196
Naši dopisi.
V Gorici 5. junija. — Preteklo nedeljo in v ponedeljek so imeli naši meščani o čem govoriti. Telegrami in „Wiener Zeitung!" Razglasila so se namreč raznotera p o sla vi jenja naših mož in možakov v mestu in po deželi vsled tega, da nas je pred 2 mesecema presvitli cesar obiskal. Poslavljeni so vsi stanovi, možje vsakošnih javnih služeb in tudi nekteri privatniki. Vsem željam vseh ljudi še Bog ne more ustreči, kaj pa še le cesar! Celo debelo knjigo opazek bi jaz lahko napisal o sedanji podelitvi redov in zaslužnih križcev — ne svojih opazek, ampak med občinstvom nabranih, ali — nektere se ne smejo za javnost zapisati, nektere so premalen-kostne. — V tukajšnji gostilnici „pri Jelenu" sta si 501eten možki in 301etna ženska 2. t. m. zaudala (se strihninom). Ora je koj umrla, on je živel še do druzega dne in so ga prenesli še živega v bolnišnico. Pravijo, da je imel on od zdravnika recept za neko pičlo dozo strihnina proti neki bolezni. Nakupil pa je v raznih lekarnicah v Trstu devet škatljic tega strupa; njej je dal 4, on sam je izpil jih o. Živela sta skup — „na vero". — Imel sem že večkrat priliko videti g. Fr. Vodopivčev zemljevid Goriške dežele (in posamnih sosednih okrajin, Tržaške okolice in nekih Kranjskih okrajin) in sem že menda par krat o tem zemljevidu v „Novicah" nekaj omenil. Te dni pa imam celega, (pri Koke-ju na Dunaji) popolnoma dovršenega pred seboj. Krasota njegova me je o supnila; tako odličnega dela nisem pričakoval. Gotovo bo ta zemljevid lep kinč tudi najlepši privatni sobi in ne samo šolam, za ktere je prav za prav namenjen. Zatorej tudi ni preobložen z imeni, da bi preobilnost krajnih imen otroškega očesa ne mamila. Znamenja, ki kažejo vsako zanimivost v vaseh: dekanijo, vikarijo, šolo itd., kakor tudi znamenja mest, trgov, vasi, sel, — županij itd., so tako čedna in razločna, da je veselje. ^ Teren je izvrstno izražen. Kar pa vse druge zemljevide presega, je korrektnost v pisavi imen. Znano je, kako so slovenska imena na dosedanjih zemljevidih popačena , in že zdaj se bojim novih katastralnih map, ki se bodo naredile vsled novega premerjenja vse dežele (v namen uravnanja davkov); — Vodopivčev zemljevid ne kaže, če nisem česa prezrl, nobenega pogreška. Ko bi bil prišel zemljevid na svetovno razstavo 1. 1873. tako dovršen, kakor je zdaj, gotovo bi bil še kaj več zaslužil, kakor „pohvalno omembo". G. nadzorniku Vodopivcu prisrčno čestitam, tem bolj, ker slišim, da mu Je naročena častna naloga, tudi Isterske dežele zemljevid narisati.
