117 Naši dopisi. Iz Rusije 24. marcija. —rj. (Konec.) — Preteklo leto je Rusija imela d ve veliki vojaki: krvavo vojsko s Turkom in finančno vojsko z Evropo. Obe vojski ste so končali tako srečno, da je težko razsoditi, katera zmaga je bolj slavna. V Ruski slavni zgodovini ni tako znamenitega leta, kakor bode na veke ostalo 1877. leto. Ko je pred 11 meseci Rusija Turčiji vojsko napovedala, se je Anglija nadejala, da bo Rusijo finančna uničila. Anglija na eni strani je Turčijo podpirala z denarjem, inženirji, orožjem, streijivom in z drugimi v vojski potrebnimi rečmi; na drugi strani pa so v Londonu hiteli prodajati Ruske fonde ter pritiskati na naše zagranične posojevalce. Angležem na pomoč so delale druge Evropejske birže, celo v krahoobilni Avstriji je cena Ruskega rublja naglo padala. Na nekaterih Evropskih denarnih trgih je Ruski rubelj zgubil tretjino in cel6 skoraj polovico veljave; v tej meri se je zlat6 tudi v Rusiji podražilo na dve petini. Tako znižanje valute ima navadno zel6 škodljiv vpliv na trgovino in obrtnijo. Vrh tega je Ruska trgovina na Črnem morji, po katerem se izvožuje poiovica domaČih tovarov, bila v vojski zaprta, Z Avstrijo je naša trgovina tako pičla, da se skoraj v misel ne jemlje. Naši fabrični in obrtniški produkti so imeli odprto pot samo po karavanah v srednjo Azijo in Kitaj, poljski pridelki pa samo čez Prusijo in Baltijsko morje. Železnice naše so neprenehoma prevožavale na jug armade in vojni materija!, nazaj pa ranjence in tisoče Turških plenikov. Finančni pogoji so nam tedaj bili zelo neugodni in na te okoliščine je Anglija zidala nado svoje kramarske zmage. A ona je račun delala, naredila pa ga je, slava Bogu, Rusija. Naša vlada je brž iz začetka stopila na noge proti Angleški zvijači: železnicam je dala podpore do 30 milijonov rubijev na dopolnenje administrativnega personala in podvižnega materijala; v 3 mesecih bilo je izgotovljeno nekoliko sto novih lokomotivov in nekoliko tisoč vagonov, vsa trgovina se je obrnila z 118 juga na sever, vlaki po železnicah so drdrali neprenehoma , narod je s polnim zaupanjem spešil vladi na pomoč. Ruski narod ni hotel priznati nikakoršnega znižanja valute. Naravni posledki tega poguma (last nega težko kakemu narodu v taki stopinji, kakor Ruskemu) bili so ti, da življenje sploh se ni nikjer podražilo, izvzemši Odese; papirnati rubelj v Rusiji niti za pol kopejke v ceni ni padel, Ruski fondi pa ne samo niso padli, ampak celč, posebno nekateri, so jako poskočili. Omenjal sem že nekaterekrat, da, na primer, storubljevi bileti notranjega posojila v začetku vojske so bili po 164 rubljev, ob času Pievenskih Turških zmag so se sukali okoli 200, konec decembra so bili po 218 in zdaj so po 230 rubljev. Tako stanje valute more stvariti le vzajemno zaupanje med vlado in narodom in pa trdna vera v svojo lastno silo in nepremagljivost. Se bolj sijajne dokaze notranje Ruske sile in ekonomične modrosti so dali rezultati zagranične trgovine 1877. leta. Ruski narod si je mislil tako le: ako Ruski rubelj v Londonu nima cene, tedaj Ruski narod v Londonu ne bo nič pokupaval — in tako se je zgo dilo. Sporočila o vnanji trgovini za preteklo leto je vlada te dni razglasila. Iz teh sporočil je razvidno, da skoraj vsi oddeli vvožnje so se znižali na 20, na 30, nekateri cel6 na 50 procentov. Sploh se je v preteklem letu za znesek nad sto milijonov rubljev manj vvozilo v Rusijo, kakor počez v prejšnjem polletji, in iz te škode je padlo na Anglijo več kot na vse druge narode skupaj. Finančno zaušnico, katero je Anglija namerila