3. stev. iT Ï Kranja, dne 16, januvarja 1914. . IV. leto. GORENJEC Političen m gospodarski lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošli za celo leto 4 K. za pol leta 2 K. za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številka po 10 vin. — Na laročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upivvnišlvo je v nisi štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni jrednik: Janko Stmad — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : l »serat i se računajo za celo stran 5C K, za pol strani 30 K, za >:etrt strani 20 K. lnserat; se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upn.vništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznaml.t. sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se irvottjo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Erarski gozdi na Gorenjskem. Poslanci Demšar, Jarc in tovariši so vložili pri poljedeljskem ministru sledečo interpelacijo zavoljo gospodarstva v državnih gozdih in domenah. Gozdi in domene poljedeljskega ministrstva v obsegu 778.447 ha in verskega zaklada v obsegu 107.161 ha so po cenitvi veščakov vredni 600 milijonov kron. Ako bi se ta vsota obresto vala le s 3 °/0, kar bi bilo pri posesti, ki obstoja večinoma iz gozdov, zelo nizko, bi dobila država 18 milijonov kron na leto. Po letnih proračunih pa dobi država le okroglo 5 l/i milijona kron. Nekaj nečuvenega je, da se vlada tu tako malo briga za dohodke, od najrevnejših slojev ljudstva pa pobira na krut način davke in zanemarja naj-hujneje ljudske potrebe. Krivda z«: dene v prvi vrsti oskrbovalne organe. Ti se držijo starega, slabega gospodarstva. Na Kranjskem se navadno poslužujejo pri oddaji dela in vožnje gotovih podjetnikov, pri prodaji lesa pa ne postopajo v kupčijskem duhu. Navidezno sicer oddajajo gozdno delo in vožnjo na javnih dražbah od kubičnega metra, delajo pa to navadno podjetniki, in šele ti oddajo delo potem z dobičkom delavcem, vožnjo pa kmetom. Tako se podpira špekulacija in korupcija, delo se pa podraži. Kdaj in v ka terih gozdnih delih se bo oddajalo delo in vožnje, se proglasi samo v kraju, kjer je sedež gozdnega ©skrbništva (na Gorenjskem v Bohinju. Večina gozdnih delavcev je pa v Selški dolini). Za 1. 1914. se je delo oddalo pred 14 dnevi pod roko podjetnikom in se to ni javno razglasilo, četudi ste podporni društvi gozdnih delavcev v Selški dolini prosili pri c. kr. direkciji v Gorici, da naj se jima naznani, kdaj se bo delo oddalo in so glede tega tudi državni poslanci posredovali pri poljedeljskem ministru. Gospodje so se najbrž naslanjali na položaj v državnem zboru. Lansko leto je oskrbništvo na Bohinjski Bistrici prodalo podjetniku precej veliko (baje 1500 kub. m) smrekovega lesa po 1 K 40 v kubični meter. Vi les so seveda uvrstili med les za drva. Na žagi bo stal tak les 10 K kubični meter, trgovci z lesom pa plačujejo tak les na žagi po 20 K kubični meter. Državi odpade 10 K pri metru. Tudi letos se sliši, da mislijo na ta način les prodajati. Če se gospodari tako v kraju, kjer stanujeta v bližini dva državna poslanca in so sosedje kmetje dobri gozdni gospodarji, ki to pazno zasledujejo, kaj se godi še-le tam, kjer se za to nihče ne briga. Jasno je, da pri takem gospodarstvu država ne more imeti višjih dohodkov. Podpisani vprašajo g. poljedeljskega ministra : 1. Ali so mu znani obstoječi pogreški pri izsekavanju gozdov? 