v
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhala vsak petek.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■»■■•
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica Stev. 6.
Naročnina znaša: celoletna	,	.	K	4*-
poluletna	.	.	„	2'—
četrtletna	.	.	„	1 •—
Posamezna St.	„	0 10
Št. 38.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1912.
Leto VII.
Kartel avstrliskih In ogrskih bombaževih predilnic.
Po dolgih pripravah in pogajanj ih se je ustanovil kartel bombaževih predilnic v Avstriji in na Ogrskem. Izdelki posameznih tovarn se kontingentirajo, to je, vsako podjetje bo smelo določeno množino izdelkov za prodati. Zvišale se bodo tudi cene izdelkom predilnic. Od 426 mil. vreten, ki stoje v obratih Avstro-Ogrske, se je pridružilo pogodbi 3 6 miljonov, toraj 85% vreten (Spindel) in prijavilo pristop za petletno kontingentiranje. Oslali posestniki 150.000 vreten, so sprejeli bistvene obveznosti brez da bi pristopili v kartel. Pogodba je stopila v veljavo dne 8. avgusta t. 1.
Izvršilni odbor se je pooblastil, da presoja načelni temelj in poroča najkasneje do 30. septembra splošnemu zboru. Posamezne tovarne imajo prosto glede izpeljave kontingentira-nja, ali da znižajo množino izdelkov ali pa da eksportirajo prevelike zaloge. One predilnice, ki porabljajo prejo v lastnih tkalnicah so za take množine proti vplačilu gotovega denarnega zneska oproščene. Prodaje se smejo sklepati le za šest mesecev. L ravnava za notranje-državni kontingent se izvrši avtomatično na podlagi dogovorjene pogorlbe in statistike o izdelovanju, prodaji in zalogo. I o ruj zopet nov velikanski kartel, s katerim sc bodo podražili izdelki bombaža. Važno vprašanje pa nastane sedaj za pre-dilniško delavstvo. V nobeni stroki dela niso delavci tako slabo plačani kakor ravno v predilnicah in tkalnicah bombaža. Zato bo moral kartel v prvi vrsti koristiti delavstvu. Podjetniki sicer pravijo, da bodo zvišali cene zaradi tega za 10 do 15 odstotkov ker baje to vsoto presegajo danes izdelovalni stroški. To je zastareli zelo nerodni izgovor.. Za zgubo 10 do 15 odstotkov ne dela nihče in najmanj predilnice. Toda taki izgovori imajo namen delavstvu nametati peska v oči, da ne bi morda začelo zahtevati boljših plač. Delavstvo mora sedaj na vsak način priti tudi do besede in dobiti od kartela zboljšanja.
XXX'
Jugoslovanska Strokovna Zveza ima organiziranega na jugu zelo veliko delavstva, ki dela
po predilnicah. Predilniško delavstvo vodi poseben tekstilni odsek, ki je sklenil, da se mora posvetiti novemu kartelu tekstilne industrije njavečja pozornost. Vodstvo tekstilnega odseka je takoj odposlalo svojim prizadetim skupinam sledeče pojasnilo.
V sledečem Vam pošiljamo poizvedbe, v kolikor jih je mogel strokovni odsek v Ljubljani zasledovali. Po dolgotrajnih razpravah so sklenili lastniki avstro-ogrskih predilnic pogodbo, po kateri se določa, koliko da smejo izdelati predilnice blaga za našo državo.
Predsednik društva Artur Kuffler je pribil (izjavil), da je izmed vseh tekočih avstro-ogr-sldh pavoljnili vretenov (špindelnov), ki jih je v Avstro-Ogrski, 4,026.000 pristopilo društvu. Lastniki predilnic so določili, koliko blaga da sme izdelati 3,600.000 vretenov in da je v kartelu avstro-ogrske tekstilne industrije zastopanih 85 odstotkov vretenov. Lastniki ostalih 180.000 vretenov so izjavili, dasi pravilno (formelno) niso pristopili, da pa prevzamejo bistvene obveze kartelne pogodbe.
Soglasno se je sklenilo, da se uveljavi pogodba. 8 .avgusta t. 1. in je naročilo zvršilne-mu odboru, da naj iormelna načela za sklepanje pogodb prouči in da naj v tem glavni skupščini poroča vsaj do 30. septembra t. 1.
Posameznim predilnicam se prepusti, da omeje izdelavo, ali preveč izdelanega blaga prodajo v inozemstvo.
Tiste predilnice, ki del svojih lastnih izdelkov izdelajo v lastnih tkalnicah (Weberei), so za to množino oproščeni omejitve obrata, če plačajo gotovo denarno vsoto. Pogodba določa nadalje, da se smejo splošne prodajalne pogodbe skleniti najdelj za šest mesecev.
Koliko se sme doma prodati, se določi au-tomatično, na podlagi natančno določene statistike, koliko se sme izdelati, prodati in imeti blaga v skladiščih. Cene se za sedaj še ne določijo, pa; pa sodijo, da se vsled sklenjenega kartela povišajo cene blagu, ker kakor trdijo novi kartelisti, prodajajo blago za 10 do 15 odstotkov ceneje kolikor njih stane.
Odbor je tudi sklenil za zdaj, da dovoli prodati le 5 odstotkov, kolikor so določili prodati celo leto.
Kakor je razvidno iz gori označenega, je namen kartela: J. odpustiti več delavcev, 2. je zelo prizadet konzument in 3. največ pa delavstvo.
V svoji seji dne 13. t. m., ki sta se jo udeležili tudi načelnik J. S. Z., kranjski deželni odbornik tov. dr. Ivan Zajec in državni poslanec tov. Josip Gostinčar, je o novem kartelu temeljito poročal podnačelnik J. S. Z. tovariš Vinko Zabukovec. V svojem poročilu je med drugim, tudi izvajal:
Kaj pravi predsednik o novem kartelu.
