AKTUALNO VPRAŠANJE
Arondacija zemlje kmetijskih posestev je prvi in osnovni pogoj za nadaljnje delo in razvoj kmetijstva na Gorenjskem. Vendar arondacija, Čeprav se nekatera posestva resno ukvarjajo z njo, še ni končana. O idealni arondaciji je sicer težko govoriti, saj imajo nekatera posestva zemljo celo v šestih katastrskih občinah. Zato se bomo morali ponekod zadovoljiti vsaj s kompleksno arondacijo. Vsekakor pa se bo treba lotiti tega dela z največjim prizadevanjem, saj bodo s tem odpravljene marsikatere težave kmetijskih posestev, pridelek pa bo moč z manjšimi napori in večjo upo-
rabo strojev prav gotovo precej povečati. Nekatera posestva na Gorenjskem so enkrat že kompleksno aron-dirala. Število kompleksov se je sicer tako že zmanjšalo, obdelava je mnogo lažja, vendar še ne moremo reči, da so posestva dobila že dokončno obliko. Število kompleksov je še vedno preveliko in so le-tl tudi preveč oddaljeni od gospodarskih središč kmetijskih obratov. Ponekod zaradi velike razdrobljenosti zemlje tudi ne bo moč arondirati zemlje brez investicij. Kaže, da so posestva, čeprav so si ponekod prizadevali, le posvečala arondaciji premalo pozornosti. Ker razdrobljenost zemlje dtežkoča intenzivnejšo in  racionalnejšo obdelavo,  ter ovira
posestva pri nadaljnjem razvoju, tega dela res ne kaže zanemarjati.
Na okrajnem svetu za kmetijstvo in gozdarstvo menijo, da je treba obvezno zagotoviti, da se opravi arondacija čimprej, že v zimskem roku, na vseh kmetijskih posestvih. Delo pri arondaciji naj bi bilo končano do spomladanske setve. Pri arondaciji je treba upoštevati vso zemljo splošno ljudskega premoženja na območju občin. Ce pa manjših kompleksov ni moč arondirati in če le-teh posestev ne morejo obdelovati, naj to zemljo prodajo, denar pa naj naložijo v poseben sklad, od koder bodo črpali sredstva samo za nakup zemlje. Lj.
AKTUALNO VPRAŠANJE
V HOTAVLJAH SO ODKRILI SPOMENIK PADLIM BORCEM
Prebivalci občine Gorenja vas so v četrtek, 19. decembra slavili svoj občinski praznik v spomin na poljansko vstajo decembra 1941. leta. Letos je bilo središče slavnosti na Hotavljah, praznovanje pa se je nadaljevalo v nedeljo, 22. t. m. v Poljanah.
Dne 19. decembra dopoldne jo
GORENJSKE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X., ST. 99 — CENA DIN 10.—
Kranj, 23. decembra 1957
Mla v zadružnem domu na Hotav-1. ih slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Gorenja vas. Ob tej priložnosti je predsednik ObLO Jože Subic nagradil 15 najbolj požrtvovalnih delavcev na kulturno-prosvetnem področju in tovarišev, ki so največ delali s pionirji-
Na križišču glavnih cest na Hotavljah so tisti dan odprli tudi nov gostinski obrat. Popoldne sta
IZREDNA
OKRAJNA
KONFERENCA
GORENJSKE
MLADINE
POSKRBIMO ZA - VEDRO MLADOST IN SKRBNO VZGOJO MLADINE
Kranj, 22. decembra.
Danes je bila v Kranju izredna okrajna konferenca mradlne kranjskega okraja. Razen 122 delegatov se Je konference udeležil tudi predsednik CK LMS Ton« Kropušek, organizacijski sekretar OK ZKS Kranj Albin Jensterle, sekretar Ob-einskega komiteja ZK Tržič Rudi Hrovatič ln zastopnika Okrajne zveze Partizana in strelcev. Član OK LMS Kranj Štefan Kadoič je V svojem referatu govoril predvsem o družbenem in društvenem delu mladine
na Gorenjskem. Glavni namen današnje izredne konference je bil, da se mladina pomeni o problemih, s katerimi se srečuje v vsakdanjem življenju.
»Oblike dela mladinske organizacije so ca sedanji čas vse preveč toge in okorele,« je med drugim dejal predsednik CK LMS Tone Kropušek. »Do sedaj še nimamo takih oblik dela v mladinski organizaciji, predvsem v osnovnih mladinskih organizacijah, da bi pritegovale v svoje vrste čim širši krog mladine. To vprašanje je še vedno neproučeno. Naloga nas vseh je, da hočemo, da bo naša organizacija dosegla zaželjene uspehe in cilje, da poživimo delo v organizaciji z novimi oblikami. Ko bo mladina čutila in tudi sama želela delati v mladinski organizaciji, bomo lahko prav gotovo z veseljem zabeležili mnogo več uspehov.« Tovariš Kropušek je med drugim govoril tudi o sodelovanju mladinske organizacije z organizacijo Zveze komunistov. Poudaril je, da moramo stremeti predvsem za tem ,da bodo prizadevanja mladinske organizacije skupna prizadevanja ostalih političnih organizacij. »Tedaj, ko ne bomo samo mi — mladinska organizacija — čutili, da nam je potrebna pomoč do organizacije Zveze komunistov, temveč ko bo tudi organizacija ZK čutila, da je v mladini tista moč, tista sila, ki je potrebna za uresničitev skupnih stremljenj in prizadevanj, tista sila, na
katero se pri svojem delu lahko najbolj oprejo, tedaj bomo lahko skupno rešili mnogo več najrazličnejših problemov, tedaj bo uspeh prav gotovo mnogo večji. Pri svojem bodočem delu pa moramo zasledovati predvsem cilje, ki so skupni stremljenjem vse mladine. Med te — najvažnejše naloge, bi vsekakor uvrstil — skrb za zdravo vzgojo naše mladine, vprašanje življenjskih in gmotnih pogojev mladih ljudi in — kar je za mlade ljudi, lahko rečem, značilno — poskrbimo za vedro mladost naših mladih proizvajalcev.«
Na konferenci so med drugim razpravljali tudi o delu mladine v organih delavskega in družbenega upravljanja. Mladinska organizacija si je, po nekaterih krajih bolj, drugje manj, prizadevala, da bi vzgajala mladino v ljudi, ki bi v organih delavskega in družbenega upravljanja bili enakovredni člani starejšim tovarišem. In ne le to — prizadevali so si, da bi postala mladina tista sila, ki bi delo v teh organih poživila. Uspehi so se sicer že pokazali, vendar še ne v pravi meri. V delavske svete je bilo letos izvoljenih 330 mladih delavcev, tako da je 17 •/• vseh članov DS mladih ljudi. Lani je bilo v delavskih svetih 32 mladine manj kot letos. V kranjskem okraju je 16 mladincev izvoljenih za predsednike delavskih svetov, 17 pa za predsednike upravnih odborov. V raznih komisijah v teh dveh orgr.iih pa dela okoli 200 mladih ljudi. Uspešne oblike dela pri vzgoji mladih
Pred avtobusno postajo v Kranju je vsak dan večkrat tako kot vidite na slikah. Kadar je pred postajo več avtobusov, je zaradi njih promet zaustavljen. 3b urah ko odhajajo ali prihajajo delavci, pa Je gneča pred postajo skoraj nemogoča. Cas je že, da bi tudi Kranj dobil postajo, •( kot jo imajo v Loki. (Spodaj desno.) Na Maistrovem trgu v Kranju podirajo staro hišo. Menda bo na tem mestu Mest. klavnica Kranj zgradila moderno poslopje.
ljudi za sodelovanje v organih delavskega upravljanja so bila razna posvetovanja po strokah, proizvodne konference itd. Predvsem pa pri tem ne smemo pozabiti na klube mladih proizvajalcev, ki so pri vzgoji odigrali zelo pomembno vlogo. V okraju je sedaj deset klubov mladih proizvajalcev s 427 člani. Tudi delo mladine v organih družbenega upravljanja ni spalo. V potrošniških svetih dela 79, hišnih svetih 95, stanovanjskih skupnostih. 32 in šolskih odborih 81 mladih ljudi.
Občutno pa se je, glede na prejšnja leta, letos izboljšalo stanje na vasi. V upravnih odborih kmetijskih zadrug in pospeševalnih odsekih dela nad 200 mladincev in mladink. Občni zbori kmetijskih zadrug so bili pestri in zanimivi, mladina je pri tem zasledovala cilj — prekiniti s starim načinom dela, zastarelimi nazori m iti po novi poti, ki vodi k napredku. Treba pa bo, da kmečko mladino zainteresiramo tudi za delo v potrošniških svetih, šolskih odborih, hišnih svetih in drugih organih upravljanja.
Razni sveti in komisije pri ljudskih odborih naj postanejo torišče dela mladine. V občinskih svetih je sedaj 85 in v okrajnih svetih 20 mladih ljudi. Napredek je, čeprav še ne tak, da bi bili lahko zadovoljni — saj v občini Radovljica in Cerklje ni nobenega člana sveta izpod 25 let.
Lani je bilo v organizaciji ZK 420 mladine. Letos je bilo sprejetih okoli 163 mladih ljudi. Med temi je največ mladine, ki je zaposlena v gospodarskih organizacijah, vse premalo pa je srednješolcev, vajencev in mladine z vasi. Na
konferenci so menili, da je odnos starejših do sprejema mladih ljudi v ZK ponekod še nepravilen in da je delo organizacije ZK ponekod še vse preveč togo.