2. Ali hoče njega ekscelenca te pogreške natančno preiskati in temeljito v kupčijskem duhu preosnovati gospodarstvo v državnih gozdnih domenah? Reforma osebno - dohodninskega davka. Med poslansko in gosposko zbornico je nastal spor zaradi spremembe osebno dohodninskega davka. Poslanska zbornica je sklenila, da se obdavčevanje prične šele pri letnih dohodkih od 1600 kron dalje in ne več pri dohodkih 1200 kron, kakor je bilo sedaj v veljavi. Ker bi potem država pri davkih manj dobila, naj se v nadomestilo poviša davek tistim, ki imajo dohodke letno po 10.000 K in več. Bogate člane gosposke zbornice- bo to povišanje seveda zadelo. Kjer se gre za žep, so pa tudi gospodje grofi in baroni občutljivi. Gosposka zato tega sklepa ni hotela potrditi. Da se spor poravna, se je izvolila mešana komisija iz poslancev obeh zbornic. Izmed poslancev S. L. S. sta bila v to komisijo izvoljena gg. dr. Korošec in Jarc. V torek zjutraj se je dosegel v komisiji sporazum in se je določilo sledeče: 1. Obdavčenje se prične pri dohodkih 1.600 kron, kakor je sklenila poslanska zbornica, 2. Obdavčenje dohodkov od 1601 K do 1700 K ostane isto, kakor do sedaj. 3. Dohodki od 1701 do 3600 K se obdavčijo s 50 vinarji višje. 4 . f \ Pri dohodkih od 3.601 K do 10.000 K obvelja zvišanje, kakor predlaga gosposki zbornica. Obveljali bodo večinoma sklepi poslanske zbornice. Reforma osebno-dohodninskega davka bo v korist manj premožnim slojem. Do sedaj so davčne oblasti privijale kmeta in obrtnika. Kako znajo davčne oblasti privijati, je najbolj označil poslanec S. L. S. Pišek, ki je navajal dejstva, da oblasti računajo kmetom dohodke tudi po številu — otrok. Če ima kmet dosti otrok, pravijo davčne oblasti, mora imeti tudi precej dohodkov, da jih preživi. Sedaj se bo to nekoliko i spremenilo. Za ubožnejše bodo plačevali bogatejši. Manjši kmetje in obrtniki bodo osebno-dohodninskega davka prosti, zato so se poslanci S. L. S. toplo zavzemali za to reformo. Ker bo veliko oseb oproščenih osebne dohodnine, bo tudi manj volilcev, kakor jih je bilo doslej. S tem pa ni rečeno, da je zakonski načrt o osebni dohodnini srečno prišel pod streho. Nemški nacijonalci in krščanski socijalci so grozno razburjeni, ker se bo povišala osebna dohodnini od dohodkov, ki znašajo 1800 do 10.000 kron, češ da sta s tem preveč udarjena srednji stan in uradništvo. Napoveduje se boj ministrskemu predsedniku. PODLISTEK Kostniška kapela v Kranju. Spisal Anton Koblar. (Konec.) Podložnike je imel beneficij: v Goricah (8), na Visokem (11), na Mlaki (2), na Kokrici (3), v Predosljih (1), v Orehovljah (1), na Hujah (2), na Mleh (2), skupaj 19 2/8 zemljišč. Beneficijat Grandi je plačeval deželni bla-gajnici od dominikalnih posestev od funta po 1 gld. 40 kr. kontribucije in po 1 gld. 8 kr. davka, skupaj 80 gld. 56 kr. Od rustikalnih (kmečkih) posestev je pa plačeval od zemljišča po 6 gld. kontribucije, po 1 gld. 45 kr. davka, ter od funta še posebej po 2 gld., skupaj 202 gld. 29 kr. Vsega zemljiškega davka je tedaj plačeval 283 gld. 25 kr. na leto. Dohodkov je pa