Rusiji, dala je ona sama sebi. Francozi in Ho-landci so poškodovani samo na trgovini z vinom in platnom: Rusija je kupila pol milijona botilij šampanjca manj, kakor po navadi, platna pa za 3l/2 milijone rubljev, to je, za 50°/0 manj. Kavkazko, Donsko in Krimsko vino se je prelivalo po Rusiji na mesto zagranič-nega; platna se je pa za 65% ve& doma natkalo. Samo v Herzonski guberniji so čez zimo kmetje po vaseh naredili iz domačega platna pol milijona srajc in spodnjih hlač za armado , bolj premožni zastonj , bolj revni pa so vzeli za delo le polovico plačila, katero je vlada na-značila. Posebno ugodna je bila izvozna trgovina. Cene med domačini so ostale, kakoršne so bile. Angleži in drugi innostranci pa so hiteli vračati v Rusijo Ruski papirnati denar, zato so prav dobro plačevali žito, kože, les in druge surove pridelke, ki se izvožujejo. Za les, na primer, se je prejelo nad 31 milijonov rubljev; lanu se je izvozilo čez 11 milijonov pudov; sladkorja rafi-nata do 4 milijone pudov, to je, za 25 milijonov rubljev (neslišano v naših letopisih!), žita nad 5 milijonov četvrti več kot po navadi, to je, razprodalo se je žita za granico 31 milijonov četvrti za 300 milijonov rubljev. Tukaj je treba spet opaziti, da noben narod toliko surovih pridelkov pri nas ne kupuje, kolikor Anglija in Francija. Obe vojski nam je naredila Anglija: v krvavi vojski s Turkom smo plenili do poldrugi sto tisoč vojakov, v finančni vojski z Anglijo pa smo plenili do poldrugi sto milijonov rubljev. — Servus Albion! V Gorici 7. aprila. — Da, da! pokazali so že spet enkrat naši ljudje, da najtrdnejši zid Avstrijski proti jugo-zahodu je staroslavna slovenska zvestoba. Brez vsakošnih umetnij in copernij postal je preteklo nedeljo *) zbor pol. društva „Sloge" impozanten „mee-ting" (tabor.) Zbralo se je v K viške m okoli 5000 slovenskih ljudi iz vseh Brd in cel6 Lahi od italijanske meje so se shoda udeležili. Slo je za geslo: ,,Slovenci in Avstrijanci hočemo ostati; no- *) Dne 25. marcija je bil zbor zavoljo grdega vremena odpovedan. Pis. če m o biti Italijani!'1 Govorila sta razen predsednika, prof. in deželnega poslanca gosp. Fr. Povše-ta, gosp. L. Klavžar in župan Medanski g. Toroš. Vsi trije govori so bili v vsakem oziru primerni in so poslušalcem segali v živo, sosebno v avstrijski čut in dinastični. Adresa do Njihovega veličanstva je dobro osnovana. — Danes ima „S1 gaa spet zbor v Kobaridu v isti namen, kakor v Kviškem. — Nasv rojak dr. A nt. Tušar, adjunkt v Tolminu, je postal sodnik v Kanalu. — Dežja smo imeli zdaj več ko zadosti; danes se je nebo razvedrilo in vreme je aprila vredno. Po vsem lepem februarji in po vsej dozdevna zgodnji spomladi, smo glede vegetacije memo lansk. leta najmanj za dober teden zaostali. — V sredo zvečer seje nek vrtnar obese 1. Pravijo, da vsled prepira z ženo. — V Karminu je postni pridigar sredi posta (zja vnetico) umrl. Iz Štajarskega. 6. t. m. — Ker tiste grozno kužna vratne bolezni, kateri je difteritis ime, ni konca ne kraja po vsi naši deželi, je c. k. deželna vlada ukazala deželnemu zdravstvenemu svetu, naj spiše lahko* razumljiv poduk o bistvu te kužne bolezni in o prvih pripomočkih zoper njo, dokler zdravnika ni. Ta poduk, prav po domače za kmečke ljudi spisan, je prišel zdaj na svitlo. Ker je na hitrem spoznanji te bolezni prav veliko ležeče in se škoda ne da več popraviti, če so se napačna zdravila rabila, je pač želeti, da ta knjižica pride v vsako hišo na kmetih, katere večjidel nimajo hitre zdravnikove pomoči. Omenjena knjižica je bila razdeljena občinam