Za natančno umevanje kartela predilnic, je zelo poučljiv članek, ki ga je objavil v »Neue Freie Presse« 10. avgusta t. 1. Artur Kuffler, predsednik novega kartela, ki izvaja:
Te dni je sklenilo 90 predilnic v Avstro-Ogrski pogodbo, ki ima namen, da vredi, koliko blaga da se sme v naši državi izdelati in prodati. Če se vresničijo želje, ki so prevevale tvorni-čarje, ko so sklepali to pogodbo, se konča najtežja kriza, ki jo je od časa amerikansko-držav-ljanske vojske’) prestala avstrijska predilniška pavelnata industrija, ki je zato posebne vrste* ker ni le časno sledila visoki konjunkturi (tr-govski-gospodarski položaj), namreč je le to dejansko povzročila. Kriza, ki je trajala skoraj 3 leta, se razločuje bistveno od podobnih kriz s tem, da ni šla nazaj prodaja blaga, ni manjkalo surovega blaga in tudi ni bilo dobiti težko denarja na posodo. Krize niso povzročili zunanji činitelji, marveč se je pojavila v industriji sami. Od visoke konjunkture v letih 1097 in 1908 ni proizvaja nazadovala, marveč celo napredovala. Cene surovemu blagu so se pač zelo menjale, a ni dvoma, da je bilo na svetu dovolj su-
*) Ob amerikansko - državljanski vojski v sedemdesetih letih, ki je trajala več let in je šlo za odpravo suženjstva v Zedinjenih državah, je bil prekinjen izvoz bombaža v Evropo. Predilnice zato niso mogle delati in je bilo veliko delavstva ob kruh.
Grof Leo Tolstoj:
Ali človek potrebuje veliko zemlje?
m.
i
Pahom živi in se veseli. Vse bi bilo dobro, samo da bi mužiki pustili v miru njegovo polje m da bi ne pasjj po njegovih travnikih. Prosil jih je, a ti niso nič marali. Ta spusti krave na njegov travnik, drugi zažene ponoči svoje ko-
v njegovo žito. Pahom jih je izganjal in odpuščal, a slednjič se je osrčil in se šel pritožit k sodniji. I videl je sicer, da delajo to mužiki iz revščine in ne iz nagajivosti, a si misli: »No sme se jih kar tako pustiti, če ne ml popaso vso travo. Treba jih je poučiti.«
Poučil jih je enkrat, poučil drugikrat, kaznoval enega, dva. Začeli so ga sosedje sovražiti in drugič so mu nalašč popasli. Ponoči se je neki mužik splazil v Pahomov gozd in mu izruval deset malih lip, da je lubje od njih dobil.
Paliom je šol skozi gozd in glej — nekaj se •lesti. Ivo pride bližje, vidi olupljena drevesca na tleli. Io ga je razljutilo. »Ah«, si misli, »ko bi 'edei, kedo je to naredil, bi mu že pokazal.« Mislil je, mislil, kodo neki bi bil. Nikdo drugi ne n oj e biti kakor Semen, šel je k Semenu na uvonšče gledat, pa ni našel ničesar, samo zasmehovali so ga. In še bolj se je uveril, da je Se-
men to naredil. Šel ga je tožit. Semena so pozvali pred sodišče, a so ga izpustili, ker mu niso mogli dokazati. Pahom se je še bolj razjezil in se colo razprl s starešino in sodniki. »Vi«, pravi, »puščate tatovom dolge roke. Če bi bili sami pravični, bi ne oproščali tatov.«
Zemlje je imel Pahom sicer veliko, a svet mu. je bil vendar preozek. Raznesla se je tedaj govorica, da potuje mnogo ljudi na nove naselbine. Pahom si je mislil: »Da bi se sam iz svoje zemlje izselil, počemu? A če bi kdo naših šel tja, bi mi imeli več prostora. Jaz bi zemljo pokupil in jo priklopil moji posesti, ker za nas vse je tukaj itak že pretesno.«
Nekoč sedi Pahom doma. K njemu pride popoten mužik. Prenočili so ga, dali mu jesti in ga vprašali, odkod potuje. Mužik pripoveduje, da prihaja od spodnje Volge, kjer je delal. Beseda da besedo. Mužik govori, kako se tjakaj ljudje izseljujejo. Mnogo se jih je že naselilo. Vsakdo sc vpiše v občino in dobi deset desetin zemlje zastonj. Kaka zemlja je tam; veselje je videti bogato snopje! Neki mužik je tjakaj prišel reven, s samimi rokami, a sedaj ima 50 desetin obdelane zemlje. V preteklem letu je 500 rubljev skupil za samo pšenico.
Paliomu se je srce razgrelo. »Čemu naj bi še nadalje bival v tej tesnobi, ko se da vendar bolje živeti. Prodam zemljišče in hišo in si tam
napravim za ta denar novo ter si potem izvrstno uredim svoje gospodarstvo. Tu v tej tesnobi je sam prepir, treba je, da se sam odpravim na pot. ter se o stvari prepričam.«
Ko je prišlo poletje, krenil jo na pot. Do Samare se je peljal po parobrodu po Volgi navzdol, potem je pa šel peš 400 vrst.*) Prišel je do zaželjenega kraja. Našel je vse tako, kakor mu je mužik pripovedoval. — Mužiki imajo tu mnogo zemlje, deset desetin jo vsakdo zastonj dobi in je tudi zadovoljno sprejet v občino. Poleg tega si lahko prikupiš zemlje, kolikor ti drago; za tri rublje dobiš desetino zemlje najbolje vrste, kolikor hočeš.