Iz Koroške Bele na Gorenskem 6. jun. (V nesreči veliko
srečo) imamo poročati našim čitateljem. 1. t. m. zvečer je bila strašna huda ura tukaj. Gosp. župnik Plemelj, sloveči botanikar, je v cerkvi ravno izpovedoval žensko, in ker se je bliskalo, treskalo in kakor s škafa lilo, čakala sta obd v cerkvi, da bi prenehala ploha. Zdaj treši v zvonik; cerkovnik hiti v cerkev in najde žensko omamljeno, vendar pa živo, župnika pa v klopi nepremakljivo sedečega, z glavo na rokah slonečega. Ko ga kliče in ruka, se gospod nekoliko zdrami, in prva beseda njegova je bla: ali imam še podplate na desni nogi? Cerkovnik in drugi došli farmani mislijo, da se gospod tudi omamljen od strele meša. Spravijo ga domu
in v posteljo.    Al kaj vidijo?    Od zunaj na obleki nj> posebnega;   ko   pa   župnik   suknjo   sleče, je   bila ^ levi roki srajca in koža posmojena od strele, ki \ pod suknjo švignila iz leve roke za vratom na des^ stran života doli v desno nogo v škornje, kjer so \ brž ko ne žebljički na-se vlekli.  In zato oni občutek ! tej nogi, da je župnik, ko se je nekoliko zavedel, vpra šal: ali imam še podplate na desni nogi? Kjer je šla strela je bila spodnja obleka zasmojena; na zgornji pa ni bili nikakoršnega sledu. Gosp. župnik je, hvala Bogu, presta] smrtno nevarnost. Zvonik je pogorel, pri banki „Slove, niji" zavarovan.
Iz Bizovika pod Ljubljano.   {Valilo na čitalnično
besedo za prihodnjo nedeljo) popoldne ob 5. uri, p0% navijamo danes, ker nam je preteklo nedeljo namenjeno zamočil dež, ki je neprenehoma celi popoldan lil. Ve-seli bomo v prvo to veselico sprejeli predrage nam ude in goste; Bog daj lepo vreme!
Odbor čitalničin.
Iz Ljubljane. (V seji družbe kmetijske 6. dne t. m) v kateri sta bila pri obravnavah državnih podpor pri. čujoča tudi deželni glavar vitez dr. Kaltenegger in vladni svćtnik vitez Roth, so bile važnejše razprave sledeče: Družbe predsednik baron Wurzbach je bral dopis bivšega gosp. ministra viteza Chlumeckega, ki se, ker je imenovan za ministra trgovinstva, poslovlja od družbe kmetijske, in pa dopis grofa Mansfelda, ki je na njegovo mesto imenovan za ministra kmetij, stva. Minister vitez Chlumeckv v svojem dopisu od 20. maja odboru družbe kmetijske izrekuje prisrčno zahvalo za marljivo in vspešno pripomoč, s katero je zmirom tako zdatno podpirala njegovo delovanje. „Ra- | dostnemu spominu— piše minister — na prijaznost, s katero je častita družba vselej prišla mojim željam in namenom naproti, drznem se dodati prošnjo, naj bi tudi mojemu nasledniku o izpolnovanji njegovih težkih na-16g iste pripomoči in istega veljavnega sodelovanja ne odrekla". — Grof Mansfeld pa v svojem dopisu od 24. maja prosi odbor, naj bi družba tudi njega tako krepko podpiral, kakor je podpiral prednika njegovega, in zagotovlja, da tudi on si bode na vso moč prizadjal, hvalevredne namene družbe kmetijske, kolikor je v njegovi moči, pospeševati. „Za trdno se nadjam — piše novi minister dalje — da se bode častita družba zmirom zaupno in odkritosrčno name obračala, da izvem potrebščine njene v različnih razdelkih kmetijstva, in jim potem morem na pomoč priti." — Predsednik je predlagal, da se obema gospodoma ministroma na častna dopisa spodoben odgovor da; odbor enoglasno pritrdi. Potem je predsednik z nevoljo omenil, da je v zadnjem deželnem zboru neki poslanec — resnici prav na-vskriž — dolžil subvencijski odbor, češ, da je subvencijo z 100 gold. za napravo vodnjaka dal na korist nekemu farovžu, a ne občini. Ker je vladni zastopnik v zboru obžaloval, da se je kaj tacega zgodilo, misli predsednik, da ima odbor dolžnost braniti poštenje svoje proti krivičnemu napadu in deželnemu predsedniku predložiti prepis cele dotične obravnave, ki bode kazal, da ni resnica, kar se je drznil poslanec govoriti v zboru. Odbor pritrdi predlogu predsednikovemu.