in šolam, pa se v tiskarnici dobiva tudi za 6 kraje. Z Gorenjskega 8. aprila. — Kako napačne pojme ima še veliko naših kmetov o poštenosti, pravičnosti i a siobodi, to nam zdanji čas povestujejo mnogi žalostni zgledi! Te resnice dokazov je mnogo, vendar jaz tukaj le enega navedem: V veliki in lepi vasi Sencu rji poleg Kranja je nekemu zanikernežu meseca avgusta preteklega leta naznanila sodnija, da pojde njegovo posestvo na boben. Ta ničasti dolžnik, da bi prodaja zavrnil ali vsaj nekoliko zakasnil, nabere toliko denarja, kar bi zadostovalo za varščino (vadium). To izroči nekemu sleparskemu sosedu, ter mu reče, da naj gre na dražbo, in prodajano posestvo nase spravi, kar se je res zgodilo. Al previdei je tega djaoja slabe nasledke. Da bi mu do kože ne mogli, svojo malo vredno bajta na svojega sina prepiše. Al ker pogojev dražbe ni mogel izpolniti, šlo je posestvo na novo po dražbi na prodaj. Zdaj poprejni dolžnik vidi, da mu njegove zvijače nič ne koristijo, in kaj stori? Izbobna po vasi, da bo V3e prav po ceni prodal, karkoli se da odtrgati. Pelje tedaj vrle Senčurjane najpoprej v dobro zaraščeni drevošec, in ta je bil v malo urah ob tla; bil je goličava taka, da ne ene preslice bi ne bil v njem videl; plačevali sa se vozovi kar najteže obloženi po 30, zadnjič le še pa 20 kr. Ko je bil drevošec popolnem vničen, vzdignejo se ti vandali in dirjajo proti domačiji, ki ima jutri prodana biti in tukaj še huje divjajo, vsaj „brenčurja" (rakije) ni manjkalo. Najpoprej začne hruščati hišna poslopje, odgrne se slamnata streha, razdene se grušt (stol) tudi gornji strop, vezna in hišna vrata, stožirji, okna in kar je pri njih, cel6 peč se mora preseliti (ako-ravno še ni Jurjevo) in že druga mati kruh v nji pečejo; da se je odpeljal skeden, hlev, se lahko misli, vse prav po ceni; tudi kozelc ni bil predrag, imel je 7 bran in se je oddal nekemu revežu (??) za 4 gld. Slednjič Senčurski korenjaki primejo za sekire in hočejo mahniti (o groza!) po sadnem drevji, ki je prav lepe in žlahne sorte. V tem trenutku pa pristopi srenjski župan, ter zagromi nad divjaki, rekoč: „Tegavpa jaz kratko nikar ne prepustim." In odjenjali so: Čast in 119 hvala poštenemu predstojniku! — Ako bi bil ti, častiti čitatelj, videl omenjeno mesto gnjusobnega razdejanja, moralo bi so umilovati in rekel bi bil: Glejte si, vsaj na Klanskem pogorišču ni videti tako tužnega ozora, tam je pogorelcem vsaj železo ostalo, ali tukaj še tega ni! Kdor bo te vrstice bral, nehote bo vzkliknil: Vi Sencu rjani (se ve, da ne vsi) niste več nekdanji Sencu rjani, zakaj o ti priliki ste zapisani v črne bukve! (Še enkrat pa rečem: vendar ne vai.) Vprašam zdaj le še^ koliko pravic je imel tisti L., omenjene reči prodajati, ali ni svoje lastnije drugemu goljufa v roke dal? Sploh pa naj se premisli, kake žalostne posledice imajo dogodbe take! Ali ni res, da mora vse zaupanje {ves kredit) opešati — kdo bo še rad kmetu v potrebi z posojilom pristopil? ali kdo bo rad prevzel posestvo brez poštenega hišnega poalopja, brez skedna, brez hleva, brez stoga, brez drv ? Kam bomo Erišli, ako se bo za kmeta tako malo skrbelo? Ali ni metijstvo steber državi. Kdaj neki pride čas, da bo kak strah za hudobneža, kaka bramba za pravičnega? Ali vi gospodje v državnem zboru nič ne veste, kaj kmeta teži?