imel beneficijat od dominikalnih posestev (majarije) 32 gld. 28 kr.. od urbarščine 252 gld. 35 kr., in sicer je dobival a.l^. Spisal P. B - c. In ti si edini šc tukaj ostal, oj tiček iz trume zelene! S. Gregorčič. Vrh klanca se je Rok ustavil in naslonil na drog dvokolnice. Zrl je po ravnini in zazrl belo hišico koncem vasi. Milo se mu je storilo in dve debeli solzi sta zleteli po licih zastavnega dečka. Hišica očetova mu je trgala srce in spomini otročjih let so mu prehajali koprnečo dušo. Duša pa mu je koprnela po svojcih, po očetu in materi, po bratih in sestricah, a tudi po stari materi, ki je zadnja odšla čez široko morje za svojci v neznano novo deželo. Le Rok je ostal doma. Dejala sta oče in mati, da ni za po svetu, češ da je .trčen". In res Rok ni bil povse pameten deček. Slaboumen je bil in časih se je zaletel v besedi ali zagrešil v dejanju. Srce pa mu je čutilo globoko in se raztezalo široko. Visoko je plavala njegova duša čez ravno polje, čez vrhe gora in in se je ustavila nad družino, ki je v daljni Ameriki poiskala svoje boljše sreče. Rok se je oddahnil in tiral dalje svojo dvo-kolnico, obloženo z mehovi in štulami. Teta ga je poslala v mlin po meljavo. Zamišljen se ustavi. Soseda mu je prišla nasproti. .Rok, tako priden?* .Mati, ali ste videli našega očeta?" .Jaz ne. Kdaj je že odjadral od doma", .jaz sem jih videl ravnokar. Brisali so si pot s čela in utrujeni so bili." „Tebi se sanja, Rok!" .Pomigali so mi, da naj grem za njimi." .Saj se kmalu vrnejo, le počakaj in potrpi!" odvrne soseda in gre dalje, govoreča sama sebi: .Revež je, nima vse pameti." Rok pa je še bolj zamišljen vlekel dalje dvokolnico. Solnčni žarki so mu znojili čelo in vrat, mirno ozračje mu je polnilo dušo z neod-ganljivimi predstavami. Ni opazil, da se mu bliža Kolačev stric. .Rok, kaj gledaš v tla kakor zaboden vol? Ali ne vidiš, da srečavaš človeka na siezi?" Rok na osorne besede ni odgovarjal. Cijazil je dalje svojo pot, da je butnil ob strica, ki mu je priložil precej gorko zaušnico. .Le počakajte, stric! Kadar pridejo oča domov, Vam vrnejo tri take." .TepecI" zakliče Kolačev stric in žvižgajoč odkoraka dalje. Roku se je brala na obrazu bolest, ki jo je nosil na dnu srca. Veselo slutnjo po očetu mu je zatrl srd na trdega strica. Hitro se obrne, pobere kamen in ga vrže odišlemu v hrbet . . . Stric se je obrnil mladeniško in stekel za Rokom. Ta pa je popustil dvokolnico in zbežal v bližnji gozdiček. .Le počakaj, prisraoda šemasta, jaz te bom že naučil, kako se češnje tresejo!" zakriči za- sopljeni stric in gre spet svojo pot dalje, po-bravši kamen, ki mu je pal poprej s hrbta. Rok pa se je režal za debelim hrastom in kazal osle razjarjenemu stricu. Ko je ta izginil za ovinkom, Rok spet hiti do dvokolnice in skoro tekoč jo pobira v vas. Kar se zakadi vanj kužek z dolgimi ušesi in ga popade za gola meča. Rok spusti drog dvokolnice in zviškoma pograbi kužeta za dolga ušesa, ga dvigne in trešči ob tla, da je kuže strahovito cvileč stekel v hišo. Iz veže ven pa se je drl samosrajčnik: .Rok jedel sok, Rok jedel sok . . .!" in sicer je tako naglo ponavljal besede, da so se mu naposled zmedle in je konečno .sok jedel Rok " Rok pa je jezno vozil dalje svojo dvokolnico* Kar