Po vsem tem je odbor prestopil na razpravo današnjih sejinih predmetov.
O prošnjah, ki so zadevale podporo za vodnjaker je v imenu odseka za splošne zadeve poročal dr. Jaflr Bleiweis, in tu je bilo med drugim sklenjeno, da 1) Je odbor obrne do ministerstva s prošnjo , naj dovoli *e prihranjenih 800 gold., ker je več občin, ki so prosile podpore, pa ne je dobile; 2) da se strogo gleda na to, da se naprava vodnjakov  gotovo dodela do odi o*
 če nega časa, sicer mora občina povrniti njej že izplačano prvo polovico podpore, druga polovica pa se fej «e izplača. Ta sklep se opira na to , da nekatere občine predolgo zavlekovajo napravo kali. — Žalosten vtisek je naredilo poročilo o razprtijah, ki jih delajo nekateri hudobni Nadanjeselei, da se že razdeljeni ondašnji pašnik ne more zdatno zboljševati začeti in za podporo tega dela od ininisterstva prihranjenih 1500 gi. ne porabiti. Odbor je sklenil obrniti se po c. kr. deželni vladi do okrajne sodnije Postojnske, da blagovoli povedati pravne ugovore dotičnih nagajivcev. — Dr. Po-klukar poroča v imenu istega odseka zarad razdelitve državne podpore, ki jo je s 500 gold. ministerstvo za letošnje leto podelilo Ljubljanski podkovski in ži-vinozdravniški šoli z naukazom, da se ta subvencija sosebno obrne za honorare učiteljem in nakup uč-benih pripomočkov. Vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti. — Odbornik Brus v imenu dotičnega odseka poroča, da gosp. župnik Mesar v Bohinji namerava podučevanje v mlekarstvu in sirarstvu v Gor-janski okolici, na Kamniških pianinah in pa na Krasu začeti prihod nji mesec. V ta namen se dadč časti-temu rodoljubu povćrna pisma in popotna subvencija, Fr. Ravniku in Ant. Mencingerju pa po 30 gold. podpore, da^ gresta v Tomin na planino Razor se od sku-genega Švajcarja sirarstva učit in ta nauk širita potem po domačih planinah. — Odbornik Seunig v imenu istega odseka nasvetuje po željah podružnice Postojnske, naj se vsa goveda Miri codolskega plemena, ki se letos še nakupijo iz državne subvencije, pripeljejo po železnici v Postojno na dražbo, — da pa centralni odbor vsem Notranjskim podružnicam že zdaj ta namen na znanje d& s prošnjo, da ga razglasijo v svoji okolici in živinorejce spodbudijo, da pridejo v Postojno tisti dan v^prvi polovici oktobra meseca, ko bode dražba Stajarskih goved. — V tej seji je predsednik v imenu odborovem čestital c. kr. finančnem prokuratorju in deželnemu glavarju dr. vitezu Kalteneggerju o poslavitvi cesarski za c. k. dvornega svetnika, povdarjaje odlično njegovo delovanje na obojem mestu; gosp. dvorni svetnik se je s toplo besedo zahvalil predsedniku in odboru. — Po seji se je pod vodstvom barona Wurzbacha podal odbor čestitat deželnemu predsedniku vitezu Widmanu ter družbo kmetijsko priporočat blagovoljni podpori njegovi, kar je gosp. deželni predsednik radosten zagotovil.