*) Iz Ljubljane. Boj za volitev odbornikov v mestni odbor se začne v petek. Na zadnji strani stoje napisani možje, ki jih narodni odbor priporoča domoljubnim meščanom, katerim ne bo težko presoditi, ali so ti holji ali uni, ki jim jih možje iz kazine ponujajo. — (Iz seje družbe kmetijske) , ki je bila preteklo nedeljo pod predsedstvom barona Wurzbacha, poročamo sledeče: Za vredovanje vremenskih telegramov se je oglasilo mnogo inteligentnih mož, al za sprejemanje teh telegramov do zdaj samo en včliki posestnik. Podoba je potem, da bomo morali še čakati, da prodere ta stvar pri naših kmetovalcih. — Si. ministerstvo kmetijstva dovoljuje naši kmetijski družbi 600 goid., Goriški pa 400 gld. za to, da se znani Švicarski izvedenec gosp. Tomaž Hitz za letošnje leto nastavi za sirarskega voditelja sirarskih družeb na Kranjskem in Goriškem. — Gosp. vitez Gutmansthal je daroval družbi 500 iztisov lepe podučne knjižice „Sadjereja"; odbor je sklenil iskreno zahvalo gospodu dariteiju, in brezplačno dati knjižico ljudskim šolam, kjer se uči sadjereja, pa tudi vsem udom družbe kmetijske, ki pridejo po njo. — Naznanilo trgovca P. Auchmana v Mariboru, da prodaja soj a-fažolico (Sojabohne), se je vzelo na znanje. Kdor je hoče, naj se obrne nanj, — Na predlog odbornika gosp. Seuniga se je sklenilo, da se za iz lanske subvencije ostalih 1400 gold. koj v začetku maja meseca nakupi Stajarskih M uriš ki h goved in potem po navadni dražbi v Ljubljani na prodaj postavi. — (Iz seje deželnega odbora 6, dne t. m.) Poročilo deželnega šolskega sveta, da se je leta 18767 poduče-valo v različnih strokah kmetijstva na 50 ljnd-fikih nadaljevalnih in 31 ponavljavnih šolah, — vzel je deželni odbor na znanje in sklenil, 1) da se deželnemu šolskemu svetu omeni, da bilo bi želeti, da se s teoretičnim podukom združi tudi praktičen, ker ie potem ima vspeh na znanstvo kmetijstva, 2) da naj krajni in okrajni šolski sveti poročajo o tem, ali ka- *) Bralcem ,,Novic" je znano , da se je naša kmetijska družba že lani obrnila do deželnega zbora Kranjskega in da je ta enoglasno sklenil se obrniti do ministerstva pravosodja, naj se na ustavni poti nemudoma osnuje post a va, katera tako razuzdanost zabranuje z ostro kaznijo. Ministerstvo je obljubilo, da bo, — al še danes, smo žalibog tam, kjer smo bili. Gospodje na Dunaji ne vidijo, kaj kmetijstvo teži, kar nam priča tudi glas iz Štajarskega na 1. strani ,,Novic*' Vred. žejo občine naše dobro voljo, kmetijske nadaljevalne šole podpirati, — 3) da se e. kr. ministerstvo kmetijstva in tudi prihodnji deželni zbor prosita podpore za 1. 1878/9 za podučevanje v kmetijstvu v ljudskih šolah, — 4) da se izreče živa potreba stalno nastavljenega popotnega učitelja kmetijstva, ki bi nadzoroval nadaljevalne kmetijske šole, — 5) da se vpraša deželna vlada, kaj se je na poziv ministerstva storilo za pospeh kmetijskega nauka v tukajšnji preparan-diji. Deželni odbor je pritrdil, da se v Ribnici napravi s pričetkom prihodnjega šolskega leta dverazredna dekliška šola s 400 gld. in 450 gld. plače za učiteljici. — Ker je gosp. dr. Zamik preteklo nedeljo se nadaljeval v čitalnici svoj govor na korist „narodni šoli", bode prihodnjo nedeljo dopoldne ob 11. uri gosp. dr. K a r o i Bleiwei s v isti namen imel govor o predmetu, ki smo ga že v zadnjem našem listu na-povadali. — Znani kirurg gosp. Fine stareji je včeraj po daljši bolezni umrl. Naj marljivi zdravnik v miru počiva! — Gosp. Janez Vehovec, večletni župan v Žužemberku, je 7. dne t. m. umrl. Bil je ranjki v materijelnih zadevah dobrotnik cele okolice. Šuho-Kranj-čani ga bodo dolgo dolgo pogrešali. — „Zora", časopis zabavi i poduku, ki jo je v Mariboru izdajal gosp. Janko Pajk, je nehala izhajati zavolj nemarnega doplačanja naročnine , kakor izdate-ljevo naznanilo piše. — (Vabilo k zadnji })besedii( zimske saisone) v nedeljo 14. dne t. m. s sledečim mikavnim programom: 1. Lžičar — „Venec hrvatskih narodnih pesem", poje moški zbor s spre mlje vanje m giaaovira. 