Pahom je vse poizvedel in se vrnil jeseni domov. Prodal je vso zemljo, prodal hišo in živino ter se izbrisal iz občine. Spomladi je šel z družino v novo domovino.
IV.
Pahom je prišel v novi svet s svojo družino in se jo zapisal v občino v velikem selu. Pogostil je starešine in takoj so bili vsi pogoji odobreni. Sprejeli so Pahoma v občino ter mu dali za pet duš 50 desetin zemlje zastonj. Uredil si je gospodarstvo in kupil živine. Sedaj je moral imeti še enkrat toliko živine kot poprej. Zemlja
*) 1 vrsta je 1066 m.
rovega blaga. Krizo je marveč povzročilo zgolj dejstvo, ker so se popolnoma nevrejeno povečala proizvajalna sredstva. Število pavoljnih vreten na celem svetu se je od leta 1907 do leta '1909 povišalo za okroglo 25 odstotkov. Jasno je da ker je tekstilna industrija glede na svoj obseg tako poskočila, ni napredovala v nikakem razmerju niti prodaja, niti proizvaja.
Vedno bolj se je pa povpraševalo po surovem bombažu, kar je povzročilo, da je v resnici s prejšnjimi desetimi leti cena bombažu poskočila približno za 30 do 40 odstotkov. Izdelalo se je tudi preveč blaga, prodajalne cene izdelanega blaga so zato padle globoko pod proizvajalno ceno.
Opisani razvoj se ne omejuje zgolj na našo državo, marveč se je čutil tudi v celi Evropi, Ameriki in Indiji. Enakost pojava se pa kaže le v pojavu samem, ne pa tudi v dobi razvoja.
Zelo zanimivo je opazovati, koliko časa potrebuje industrija po posameznih deželah, da premaga posledice povečane proizvaje.
Najbolj hitro je prebolela krizo Angleška, ki ima največ vreten. Ko sta Avstro-Ogrska in Italija radi krize še močno trpeli, se razvija trgovina na Angleškem tako, da se cene že ne razločujejo veliko od najvišje doseženih cen. Nekoliko pozneje si je opomogla tekstilna industrija v Ameriki, Nemčiji in v Belgiji. Neugodne so za sedaj razmere le še v Avstro-Ogrski in v Italiji. V Italiji vpliva neposredno na izdelovanje bombaževih izdelkov vojska, ker so prodajale laške predilnice svoje izdelke vsaj bistveno v Turčijo in na bližnji Vzhod ali v Leva n to.
Laške predilnice so radi vojske tudi težje dobivale potrebni kredit.
Položaj avstrijskih predilnic pa podaja najjasnejšo podobo, kakšne posledice rodi nevrejeno povečanje tvornic. če ni zadosti preskrbljeno za nove trge. Ako primerjamo, kje da se je obrat najbolj razširil, vidimo, da koraka Av-stro-Ogrska na prvem mestu, ker se je število vreten povišalo za 30 odstotkov.
Ob prilastitvi Bosne in Hercegovine so imele naše predilnice škodo pri izvozu blaga v Srbijo in v Turčijo. Domači trg, ki je tudi prodajal vedno več blaga, ni mogel nadomestiti, kar so predilnice izgubile. Posledica je bila, da so prodajalne cene skočile in se je padec šele vstavil, ko so naše cene padle delno celo pod svetovne cene in smo postali sposobni, da smo na škodo naše industrije mogli izvažati naše blago.
Organizacija avstrijskih in ogrskih predilnic je poizkušala izboljšati razmere sedanjih razmer tako, da se je po pogodbi enakomerno omejil obrat. Ta dogovor je bil v toliko uspešen, ker se je preprečilo omejiti preveliko množino zaloge. Ko je pa dogovor potekel, se je precej pričelo izdelovati več blaga, vsled česar ni bilo pravega dobička. Radi omejitve obrata bi se bile razmere še poslabšale, če bi se zopet ne uredile razmere.
Tvorničarji so izprevideli, da omejitev obratov more le začasno pomagati. Velika večina obstoječih stroškov predilnic povzroča, da se z omejitvijo obrala izdelovanje podraži. Potrebno je zato, da se morejo cene izdatno povečati, da se pokrijejo le proizvajalni stroški, ne da bi se položaj izdatno izboljšal. Ne glede na to se pa more avstro-ogrska tekstilna industrija ozirati na delavsko vprašanje, ki otežkočuje omejitev obrata.
je rodovitna. Življenje je bilo sedaj desetkrat prijetneje nego popreje. Živine redi, kolikor hoče.
Ko je v začetku gospodarstvo urejal, zdelo se mu je vse dobro, a sčasoma mu je tudi tu postalo tesno. Hotel je vsejati belo pšenico, pa bilo je malo pšenične zemlje. Eno leto posejejo zemljo, poten1 jo pa jmste dve leti nezorano, da se zopet s koviljem preraste. Mehke zemlje dobiš, kolikor hočeš, a na mehki zemlji raste samo rž, pšenica pa le na trdi. Trde zemlje ne morejo vsi dobiti, radi tega so vedni prepiri. Bogatini jo sami radi posejejo, reveži jo pa oddajajo kupcem za plačilo.
Pahom vsej e prvo leto pšenico. Obnesla se j<^ izvrstno, tako, da jo je sklenil tudi drugo leto vsejati, toda imel je malo zemlje. Zato jo je hotel prikupiti. Šel je h kupcu in kupil zemljo za eno leto ter jo posejal. Rodila je dobro, samo daleč je bilo, 15 vrst daleč se je moral do tja voziti. Vidi, da žive mužiki krog po pristavah in so bogati.