— Zadnji dnevi preteklega tedna so veljali različnim čestitkam in poklonom gospodoma vitezu Widmanu in vitezu dr. Kalteneggerju: unemu, da je definitivno imenovan za c, k. deželnega predsednika, temu, da je poslavljen z naslovom c. k. dvornega svetnika. — Od uradne „Laibacherice" bi se smelo vendar pričakovati, da vsaj o taki priliki opusti hujskanje, ker si vendar sama lahko misli, da s tem ne skaže gospodu svojemu nikakoršne ljubavi, ker mu po tej poti ne pridobiva naklonjenosti po deželi. Celo smešno poleg tega pa je še to, da nevednim svojim bralcem v 123. listu pesek v oči meče s tem, da Ljubljansko robo prodaja za Dunajsko blago ter s citati iz treh Dunajskih „Press" in pa „Fremdenblatta" nekak nimbus daje svoji pisariji, kakor da ne bi vsak deseti človek v Ljubljani vedel, kako je ime tistemu „žurnalistu," kije za plačo udinjan pri Dunajskih judovskih časnikih. Ali mar „Laibacherica" in pa oni „žurnalist" res mislita, da sta deželnega predsednika s tem prikupila deželi, da ga proklamujeta za „energischen Gegner der slovenisch-clerikalen Partei?" — ali res mislita, daje tako imenovana narodno-klerikalna stranka puntarica proti »Gesetz und Ordnung", katero ima vitez Widmann brzdati? — ali res mislita, da ga hoče dr. Blexweis stra-
hovati, ker pravita: „dass Herr v. Widmann vor der slovenischen Phrase des Herrn Bleivveis keine Angst hat?" Ce deželni predsednik tako in enako nevkretno prilizovanje v svojem listu bere, si mora pač sam misliti: Bog varuj me mojih prijateljev, sovražnikov se bom sam branil! Niti Widmanna, niti Bleiweisa, niti sedanje narodno-klerikalne stranke ne bode več na svetu, ko bode naš narod slovenski še zmirom živel in zvest svojemu geslu „za vero, dom, cesarja" se boril za „Gesetz und Ordoung", ako bi tudi takrat Slovenci še tako nesrečni bili, da ne bi jim postava varovala narodnih svetinj in bi še zmirom v Avstriji to „Ordnung" bilo, da takraj Litave tlači Nemec, unkraj pa Magjar vse druge narode.
—   (O prihodnji kmetijski Šoli) si daje dobra „Laibacherica" take reči dopisovati, da se vidi, da vse rada vzame, kar se jej ponudi, da je le — smešno (vidć tudi priporočilov„Polhovega gradca".) V 120. listu pa sije zopet nekdo iz Škofje Loke(?) naredil „jux" in daje poduke, kako sna naj bode kmetijska šola, da bode koristna deželi. Ko bi si neznani pisatelj ne bil hotel, kakor smo rekli, le „jux" narediti s svojim dopisom, milovali bi ga bili, da se je toliko trudil s pisanjem, ker bi se bil lahko ves trud prihranil, ko bi bil bral osnovo (statut) kmetijske šole v obravnavah lanskega deželnega zbora; ne sanjalo bi se mu več o „hohere Ackerbauschule", ker bi bil zvedel, da gre le za napravo „einer praktischen ni e der en Ackerbauschule im grossen Tempel der Natur", v kateri mora le toliko teoretičnega nauka biti, da praksa ni empirija, ampakvda se opira na umno (rationelle) podlago. Skoda, da „Škofjeloški" korespondent „Laibacheričiu" ni pred svet stopil s svojimi nauki takrat, ko so na D u-na j i stvarili „visoko kmet. šolo", v kateri se „ganz ohne Tempel der Natur" med zidanimi stenami šolskega poslopja uči više kmetijstvo! Tam, tam bili bi tudi mi gospodu dopisniku „aus Bischoflack" navdušeni ploskali „bravo!" — — zdaj pa, ko gre za kmetijsko šolo na Dolenskem, za katero se je ponudilo čez 20 posestev, moramo mu natihoma na uho pošeptati: „si tacuisses,------!