Na današnji izredni konferenci so mnogo razpravljali tudi o društvenem življenju mladine. To področje dela je še vse preveč zanemarjeno, čeprav so in bi morala biti ravno društva, športne in kulturne organizacije osnova zdravi vzgoji mladine. Glavni problem pri tem so predvsem prostori, kjer bi se mladina lahko v svojem prostem času zbirala in delala. V športnih organizacijah pa je pereče tudi vprašanje vaditeljev, saj je v kranjskem okraju za vse športne panoge za sedaj le 230 športnih vaditeljev. Ce upoštevamo, da je prav v športnih organizacijah največ mladine in da je šport tudi pogoj za uspešno delo in zdravje, vidimo, da smo to vprašanje še vse preveč zanemarjali. Tudi oblike dela v nekaterih društvih ustrezajo le majhnemu številu mladine. Treba bo stremeti za tem, da bodo, društva postala tista osnovna celica, kjer se bo razen telesne vzgoje izoblikoval tudi lik pravega mladinca, ki mu ne bo tuja naša stvarnost.
Na konferenci so izvolili nov 37-članski okrajni komite s predsednikom Štefanom Kadoičem in sekretarjem Dušanom Dju-kanovičem. Razen tega so izvolili tudi deset kandidatov za šesti kongres LMJ. Ob koncu pa so poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike Josipu Bro-zu - Titu in mu hkrati čestitali k 22. decembru — Dnevu JLA ter želeli, da še vnaprej tako smelo vodi jugoslovansko armado.
LJ.
godbi na pihala iz Zirov in Hota-velj zaigrali pred spomenikoa padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja, ki ga je odkril ljudski poslanec Anton Peternelj - Igor. Spomenik stoji na odcepu ceste proti Cerknem. Na njem so vklesana imena padlih borcev i območja Hotavelj, imena pelii. talcev in 17 žrtev fašističnega n-»» silja. Spomenik obuja spomin tudi na 15 neznanih borcev Prešernove, Gradnikove, Vojkove in Kosovelove brigade, ki so padli v Poljanski dolini. Prebivalci so položili predenj številne vence. P« odkritju spomenika je bila v zadružnem domu na Hotavljah slavnostna akademija.
i.
Veličasten pogreb španskega borca v Goricah
V petek, 20. t. m. popoldne je bil v Goricah pri Golniku veličasten pogreb neustrašnega in priljubljenega španskega borca in revolucionarja Josa Caramanisa. Izmučen in večkrat ranjen v borbah, bolan in izčrpan iz taborišč in po trdem življenju se je pokojni že dlje časa zdravil na Golniku, kjer je tudi umrl.
Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo kakih tisoč ljudi, malone ves Golnik in mnogi iz Kranja, Ljubljane in drugih krajev. Ob njegovem grobu so položili več kot 20 vencev.
Pogreba so se udeležili med drugim tudi narodni heroj, bivši . španski borec Stane Bobnar, v imenu sekcije španskih borcev pri GO ZB Slovenije Albin Marvin, ki se je pri odprtem grobu poslovil od pokojnika, zatem predsednik okrajnega odbora Zveze borcev Kranj tov. Ivan Ber-toncelj in mnogi drugi predstavniki raznih organizacij in društev. Razen pokojnikovih kolegov, pacientov z Golnika, se je od njega poslovil tudi Luis Perona, bivši župan pri Valenciji.
Pokojni Jose Caramanis je bil že kot otrok naprednih in revolucionarnih misli. Kot tak je bil le s 16. letom starosti v vrstah špan-'skih komunistov. S svojo ne-ustrašenostjo, sposobnostjo in energijo je bil med špansko revolucijo komandant bataljona in pozneje celo komisar brigade.
Toda po zatrti revoluciji v Fran-covi Španiji ni bilo zatočišča za Caramanisa. Zatekel se je v Francijo, kjer so ga prav tako čakala politična preganjanja in bolezni. Med zadnjo vojno je bil Caramanis spet med organizatorji odpora in voditelji francoskih partizanov. Po vojni pa je sledilo drugo razočaranje. Oblasti mu niso bile naklonjene.
Njegov ideal je postala Jugoslavija. Pisal je tovarišu Titu in zaprosil za prihod v našo državo, kjer je, kot je vedno pravil, revolucija zagotovila pravico in oblast delovnemu človeku. Odobreno mu je bilo. Nekaj časa je stanoval na Reki, kjer si je skušal predstavljati svojo domovin« s palmami, oljkami in morskimi obalami. Toda bolezen je zlomila njegovo fizično moč. Prisilila ga je na Golnik, kjer pa je bil do zadnjega tak kot vse življenje: prijazen, živahen, tovariški. delaven in revolucionaren.
K. M.
si smo pripravljeni, le sneg
se
KaT slutil je, zakaj sem ga obiskal, zato je tov. Franc Me-dja, preidse.dn.iik smučarskega kluba »Triglav« iz Kranja takoj začel: »Vsi smo pripravljeni, le sneg •. •« Potem pa je nejevoljno zmigal z glavo.
»Kaj ste mislili s tem, vsi smo pripravljeni?«., sem ga takoj vprašal.
»Na letošnjo zimsko sezono smo se začeli pripravljati že septembra. Teikmovalci z rednimi kon-diicijsikimi treningi, mi pa s pripravami, da bi bilo smučarsko živlienie med mlr<d;.no čimbolj živahno. ^ Po šolah bomo porfiagali tehnično izvesti šolska S prvenstva in tudi medšolska srečanja- Za smučarje, ^ ki se bodo na teh tekmovanjih dobro izkazali, pa I bcimo organizirali smučarske tečaje, ki jih bodo volj^ dali naši vaditelja brezplačno. V našem klubu bomo |H dali prvič vsem pionirjem klubske legitimacije, H smučarska zveza Slovenije pa ima v svojem progi  gramu predvideno »Pionirsko smučarsko olimpija-
5 do«. Skratka, vse smo pripravili tako, da bi za naš
6 smučarski šport čim prej "dobili dovolj novega na-^| raščaja, ki ga v zadnjih dveh letih nismo mogli ^ vzgojiti, ker ni bilo dovolj snoga. Bojtlmo pa se, da %  budi letos ne bomo mogJi uresničiti naših načrtov.
1
In če sneg ne bo kmalu zapadel, jih tudi ne bomo
mogli.«
»Kaj menite o perspektivah smučanja na Gorenjskem?«
»Za napredek alpskih smučarjev kaže, da bodo kmalu mnogo boljši pogoji, če ne morda skoraj enaki tekmovalcem iz iinozemstva. Žičnici na Krvavcu in Kranjski gori bosta verjetno nov mejnik v zgodovini smučanja na Gorenjskem.«
»Kako pa je s tekači in skakalci?«
»Kot se je pokazalo v zadnjih letih, na skakalnicah, ki jih imamo po večini v nižini, zaradi kratkih zim ne more biti zadostnih treningov niti tekmovanj in če bomo hoteli v tej disciplini še naprej iti v korak z ostalimi državami, moramo misliti na gradnjo novih skakalnic v višjih predelih. S tekači pa je največje vprašanje oprema. Je pa to tudi disciplina, ki je morda najtežavnejša. Sicer pa je za smučanje sploh največja ovira draga oprema. Naša podjetja, ki proizvajajo vse 'potrebno za smučanje, bi morala bolj misliti na zmožnost potrošnikov in ne samo na komercialno stran, kot to delajo danes.« FaBo
t    Glcs Gorenjske
Kranj, 23. decembra 1959
A V Četrtek se je v Beograda začelo zasedanje Zvezne ljudske skupščine, ki se je končalo ▼ soboto popoldne z govorom predsednika Zvezne ljudske skupščine tovariša Petra Stambolića. To zadnje zasedanje je prineslo vrsto pomembnih odločitev, ki bodo v veliki meri vplivale na nadaljnjo družbeno življenje v naši državi. Tovariš Stambolio je v zaključnem govoru poudaril, da je Zvezna ljudska skupščina dosegla v obdobju štirih let velike uspehe tako pri izgradnji sistema, socialistične demokracije, kakor tudi pri zakonodajnem delu, ki je izviralo iz družbenega in gospodarskega razvoja.
A V Moskvi so v petek na zaključni seji obeh domov Vrhovnega sovjeta sprejeli zakon o državnem planu in o državnem proračunu. Razen tega pa so govorili tudi o mednarodnem položaju itn soglasno odobrili politiko, ki jo izvaja Sovjetska zveza v mednarodnem življenju. Sekretar CK KP SZ tov. Nikita Hruščev je v svojem govoru poudaril, da so rezultati sestankov komunističnih in delavskih partij v Moskvi meseca novembra pripomogli k posploševanju izkušenj mednarodnega delavskega gibanja in da so važni za mir. Ko je komentiral zasedanje Atlantske zveze, je dejal, da je položaj prisilil udeležence, da so govorili o miru. Poudaril je, da je Sovjetska zveza odločno proti hladni vojni in tekmi v oboroževanju, da pa ne bo opustila izdelovanja sodobnih tipov orožja, če sporazum o razorožitvi ne bo dosežen. Ob koncu je izrazil upanje, da bo v prihodnjem letu možno doseči zmanjšanje svetovne napetosti.
A Jugoslovanski vojaki, ki so v sestavn sil Združenih narodov v Egiptu, so svečano proslavili Dan JLA. Na praznovanje so povabili tudi visoke predstavnike varnostnih sil, med katerimi je general-major Burns pohvalil delo jugoslovanskega odreda. Vodstvo jugoslovanskega odreda je goste obdarilo.
