelj brezpotij, da bi se jih lotil. Vsak izlet je opisan tako po- drobno, kot je mogoče z bese- dami opisati zapleteno in težav- no brezpotje ter iskanje stezic in prehodov. Za večjo nazornost je dodana risba področja z vrisano smerjo. Pred splošnim opisom so podani nadmorska višina cilja, vi- šina izhodišča in višinska razlika, nato sledi kraj izhodišča in do- stop do njega. Zatem je na vrsti podroben opis ture, za katerega ne dvomim, da se je avtor potru- dil in da ga podaja na najboljši možni način – iz prve roke – tudi zato, ker je sam prehodil vse opi- sane poti. Pomemben je tudi se- stop, saj večkrat poudari, da smo na cilju šele na polovici, včasih pa niti to ne! Omeni tudi najprimer- nejši čas. Dele poti razčleni po te- žavnosti in mimogrede opozarja na posebnosti, na primer: "Vzpon na vrh Malih vratc je II. težavno- stne stopnje. Sestop po policah je siten in izpostavljen. Plezanje po grebenu ni tako zelo zahtev- no, vendar se ves čas gibamo v zahtevnem skalnem svetu, ki ter- ja stalno pozornost in koncentra- cijo. Orientacija je večinoma zelo zahtevna." Sledijo časovne dol- žine posameznih etap in skupna dolžina ture. Omeni tudi zaveti- šče, če obstaja na tistem koncu, in primerne zemljevide. Gornik, ki se bo lotil katere koli izmed teh tur, poleg kondicije, izkušenj v skalolazenju in lažjem plezanju, kompasa in zemljevi- da potrebuje tudi dober obču- tek za orientacijo. Namenoma nisem omenil GPS-sprejemnika. Menim, da s to napravo osiroma- šimo turo, se prikrajšamo za tisto mikavno izzivalno negotovost, ki kljuva v nas: Mi bo uspelo ali ne? Je to sploh prava smer? Skratka, zamorimo pustolovščino. Sam se raje malo izgubim, kar sploh ni težko. Je pa potem bolj fletno, ko se najdem. Zanimivi in zgovorni so tudi ne- kateri podnaslovi izletov: Zeleni- ške špice – Najlepši greben Grin- tovcev, Kočna po jugozahodnem grebenu – Gorska pravljica, Visoki vrh – Otok nedotaknjene divjine, Mlinarice – V senci velikanov, Vo- gel po vzhodnem grebenu – Po tihotapskih stezicah nad skrito dolino, Rdeči rob in Vrh nad Pe- ski – Botanični izlet na rdečo goro nad Javorco, Vrh Krnice–Briceljk – V svetu orlov in še več drugih. In da ne pozabim na fotografije. Ne- katere jesenske so tako lepe, da je res škoda, ker niso večje. Vodnik, ki je pred nami, sicer ni napisan v stilu Tineta Miheliča, a vseeno navdušuje in v hribovcu vzbudi hrepenenje, da bi se podal na pota ''daleč od ponorele mno- žice'' . Brez dvoma je pravo čtivo za pravega gornika. Zajema skrite in samotne kotičke naših gora, kjer morda ves dan ne boste srečali ali videli žive duše, razen živalske. Za ponatis, bodočo dopolnjeno iz- dajo, imam predlog: pri vsaki turi bi bila dobrodošla vrisana smer na skeniranem ustreznem delu planinske karte. Za konec še namig. Preden se od- pravite na pot, ponovno preberi- te Winetouja, biblijo vseh stezo- sledcev in najpopolnejši učbenik branja sledov. Saj veste, Old Shat- terhand se ni nikoli izgubil. Mire Steinbuch Nad Mežico Hedvika Blatnik idr.: Spoznajmo vrhove nad Mežico. Mežica, Obči- na Mežica, 2009. Lepa je naša Slovenija in to pov- sod, kamor koli zaidemo. Tudi na Koroškem in tudi nad Mežico. Kraje in planinske poti tod naoko- li so planinski zanesenjaki že pred desetimi leti predstavili v brošuri- ci, ki so jo v lanskem letu še do- polnili. Občina Mežica je kot za- ložnik prispevala velik del k temu uspehu. V drobni brošurici žepnega for- mata najdemo veliko