___    292    ___
Gospodarske novice.
* Letošnja letina v najimenitnejših deželah. Veliki žitni trgovec Barth6lemy Estienne v Maraeilu na Francoskem razglasa letošnjo letino na kratko tako-le: Na Francoskem bode slabeja memo lanske, — v Algira tako slaba, da bodo morali tujega žita uvaževati, — na Laškem   slaba, —   na   Španjskeoi   precej sen   pri-
___    293    -----
manjkljej žita, — v Švajci, Belgiji in Nemčiji srednja letina , — na Ruskem in Turškem dobra, vendar bote ti deželi le polovico toliko žita kakor lani na tuje prodati mogli, — Ogerska bode komaj za-se dosti žita pridelala, — Amerika bo toliko na tuje prodala ko lani, največ 50 milijonov hektolitrov, — Anglija ga bo morala 8 do 10 mililjonov hektolitrov več kupiti, ko lani. Na kratko rečeno: v obče slaba letina. O letini po avstrijsko-ogerskih deželah je na velikem mednarodnem žitnem sejmu, ki je bil 25. dne avgusta na Dunaj i, gosp. Lein k a uf, tajnik dunajake borze za kupčijo, z žitom in moko, poročal; podlaga temu poročilu so bila poročila avstrijskega in ogerskega ministra za poljedelstvo in več kakor tisoč dopisov iz raznih dežel in krajev tako, da je mogel celo letino precej zvesto preceniti. Glavne točke njegovega poročila oo sledeče: Pšenice se je pridelalo veliko manj, kakor lani, na Ogerskem je odpadlo 83/4 milijona hektolitrov, pri nas 400.000 hektolitrov, skup 91/* milijona hektolitrov, to je, 14 milijonov čolnih centov. Velika zguba ! Kvaliteta (dobrota) je različna, v obče pa boljša, kakor se je bilo sprva mislilo vsled neugodnih poročil. Navadno se je iz cesarstva v druge dežele prodalo 5 milijonov čolnih centov pšenice ; letos bi pa trebalo nam ptuje pšenice kakih 5 milijonov centov. Ali ker je še mnogo stare pšenice, bo 3 — 4 milijone centov dosta, Če se je od drugod k nam pripelja.
Rži je tudi manj, kakor lansko leto. Zguba znaša na Ogerskem 6l/± milijona hektolitrov, pri nas okoli 1 milijon, skup 7J/4 milijona hektolitrov ali 10 milijonov colaih centov. Kvaliteta je različna, kakor pri pšenici; vendar lepo zrno ni preredko. Navadno se izvaža od nas 1 miiijon čolnih centov rži. Zadnje 4 tedne se je za domače naše potrebe prodalo rži 4'/3 milijona tako, da tedaj stare rži ne more biti veliko več v zalogah. Zato bo letos treba k nam pripeljati rži 472 milijona centor.
Ječmena je znatno manj od lani. Zguba znaša na Ogerskem 4y2 milijona, pri nas % milijona, skup 5 milijonov hektolitrov, to je, 6 milijonov čolnih centov. Ječmena bo tedaj komaj za domače potrebe dosta. Zrno je večidel pomanjkljivo.
Oves je povsod dobro obrodil. Na Ogerskem dobili so navadni pridelek, pri nas pa 2V2 milijona hektolitrov več, kakor lani. Vsled tega ima cesarstvo, ne glede na stari oves, novega za izvažanje pripravljenega bLzo 3 milijone čolnih centov.
Koruza kaže neugodno, posebno na Ogerskem.
Zastran krompirja se pa Se ne da kaj gotovega povedativ. Slišati je mnogo in hudih pritožeb iz Ogerskega, Češkega in Gališkega, da krompir gujije; tudi na Kranjskem se slišijo neugodna poročila. Ako bi nam pridelki pri koruzi in krompirji bili neugodni, bila bi to za prebilvalstvo velika nezgoda.
Tako je poročal gosp. Leinkauf ter kupčevalcem in prodajalcem veliko koristil, ker jim je reč tako dobro razjasnil. Dunajske novine so še poročale, da se je na enem merodajnem sejmu prodalo 850 vaganov ječmena, 460 vaganov pšenice, 193 vaganov rži, in naposled koruze, sladja, ovsa, ogeršice, vsega skup 220.000 meter-skih centov. Ako se cena blaga letošnjega sejma primeri ceni lanskega, tako razvidimo, da je dražeja postala pšenica poprek za 2% gld., r ž za 2—2!/2 gld., ječmen, čeravno slab, za l1/« —!8/4 goid., koruza za 1% gold., ogrščica pa za 1%—2 gold; cenejša. Lani se je na sejmu največ žita prodalo v tuje dežele, letos pa večidel za domače potrebe.
* Deželna kmetijska šola v Gorici je ¦— po poročilu „SočV{ 5. dne t, m. zopet sklenila eno dobo svojega do
zdaj zel6 spremenljivega obstoja in po novih pravilih prerojena stopi v drugi polovici tekočega meseca v novo dobo. Bog daj, da hi nehale enkrat za vselej spremembe in na podlagi tolikih esperimentov da bi postal zavod slednjič praktično dovršen , kakoršnega potrebuje naše zanemarjeno in tepeno kmetijstvo! — Deželni odbor je za ravnatelja i ta Ij a oskemu oddelku kmetijske šole imenoval prof. dr. Giordano-a. Zdaj je tudi ministerstvo privolilo v začasno to imenovanje za eno leto; v tem času si mora pridobiti italijanski kmetijski veščak avstrijsko državljanstvo, ako hoče stalno nameščen biti.