A V Beogradu je zaključila delo jugoslovansko -izraelska mešana komisija, ki je 14 dni obravnavala dosedanji razvoj menjave in možnosti za njeno razširitev. Sklenili so, da bo treba ustvariti boljše pogoje za nadaljno neovirano menjavo. A V Bukarešti pa so podpisali konvencijo o kulturnem sodelovanju med Romunijo in Jugoslavijo v prihodnjem letu. Obe vladi bosta odobrili štipendije za specializacijo absolventov. A Glasilo ministrstva za informacije v New Del-hiju je sporočilo, da so nastale v zvezi z agrarno reformo velike težave, ker niti 10 '/o zakupnikov ni odkupilo zemlje od veleposestnikov iz raznih vzrokov. Nekateri se boje veleposestnikov, nekateri pa nimajo denarja. Glasilo ministrstva Jodžana pa piše, da so si veleposestniki izmislili tudi razne pretveze, da bi izrinili zakupnike ali pa jih prisilili k odstopu njihovih pravic.
A Namestnik ministra za zunanje zadeve Madžarske Istvan Sebes je izjavil, da so odnosi Mad-žrske s tujino normalizirani. Izjavil je tudi, da se Madžarska bori za ureditev odnosov z ostalimi državami izven blokov v Aziji, Afriki in Evropi.
LJUDJE IN DOGODKI
ALŽIRIJA ŠE VEDNO V OGNJU
Skoraj ni dneva, da iz Severne Afrike ne bi dobili poročil o bojih med pripadniki alžirijske osvobodilne armade in francoskimi enotami, navzlic temu, da je že kazalo na pogajanja po razpravi o alžirijskem spora ▼ Združenih narodih.
Alžirijsko vprašanje se je pojavilo prvič na dnevnem redu generalne skupščine pred dvema letoma. Od tedaj je bilo zaradi pritiska mnogih držav, zlasti pa azijsko-afriške skupine kot eden izmed najvažnejših mednarodnih spornih problemov stalno predmet razprave na zasedanjih. Na lanski generalni skupščini je skupina azijsko - afriških drža V predložila resolucijo, ki je zahtevala za alžirijski narod samoodločbo in pozivala obe stranki, naj se takoj lotita pogajanj o prekinitvi sovražnosti. Toda francosko stališče, da je vojna v Alžiriji notranja zadeva Francije, je zaradi podpore ZDA pridobilo večino glasov zlasti zato, ker je Amerika potegnila za sabo večji del držav Latinske Amerike. Tako je resolucija azijsko-afriških držav propadla in generalna skupščina je sprejela drugo. Ta je priporočala spornima strankama mirno rešitev spora, a ni nalagala glede tega nobenih obveznosti. Bila pa je sprejemljiva za obe strani, ker ni niti obsojala niti obtoževala, marveč je samo kazala pot, po kateri bi lahko kaj dosegli.
Toda najsi je ta priporočila generalne skupščine še tako prevevala želja za ureditev spora, se v odnosih med Alžirijo in in Francijo ni ničesar spremenilo. Boji so se nadaljevali in o kakih mirnih sredstvih za sporazumevanje ni bilo govora. Francoska politika je sicer doživljala zaradi tega udarec za udarcem v notranjem življenju — od vladnih kriz pa do finančnih polomov — toda svojih stališč ni spremenila niti za las.
Tako se je pojavil alžirski spor spet na dnevnem redu letošnjega zasedanja Združenih narodov. Francozi so bili v skrbeh za izid razprave, ker je pravična stvar alžirijskega ljudstva v svetovni javnosti in tudi v krogih Združenih narodov pridobila nešteto novih zagovornikov. Da bi pripravil teren za razpravo o tem perečem vprašanju in si zagotovil glasove nekaterih držav, je francoski zunanji minister Pineau odletel na popotovanje po južnoameriških državah. Posledica te diplomatske akcije je bila, da sta se v političnem komiteju Združenih narodov znašla osnutka za dve resoluciji. Prvega je predložilo 17 azijsko-afriških držav in zahtevalo priznanje pravic do samoodločbe v Alžiriji ter pogajanja za prenehanje sovražnosti. Drugega je sestavilo 7 latinskoame-riških držav skupno z Italijo in Španijo. V njem so izrazili upanje, da bodo našli za Alžirijo pravično in demokratično rešitev — spet brez kakršnihkoli obveznosti. K prvemu predlogu so Irska, Kanada in Norveška predložile še dodatek, ki namesto pravice o samoodločbi — torej glede bistvene točke — priporoča pravico »naj alžirijsko ljudstvo odloča o svoji prihodnosti na demokratičen način«.
V razpravi je sodelovalo precej delegatov. Tako je Cejlonski zastopnik med drugam izjavil, da tragičnega položaja v Alžari-ji ni mogoče več zavlačevati, ker je v škodo človeštvu in svetovnem miru. Za azijsko-afriško resolucijo sta se med drugimi zavzemala tudi zastopnika Irske In Gane, delegata Saudove Arabije in Tunizije pa sta zavračala dodatek, ki so ga predložile Irska, Kanada in Norveška. Ob koncu razprave je politični komite komaj, to je samo z enim glasom večine, sprejel omenjeni dodatek in tako zavrnil re-
solucijo držav azijsko - afriške skupine. Tako niti ena od predloženih rešitev ni imela perspektive, da bi dobila dvetret.jinsko večino v generalni skupščini. 15 zahodnih držav je zato predložilo novo, nekakšno kompromisno resolucijo, ki je izražala upanje na skorajšnja pogajanja in na uspešno posredovanje, ki sta ga ponudila maroški kralj Mohamed V. in tunizijski predsednik Habib Burgiba,
Po izglasovani resoluciji sta bili obe sporni stranki soglasni z njo, vendar pa je bilo videti, da sta si jo razlagali vsaka po svoje in kaj več kakor izjave, da sta pripravljeni ravnati se po njej, ni prišlo na dan. Boji so se nadaljevali, kakor da se ni nič zgodilo v palači Združenih narodov in tudi izjave o pripravljenosti na pogajanja so skoraj šle v pozabo. Te dni jih je spet spravil na dan tunizijski predsednik Burgiba in ponovno ponudil dobre usluge za pogajanja med Francozi in Al-žirci.
Kaže, da se Francozi ne bodo več mogli dolgo obotavljati. Odločnost alžirijskega ljudstva, da se bo bojevalo do kraja za svoje osnovne pravice, katastrofalne razmere v francoskem gospodarstvu zaradi velikanskih vojaških stroškov, upor v drugI francoski afriški koloniji — v Kamerunu — in k temu še današnji mednarodni položaj, vse to bo prisilo Francijo prav kmalu, da bo začela g'ede alžirijskega vprašanja ubirati zmernejša in pametnejša pota. Francoska politika je v zadnjem razdobju še vsakokrat doživela poraz v svojih kolonialnih prizadevanjih — spomnimo se samo na izgubljeno vojno v Indokini in na žalosten konec sueške pustolovščine — zato tudi glede alžirijskega vprašanja ni mogoče predvidevati drugačnega konca. JELO TURK
v nedeljo smo zabe le ž i 11
IZDAJA ČASOPISNO PODJETJB »GORENJSKI TISKc / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI ,V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600   DIN,   MESEČNA   NAROČNINA   50 DIN
VREMENSKA NAPOVED V prvi polovici še hladno, pretežno oblačno a suho vreme. V drugi polovici tedna pa je pričakovati nekoliko toplejše vreme.
AKADEMIJA V POČASTITEV DNEVA JLA V KRANJU
V Prešernovem gledališču v Kranju je bila včeraj zvečer svečana akademija v počastitev 22. decembra — Dneva JLA. Na proslavi je sodeloval tudi orkester Ljubljanske filharmonije. Proslave so se udeležili med drugim tudi vidnejši politični in gospodarski delavci ter nekateri pripadniki JLA. Danes zvečer pa je bil v Domu JLA družabni večer.
NAJMLAJŠI SO POČASTILI DAN JLA
Pionirski odred »Crni« iz Pre-doselj je včeraj popoldan lepo počastil 15. obletnico pionirske organizacije in  16.  obletnico JLA.
Pionirji so skupaj z učitelji in profesorji osemletke pripravili pester
program, v katerem so poleg re-citatoraskih, glasbenih in drugih točk prikazali v krajši igrici delo pionirjev med NOB. Po proslavi je bil sprejem novih članov v pionirsko organizacijo. Ob tej priložnosti so 56 pionirjem razdelili pionirske značke in rutice. Vso novosprejete so tudi pogostili.
-an
245 TISOČ TON KVALITETNIH JEKEL
Sinoči je tudi obrat martinarne v jeseniški železarni izpolnil letni plan proizvodnje. Skupno so letos v martinovih pečeh pridobili 245 tisoč ton kvalitetnih je-
r
46.
P O
s
E D E L
J
E
Kratek življenjepis
Nihče ml ne bo zameril, če preskočiim otroška leta in začnem z letom 1941. Pesem progovnega delavca pozna vsaik. Samo štiri takte ima: en-dva-tri-štiri — en, dva, tri, štiri Leto kasneje sem delal na terenu in v letu 1943 sem odšel v hribe. V partizanih sem se kar v redu počutil. Kaj vem, po kakšnem naključju so odkrili, da sem hraber. (Opomba pisca: s to ugotovitvijo se ne strinjam; sem pohleven človek, čeprav imam fiksno idejo [nova obleka iz kamgarna]). Postal sem oficir in po osvoboditvi zaljubil. Dekle je hotelo za moža civilista in kot mladinski aktivist sem prosil za sprejem v učitelj siki tečaj.