se usuje tolpa otrok izza vogla in dva sedeta s tako močjo na konec dvokolnice, da se je Roku drog izmuznil iz rok, skočil kvišku in štule pa mešički so zleteli :z dvokolnice na tla. Z velikim krikom in smehom se otroci razíete na vse strani in vpijejo: .Rok nima rok, Rok nima rok . . ." Ceznica pri drogu je zadela Roka v nos, da se mu je kri pocedila . . . Jezen in žalosten se ozre na prevrnjene vrečice ter si briše z rokavom rdečo kri od nosa. Iz bližnje hiše pa se pokaže gospodinja in, ko vidi, kaj so otroci napravili, se ji vzbudi sočutje do Roka. .Le počakajte, poredneži, bom že jaz za to skrbela, da bote kaznovani, ker ne pustite ljudi priloga ..Gcrtrlcu" itcv. 3 Iz 1.1914. Iz rdečega tabora. Vsak teden se bere po časopisih o raznih goljufijah, ki jih izvršujejo po delavskih blagajnah rdeči sodiugi. Tekoči teden so prišli na Dunaju na sled veliki goljufiji pri pomožni delavski bolniški blagajni trgovskih nastavljencev. Ko so dobili socijalni demo-kratje to blagajno v svojo posest, so takoj nastavili svoje pristaše v službo, za načelnika nekega Kolmana, ki zna komaj podpisati svoje ime. Ta je privzti v službo sodruga Švercelna, ki je pripravil delavsko blagajno ob veliko vsoto. Sodrugi so temu goljufu pomagali, da je ušel čez mejo. Ko so nekoč krščanski pomočniki zahtevali račune, so jih sodrugi grdo opsovali z raznimi priimki, kakor: lopovi, tatovi itd. Sedaj se je dokazalo, kdo je bil lopov in tat. Preiskava bo dognala, koliko je poneveril rdeči tajnik društvu. Zaprta pot. Občinski odbor v Kranju je sklenil pred devetimi leti, da se zapre občinska pot, ki drži od železnega mostu mimo pokopališča v Kranj. Zadnji Čas se je začelo z globami preganjati ne le tiste, ki prihajajo z vozom od železnega mostu mimo pokopališča, ampak tudi Rupence, ki so že od nekdaj vozili po poti, ki drži od Rupe mimo pokopališča v Kranj. Storili se bodo koraki, da se bode ta zadeva uredila. Katekizem iz šole. Kam pridejo narodi, ako se polasie vlade ministri in poslanci brez vere, nam kaže prav živo francoska dežela. Tisti, ki imajo oblast v rokah, delajo dosledno na to, da bi v ljudstvu vero zatrli. Beseda Bog se v šoli niti slišati ne sme. Ko je v neki šoli učenec med uro, tedaj ne med poukom, bral katekizem, ga je učitelj radi tega kaznovai. Ko se je oče zastran tega pritožil, so očeta zaprii. — Enako se v Italiji krščanski nauk nič ne poučuje v šoli. V Rimu so pa katoliško misleče Žene in matere odločno zahtevale, da se katekizem ne meče iz šol. Dovolilo se je, da se ga smejo otroci po končanem pouku v šolski sobi učiti. Kolike ovire! — Tako utegne biti tudi pri nas, kadar bodo ..Johančarji" avstrijski ministri. In to bo — če ne bomo stali na straži. Katoliška cerkev pojema — tako trdijo slovenski liberalci, ki so trdno prepričani, da bodo njihovi besni napadi v nekoliko letih vsaj med Slovenci katoliško cerkev zatrli. Če jim bo to uspelo, še nI gotovo. Gotovo pa je, da katoliška cerkev v mnogih krajih procvita in narašča. Odkar je Pij X. za papeža, je bilo na novo ustanovljenih 18 nadškof i j, 53 škofij, 4 prelature, 37 apostolskih vikarijatov in 34 prefektur. Ako bodo liberalci spravili Slovence ob vero, bo pa ta luč zasvetila drugim narodom, tako da