»Kaj bi bilo,c si misli, »če bi si kupil zemljo v vlast in se naselil na pristavi?«
In začel je premišljevati, kako bi kupil zemljo za vlast.
Našel je mužika, ki je imel 500 desetin zemlje in jo je radi nesreče pri gospodarstvu razprodajal. Pahom je sklenil z njim kupčijo za 1500 rubljev. Polovico je plačal takoj, polovico
Naša bombaževinska industrija ni omejena kakor po drugih deželah na gotova industrijska središča, marveč je raztresena po celi državi in takorekoč leži v postelji med drugimi industrijami. Če se izpremene delavne ali proizvajalne razmere, zapušča delavstvo delo po predilnicah in išče ter dobi delo a takih tvornicali, ki vedno delajo.
Izučeni delavci se zato zelo težko dobe zopet nazaj.
To spoznanje je dovedlo, da se mora prodaja trajno vrediti doma in da se morajo preskrbeti v inozemstvu in onstran morja novi trgi. Kartel predilnic zato ne vreja, koliko da se mora izdelati blaga, marveč le, koliko in kje se sme posamezna predilnica doma prodati blaga.
Če posamezna tvornica izdela več blaga, ji je prosto, da li omeji svoj obrat ali pa da po-išča nove trge v inozemstvu. Za izvoz blaga nameravajo ustanoviti osrednjo pisarno, ki bo skrbela, da se preveč izdelano blago izvaža in da se kakovost blaga, kolikor mogoče, za izvoz izboljša.
XXX
Iz teh navedenih izjav kapitalistov je razvidno, da bi:
1. Radi omejili število delavstva, a se še ne upajo, ker hočejo poprej vedeti, kako močan da se bo izkazal in če bo držal novi kartel.
2. Splošno bo kartel vsemu delavstvu, ne samo predliniškemu škodoval, ker bodo cene testilnim izdelkom poskočile.
3. Na škodo avstrijskih državljanov in tudi delavstva se bodo doma neprimerno dražje plačevali izdelki tekstilne industrije, v inozemstvu se bo pa to blago pod ceno izvajalo na škodo domačih kupcev, slika, ki jo nudijo tudi drugi karteli.
XXX
V zelo poučljivi razpravi, ki je sledila poročilu, se je sklenilo naročiti vsem strokovnim organizacijam J. S. Z., da morajo po shodih poučiti delavstvo o po ustanovljenem kartelu iz-premenjenem položaju za delavstvo. Agitira naj se s podvojeno silo za pristop tekstilnega delavstva k Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ker mora nasproti pomnoženi moči vseh avstrijskih lastnikov predilnic nastopiti uspešno le močno, strokovno združeno delavstvo .Postavodaja naj se poziva na vseh shodih tekstilnega delavstva, da naj nastopi zato, da kartelno vprašanje vre-di po tozadevnem že izdelanem dr. Krekovem zakonskem načrtu o kartelih.
XXX
DELAVSTVO LJUBLJANSKE PREDILNICE!
V torek, dne 20. avgusta 1912 vsi na delavski shod, ki bo ob četrt na sedmo uro zvečer v Ljudskem domu. Spored: 1. Delavstvo in združene predilnice poroča državni poslanec Jožef Gostinčar. — 2. Združena moč evropskega krščanskega predilniškega delavstva poroča M. M o š k e r c — 3. Delavska pravica in dolžnosti; poročata načelnik J. S. Z. dr. Ivan Zajec in urednik Frančišek K er h n e. Delavci! Delavke! Časi so resni, zato vsi na shod!
Načelstvo Jugoslov. Strokovne Zveze.
bode pa za eno leto. Vse je bilo že v redu, kar prižene neki kupec svoje konje na Pahomov dvor, da bi jih nakrmil. Pili so čaj in se razgo-varjali. Kupec pripoveduje, da prihaja iz daljne dežele Barškircev. Tam je kupil 5000 desetin zemlje ter plačal za vse to 1000 rubljev. Pahom ga je spraševal. »Prikupiti se mora,« pripoveduje kupec, »glavarjem. Med nje sem razdelil za 100 rubljev kaftanov in preprog, dal sem čaja in žganja, kolikor so ga hoteli piti. Dobil sem desetino po 20 kopejk« — pokaže kupčij-sko pismo — »zemlja ob reki in stepi je koval-nata.«
Pahom ga mnogo sprašuje.
»Zemljo,« govori dalje kupec, »ne obhodiš v enem letu in je vsa baškirska, ljudje so pa neumni kot koštrunje. Lahko boš dobil zemljo zastonj.«
»No, si misli Pahom, čemu bi za 1000 rubljev kupoval 500 desetin in si poleg tega še dolg na glavo,nakopaval. Koliko si jaz tamkaj kupim zemlje za 1000 rubljev!«
V.
Pahom je spraševal kupca, kod mu je potovati. Napravil se je takoj na pot. Dom je osta-vil in je krenil z enim hlapcem na pot. Prišel je v mesto in je kupil čaja, žganja, daril, vse tako, kakor mu je kupec rekel.
Tobačno delavstvo.