zanimivega. Opisane so planinske poti v okoli- ci Mežice, in sicer na Haumov vrh, Gorno, Jesenikov vrh, Štalekarjev vrh, Šumahov vrh, Veliki in Pikov vrh, Mučevo, Kranjčev vrh, Ja- kovec, Andrejev vrh ter Volinjak. Ture niso prenaporne, niso pa tudi za med dopoldansko malico. Med opisi poti so opozorila na na- ravne in kulturne zanimivosti ter znamenitosti, kot so ostanki že- lezovih, svinčenih in cinkovih ru- dišč ter vhodov v rudniške rove. Bogata je tudi ljudska domišljija, ki pripoveduje zgodbe o Ajdo- 71 vski deklici in velikih zakladih pod goro. Med potjo so opisane geo- loške zgradbe vrhov in geološke posebnosti v teh krajih. Najdemo pa tudi opise botaničnih poseb- nosti, kot so številna starodavna in mogočna drevesa ter več kot sto let stare vinske trte. Brošura je opremljena z lepimi, večinoma celostranskimi foto- grafijami Uroša Grabnerja, Štefa- na Erjavca in Toma Jeseničnika. Škoda le, da ni vezana kot zvezek, da bi se lažje odpirala, gledala in brala. Ciril Velkovrh PLANINSKA ORGANIZACIJA Planinska skupina Bazovica na pozna meja Po drugi svetovni vojni se je s tre- buhom za kruhom na Reko prise- lilo veliko Slovencev. Združevalo jih je hrepenenje po domovini, zato so se radi zbirali, zapeli kak- šno domačo in se na pobudo prve in dolgoletne predsednice Zore Avsec leta 1947 organizirali v društvo. Ker je bilo največ Primor- cev in so bile vojne rane še sveže, so društvu nadeli ime po Bazo- vici, mestecu nad Trstom, kjer so padle prve slovenske in hrvaške žrtve v boju zoper fašizem. Sledilo je iskanje prostorov, ki so jih končno dobili v Gorupovi vili na Štrangi, kjer je društvo še da- nes, in ustanavljanje posameznih skupin: mešanega pevskega zbo- ra, dramske skupine, folklorne skupine, tamburaškega in harmo- nikarskega orkestra, balinarjev, pouka slovenščine. Planinska skupina Bazovica je bila ustanovljena leta 2002 na pobu- do nekaterih mlajših članov, ki so se želeli ob kulturnem delovanju tudi razgibati v naravi. Že na usta- noviteljskem sestanku se je zbralo čez dvajset zainteresiranih, tako da je skupina dokaj hitro zaživela. S pomočjo pri številnih akcijah v društvu, z organizacijo predavanj in razstav so planinci hitro prebili začetno nezaupanje. Skupina se je hitro uveljavljala med planin- sko srenjo mesta Reke ter širšega okolja, saj je eden od njihovih ci- ljev povezovanje tako slovenske- ga in hrvaškega kakor tudi ostalih narodov, ki živijo na tem območ- ju. Zaradi odprtosti in delavnosti je planinska skupina eden od no- silcev projekta Reške sprehajalne poti na nivoju mesta Reke oziro- ma projekta Reka – zdravo mesto. Drugi cilj, ki so ga planinci zasta- vili takoj na začetku svojega delo- vanja, je bilo navezovanje stikov s sorodnimi društvi v domovini in slovenskem zamejstvu. Zato so že na začetku navezali stike s Slo- venci v Italiji (SPD Trst, ŠD Sloga iz Bazovice, SK Devin) in s PD Sne- žnik iz Ilirske Bistrice. S temi dru- štvi konec aprila prirejajo vsakole- tna srečanja. Odlično so povezani s slovenskim društvom iz Kaknja v Bosni in Hercegovini kakor tudi s planinci iz PD RTV Ljubljana. Da bi v gore hodili varno, so pri Pla- ninski zvezi Slovenije izšolali tri mlade vodnike, v skupini pa de- luje še nekaj vodnikov s hrvaško licenco. Osnovna dejavnost skupine je organizacija izletov. Do sedaj so organizirali več kot 150 izletov, na Triglav so se povzpeli štirikrat, organizirano so obiskali tudi šte- vilne vrhove v slovenskih