katoliške cerkve še ne bo konec. Ljubljanski občinski svet je slabo gospodaril. Veliko tisočakov je zakopal v grad Tivoli in razne fonde je porabil brez dovoljenja. V deželnem zboru bo obračun. Liberalci so mislili, da bodo že v zadnji seji občinskega sveta člani S. L. S. pokazali karte, pa so se zmotili. Naj stvar dozori! V zadnji seji so člani S. L. S. pri vprašanjih o narejenih dolgovih rajši šli iz zbornice, poprej so pa podali tako zasoljeno izjavo, da si je noben liberalni list ni upal ponatisniti. Liberalna korupcija. Na Češkem so odkrili velike lu m pari je. ki so jih izvršili pristaši „Mladočehov". V Varšovicah so te dni dognali, da so župan, podžupan in magistralni ravnatelj pri prodaji nekega občinskega zemljišča dali v svoje žepe kar en milijon kron provizije. — V mladočeški stranki se nahaja tudi ljubljanski poslanec dr. Ravnihar. Iz deželnega odbora. Kmetijsko kemično preizkuševališče v Ljubljani se provizorično po-deželi. — Za vodovod v Repnjah se dovoli deželni prispevek. — Za zastopnika deželnega odbora v zdravstvenem okrožju ljubljanske okolice se imenuje poslanec g, M. Dimnik. — Kitarski zadrugi v Domžalah se dovoli 300 K podpore. — Dovolijo se podpore gasilnim društvom v Mošnjah, Sorici. Selcah, na Bohinjski Bistrici in Dovjem. NovomeSki župan Rosman, ki je tožil vladnega koncipista Golio, je pred sodiščem pogorel, kar liberalce zelo"'peče. Belokranjska železnica že vozi med Karlovcem in Bubnarci ha hrvaško-kranjski meji. Cestni odbor brdski je izvolil za načelnika g. Antona Cerarja iz Moravč in za namestnika g. Franca Zupančiča iz Kanienice. V »Ljudskem Domu* v Kranju bo prihodnjo nedeljo ob 7,8. utr škloptično predavanje. Govoril bo g prof. Marinko o Berlinu in kazale se bodo lepe slike. Papirnica v Vevčaji namerava vsled pomanjkanja naročil omejiti obrat samo na pet dni v tednu. Tovarna za olje je/ pogorela pretekli četrtek na Zidanem mostu.* Mnogo delavcev je sedaj brez kruha. '* Plaz je zasul pri Inomostu več cestnih delavcev, v* Radeckijev veteran Anton Resnik iz Markova pri Kamniku je umrl. Bil je najstarejši mož v fari. Smrtna kosa. V Gradcu je umrla mati ministrskega predsednika grofa Sturgkha. Poneverjenje na poŠti. Poštni mojster v Nabrežini pri Trstu L. Kampjut je poneveril 6.800 K uradnega denarja. Sleparsko banko so zasledili v Zagrebu Udeleženi so bili pri tem podjetju celo profesorji. Kako naj to vpliva na mladino? Občni zbor druStva »Kranj* bo v nedeljo dne 25. januvarja ob 11. uri dopoldne v dvorani .Ljudskega doma* v Kranju. Odbor. Občni zbor ..Kmečke zveze" za kranjski okraj bo v ponedeljek dne 26. januvarja ob 1. uri v dvorani .Ljudskega doma* v Kranju.. Podružnica slov. plan. društva v Kranju bo imela svoj redni občni zbor dne 28. januvarja t. 1. ob pol osmi uri zvečer v bralni aobi .Narodne čitalnice" v Kranju. Komu je znano, da bi bila dotičnikom, ki hočejo svojo srečo poskusiti s srečkami, dana k temu ugodnejša prilika, kot z nakupom turške srečke? Kdor Čita današnji oglas .Slovenske Straže", ta si gotovo ne bode dalje premišljeval ter takoj zahteval natančnejših pojasnil, ki ga bodo tako zadovoljila, da prav gotovo postane naročnik turške in ž njo spojene srbske državne srečke iz 1. 