Zdaj sem že deset let učitelj. Oprostite, zareklo se mL je. Samo učitelj - pripravnik sem in živim trenutno v VIII. plačilnem razredu z 12.500 dinarji mesečne plače, k čemur sem že prištel 1.50 din po-ložajnega dodatka. Priznali so mi 15 službenih let. Normalno bi moral biti v X. plačilnem razredu. In zakaj nisem?
Gljete, bil sem borec. Ko sem prišel na prve službeno mesto, so me na prvem občnem zboru organizacije ZB izvolili za tajnika. Tudi SZDL je potrebovala tajnika. Ustanoviti je bilo treba strelsko družino. Postal sem njen predsednik. Ker je bil pred vrati 29. november, sem v naglici pripravil akademijo Tedaj je pritisnil Rdeči križ in prevzel sem vodstvo tečaja za mlada dekleta. Gasilci so nujno potrebovali referat za 50-letnioo obstoja društva in v imenu množičrvih organizacij sem moral govoriti ob grobu dveh zaslužnih aktivistov. Tri tedne sem pripravljal otroke za p rosi« v o 8. marca in toliko todiko, da sem ujel še čas za 27. april, kajti 1. maj smo morali že improvizirati. Razpostavil sem otroke na 5 km dolgi progi za Titovo ftafeto in sam tekel do 7 km oddaljenega mesta, da bi sd v gledališki garderobi zagotovil obleke za igrico, ki bi jo morali uprizoriti za konec šolskega leta.
Potem sem zbolel. Družinske ocene vam bom prihranil. Dobil sem novo službeno mesto. Med bolezenskim dopustom sem opravil izpite, kolikor mi j:'h je manjkalo do diplome. Tisti »tečajnik«, ki so ga imeli ljudje neprestano na jeziku, mi je žrl živce. V družini sem bil samo še očka; kot mož sem izgubil svojo ceno. Ko sem po operaciji spet prišel v službo, mi je karakteristika, ki je prišla za mano, zagotovila mesto tajnika v Svobodi, knjižničarja v ljudski knjižnici, odbornika pri SZDL, predsednika pri vojaških vojnih invalidih in blagajmika v krajevnem odboru ZB, razen tega pa sem zaradi svojih sposobnosti, ki jih sam niti ne dohajam več, bil .izvoljen v šolski odibor, v iniciativni odbor za ustanovitev Turističnega društva in za vodjo pionirskega odseka pri Planinskem društvu. Letno pripravim vsaj dve akademiji, poleg tega pa takrat, ko ne vem kam s časom, zrežiram kako od rako delo.
Imam prijeten občutek, da me ljudje cenijo. Ker 6e v službo vozdm, preživim svoje dneve, dolge po 16 ur, ob suhi hrani. Sam ne utegnem kaj prida razmišlj aitri o svojem položaju, kajti zame*- je stvar precej jasna. Prosvetni delavec naj bi bil v svojem kraju središče ne le kulturnoga, ampak družbenega življenja sploh. Toda tu je še — toda ...
Namesto mene razmišlja namreč žena. In ona je ugotovila, da zaslužijo učenci, ki sem jih jaz štiri leta učil, zdaj že dva tisočaka na mesec več krJkor jaz. In še nekaj: da je moj kolega, ki ga vseh 12 let po osvoboditvi ni bilo .prav nikjer opaziti v javnem življenju, že davno v XI. plačilnem razredu, cilju mojih sanj.
Ce se posvetim trgovini z raki, bom vse popoldneve in vse večere prost im — šest jurčkov bom imel na mesec v žepu več ...
Toda nekaj je tu... po mojih malih bi mi, bdk> potem preveč žal.
France Bitenc
kel. Obrat martinarne je eden osnovnih  obratov  v  Železarni in
je od njega odvisno obratovanje celotne železarne. Surovo želelo, ki ga pridobivajo v plavžih, ter staro železo, katerega kupijo, predelajo v martinarni v najrazličnejše kvalitete jekl. Kot je znan > je Železarna izpolnila letošnji plan 20 dni pred rokom.
TERAN IN PLUTOVA PRVAKA
Na prvenstvu Gorenjske v namiznem tenisu, ki je bilo danes na Jesenicah v Domu Partizana je nastopilo 150 tekmovalcev. V posameznih disciplinah so osvojili naslov prvakov: moški A — Janez Teran (Kranj), članice — Marijana Plut (Kranj), pionirji — Po-ljancc (Sk. Loka). V času ko smo zaključili list ostalih rezultatov še nismo prejeli.
U.
JESENICE : VTLLACH 10:0
Pred približno 1000 gledalci je bila odigrana danes popoldne na Jesenicah mednarodna hokej tekma v kateri je moštvo Jesenice A premagalo goste iz Villacha. Domači so dobro zaigrali in zmagali z nadmoćnim rezultatom 10:0 (4:0, 4:0. 2:0).
OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE NA JEZERSKEM
Smučarski klub Jezersko je priredil danes v počastitev dneva JLA društveno tekmovanje v slalomu pri Češki koči. Tekem so se udeležili člani, mladinci in pionirji. Na 255 m dolgi progi z 28 vratci je dosegel najboljši čas Dolinšek Miro 1:20,8. Med mladinci je bil najuspešnejši Stane Frantar, ki je dosegel le 2 sekundi slabši čas. Prvi med pionirji je bil Janez Košir. A. K.
ORODNA TELOVADBA
Sinoči je ekipa Iskre premagala orodne telovadce jeseniške železarne v Stražišču z rezultatom 274,2 : 260,1. Jeseničani so nastopili brez članic
NAROČNIKE IN BRALCE
OBVEŠČAMO, da bo prihodnja številka »Glasa Gorenjske« izšla v soboto, 28. t. m. Ta novoletna številka bo izšla na 16 straneh.
Uredništvo in uprava
Z KLUBA
GOSPODARSTVENIKOV
Klub gospodarstvenikov pri Trgovinski zbornici Kranj, obvešča vse člane, da bo v četrtek, dne 26. decembra 1.1. ob 16. uri v klubskih prostorih Zbornice predavanje o temi: »ORGANIZACIJA PRODAJE, ANALIZA TRGA«
Predaval bo ing. Franc De-bevc.
Uprava kluba vabi vse člane, da se zaradi aktualnosti te teme predavanja udeleže v polnem številu. Vstop s klubsko izkaznico. Uprava kluba
PRICETEK OBČINSKIH ZBOROV ORGANIZACIJ SZDL NA BLEDU
V blejski občini so se te dni pričeli občni zbori vaških orgi-nizacij SZDL. Prvi tak zbor je imela osnovna organizacija naselja Bled - Grad pretekli četrtek. Razen volitev novega vaškega odbora SZDL in delegatov za občinsko konferenco SZDL so bila na dnevnem redu nekatera aktualna vprašanja o družbenem in delavskem samoupravljanju, o kmetijskih zadrugah, o dejavnosti organizacije SZDL in podobno. Analizirali so tudi volitve v občinske 1 odbore, sekretar Občinskega odbora SZDL Janez Strgar pa je člane seznanil s štiriletnim gospodarskim programom blejske občine. Občni zbori ostalih organizacij se bodo zvrstili v dneh do 5. januarja 1958. -jb
PLAN BODO PRESEGLI ZA OKROG 10%
Delovni kolektiv tovarne gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju je izpolnil letošnje proizvodne naloge mesec dni pred rokom. V tem času so proizvedli 4036 ton najrazličnejših gumijevih izdelkov v vrednosti nekaj nad 4053 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo do konca leta proizvedli še okrog 340 ton proizvodov in bodo s tem presegli letošnji plan za okrog 10 %.
Po načrtu za prihodnje leto predvidevajo nekaj odstotkov večjo proizvodnjo, kot jo bodo dosegli letos. Z nekaterimi rekonstrukcijami in novimi stroji bodo predvsem razširili zmogljivost pnev-matikarne. Začeli bodo proizvajati tudi pnevmatiko za usc'nnj avtomobile Fiat 600. . -k-RADOVLJISKO KOPALIŠČE BODO OBNOVILI
V sredo, 18. t .m. je bila v Radovljici prva seja Sveta za komunalne zadeve ObLO. Razpravljali so o komunalni dejavnosti v letu 1958 irt o prošnjah za gradnje izven zazidalnega območja. Svet bo predlagal občinskemu ljudske mu odboru, naj bi strokovnjaki čimprej sestavili načrt za obnovo radovljiškega kopališča. Člani sveta so tudi sklenili, naj bi komunalna uprava v Radovljici poskrbela za redno pobiranje smeti in drugih odpadkov. Kredite za gradnjo stanovanjskih hiš bodo r prihodnjem letu odobrili v pr/i vrsti tistim graditeljem, ki mora jo v novi hiši dograditi še drugo stanovanje. Tako se bo najhitreje zmanjšala stanovanjska stiska.
C. R.
V KROPI PRIPRAVLJAJO SPREJEM  PIONIRJEV V
PIONIRSKO ORGANIZACIJO
V torek, 17. decemibra je bil v osnovni šoli na Ovsišah pri Podnartu dobro obiskan roditeljski sestanek. Starši so se menili o tem, kako bo dne 29. decembra potekal sprejem pionirjev v pionirsko organizacijo. Vsi pionirji bedo dobili p'on irske rute, titovke in značke. Po sprejemu jih bo obiskal dedek Mraz, jih obdaroval in pogostil.
IZ GLASBENE SOLE V KRANJU
Drevi (23. decembra) ob 19. ari bo v Prešernovem gledališču V Kranju prvi javni nastop gojencev Glasbene šole iz Kranja. Nastopili bodo gojenci iz razredov za klavir, violino, pihala in trobila ter solo petje. — Tokrat bosta nastopila tudi violinski kvartet, ki bo zaigral L. W. Beethowena prvi stavek Andante in drugi stavek Allegro, in godalni orkester glasbene šole pod vodstvom prof. Rudolfa Fajona, ki ima na sporedu Benjamina Ipavca III. stavek i3 Serenade, dalje Benjamina Godar-da Bercenze in Viktorja Parme In-termezzo iz opere Ksenija. S.