Izpopolnitev naše ljubljanske tobačne strokovne organizacije. Letošnji občni zbor našega »Podpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici« je med drugim tudi iz-premenil društvena pravila. Določilo se je novo, sledeče besedilo: Za posamezne stroke članov ustanavlja odbor strokovne odseke. Po svoji previdnosti jih sestavi izmed društvenih članov dotične stroke izdela jim tudi poseben poslovnik. Strokovni odseki imajo nalogo podajati odboru nasvete in predloge, kako naj poskrbi za strokovno izobrazbo in kako naj preiskujejo razmere delavstva dotične stroke«. Čas je, da izpregovorimo nekoliko o nameravanih strokovnih odsekih, ki se izpeljejo bodoče tedne in ki imajo namen, da se »Podporno društvo«, najstarejša in najmočnejša strokovna organizacija ljubljanskega delavstva, še bolj ojači, da se pritegne delu za delovske koristi še več moči. V Spominski knjižici »Podpornega društva«, ki se razdeli vsiin društvenim članom, Citate na strani 20 poslovnik za delovanje strokovnih odsekov Podpornega društva. Natančno ga proučite! Iz njega razvidite, da ko bi imeli že preti leti strokovne odseke v tvornici, bi bilo boljše za delavstvo. Strokovni odseki so za nadaljnje uspešno delo Podpornega društva neobliod-no potrebni. Delavci! Delavke! Ko boste vabljeni te dni k ustanovnim zborom strokovnih odsekov, glejte, da se vsi udeležite ustanovnih zborovanj, da boste še bolje vedli, in se prepričali, da so strokovni odseki za Vaše koristi nujno potrebni!
Delavstvo v k ar to na ži in v pripravljalnici (Forihtungi) pozor! V ponedeljek, dne 19. t. m. takoj po dokončanem delu v tvornici se vabi delavstvo v kartonaži na sestanek, ki bo v društveni sobi pri Krčonu.' V četrtek 22. t. m. ima pa sestanek v društveni sobi pri Krčonu delavstvo v pripravljalnici ali forihtungi. Prosimo, da se delavstvo obeh sestankov v velikem številu udeleži, ker gre za važne delavske stvari.
Nadaljnja sestanke ljubljanskega tobačnega delavstva sklicuje »Podporno društvo« v sobo h Krčonu sledeče dni: 20. t. m. cigaretno delavstvo. 27. t. m. prejemalke. 28. zavijalnica (Cigarenverpackung). 29. t. m. paklci. 2. septembra škatirunga. 3. septembra oddelek veržink. 4. septembra oddelek smodk. 5. septembra ostale delavske kategorije. Meseca septembra priredi »Podporno društvo« tudi splošen delavski shod. Spored in dan shoda se še naznani.
Ilca f acf Pred dejanjem, kakor ga je izpoznati iz Vjd IdM naslednjega pisanja Nj. ekscelence barona Freytagh-Loringhoven, svfetnika vezelskega plemstva in ruskega pravega državnega svfeta v Arensburgu, Kommandantenstrafle 5, Osel, gouv. Livlandija. — Nj.ekscelenca piše: „Smatram za svojo dolžnost na-pram človeštvu, priporočati povsod, kjer le morem izvrsten Fellerjev fluid z. v. z. „Elsafluid“. Na to krasno sredstvo sem opozoril svojega nekdanjega prijatelja izza šolskih let, sedaj zdravnika v Petersburgu; imel sem pa. tudi priliko, nekega drugega petersburškega zdravnika, ki ima ravnotam slovečo lužno kopel, s pomočjo Fellerjevega Elzafluida ozdraviti hudega revmatizma v ramah, potem, ko mu niti lastna sredstva niso mogla pomagati. Tudi neki zdravnik v Danzig-u na Pruskem uporablja Fellerjev fluid — in tako želim v blaginjo vsega človeštva, da bi se to sredstvo razširilo povsod širom sveta, izumitelju pa prineslo zasluženo slavo.“ Upamo, da bodo tudi naši bravci to sredstvo poizkusili. 12 steklenic na poizkušnjo velja tranko 5 K pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici. Elzatrg, št. 2(14 (Hrvatsko).
Dolgo časa sta potovala in prepotovala 500 vrst. Sedmi dan sta prišla do baškirskih koč. Vse je bilo tako, kakor mu je pripovedoval kupec. Baškirci stanujejo v svojih kibitkah na stepi blizu reke. Ne orjejo nič in tudi kruha ne jedo. Po stepi se paso konji in govedina, za ki-bitkami so privezana žrebeta, in k njim dovajajo kobile dvakrat na dan, da jih doje. Iz kobil j nega mleka delajo kumis. Zenske mešajo kumis in pripravljajo sir, možje pa drugega ne znajo, kakor piti kumis in čaj, jesti bravino in igrati na piščalko. Vsi so debeli, veseli, praznujejo celo poletje. Ljudje, po vsem neolikani, ne znajo ruskega, vendar so jako prijazni.
Ko so Baškirci Pahoma zagledali, so prišli iz svojih kibitk* in ga obstopili. Bil je tam tudi tolmač, kateremu je Pahom razložil, da je prišel kupit zemljo. Baškirci so se obradovali, prijeli so Pahoma pod pazduho, ga peljali v lepo kibitko, ga posadili na preproge in podložili pod njega blazino in ga pogostili s čajem in kumisom. Zaklali so koštruna in mu dali koštru-novega mesta jesti. Pahom je prinesel z voza čaj in druga darila in jih razdelil med Baškirce. Obradovali so se jako, šepetali so in šepetali med sabo in potem veleli govoriti tolmaču.
* Kibitka = Šotor.
(Dalje prih.)
Zaužijte, ako ste nahodni, hripavi zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5-—, 2 tucata K 8-60 franko. Izdelujele le karnar E. V. Feller v Stubici Elsatrg 264 (Ilrvatsko).