—  (V zadnji seji kupcijske zbornice) je predsednik g. Dre o pokazal malo takta s tem, da je bivšemu ministru Banhansu dal zahvalnico votirati in ga tako opominjal, „rme in ber SBelt cule §errttćr/feit eitel 2)trtg ift"; — podpredsednik g. Lukman pa je nezaupnico predlagal gosp. Hora k u in gosp. And. Lavrenčiču, češ, da se v deželnem zboru nista vedla v smislu kupcijske zbornice, ki gledć na volitev svojo nima para na celem svetu, in še več! Lukman je celo našega ob-čespoštovanega in žalibog celi čas zborovanja na posteljo priklenjenega gosp. And. Lavrenčiča s Ho-rakom videl bežati iz zbornice, ko je dr. Schrey imel svoj famozni govor. Gledite! Gosp. Lukman ni samo izvrsten podpredsednik glasovite zbornice, ampak on je tudi izvrsten clairvoyant, ki vidi, kar drugi ne vidijo; če pa je to, moral bi videti to, da narodna večina deželnega zbora nikoli ne bo potrdila poslancev sedanj e kupcijske zbornice.
—   Kakor časnik „Ceh" piše, zahteva Dunajska vlada od vsakega, katerega namerava za škofa imenovati, da jej podpiše revers, po katerem se zaveže ustavoveren biti. „Vaterlandu" se poroča , da na-mestni škof Pruha, ki ga je ministerstvo hotelo za škofa v Kraljevem gradcu imenovati, ni hotel podpisati omenjenega reversa. Kakor slišimo, hoče bivši gosp. knezo-škof Widmer že konec tega meseca se v Kranj preseliti.
—  {Zbor Kranjskih notarjev) je 6. t. m. imel volitev notarijatske kamore in izvolil za predsednika gosp. dr. Jerneja Zupan ca, znanega narodnjaka, udje kamore so postali gg, dr. V, Ribič, dr. T. Rudež, dr, Arko
197
in dr. Triller, namestnika gg. Prešern iz Radoljce in Luka Svetec. Volitev g. dr. Zupanca za predsednika nas prav veseli.
— {Črnomaljski okraj) je dobil c. kr. okrajnega živinozdravnika, ki je dozdaj bil živinozclravnik v vojaški službi.
—   („Iz sodnijskega življenja.11) Mikavne poveš tiče, ki jih pod tem naslovom prinašajo „Novice", bodo prihajale na svitlo tudi v posebnih odtisih ali knjižicah. Te dni bodo izgotovljene tri dozdaj priobčene, namreč: „Poštne nakaznice", „Poštarica na Prelazu" in „Ponarejeni bankovci", katere bodo obsegale I. zvezek. — Dobivale se bodo po 30 kr. zvezek, ki bo vsak obsegal po več povestic, pri pisatelji g. J. Alešovcu v Ljubljani. Kdor želi L zvezek, naj se za časa oglasi, ker je le malo tiskanih.
—   {Vabilo čast. udom narodne čitalnice na besedo)} katera bode v soboto 12. junija na čitalničnem vrtu. Program besedi: 1. Veit „Praga", zbor. 2. Forcht-gott-Tovačovskv „Veltava", zbor. 3. Slanik „Junakove sanje", veliki zbor s čveterospevom. 4. Dr. B. Ipavic „Zapuščena", čveterospev. 5, Blodek „Bratom", zbor s čveterospevom. 6. Sebora „Templarski pohod", iz opere „Templari na Mora ve", veliki zbor s samospevom za tenor in bariton in spremljevanjem orkestra. — Med posamesnimi pevskimi štev. igrd c. kr. vojaška godba po sledečem programu. Program godbi: 1. Flotow „Slavnostna ouvertura". 2. Mannsfeld „Unsere Landsleute", „Walzer". 3. Verdi, arija iz opere „Traviatta". 4. Schinzl „Nichts als Zanken", hitra polka. 5. Lecocv, potpouri iz operete „Angot". 6. Kaschte „Ernst und Heiter", veliki potpouri. 7. Strauss „Indigo kadrilja". — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ce bi vreme to soboto utegnilo neugodno biti, se preloži beseda na prihodnjo soboto 19. junija.
198