Kraaj, 23. decembra 19S1
Glas Gorenjske 3
Prodam stavbno parcelo 805 kv. metrov ob cesti. Parcela Je že odmerjena in od komisije potrjena za zazidljivo. — Miklavčič Jože, Mlaka 22, Kranj.
Prodam dvosobno stanovanje z ■ekaj vrta v centru mesta Kranj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
Prodam radio »Telefunken« 4 plus 1 cevni. Naslov v oglasnem •ddelku.
Prodam dvostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in morebiti nekaj zemlje blizu Domžal — pripravno za obrtnika. Naslov v ©glasnem oddelku.
Elektromotor »Skoda« z 1440 •brati, 380/220 V, 10 KM prodam, zamenjam za manjšega ali dam v najem. Samoodlagalni kosilnik na konjsko vprego prodam ali zamenjam za protivrednost. — Skok Franc, Ropretova 25, Mengeš.
Preklicujem št. bi. 33364 izdan v Komisijski trgovini Kranj z dne 19. 3. 1957. ,— Traven Antonija.
Podpisana Prelesnik Rezka iz Primskovega št. 240 preklicujem neresnične obdolžitve, ki sem jih Cirila o Snedic Veri, tkalki iz Suhe št. 10.
Tov. Stefe Jože, ki se je ponesrečil, naj nam sporoči kraj bivališča, da bomo lahko rešili njegovo prošnjo. — Uprava »Glasu Gorenjske«.
Ekonomija Okroglo pri Kranju »prejme takoj stalno žensko delovno moč za poljska in domača dela. Ponudbe poslati na upravo •krevališča Okroglo pri Kranju.
Prodam 2 in 3-tonsko harmoniko lubas, voziček z Iojtrcami nosilnost 800 kg, Berdo, Bugarjo in šivalni stroj. — Dominik Tržič.
Kupim dvigalo (»vinto«) za prevračanje voza. — Rekar Alojz, Praše 26, Mavčiče.
narjev), ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. cincmascope film »KOMANCI«, 27. decembra ob 14. uri slov. film DOLINA MIRU« (vstopnina 20 din), ob 16.,
18. in 20. uri amer. barv. cine-mascope film »KOMANCI«.
»TRIGLAV« PRIMSKOVO, 24. in 25. decembra premiera ameriškega barvnega cinemascope filma »KOMANCI«. V ponedeljek ob
19. uri. V torek ob 15., 17. in 19. uri. 26. decembra ob 17. uri slov. film »DOLINA MIRU«, ob 19. uri amer. barv. film »AFRIŠKA KRALJICA«.
»SVOBODA« STRAZlSČE, 25. decembra ob 17. in 19. uri amer. barv. film »AFRIŠKA KRALJICA«. 26. decembra ob 17. in 19. uri amer. film »DAMA S KA-MELIJAMI«.
NAKLO, 25. decembra ob 16. in 19. uri amer. film »DAMA S KAMELI JAMI«. 26.   decembra ob
16. in 19. uri amer. barv. film »KLEOPATRA«.
BLED, od 23. do 26. decembra jugoslovanski film - komedija »SLAB  DENAR«.  Vsak  dan ob
17. in 20. uri. Od 27. do 30. decembra amer. barv. kavbojski film   »OVERLAND PACIFIC«.
RADOVLJICA, od 24. do 26. decembra angleški barvni pustolovski film »ZVEZDA INDIJE«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. uri. V četrtek ob običajni uri. Od 27. do 29. decembra amer. barv. film »ČAJ ZA DVA«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri.
»SORA« SK. LOKA, od 27. do 29. decembra franc. barvni film »SENTJERNEJSKA NOC«.
:0*JAVf
PODALJŠANJE VOZNIŠKIH DOVOLJENJ Avto moto društvo Podnart obvešča člane, katerim preteče veljavnost vozniških dovoljenj, da iste oddajo do 25. decembra tov. Goričanu. Po tem roku zapade zbiranje.
»STORZlČ« KRANJ, od 23. do 25. decembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. film »KLEOPATRA«, 26. decembra ob 14. uri 'slov. film »KEKEC« (vstopnina 20 di-
V KRANJU
Rodile so: Erika Mežek, na-meščenka — deklico; Jera Justin, tkalka — dečka; Terezija Kristan, pletilja — dečka; Ljudmila Gotarajer, gospodinja — deklico; Marija Renko, nome-ščenka — deklico; Milka Begata j, delavka — dekđico; Silva Kocjan, predilka — deklico; Stanislava Galjot, delavka — deklico; Frančiška Zontar, gosipodi-nja — dečka; Jelka Logicnder, delavka — dečka; Ivana Fisiter, tflcadka — deklico; V5đa Vider-gar, delavka — deklico; Milka Podlipnik, predilka — deklico; Veronika Pegam, delavka .— dečka Ivana Mavec, gospo-
dinja —- deklico; Alojzija Lahaj-nar, delavka — dečka; Pavla Pe-ternelj, gospodinja — dečka; Ana Demšar, tkalka — deklico; Helena Stular, gospodinja — dečka; Ma-
Tovorna prešitih odej „0DEJA"
ŠKOFJA LOKA
sprejme v službo uslužbenko-ca
za vedenje skladišča in skladiščne kartoteke za surovine ki gotove izdelke.
Pogoji: Vsaj 2 letna praksa v vodenju skladiščne kartoteke tekstilne stroke. Prednost imajo uslužbenke iz okolice Škofje Loke.
rija Hribar, gospodinja — dečka* Ana Plaznik, gospodinja — dečka* Ema Velikanja, tov. delavka — dečka; Antonija Trškan, del. — deklico; Ljudmila Krč, gospodinja
— dečka; Marija Mezek, delavka
— dečka; Tončka Kuralt, gospodinja — deklico; Stanislava Kavčič, gospodinja — dečka; Ivanka Ribnikar, tov. delavka — deklico;  Marija Triller,  tov. delavka
— dečka; Ana Truhačev, šivilja — dečka; Cilka Preložnik, gumarka
— dečka; Ivanka Stager, tov. delavka — dečka; Danijela Jelov-čan, tkalka — deklico; Antonija Zelnik, gospodinja — dečka.
Poročili so se: Jože Košnik, instalater in Marija Podgoršek, tkalka; Stanislav Ledoner, strojni tehmiEc in Danijela Kejžar, servirka; Dušan Bebolj, študent in Ida Vodopdvec, frizerka; Milan Markovič, strojni ključavničar in Ana Dolfar, tkalka; Franc Okorn, tkalec in Jožefa Kckalj, tkalka; FiJiip Oštir, delavec in Marija Štairm, bolniška strežnica; Albin Aljaž, čevljarski pomočnik in Jožefa Kovačič, delavka; Andrej Zidar, čevljarski pomočnik in I-cudm.ila Geršnk, prešivalka. Stanislav Geč,
sanitarni tehnik in Stanislava Dolenc, zobna instrumentarka.
V TR2ICU
Rojena: Roman Stritih in Igor Perko.
Poročili so se: Rudolf Žagar, trgovski poslovodja in Stanislava Konjar, tkalka; Ivan Klemene, strojni ključavničar ln Ana Kržič, predilka
Umrla sta: Roman Stritih, otrok in Franc Papler, tovarniški delavec. %
TRŽNI PREGLED
V KRANJU
V petek je bila izbira na kranjskem trgu izredno pestra. Napro-da je bilo zlasti veliko jajc, in so jih nekateri prodajalci prodajali že po 21 dinarjev koma«}, bolj trdovratni pa so vztrajali pri ceni 25 din. Tudi radiča jn motovilca j« bilo tokrat precej. Jabolka so se zadnje dni nekoliko pocenila in spet so jih gospodinje lahko kupile po 70 dinarjev, ^fpmpir je bil po 10 din, v večjih količinah pa so ga ponujali tudi po 9 din kg. Ostale cene: kaša 80 din liter, ješprenj 70 din liter, kislo ze lje 40 din kg, kisla repa 25 din kg, endivija 60 do 70 din kg, ra dič 25 din merica, motovileč 2) din merica, jabolka 70, 80 din kg, med 400 din kg, kuhano maslo 500 din kg, surovo maslo 120 din četr-tinski zavitek, korenje 30, rdeča pesa 35 din kg. V zelenjavnih >.r-govinah so jabloka že nekaj J ; po 100 din, pomaranče pa po 2"i din kg.
Hokej na ledu
JESENICE : FERENZVAROS (Madžarska) 2:2 (2:0, 0:1, 0:1)
Na Jesenicah je billa odigrana v sredo zvečer mednarodna hokej tekma med jeseniškim A moštvom in že poznanim hokejskim klubom Ferenzvaroš iz Budimpešto. Tekmi, ki v prvih diveh tretjinah ni bila posebno zanimiva, v tretji pa izredno napeta in borbena, je prisostovalo nad tisoč gledalcev. Jeseničani so igrali v prvih dveh tretjinah dokaj ležerno, medtem ko so igrali v zadnji tretjini zelo borbeno, a kljub temu rezultata niso mogli izboljšati.
U.
GARNIZON KRANJ : (Madžarska) 2:2 (2:1, 0:1, 0:0) Kranj, 22. decembra.