1888. ali srečke italijanskega rdečega križa. RAZNOTEROSTI. Bridko razočaranje. V Palnu na Južnem Tirolskem je našel neki kmet v hiši skritih za 18 tisoč gld. bankovcev. V banki, kamor jih je nesel, so mu povedati, da so ti bankovci brez veljave. — Tudi pri nas se dobe še ljudje, ki hranijo denar v luknjah, mesto bi ga vložili v hranilnice, kjer nikdar ne zastara. Gledališče je zgorelo v Amposti na Španskem. Ljudje, ki so bili pri predstavi, so se rešili. Za vojaštvo Na Francoskem je predložil vojni minister za izpopolnitev vojaštva proračun, ki znaša 1500 milijonov frankov. Na Francoskem imajo večino socijalisti, pa venda: Vzdržujejo tako drago armado. Sneženi viharji v Rusiji. Dne 10. t. m. je divjal po Rusiji sneženi vihar, kakorinega ljudje ne pomnijo. Več vasij je pokopanih pod snegom. Zmrznilo je 150 oseb. Zdravstven pomen jedilne masti „Ceres" leži v njeni popolni čistosti in pristnosti. To ve posebno želodec dobro ceniti. Saj ravno zaradi tega, ker je jedilna mast „Ceres" popolnoma čista, je tako lahko prebavljiva. Svojo Čistost prenese v želodčni sok in v kri. Čistost pomeni toraj isto kakor zdravje. Schichtov* jedilna masi „Ccres" je za kuhanje ravno tako izvrsina kakor za proženje in pečenje. na miru,* preti hišna gospodinja, stopi k Roku in mu pomaga naložiti štule in mehove, njega pa pelje v kuhinjo, kjer mu izpere krvavi obraz in kri ustavi s pajčevino, ki mu jo je nabasala v nosnici. V roko mu potisne kos kruha, Rok pa poln hvaležnosti reče: »Mati, ste Že pridni, ker mi pomagate!" Rok je hitel domov. Na pragu ga je teta pričakovala. .Ali se tako hodi domov, zanikarnost za-nikarna? Ali se zdaj pride, ko se že solnce niža? Povsod se klatiš, nobenega Človeka ne pustiš v miru, z otroki pohajkuješ, — o, seveda, potlej se ne pride hitro domovi Le počakaj, kaj si naredil Kolarjevemu stricu! Ubili te bodo, če te dobe. Iskali so te že, pa te niso našli." Ko je teta Mina fantu brala levite, je Rok nosil vrečice v vežo. Ko pa znese vse in dvo-kolnico zategne na preddurje, vstopi v hišo. Pričakoval je kosila, dobil je pa palico. Ušel je pred udarci v vežo, ali na veznem pragu je že stal Kolarjev stric. Hitro skoči za Rokom, ali ta jo je popihal po stopnjicah pod streho, od tod pa skozi zmetek za seno na piano. Spet je Rok kazal osle hudemu stricu in se režal za debelo jablano na sosedovem vrtu. * * * Kepar je bil zidarski mojster. Pa je ubožal in vrnil zidarsko pravico. Lepo hišico si je bil sezidal, pa jo je bil močno zadolžil. Nekaj mnogoštevilna družina, nekaj poprave domačije, nekaj nesreča pri podjetjih, nekaj pa tudi mnogovrstni likofi so spravili na rob njegovo gospodarstvo. Bilo mu je prodano, sam pa je z vso družino potegnil v Ameriko. ,Pa bi ostal doma, Kepar 1" .Ne morem," odgovarja svojemu dušnemu pastirju. .Saj se živi tudi doma. Ti si še čvrst, otroci doraščajo, žena ti je pridna, stara mati še pri moči — kar za zidarskega pomočnika delaj dalje." .Ali bi Vi šli nazaj za kapelana, gospod župnik?" .Ko bi bila sila in mogoče, zakaj ne?" ,Ne verjamem." .In zakaj hočeš pustiti doma ravno Roka, ki je najbolj potreben očetovega in materinega varstva, ker je slaboumen?