In tvorniška kuhinja! Do 700 delavcev in delavk kosi vsako opoldne v naši tvorniški kuhinji. S tvorniŠko kuhinjo se že dolgo časa nismo pečali, a danes se zopet moramo. Delo v tobačni tvornici zahteva dobro hrano, ko ji mora biti toliko, da se delavec in delavka do sitega najesta. Priznamo, proti hrani sami kot taki se delavstvo no pritožuje. Pač pa moramo upravičeno grajati, ker še danes ni izvedena že tolikokrat predložena zahteva, da bi dobilo delavstvo lahko v tvorniški kuhinji popolno kosilo. Dobi se marveč še vedno le ena sama jed. To ni prav in ni! To ži se, kako da ljudje v tobačni tvornici bolehajo. Ali je to čudno, ko toliko delavk opoldne takorekoč z eno jedjo le želodec podraži, ne da so nasitijo. Večkrat se je že reklo, da dobi delavstvo popolno kosilo, a ostalo je le pri obljubah. Kar je mogoče po nekaterih drugih tobačnih tvornicah, io gotovo mogoče tudi v ljubljanski tobačni tvornici. Pričakujemo, da glede na izpopolnitev tvorniške kuhinje domače ravnateljstvo nastopi odločno pri glavnem ravnateljstvu. V slučaju, da bi pa glavno ravnateljstvo ne hotelo ugoditi, naj domače ravnateljstvo našo delavsko organizacijo o tem obvesti, da se napno na Dunaju ostrejše strune.
J. S. z.
S štajerskega. -Jugoslovanska Strokovna Zveza« priredi dne 25. avgusta t. 1. v Šoštanju dr. Krekovo igro »Tri sestre«. Igra se vrši v hotelu Avstrija pri g. Rajšter. Po igri je ljudska veselica v gori omenjenem hotelu z jako zanimivim sporedom. Društva, ki so v bližini, se vabijo, da se veselice in igre v polnem številu udeležijo. Čisti dobiček je namenjen »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«, ki z veliko požrtvovalnostjo vrši svojo dolžnost. Vsak zaveden Slovenec in Slovenka se tem potom uljudno prosi, da dela in postane član te organizacije.
Ruše na štajerskem. »Jugoslovanska Strokovna Zveza« raste od dne do dne, ne samo po številu članov, temveč tudi po skupinah. Pred časom se je ustanovila laka skupina tudi v Rušah na Štajerskem, to pa ni po volji našim nasprotnikom, ki so sploh proti vsaki pošteni organizaciji. Zadnji čas so se vrgli z vso silo na naše člane J. S. Z., da bi preprečili nadaljno naše delovanje. Zastonj sc trudite! Mi gremo preko vas naprej! Vsa zlobna imena liberalno-nemškutarskili - socialnodemokraških zlobnežev nič ne pomagajo, tudi grozitev s samokresom, farovški švindel, farski podrepniki in črni vragi nas no oplaši. Vsak zaveden naš somišljenik in somišljenica pa dobro ve, da krščansko soc. organizacija jo edino socialna. Nasprotniki, vam pa kličemo, s samokresom v roki agitirate za nas!
Med brati in sestrami.
ZOPET TOMŠIKOV PREDLOG.
Dne 8. t. m. so priredili 'soc. dem. železničarji v Ljubljani predstavo »Tingl-tangl« teatra. Sklicali so shod, na katerem sta sodrug Kopač iz Trsta in Dušek z Dunaja železničarjem po-kladala na srce kako so takozvane »meščanske stranke« izdale železničarje. Seveda so sklenili tudi posebno resolucijo, v kateri se obsoja vse, kar ne laja po soc. demokratično. Na resnico se •h veliko oziralo, saj z isto soc. demokratje ne morejo naprej. Tomšik in njegovi somišljeni-i so prav dobro vedeli naprej, da bo vlada ra-■V 'mključila državni zbor, kakor dovolila od mnsika predlagano vsoto. Tomšik je moral tu-( ! cti’ v tej obliki stavljenega predloga t' ' -a-stlai}kc ne bodo sprejele. Z eno besedo onisi \ je čisto dobre vedel in se zavedal, da je
* ! !. °i^ V te.m trenotku, ko ga je stavil, čisto navadna socialno demokraška demagogija. Tega je soc. dem. potrebovala, da zakrije nekoliko svojo nezmožnost in da nameče peska v oči »nerazsodni masi«, kakor je svojedobno Tomšik imenoval v državni zbornici železničarje. Sedaj pa plačani hlapci socialne demokracije liav-zirajo s tem okrog in begajo železničarje z vsemi sredstvi, ne glede na resničnost položaja. Iz poročila shoda je razvidno, da ne smatra le sodrug Tomšik železničarjev za »nerazsodno maso«, marveč da jo ta misel razširjena tudi med drugimi od »nerazsodne mase« drago plačanimi agitatorji. Kakor lačen pes gnilo kost, ako je pograbila socialna demokracija ta slučaj. Sama onemogla ne more brez drugih s tank prav nič storiti za delavstvo. Po sho-< i i pa hujska proti vsem. Železničarji, kolikor J i ne spada k rdeči »nerazsodni masi«, si pa lahko mislijo koliko je mogoče doseči potom socialne demokracije. Nič in prav nič! Zato bo-
do pa kljub vsem Kopačem in Dušekom skrbeli za to, da ne izgube simpatij onih, na katere so v resnici navezani. Pa tudi »rdeča nerazsodna masa« mora priti do razsodnosti in spoznanja, da je socialna demokracija le farba,. Grozno morajo socialni demokratje imeti železničarje za trapaste, da si jim upajo z nalašč vprizorjenimi manevri malati vraga na zidu. Najprvo pokazati, da nič ne zmore, potem pa zaradi tega zabavljati na druge, to zna vsak tepec, zato ni potreba posebne modrosti. Ali je bilo na shodu tudi kaj bere, o tem poročilo molči.	—r.