V počastitev dneva JLA je bila danes na igrišču Triglava prijateljska tekma med nogometaši garnizona in moštvom rezervnih oficirjev, ki ga je sestavljalo tudi nekaj igralcev »Triglava«. Tekma je "bila nezanimiva in včasih tudi zelo nešportna.
GIMNAZIJA : GOZDARSKA SOLA 0:3
V odbojkarskem srečanju med kranjsko I. gimnazijo in odbojkarsko ekipo Gozdarske šole iz Ljubljane so v petek kranjski gimnazijci doživeli popoln poraz. Gozdarji so bili mnogo boljši, tako v serviranju, kakor tudi v igri v polju.
Vrsta tekmovanj na Bledu
Bled, 22. decembra.
Bled je svečano proslavil Dan JLA z mnogimi športnimi tekmovanji. Danes je bilo tradicionalno tekmovanje tekačev in motoristov. Kakor lani je tudi letos dosegla v teku prvo mesto ekipa Varnostnega voda Vile Bled s časom 1:6,26 v postavi Timofeje-vič, Petrovič, Rozman, 2. Garnizon Bohinjska Bela 1:8,43, 3. UROJ Bled 1:10,28. Tekmovalo jo osem ekip, proga pa je bila dolga 12 km
V tekmovanju motoristov .-j prav tako tekmovali po skupinah. Rezultati: motorji 500 cem: prva skupina 21:15, 4 zadetki, našli so tri mine, mopedi: 24:19 5 zadet-
kov, našli so tri mine, mopedi II: 24:45 4 zadetki 3 mine. Proga je peljala izpred Park hotela skozi Zasip, Podhom, Mlino zopet pred Park hotel. Na progi so morali tekmovalci premagati tudi naslednje ovire: minska polja, streljanje in vodne ovire.
Ze pred 22. decembrom so Blejski športniki organizirali tekmovanje v streljanju, kegljanju, odbojki in namiznem tenisu. Najboljša v vseh disciplinah je bila ekipa Garnizona Bohinjska Bela,
Najboljši posamezniki: Bašič, pištola 79 krogov, Petrič, vojaška puška 78 krogov, Strgar, kegljanje 101 kegelj, Bem, namizni tenis, -nc
§§§ S SODIŠČA
POZIV VDOVAM TISTIH OSEB, KI SO DELALE V ZDA
Zedinjene države Amerike (ZDA) so s 30. 8. 1967 uzakonile dodatek k svojem zakonu o socialnem zavarovanju. Po novem predpisu vdovi, ki prosi pri ZDA Adminieitraciji socialnega zavarovanja za vdovsko pokojnimo po možu, ki je bil pokojninsko zavarovan v ZDA, odslej ni treba več dokazovati življenjske fllcupnosti in rednega vzdrževanja. Zadostuje, da dokaže, da je mož prispeval k njenemu vzdrževanju (denarno ali v blagu) bodisi prostovoljno bodisi prisilno (po odredbi sodišča). Ta poenostavitev pogojev za ameriško vdovsko pckojnir.o ne velja samo za nove prošnje vdov ameriških delavcev, ampak tudi za vdove, ki jim je bila prvotna prošnja odbita, ker niso megle dcCcazati* da jih je mož vzdrževal v smislu prejišnjiih predp.Gov. Te lahko ponove svoje prošnje, ako izpolnjujejo ostale pogoje, to je da so stare 62 let in da se niso znova poročile. Penovno prošnjo je nasloviti na: Soci-al Securitv Admiittiistration, Bureau of Ald-age and Survivors Insurance, District Office, %250 Livingstone Street BrookVm, N. Y. V prošnji je navesti:
a) številko, pod katero se je vodilo moževo pokojninsko zavarovanje (kdor te ne ve, mora predložiti mežev rojstna list);
b) da je prošnja ponovljena na podlagi Sec. 3/c Public Law 85-238 86 th Congress, H. R. 1944 August 30. 1957 in
c) da je bila prejšnja prošnja (za katero je navesti, kdaj in na kateri naslov je bila poslana) odbita zaradi nedostatka dokaza o vzdrževanju in skupnem življenju.
Ta ponovna prošnja mora biti vložena najkasneje do septembra 1958. Pošlje se na RepubLSld zavod za socialno zavarovanje v Ljubljana, ki jih bo odpremljal naprej. Vložiti jo je čimprej, ker se te pokojnine izplačujejo s prvim v mesecu .po vložitvi ne pa za nazaj. Samo tiste vdove, katerih možje so umrli pred septembrom 1957, pokojnino lahko zahtevajo za nazaj, če, mere jo pred.:oži.W take dokaze o vzdrževanju, kd so bili zahtevani po prejšnjem zakonu.
Slovenska Izseljenska matica Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.10, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55 uri in radijski dnevnik ob 19.30 url.
PONEDELJEK, 23. DECEMBRA
8.05 Jutranji divertimento.
9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe - V.
9.20 Pojeta Zlata Gašperšič in
Ivo Robič. 10.10 Dopoldanski   koncert komornih skladb. 11.05 RadSjeka šola za srednjo stopnjo: Kje je zdaj naš očka?
12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Babnik: Čebelarski zapiski.
14.05 Radijeka šola za višjo ctop-njo -*> Vuk Stefanović Ka-radžič.
15.40 Listi iz domače književnosti — Vlado Habjan: Rekel je nasvidenje.
16.00 Portreti slavnih pevcev — IX. oddaja: Baritonisit Tito Gobbi.
17.10 Popevka tega tedna.
17.15 Srečno vožnjo! (Šoferjem na poti).
18.00 Mladinska oddaja.
18.45 Radijska univerza — Dr. Jovan Hadži: O delu in nalogah Biološkega instituta SAZU.
20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije.
TOREK, 24. DECEMBRA
6.40 Naš jedilnik. 8.35 Drobne   skladbe   — veliki mojstri.
10.10 S popevkami iz dežel* v deželo.
BLAGAJNIK »KOROTANA« Z JESENIC OBSOJEN ZARADI PONEVERB IN PONAREJANJA NA 4 LETA ZAPORA
Te dni se je moral pred okrožnim sodiščem v Ljubljani zagovarjati zaradi poneverb in ponarejanja listin bivši računovodja in nazadnje kot blagajnik gostinskega podjetja »Korotan« na Jesenicah, Ignac Kramar. Obtožba mu je očitala, da si je prilastil v času od oktobra 1956 do vključno aprila 1957, skupaj za 488.234 din. To prisvajanje si je omogočil na ta način, da je ponarejal račune in temeljnice ter da je vnašal neresnična izplačila v blagajniški dnevnik. Izstavil je kar 23 fiktivnih računov, po katerih naj bi mu gotove osebe prodale maslo in jajca, na 6 računih pa je z brisanjem in pripisovanjem povečal dejansko dobavljene količine. Izkazoval je tudi višje stroške za avtomobilske vožnje.
Obdolženec   je   opravljal pri
POJASNILO
Bralcem pojasnjujemo, da je bila informacija o vlomu v trgovino v Lescah, ki smo jo objavili v zadnji številki našega lista, v toliko netočna, ker ni bilo to v trgovini kmetijske zadruge, marveč v prodajalni trgovskega podjetja Lesce.
Uredništvo
podjetju najprej računovodstvo, potem ko je obolela blagajničarka, so mu pa poverili še blagajno, čeprav opravljanje obojega ni združljivo in tudi ni dopustnoj Prevzenv blagajne je bil zanj tudi usoden. Pri podjetju niso računali s tem, da se nagiba obdolženec k alkoholu in da bo prilika naredila iz njega tatu.
V poizvedbah je Kramar dejanja in krivdo še v celoti priznaval, na obravnavi pa je priznal krivdo le za okoli 40.000 din, glede ostalega je pa trdil, da je izdajal posamezne zneske »črr.em\i fondu«, ki ga je porabljal direktor podjetja, ki pa ob odkritju primanjkljaja po bilančni komisiji, manjkajočega zneska še ni povrnil. Obdolžencu pa je bilo moč dokazati, da je ta zagovor skonstruiran in lažnjiv, dokazali pa so mu tudi, da je priredil lažno bilanco, ki je izkazovala približno 1,000.000 din dobička, dasi to niti najmanj ni bilo res.
Čeprav Kramar še ni bil kaznovan in mora skrbeti za družino z enim otrokom, mu je bilo treba soditi tako, da bo sodba dovolj učinkovita zanj, kakor za druge. Sodišče mu je odmerilo 4 leta zapora, plačati pa bo moral seveda tudi prisvojeni znesek.
Pri »Korotanu« na Jesenicah še vedno nimajo sreče z izbiro osebja. Premalo pa tudi upoštevajo predpise -Ji
11.30 Za dom in žene.
11.45 Igra trio Dorka Skoberneta.
12.30 Kmečka univerza — dr. Miloš Levičnik: Nova vloga slovenskega vinogradništva pri prometu z vinom.
13.30 Pester spored opernih melodij.
15.40 Potopisi  in  spomini  — dr.
Josip Mal:  Stara Ljubljana
in njeni ljudje. 17.10 Prisluhnite in izbirajte. 18.50 Domače aktualnosti. 22.15 Popevke o ljubezni poje Nat
»King« Cole.
SREDA, 25. DECEMBRA
9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev).
9.15 30 minut za ljubitelje domačih viž.
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): Vuk Steta-novič Karadžič.
12.30 Kmetijski nasveti — profesor Rajko Rakovec: Mehurjavost in ehinokokoza.
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Kie je zdaj naš očka?
15.40 Pri klasičnih mojstrih — Prežihov Voranc: Skrbi is moštej.
10.00 Koncert po željah.
17.10 Sestanek ob petih.
18.00 Kulturni pregled.
18.50 Razgovor    o mednarodnih
vprašanjih. 20.00 Odlomki  iz   oper Modesta
Musorgskega. 22.15 »Pozdrav iz Stockholma«.