* .Amerika je za zdrave ljudi. Roka pa pustim doma za maščevanje. Teta ga bo vzela k sebi.' .Kepar, srečno hodi, če ni drugače, ali maščevanje prepusti Bogu I* konča duhovni pastir. Rok je ostal pri teti. Bilo je tisti dan oblačno, ko je odhajal Kepar od doma. Roka so poslali v mlin na vse zgodaj in mu naročili, naj se ne vrača, predno mlinar vsega ne zmelje. Oblačno vreme je slabo vplivalo na duševno stanje Rokovo. Odšel je v mlin z dvokolnico in čakal meljave. Solnce se je dvigalo, ko je odšel, in je zahajalo, ko se je vrnil. .. Ustavi se pred domačo hišo — vrata so bila zaklenjena. Rok gre na preddurje, tudi zadaj so bila vrata zapahnjena z močnim zapahom. Hoče v hlev — duri niso imele kljuke, da bi Rok pritisnil nanjo. Svinjaku so bila vrata priprta — pa svinjak je bil prazen. Kurica odprta — pa prazna. Rok pristavi stolček pod okno in pogleda v hlev — čade ni bilo več. Pokuka skozi okno v hišo — vse prazno. Ni bilo po-steljnjaka ob peči, ne mize v kotu, niti podobe na steni. Rok gleda, zija po hiši, se obrača proti durim. .Oče, mati, Jože, Tonček, Minica, Jerica, Francek!" kliče po vrsti domače, pa ni nikogar. Tesne misli zasedejo njegovo srce, žalostno se ozira na okrog, a vse je tiho. Veliki zvon je zazvonil. Rok sede na dvokolnico in se odkrije, da bi molil. Pa ne more. Da bi vsaj prišel kak človek mimo. In je prišel. Vaški cerkovnik je odzvonil in se vračal domov. .Rok, kaj delaš?" .Zaprto je, ne morem noter." .Revež, ne veš, kaj se je zgodilo danes?" Rok izbuli oči in zre v cerkovnika? .Kje so oče?" .Ne boš jih videl kmalu, Rok, ali pa nikoli več. Šli so v Ameriko. Vsi so šli, tebe pa so pustili, ker niso imeli več denarja, da bi pot plačali za-te," odvrne cerkovnik, vedoč, da mu bo fant verjel. Roku so se tresla kolena, glas ni prišel več iz njegovih ust, pač pa tiho ihtenje. Solze so mu kapale na ročje in čutil se je zapuščenega kakor še nikoli. (Konec prihodnjič.) -——— Huda zima. Po Evropi je padlo veliko snega. Strašen mraz imajo v Ameriki v Novem Yorku. Mesto pogorelo. Mesto Castel! Guydi-almo v ladji je pugorelo. 3000 oseb nima strehe. Ognjenik uničil mesto. Na japonskem otoku Sakura-Štmahi je izbruhnil ognjenik Lava je požgala mesto Kagošima in okoliške vasi. Velik bančni polom. V Ženevi v Švici je ustavila plača« banka .Credite Pisinise". Manjka 3,400 000 frankov depositov. Ravnatelj je izginil. Nemiri v |«*ni HrrikJ. Na Železnicah v Angleških južnoafriških kolonijah stavka 70.000 železničarjev, med temi je polovico belcev. StavkujoČi povzročajo velike nemire. Vlada je v Transva u zbrala močno armado, da varuje red in mir. Najdena granata. Na vojaškem strelišču blizu Prage je neki fant našel granato in jo izročil kovaču. Kovač je granpto stisnil z vijakom, kar je povzročilo, da je granata eksplodirala. Kovačev sin je bil pri tem raztrgan na kosce. Kos s truplom. V Budapešti je vrgla Donava na suho koš, v katerem je bilo truplo lahkoživke Turčanv z Dunaja. Morilce so prijeli. NOVEJŠE VESTI. Dunaj. Obstrukcija čeških' agrarcev v proračunskem odseku se nadaljuje. Vse je zmedeno. Sturgkhovo stališče je močno omajano, ker so tudi krščanski socijalci zaradi osebne dohodnine nastopili proti njemu, Valona. Pri Elbasanu so se spopadli pristaši Esad paše s četami valonske vlade. Gibanje se širi. Ljudstvo hoče imeti za kneza