2. „Najsta-reje hiše naše Ljubljane" z zgodovinskimi črticami po gradivu pi. P. Kadicsa in dr. Lipica opisal predsednik čitalnice. Berilo. 3. Durner — „Domovina", poje moški zbor. 4. Keller — „Saltarello o temi IV. Mendels8ohnove simfonije", igra na glasoviru gospica Zetinovič. 5. Bendl — „Hlahoi", poje moški zbor. 6. „Poprej mati", veseloigra v 1. dejanji, po Poljski Jos. Kofeaovskega poslovenil Joa. Stare. — Začetek besede ob 7. uri zvečer. Častite ude vljudno vabi Citalničin odbor. — (Oklic in vabilo.) Ceciljino društvo, katerega namen je: povzdiga in pospešek kat. cerkvene glasbe v smislu ter duhu sv. cerkve, na podlagi cerkvenih določb in ukazov, izbralo si je v doseg tega namena med drugimi pripomočki tudi priporočanje, na-zoanovanje, razširjevanje v cerkvenem duhu zloženih kompozicij in podučnih muzikalnih ter liturgičnih spisov. Spisala se je in tiska se že knjižica: „Cerkvena glasba, kakošna je in kakošna bi morala biti", katera je uamenjeaa društvenim udom kot brezplačno darilo, ki utegoe do Velike noči že v njihovih rokah biti. To pa ni zadosti. Pri občnem zboru meseca junija lani razodela se je želja, naj bi se usta- -novil Časnik, ki bi pospešoval društvene namene s spisi in muz kalnimi prilogami. Ta želja ima se kmalu spol-niti in z mesecem majnikom nasvitlo priti L številka „Cerkvenega glasbenika". —„Cerkveni glasbenik" bode izhajal po enkrat na mesec ter prinašal v veliki osmerki 8 str. teksta in 4. str. muzi-kalij. Obravnaval bode V3e, kar spada v okrožje cerkvene glasbe: posamezne dele siužba Božje, mašo, lita-nije i. dr., zgodovino cerkvene glasbe, životopise cerkvenih skladateljev raznih vekov, rabo orgelj. Poročal bode o stanju in napredku nase orgijarake šole in cerkvene glasbe v posamesaih cerkvah naše in druzih škofij; tudi bode dajal lahke, praktične in vendar dobre muzikalne priloge. — Nočemo veliko obetati ; čas sam 120 bode nas učil, kaj ,Cerkveni glasbenik" spolniti hoče in spolniti more. — Prosimo pa vse prijatelje cerkvene glasbe, posebno častite gosp. duhovnike, gosp. učitelje in organiste, kateri ji hočejo in morejo pomagati, da se zapuščena reva bliža svojemu idealu, podporo z obilno lastno naročbo, nabiranjem Daročnikov in mnogim dopisovanjem, kajti le po tem je obstanek in raz vitek ^Cerkvenega glasbenika" mogoč. — Naročnina „Cerk. glasbeniku" bode zal. 1878 le 1 gold. 50 kr., za ude „Ceciljin. društva" pa le 1 gold., ki naj se pošilja čast. gosp. Bohincu knezoškof. tajniku in blagajniku ,,Ceciljinega društva." — Naj bi to gotovo koristno podvzetje našlo vsestranske podpore. V to pomozi Bog in sv. Cecilija! Odbor „Ceciljinega društva" v Ljubljani. — („Dan slave"), žaloigra, ki jo je gosp. Fr. Potočnik spisal in je bila v nedeljo na korist g. Kocelju v gledališči predstavljena, ima zanimiv zgodovinsk substrat, katerega je autor dramatično dobro porabil. Imela bi bila ona vsakako časten vspeb, ako bi bila krajša v nekaterih dialogih in bi bila prišla na oder z vsemi onimi gledališkimi atributi v kostumih, sceneriji itd., ki se dandanes zabtevajo od taci h iger, da se predstavijo impozantno, pa bi bila igrana tudi po dobrih igralcih. Al, žalibog, vsega tega ni bilo v nedeljo ne sledu ne tiru; razen 3—4 igralcev ni bil nobeden druzih, ki jih je beneficijant vlovil za predstavo, kos svoji nalogi. Sicer je g. Kocelj desegel svoj edini namen — gledališče je bilo precej polno.