ČETRTEK, 26. DECEMBRA
8.05 Tako jodlajo v Tirolah . .. 8.35 Crno in belo (klavir in ham-mond orgle v ritmu).
11.30 Cicibanom — dober dani — Novoletne sanje (Katja Boh).
11.45 Pesmi za naše male.
12.30 Kmečka univerza — Dr. Franjo Janežič: Razširjenost vironosnih žuželk na krompirju.
13.30 Popularne orkestralne melodije.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji.
18.00 Radijska univerza — Bogdan Kiler: Rimska cesta.
18.45 Četrtkova reportaža.
19.50 Tedenski notranje - politični pregled.
20.05 četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.00 Španske romance (literarna oddaja).
IKS ISKRA OSVOJILA POKAL V TRAJNO LAST Kranj, 22. decembra.
V počastitev Dneva JLA je včeraj in danes IKS Kranj organizirala že petič zaporedoma tekmovanje Gorenjskih srednjih strokovnih šol v namiznem tenisu in šahu. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip, in sicer: MlS Jesenice, STTS, GIS, Vajenska šola in IKS Kranj.
Rezultati - namizni tenis: 1. Vajenska šola 6. 2. IKS 4, 3. GIS 4.
Sah: IKS 10,5, 2. STTS 9,5, X Vajenska šola 6.
V skupnem plasman uje prvo mesto osvojila ekipa IKS Kranj s 14,5 točkami pred Vajensko šolo 12 točk, STTS 9,5 točk in tako osvojila pokal tega tekmovanja v trajno last.
ODBOJKA JESENIŠKI DIJAKI BOLJŠI
Preteklo sredo so imeli odboj-karji I. gimnazije v gosteh dijake in dijakinje z Jesenic. Obe domači ekipi sta morali proti boljšemu nasprotniku kloniti. V tekmi od-bojkarjev so po razburljivi borbi zmagali Jeseničani z 2:1. Z istim rezultatom so zmagale tudi njihove sošolke.
PESTER  ŠPORTNI DAN I. GIMNAZIJE V KRANJU
V petek so imeli dijaki I. gimnazije športni dan, ki so ga zelo koristno izrabili. Ves dan so preživeli v tekmovanjih, ki so bila zelo pestra, tako da so vsi prišli na svoj račun.
Obvezniki predvojaške vzgoje so imeli orientacijski pohod, na katerem so morali rešiti precej nalog. Planinci so se udeležili izleta na Lubnik, ostali pa so se povzpeli na Smarjetno goro. Košarkarji in odbojkarji pa so preživeli športni dan kar v telovadnici. Dopoldne so bila medrazredna tekmovanja v odbojki. Pri moških in ženskah so zmagale ekipe osmih razredov. Vmes je bila tudi košarkarska tekma med 8 a in ostalimi gimnazijci. V zelo hitri igri je zmagala 8 a s 75:57.
»SOLIDARNOST« VODI
V mošt vernem tekmovanju za prvenstvo kamniškega šahovskega okrožqa so bili doseženi naslednji rezultati: »Solidarnost« : Duplica 5:3, »Solidarnost« : Crna 6:2, Duplica : Črna 6 in pol : 1 in pol, Duplica : Godič 5:3.
Z.
NESREČE
TOVORNJAK V ŽELEZNIŠKIH ZAPORNICAH
Tak prizor so videli mimoidoči pretekli četrtek, 19. decembra na cesti med Hrušico in Mojstrano. Zapornice železniškega prelaza so bile zaprte, ko je izza ovinka z dokajšnjo hitrostjo privozil tovornjak. Takoj so zaškripale zavore, toda kolesa na gladki, spolzki cesti so se spremenila v sniuči in tovornjak se je zaletel v desno zapornico in jo popolnoma zrušil. Tri osebe, ki so bile na tovornjaku, niso imele nobenih poškodb. Na tovornjaku pa, ki je ostal dokaj razbit in na zapornicah je, kot menijo, kakih 300 tisoč dinarjev škode.
REŠEVANJE REŠEVALCEV
Pretekli četrtek je vozil skozi Javornik rešilni avto Jeseniške reševalne postaje. Toda kar na lepem je avto zavil v stran, trčil v obcestni kamen in zdrknil pod cesto. Mimoidoči so takoj skušali pomagati ponesrečencem, ki pa niso imeli nobenih telesnih poškodb. Na avtomobilu pa je bila ocenjena škoda za kakih 40 tisoč dinarjev. Ker pa bodo v glavnem vsa popravila opravili v lastni delavnici, bodo to nastalo škodo še dokaj znižali.
ČUDNA LJUBEZEN
Ljudje so včasih veseli, žalostni, včasih razpoloženi,'včasih »nasajeni«.
V kakšnem razpoloženju je bil pretekli četrtek zvečer Anton Maver v Kranju ,ni znano. Morda je bil kak kozarec preveč. Ljudje, sosedje vedo marsikaj povedati in tisti večer je bilo slišati iz njegovega stanovanja kaj čudne odnose z ženo. Res je bilo, da so kaj kmalu po tem morali prepeljati njegovo ženo v Zdravstveni dom, kjer so ji dali prvo pomoč. Ugotovili so zlom lobanje in hude poškodbe po glavt
„Zivi! Ne bo umrla!" je ponavljal, kakor bi molil. Krčevito je stiskal roke, nohti so se mu zadirali v meso, pa ni čutil bolečine. Stal je in drevenel v čakanju, zdelo se mu je, da se notri dogaja nekaj strahotnega. Kaj le počno ei Ano? Glas se ji je začel krhati in se lomiti v neznanski muki.
Po stopnicah je pričo tal Miklavž. Aleš je nestrpno mignil, naj ne stopa tako glasno. Potem je ponovil, kar je ponavljal ves dan, ne da bi mogel oči odtrgati od vrat:
„Ne bo umrla!"
»Zaobljubil sem se, da do jesenskih kvatrov ne pokusim pijače, če ostane živa," je nebogljeno rekel starec.
Aleš je globoko vzdihnil. On ni imel ničesar obljubiti.
Delavci so odhajali iz vigencev, počasi, tiho, kakor bi se bali, da bodo s svojimi koraki zmotili tisto veliko, kar se je dogajalo med zidovi stare hiše. Dominik je stal pred spodnjim vigencem z rokami na hrbtu in kakor uročen strmel v vodo. Vsi trije možje, ki so se med seboj sovražili, so zdaj trepetali za življenje ene žanske.
Potem je vse utihnilo in nastala je zlovešča tišina. Prvi jo je občutil stric Miklavž. Obe roki je zaril v lase in obupano pogledal nečaka.
„Zdaj je, kar je," se mu je iztrgalo iz prsi.
Aleš je brezumno buljil vanj, kolena so se mu stresla.
Trenutek kasneje je zajokal v sobi šibek, utrujen otroški glas.
Po stopnicah je prišel Dominik, njegov mladi, robati obraz je bil postaran. Pogledal je strica in sva'ka in dahnil: „Še zmeraj nič?"
Namagloma so se odprla vrata. Babica je presenečeno obstala, ko je uzrla pred seboj vse tri moške, potem se je razgovori! a:
„Križ božji, to je (bila muka! Hvala Bogu, da je rešena. Fanta ima."
„Fanta?" so planili vsi trije hkrati.
„Da. Zdrav je, samo hudo utrujen. Ni čudno, ko se je s tako muko prebil na svet." Babica je stekla po stopnicah v kuhinjo.
Muka pričakovanja je bila pri kraju, možje so se spet znašli. Dominik še zmeraj bled od vznemirjenja, se je celo nasmehnil.
„Vedel sem, da bo prestala. Seveda, leta ima, zato ni
bilo lahko. A zdaj si bo že opomogla," je rekel. Stric Miklavž si ni mogel kaj, da bi ne rekel: „Ko bi ji Aleš ne bil pripeljal zdravnika, bi bila gotovo
nesreča."
Aleš se je skušal nasmehniti, toda okrog ust mu je drhtelo, laže bi mu bilo, če bi simel jokati.
Dominik, ki mu je skrb padla od srca, je spravljivo stopil k njemu in mu pomolil desnico. „Hvala, ker si to storil," je rekel in'pogledal bratrancu odkrito v oči.
„Kaj pa naj bi? Sestra mi je, edina. Vzredila me je," je odvrnil Aleš in se obrnil, da bi prikril solze, ki so mu po sili navrele v oči.
»Človek pa še piti ne sme na njeno in otrokovo zdravje!" je zaneseno vzkliknil Miklavž.
Zvečer so pustili Dominika k otročnici. Bila je izmučena in brez kaplje krvi v obraizu, toda oči so ji sijale v nekem novem žaru. Bila je na robu smrti in se je vrnila z otrokom v naročju. Domiinika skoro videla ni. Vse njene misli so bile pri črnookem dečku, ki je spal zraven nje.
Tretji dan so otroka krstili na ime PaveL
Po krstu so dolgo sedeli v kamri pri otročnici. Na skrinji so ležali krstni darovi: pogače, maslo, jajca, oskubena kokoš, visoka pletenka vina. Tudi Dominik je sedel pražnje oblečen .med gosti in je bil z vsemi zelo priljuden, skoro ponižen. Zdelo se je, da bodo vsi pozabili na Anino sramoto in domačo razprtijo.