Lisjakovo pismo. (Žalostne razmere prožnih obhojevalcev.) Že zadnjič sem poročal o raznih šikanali prožnih obhojevalcev, ki jih moram jionoviti, da bo vedela javnost, kako nekateri višji organi delajo z njimi. Kakor sem že zadnjič poročal, je v prožnem obratnem nadzorstvu v Trstu g. Tornim, ki si je vzel v svoj princi]) vijake, s katerimi šikanira prožne obho-jevalce. Dne 17. julija je bil zopet na lovu, in kakor sem že zadnjič poročal, tako je tudi ta dan kaznoval štiri prožne obliojevalce, vsakega za eno krono in dal še naslednjo obljubo: danes vas kaznujem vsakega za eno krono, drugič za dve, tretjič za štiri in četrtič za pet kron, če to ne bo zadostovalo, kazensko prestavljenje in nazadnje od službe odstavljenje. Kajne, krasne obljube? Kaj menite, da bomo imeli tako močne ljudi samo za jro progi se sprehajati, za samo pregledovanje so dobri pobci pri 17. letih, ne pa taki uslužbenci z 2000 Iv letne plače. Lepe besede od izobraženega človeka, prvič 17 klm izprehoda po Surni naporni službi na prečnicah s praznim želodcem, menda si ga nobeden ne želi, tudi sam g. Tomini ne. Drugič z 2000 K letne plače, ker ziiaša končni plačilni razred pri čuvajih komaj 1400 K. In zakaj so bili kaznovani ti štirje prožni obliojevalci? Kakor sem iz zanesljivega vira izvedel, izvira ta kazen zaradi nesporazuma sekcijskega načelnika in obratnega nadzornika, ker je imel prvi previsoko število prožnih delavcev, potem je moral pa svojo jezo g. Tomini razliti na prožne obliojevalce. Zaradi vijakov bi tako ne bil v stanu po pravici teh revežev kaznovati, ker, kakor se je izjavil sam prož. mojster, kateri je potem naredil še posebno revizijo čez vijake in našel na 17 klm na dveh tirih 17 zarjavelih vijakov, kateri so se sicer nekoliko premikali, pa bi držali s popolno gotovostjo brez vsake nevarnosti še par let. V 17 klm se pa nahaja nad 60.000 vijakov. Zdaj jia vprašamo javno vse železničarje in železniške strokovnjake, ali je mogoče štirim prožnim obhojevaleem vzdržati 17 klm dvotirne proge pri vožnji 44 vlakov na dan s 60.000 vijaki, da ne bo dobil nadzorovalni organ nobenega pogreška, menim, da bo vsak rekel, da to ni mogoče. Zdaj pa eno vprašanje na slav. c. in kr. žel. ministrstvo, kaj pomeni v predpisih za čuvajsko osobje progo vzdrževalne službe, II. odrezek, 10. poglavje, št. 2, ki se glasi dobesedno: Bei der Begehung hal der Streckenbegehcr die Signalfahne, bezw. Laterne, die Knallsignal-buchse mit vier Knallkapseln und Schrauben-schliessel boi sicli zu tragen, den Zustand des Ober- und Unterbaues zu untersuclien und vor-gefundene kloine Mangel oder Verkehrshinder-nisse sofort zu beseitigen, insoweit diese Besei-tigung keinen Aufschub erduldet oder der Stre-ckenbegeher nicht zu selu- aufgehalten wird. V koliko se zgoraj opisane šikane strinjajo s pred-
stoječim odstavkom in ali ve žel. ministrstvo na kak podel način se izrabljajo obstoječi predpisi od nadzorovalnih organov v korist uprave in v trpljenje službujočega osebja. Vodstvo Prometne Zveze in vse javne faktorje pa prosimo, da spravijo te škandalozne razmere na pristojno mesto. Vas, g. urednik pa prosim, da bodete imeli vedno nekoliko prostora v Vašem listu za take šikane pripravljenega. (Samoobsebi umevno, a »Lisjak« naj pa vsak teden puhne iz svoje dupline v »Našo Moč«. — Ur.)
Iz Idrije. .Ko se zmešnjava pri našem občnem konsumnem društvu ni dala več prikriti, je načelnik Štravs neki rekel: Sedaj oponašajmo klerikalcem goljufije centralne blagajne na Koroškem in one sleparije na Češkem. A tovariš sodrug je bil bolj pameten, ter je opomnil, da od od tega nič nima, tudi se ni zanesti, da bi bilo vse resnično, kar oni pišejo; več bo imel od tega, ako se v red spravi ono, kjer je on sam prizadet, in zmagal je. — Morda bo načelnika in njegove somišljenike pri občnem konsumnem društvu vseeno zanimalo, kako se je sleparilo na Koroškem. Ker se je ravno sedaj začelo izplačevati, je pač hvaležno se ozreti nazaj, kako da so bili v take dolgove prišli. Prvič so kon-šlatirali, ko se je izplačevanje ustavilo, da so bile vse knjige v redu in da je blagajna bila v soglasju z njimi, da o kakih sleparijah ni govoriti. Da je do poloma prišlo, je krivo bilo vse drugo, kakor goljufija. Kupiti se je hotel nek premogovnik. Poklicali so se strokovnjaki, ne eden, temveč različni, celo profesorji visokih šol. In vsi so bili mnenja, da je rudnik vreden več milijonov. Švicarska banka, ki naj bi posodila denar, je tudi poslala prej svojega inženirja strokovnjaka v rudarstvu, ki se naj izjavi, je li varno ali ne. La tudi ta se je izrazil, da se za jiiosojilo ni bati. Šele na splošno mnenje vseh izvedencev je prevzela centralna blagajna premogovnik. Torej od strani obeh duhovnov Weis in Kaiser ni bilo nobene sleparije, morda edino nekaj neprevidnosti, da sta se preveč zanesla na strokovnjake. Ko rudnik ni donašal obetanih obresti, je prišlo vse podjetje v zadrego, in bila je nevarnost, da veliko posojilnic izgubi svoje pri centralni blagajni. Razume se, da sd vpili na vseh koncih in krajih, kaki sleparji so duhovni, ker ravno omenjena duhovna stala na čelu vse akcije. In kako se je duhovščina maščevala nad sobratoma. Dosedaj je darovala en milijon in pol — 1,500.000 kron — v saniranje vsega podjetja, in pričakovati je, da še kaj doneskov pride. Rudnik se bode v kratkem prodal in naj se za njega dobi 400.000 K, ne bode nobeden nič oškodovan. Sicer se v enem mescu vsa stvar uredi in takrat se bode lahko še več o tem pisalo. Iz tega sledi, da pri centralni blagajni ni bilo sleparij, j)ač pa nekaj neprevidnosti od strani dveh duhovnikov in da ie za to neprevidnost zložila avstrijska duhovščina poldrugi milijon. Tedaj bi bili naši sodrugi le po vetru mahali, ko bi bili pri svoji zadregi kazali na Koroško. Tovariši bi bili spoznali, da sfični dogodki pri rdečih sodrugili so vse drugačni, kakor oni pri centralni blagajni na Koroškem.