in av- strijskih Alpah, prehodili celotno okolico Reke – Učko, Grobničke Alpe, vrhove v Gorskem Kotarju – in večino jadranskih otokov, Vele- bit in tudi nekatere hribe v Bosni in Hercegovini. Redno sodelujejo na nekaterih organiziranih poho- dih, kot so pohod na Javornik pri Idriji, Pohod bazoviških junakov, zimski pohod na Viševico, zimski pohod na Snežnik. Radi sodelu- jejo tudi na nekaterih proslavah PZS, prisotni so bili tudi na Prvem kongresu o slovenskemu planin- stvu po svetu na Bledu leta 2008, ki ga je organiziral Slovenski iz- seljenski kongres. Udeležujejo se tudi Srečanj v moji deželi v or- ganizaciji Slovenske izseljenske matice. Prirejajo dobro obiskana planinska predavanja (do zdaj so jih obiskali mnogi znani sloven- ski in hrvaški alpinisti in planinci), razstave planinske in umetniške fotografije ter karikatur znanih in manj znanih fotografov in ka- rikaturistov ter samih planincev, pustne zabave, planinske plese, balinarska tekmovanja z drugi- mi društvi s področja Primorsko- goranske županije ter hkrati po- magajo pri drugem društvenem delu. V planinski skupini danes deluje okrog petdeset članov. Ve- lik del jih je včlanjenih v PD Sne- žnik iz Ilirske Bistrice, veliko pa tudi v številna planinska društva s področja Reke in Opatije. Na ta način je planinska skupina Kultur- no prosvetno društvo Bazovica povezovalni člen med Planinsko zvezo Slovenije in Hrvatskim pla- ninarskim savezom. Darko Mohar Gremo skupaj varno v gore Planinci najraje hodijo med vrša- ce in si za vsakdanje delo polni- jo baterije v kraljestvu gora. Da bi še več ljudem omogočili var- no pohajanje po gorah, ribniški planinci, ki zagnano delajo v Pla- ninskem društvu Ribnica, snuje- jo projekte, pripravljajo plane in pohode ter skrbijo za poti in pla- ninsko kočo pri sv. Ani. V petek, 5. marca, so svoje načrte potrdili na rednem letnem občnem zboru, ki je bil že 31. zapovrstjo, tokrat tudi volilni. Svoje lanskoletne potepe, ki jih je bilo kar 27, so si ogledali v projekcijah na začetku in koncu občnega zbora, vmes pa so z eno- tnim glasovanjem potrdili poroči- la, novo vodstvo in načrte za pri- hodnje obdobje. Vse delo v društvu poteka prosto- voljno. V letu 2009, ko je bilo v PD včlanjenih 118 članov, se je poho- dov skupaj udeležilo kar 813 po- hodnikov. Vsi pohodi so bili izve- deni skrbno, predvsem pa varno, pohodniki pa srečni in zadovoljni, za kar gre zasluga predvsem vo- dnikom in pomočnikom. Vsako leto imajo nekaj tradicionalnih pohodov (med njimi Nočni po- hod z baklami k sv. Ani, v Jelenov žleb, Po Ribniški planinski poti), v sodelovanju s Tomas sportom in Radiom Urban pripravljajo Anin pohod, letos bo že četrti, s sose- dnjima društvoma PD Kočevje in PD Velike Lašče pa se podajajo na skupna pohoda. V veliko za- dovoljstvo jim je tudi srečanje s Tržačani iz društva Prijatelji sre- de, letos bo že trinajsto oz. tretje po padcu meja. Zelo dobro se je prijelo zimsko in letno interno izobraževanje vodnikov PZS, pa tudi pohod Z znanimi Ribničani na pot, ki ga pripravljajo v sode- lovanju s Turističnoinformativnim centrom Ribnica. Letos bodo zo- pet skupaj spoznavali del naše Doline ter 'srečali' kakšnega za- nimivega, znamenitega Ribniča- na. PD Ribnica se vsako leto poda v prav posebne koščke Slovenije pa tudi v tujino, letos v Italijo, Av- strijo in na Hrvaško. Predsednik PD Ribnica Stane Ba- Na vrhu Monte Cocco FOTO: BOŽO LAŠIČ Planinska skupina Bazovica