VOJAKI IZ SOVRAŽNIH JARKOV SO SKIPNO POZDRAVILI OKTOBRSKO
REVOLUCIJO
Simon Hudovernik iz Poljšice pri Gorjah nam je poslal fotografiji, ki pripovedujeta o revolucionarnem vre-
			I . i
			
			l i i • - . i
Pred odhodom so se skupaj slikali
nju na frontah pred 40 leti, ob Okto- 26. decembra pa  so  predlagali, naj
brski revoluciji. Tov. Hudovernik, ki se skupaj  fotografiramo, češ da od-
je služil v 17. pešpolku (»Kranjskih hajajo s fronte domov, kjer se bodo
Janezov«), tako piše: borili proti kontrarevolucionarnim tol-
»Dne 20. decembra 1917 sem bil na p-m. Se taisti dan smo si z njimi pri-
romunski  fronti,  vzhodno  od mesta srčno segli v roke.«
Ruski vojaki so brali svoje časopise
BELA
SMRT NA VRSICU
pred štirimi desetletji
Fokšani, v vasti Gologamo, ob reki Se-ret. Na levem bregu Sereta so biili vkopani Rusi in Romuni, na desnem pa Avstrijci in Nemci. Tega dne so Rusi navsezgodaj začeli kričati proti nam, nai ne streljamo, ker je konec vojne. Naši oficirji so nas prepričevali, da je to samo propaganda in zvijača, ker da se Rusi pripravljajo na ofenzivo. Ko pa se je bolj zdanilo, so Rusi privlekli iz obrežnega grmovja majhen čoln, v katerega so se vsedli dva vojaka in oficir. Čoln je krenil protd našemu bregu, Ruei v njem pa so z znaki kazali, da so brez orožja. Varno 30 prispeli k nam. Ti prevozi so se kmalu pomnožili, ko smo natančnejše zvedeli, kaj se se dogaja v Rusiji. Ruski vojaki so med nami širili revolucionarne ideje in nam brali svoje časopise (kot kaže tudi fotografija). O vseh teh dogodkih smo z njimi razpravljali. Dne
ZA RAZVEDRILO
Zanimivosti
900 NOVIH MEST Ob 40. obletnici velike Oktobrske revolucije so naredili v Sovjetski, zvezi tudi nekakšen splošen pregled uspehov, ki so jih dosegli v tem obdobju. Kot poroča sovjetsko časopisje, so v tem časa med drugim zgradili kar 900 novih mest, med katerimi so mnoga dosegla več sto tisoč prebivalcev. V zvezi s stanovanjsko izgradnjo so si naložili nalogo, da bodo v razdobju nekaj let zgradili toliko stanovanj, da popolnoma odpravijo stanovanjsko stisko. Trenutno je zaposlenih v Sovjetski zvezi skoraj pet in pol milijona delavcev samo pri gradnji' stanovanj.
OD KDAJ POZNAMO GRIPO?
Čeprav začenjajo omenjati to bolezen šele v najnovejšem času, ni tako »mlada« kot bi sodili. Prve podatke o njej imamo že iz 14. stoletja, vendar ni znano, da bi bile tudi tedaj tako veliba epidemije. Prva znana večja epidemija je bila šele leta 1889. ko je zajela vso Evropo. Najhuje pa je gripa razsajala takoj po I. svetovni vojni. Tedaj je zaradi nje umrlo nad 20,000.000 po vsem svetu. Epidemija leta 1953 pa je zahtevala okrog 10.000 žrtev.
ATOMSKI AVTO Po poročilu moskovskega radia so v Sovjetski zvezi nedavno preizkusili prvi atomski avto. Vozilo je na poskusni vožnji doseglo hitrost 200 kilometrov na uro. Avto so izdelali v tovarni avtomobilov Gorki.
IZ ČESA JE NASE TELO?
Marsikdo se bo začudil, če mu povemo, da je poglavitni sestavni del človeškega in seveda tudi živalskega telesa — voda. Te j« v povprečnem človeškem telesu približno 40 litrov. Ostado so trdne snovi. Med temi je toliko ogljika, da bi lahko naredili is njega 9.000 svinčnikov, za nad 2.000 vžigalic fosfora in več kilogramov kalcijevih spojin, čistega železa pa bi dobili iz našega telesa komaj za 5 cm dolg žebelj.
VRSTNI RED
V višji gimnaziji je dala tovarišica profesorica nalogo z naslovom: Kaj s* želim, ko bom odrasla?
Neka dijakinja je napisala: »Ko bom odrasla si želim avto, dva otroka, lepo stanovanje v mestu, vilo na kmetih in dobrega moža, ki bo dosti zaslužil.«
Pod nalogo je profesorica napisala: »Vrstni red«.
POGOVOR
Jožek je velik prijatelj živali Takole se je zadnjič pogovarjal z domačim psičkom:
»O, Perun, Perun, tebi se dobro godi! Ni se ti treiba umivati, ne česati, pa tudi v šolo ti md treba hoditi...«
Februar leta Gospodovega tisočde-vetstošestnajstega. 12.000 ruskih ujetnikov, razmeščenih od Kranjske gore do Trenite, v naglici gradi cesto čez Vršič. Soška fronta jih priganja k delu; toplo sonce jim blaži muke suženjstva, Vsjo est harašo, ko se da delati že brez tistih cunj, ki so jim še vedno rekli srajce. Vse se je zarotilo proti njim: prusko poveljistvo, nenehna lakota, nalezljive bolezni in črna smrt, noči brez spainja in ta strahotna dežela, prav nič podobna njihovi melanholični, . v neskončno ravnino iztegnjeni domovini. Le vreme jim je prijatelj, samo to zlato alpsko sonce jih krepi v upanju, da bo na tem revnem, raznmrcvar-jenem svetu tudi njim še kdaj lepše in bolje.
Marec 1916. Na Vršiču divjajo snežni meteži. Oblaki na robovih Mojstrovke se grmadijo, njihove lovke segajo vedno dalj nad globimo. Daleč pod njimi odmetava 200 ruskih ujetnikov novo-
zgrajeno alpsko cesto. Mrzli veter jim sili pod kožo in ledeni roke. Stražnik se pred Tičarjevim domom ves otrpel prestopa z noge na nogo. Naveličan strmi v Prisojnik; Rusov mu ni mar.
Ob nenadnem šumu se sunkovito obrne. Viidi še zadnje sence ujetnikov, ki kriče drve v dolino Trente. Pucka mu zdrsne, z ramen, dva strela šibko odjekneta — potem je bil na Vršiču mir. Mogočen plaz, ki je pridrvel s pobočja Mojstrovke, je prekril ne le Tičarjev dom, ampak tudi avstrijskega stražnika in 17 ruskih ujetnikov.
Qe vedno 8. marec 1916. Taborišče ^ ruskih vojnih ujetnikov pod Hudo Ravnijo. Tropa avstrijskih oficirjev z naperjenimi revolverji pred barakami. Postrojena množica ujetnikov 'in ing. Schutt pred njimi s koltom v roki:
»FreiwiUUge zum Rettun.gsdiemst auf-tretten!«
Tišima Vsa mislijo na zasuto osem-
najstorieo.
»AHe zuim Rettungsdienst auftretten! Marsch!«
Se vedno tišina. Hudo je hiti zasut. Se teže je iti novemu plaziu naproti. Ujetniki mrmrajo. Končno se le odloči trojica in stopi korak naprej. Vanja govori v imenu vseh:
»Lahko nas pobijete. To morete. Ne morete nas pa siliti na delo, kjer so vsak trenutek v nevarnosti naša življenja. Sklicujemo se na mednarodni sporazum o ravnanju z vojnimi ujetniki.«
»Alle Kriegsgefangene sotfort auftretten oder wir werden schiissen!«
Ing. Sehuttu je odgovoril grobni molk. V vseh očeh je bral strah — strah pred smrtjo. Obrnil se je in pogledal svoje oficirje. Enak izraz v očeh. Torej je res: tudi taksno pasje življenje je več vredno kot smrt v zLba-jočih se valovih snežnih mas!
Petorica   sondira   plaz.   S strahom opazuje   Tičarjevo  kočo, močno
ZANKA
nagnjeno v stran. Tedaj se oglasi ing. Gregor: »človek!«
Krpi j i so zagomazeli po snegu. Izvlekli so dva Rusa. In drugi dan še 15 Rusov. Zadnjega je — vsega razmesarjenega — obsijalo sonce avstrijskega stražnika. Stisnilo ga je med vhodna vrata; plaz mu je potisnil glavo tja, kjer imamo ljudje pete. Ena iRmed tragedij na Vršiču se je končala.
Mišo iz Osijeka mi je te dni pripovedoval, ko sva se skupaj vozila z vlakom:
»Čudovita je ta cesta. Zvedel sem, da je zgrajena na samih človeških kosteh. Tistih, ki hodijo ali se vozijo po njej, to najbrž ne moti. Štiri mesece sem obkladal serpentine s kamni; vse poletje smo delali samo za to, da bi ljudje varno hodili tam, kjer so tisoči naših bratov pustili svoja življe-•nja. Nisem še ljubil mrtve stvari — to cesto sem vzljubil. In — tudi zaslužil sem na njej.«
Samo poslušal sem ga. Kaj naj bi rekel? Njegove besede so mi obudile spomin na strahote, ki se z njimi da primerjati učinek atomske bombe.
J. S.
Redek ribiški plen
član Ribiške revirne družine Tržič, Franc Klančnik iz Dupelj je pred krat-. kim ujel na blestivko v izlivu Tržnice Bistrice v Savo 81 cm dolgega in 4,55 kg
težkega sulca. Taki sulci so v vodah od Kranja navzgor redkost. Tega sulca so domačini in ribiči večkrat videli, ko je iz Save zavil do 1 km <daleč po Tržiški Bistrici, kjer je ropal postrvi.