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
Izmed dobrega najboljše
je in ostane
pravi : Frančkov: kavini pridatek.
Odličen, najfinejši okus, lepa, temnorujava barva, velika izdatnost so njega posebne vrline. — Zahtevajte, prosimo, pri nakupu izrečno
pravi : Franck: s kavinim mlinčkom.
Splošno in vedno bolj priljubljena je pa tudi najboljša vseh žitnih kav, to je
Franckova Perl-ržena kava
v belosivih zavitkih.
Iz najboljših in najčistejših snovi napravljena odlikuje se Franckova ržena kava po svojem močnem, zrnati kavi enakem, dobrem okusu.
Poizkušnja z enim zavitkom Franckove rži Vas bo gotovo popolnoma zadovoljila.
Obe vrsti teh izdelkov lahko povsod dobite!
i, najsi za itedenie!
• v
Denarni promet
1.1910. čez 87 milijonov K.
Stanje vlog čez 21 milijonov K.
Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■
registr. zadruga 2 neomenjene zavezo
Miklošiče va cesta6
pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union* za franc, cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure
pop.terjih	Jh 1 / O/	brez
obrestuje	/fiL /7 /jj	kakega
po	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4a50 na leto.
Hranilne Knjižice se sprejemajo kot notov denar, hb tla hi se njih ohrestovanie kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, gra-SCak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag.„Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
;NEW?
iY0RK-
ffialni/tč "*v c^kmariho "Materi Želijo -dobre/, po ceni in -Jmnetslfivcrpotovali na/ se obrne/o
rSirn onJFt/fin e tete*
v Jfy'ubQani ttolodvorske ulico20. H&afcoiirstruj CPiyosnih* t)iyb se l>n.ryilačn0.
♦
% Priporočamo domačo trgovino z oblekami I
I Maček sKomp. \
♦ Franca Josipa cesta št. 3.	♦
♦ Založniki c. kr. priv. jnžne železnice. ♦
♦ Solidna postrežba! Znižane cene! ♦
♦ 1t
Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin.
V Mpršnl LJUBLJANA
A. iUCliSUl, Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanoa itd.
Predtiskanfe in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
izdelale šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin in cvetljlc.
i obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Ljubljana
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
1.1IECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-|jL skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna. ^
anaOTnnnanaannnannnn
Dežnike in | solnčnike I
domačega izdelka §
najboljše kakovosti, pri- 2! poroča po najnižji ceni g slavnemu občinstvu Q
3 Invin lfiriman tovarna dežnikov, Ljubljana Pred Škofijo št.19. § 3 JOSIP VlUlIldr, — Stari trg St.4. — Prešernova ulica St. 4. g
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
jnaanaaananaananaaaaaanaaannanaaaaaa
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5.
Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUU v • njetjovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba.
IV. Bu$M,
Priporoča svojo veliko cflflnV •znlnnn vsakovrstnih OUIIUw»
.
ko11
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Lekarna „Pri Kroni" Mr. Pb. Ji. Kohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 v.
Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 V.
„Sladin“ za otroke škatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki, l krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 00 v, in 4 krone 80 v.
n
D
D
n
D
D
D
71. Zibert. Ljubljana
Prešernova ulica
priporoča svojo
5 veliko zalogo čevljev D
jj ::	domačega	izdelka :: 0
DaaDaaaaaaaannaaaDD
gitirajte za naše časopisje, po- § sebno za del. list „Hašo Moč". |
fl
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JANKO ČESNIK
(Pri ČeSniku) LJIIBLJHI1H Ungarjema ulica - StriJarJeua ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske ln moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Edina in najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni!
Havrc New York
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Slfkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna
delamo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice® nasproti gostilne pri «Figovcu».
Spominjajte se pri vseh prireditvah, prt vseh vesetih in žalostnih dogodkih »Slovenske Sfraže!“ =
TE©P. K0RN
ookrivalec streh In klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANŠKA CESTA 8.
priporoča se za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrlvan|e streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriljem z asbest-ce-mentnim skriljem (Eternit) patent Hatschek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsn stavbinska In galanterijska kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi.
Ivan Jax in sin UfSK
priporočata suojo bogato zalogo raznourstnih
voznih koles in
šivalnih strofeu
za rodbino in obrt. ^
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.