Izet pašo. Jokohama. Ognjeniki na otokih strahovito bljujejo Lava se vali več km daleč. Morje je preplavilo obrežje. Več mest in vasij je uničenih, 100 000 ljudij je izgubilo življenje. Zveza otoka z Japonsko je prekinjena. Za smeh in kratek čas. Basen. „ Zakaj si se od ljudi tako malo besed naučil, vpraša čuk papigo. Jaz sem slišal, da ima njihov jezik veliko besed." — Butci j neumni", odgovori papiga užaljena, „kar jih je več, to je gola neumnost." Pojasnilo. Orožnik, ki pregleduje popis potepuha: ,Vse drugo se ujema, le obraz ne. Tu stoji, obra« okrogel, in^i imate podolgastega." — Potepuh: mPr*f je bil okrogel, a ko sem vas zagledal, — se je potegnil." Previdna gospodinja. Pipčevka vselej žveplenkc namoči, predno gre z doma, da ne morejo otroci zažgati. Važnost na] se polaga na besedo ..Scott"! Zaupanje, ki si ga je pridobila Scottova ribje-oljnata emulzija tudi v zdravniškem svetu, je dalo in daje dannadan povod za podtikanje in hvaljenje drugih baje .ravno tako dobrih" emulzij. Vi pa ravnate v svojem lastnem interesu, ako ostanete pri originalnem izdelku Scottove emulzije, kajti edino ta ribjeoljnata emulzija je na Scottov način prirejena in uživa že skoro štiri desetletja svetovno slavo. — Zato zahtevajte in kupujte le Scottovo emulzijo! Cn* originalni ataklanici i. I k 50 v. Dobi m v vseh lekarnah. Kdor poilj« M) v v inamkah na SCOTT it HOVVNE, G. ta. b. H., in se aklicu). na ta Caaopia, doatavi aa mu ena poailjatev potom lekarne za poitkusnjo. Priporoča so tovarna žimo za žlmnloe ML Masterl, Stražišče pri Kranja (Gorenisko.) UstanoDlietio 1.1855 UdeloMiiIe viakooritne Ume za ilnuifce od nalnaoadnelSega do na|-ffneifesa. Cene nizke, poitrežba točna In rolldna. DomaAe slovensko pod]ot|oI Odvetnic m j-erdo Čeme naznanja, da je o tvoril svojo pisarno v JKranju \--- (v hiši ,,J>ri fajfarju" — vhod zadaj.) Uradne ure: od 8. do 12. in od 3. do 6. esst PISARNA urejevanje sploSnih gospodarskih sadov J. Rozman, Kranj. Wotan žarnice najboljša kakovost. katere porabijo najmanj toka ter se dobijo za 10, 16, 25, 32, 50 sveč, po 1*416 K pri tvrdki Ivan Savnlk, Kranj trgovina z manufakturnim in galanterijskim blagom na drobno in debelo. Dobro, zdravo, naravno istrijansko vino belo od 34 vinarjev liter naprej se, dobi pri U. Sandali Lnpoglaua, Istra. 164 10-4 I. Denarni promet: izposiovanje po- sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic. IV. Promet z nepremičninami: Posredovanje prr nakupu, predaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, .trgovskih in obrtnih podjetij: i r V. Tehnično-komerc. zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. —• Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—19 Hiigiisf Hgnola Ljubljana, Dunajska cesta St. f 1 (poleg Figouca) priporoča svojo veliko zalogo stekla9 porcelana, svetlih, okvirov, ogledal, Sip 1.1, d. stroko spadajoče predmete. G^StlllliSlMi OpF&Vft Prevzema zastekljenje no- miza, Stoli, kozarci in uih stavb, slikanje na ste- druge potrebščine klo In umetno steklarstvo. ^ k « « se ceno prodaflo na Kokriei (pri Boitet-u) trboveljski, najboljše ha- <■ T. , . ~TT kouosil. Ima vedno u za- V IMS KI SODI t°Bdkar Pr°-a!a naJcene|l! še v dobrem stanu se prodado j. Knilan pn uerbenu