Priloga ?,Našemu Listu" št. 42. V Kamniku, 25. avgusta 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovorn. Kamniška Bistrica in nje uprava. (Nadaljevanje.) Koneem leta 1907. rnora meščanska korporacija narediti nov načrt oskrbovanja njenih gozdov v Bi-strici za prihodnjo 10 letno dobo ter mora ta načrt predložiti političnej oblasti v pregled. V očigled temu dejstvu, kakor tudi z ozirom na splošno, skrbno in pametno oskrbovanje teh gozdov mora si vsak trezno misleč človek posebno dve vprašanji staviti in ji tudi po svoji najboljši vesti skušati realizirati, če mu je resno do povzdige gospodarstva in primernega izkoriščenja teh gozdov. Te dve vprašanji bi bili: splošno oskrbovanje gozdov in potrebna transportna sredstva za spravljanje lesa iz gozda, drugo, nič manj važno vprašanje pa zadeva osebe, ki jim je pover-jeno gozdno oskrbništvo sarno. Če vstopiino v gozd kot nepristransk opazovalec, recimo pri Špinu ter zasledujemo slabo, sedaj obsto-jbčo pot do Konca, vidimo na prvi pogled, da se je skozi dolgo vrsto let ravno v neposredni bližini obeh bregov Bistrice v takem razmerju iztrebilo les, da je za prvih deset let, ali pa še za delj časa, nemo-goče misliti na kako sekanje, brez da bi gozd trpel škodo, ki se morda nikdar več popraviti ne bi dala, gotovo bi pa morali meščani se zadovoljiti z manjšimi in slabšimi »porcijami." Višje ležeči gozdovi so res v boljšem stanu in bilo bi misliti na okoriščenje samo na tak način, da bi se napravilo primerna pota in da bi se mislilo tudi na modernejša trans-portna sredstva, kajti dandanes nima vsa uprava prav nobenih transportnih sredstev. Po takih sredstvih bi bilo vsaj nekoliko omogočeno višje ležeče gozdove doseči in z njimi se racionelno okoriščati. Nočemo ravno trditi, da je zakrivilo to napako, namreč deloma preveč, deloma celo popolnoma iz-trebljenje lesa v krajih, ki so najbolj pristopni in kjer je še dokaj lahko spravljati les do struge brez velikih prometnih sredstev — gozdno oskrbništvo oziroma gozdarji iz nestrokovnjištva, temveč prepri-čani smo, da so vsakčasni gozdarji na vedno ponav-ljajoče se interpelacije in vedna zahtevanja in izpra-ševanja upravieencev: ,,koliko lesa dobimo letos?" hoteli prekositi vsak svojega prednika in sekal je, kjer mu je kazalo, da bo najložje, najceneje in naj-več lesa spravil 'v Kamnik. Moda si je vsak gozdar tudi mislil: Teh par let, dokler bom pri korporaciji za gozdarja nastavljen, bom že še povoljno preskr- boval upravičence z drvmi, star pa itak pri tukajšnji korporaciji ne bom postal. Vprašal pa najbrže ni sam sebe tudi, ali bo to vedno tako naprej šlo in bo li vsakčasen naslednik tudi še v stanu na tak način preskrbovati upravičence z lesom. Dejstvo je, da se gozdarji pri naši korporaciji tako menjajo, da mora vsak količkaj razsoden človek se čuditi. Tekom 5 let imeli smo pet gozdarjev, to je toraj povprečno vsako leto druzega. Ali more človek misliti, da se gozdar v enem letu le malo spozna v tako razsežnih in na mnogih krajih skoraj nepristopnih gozdih? (Daije prih.) Zapostavljanje Slovencev bi lahko imenovali postopanje državnih uradov. Nekaj tacega dokaza imamo zopet na novo izgotovljeni in pred kratkim izobešeni firmi naše glavne davkarije. Napis je na-rejen seveda na prvem mestu v nemškem jeziku in sele drugo mesto zavzerna slovensko besedilo. Dobro vemo, da tega niso zakrivili gospodje pri kammški davkariji, temvec da se je zgodilo na višji ukaz! Dokler smo imeli c. kr. davkarijo, je bila slovenšeina na prvem mestu, kakor se to tudi edino spodobi v kraju, kjer je 99 odstotkov Sloveneev. Sedaj je dav-karija spremenjena v glavno davkarijo in to povi-šanje se pa že mora oznaniti slovenskemu svetu naj-prvo v nemškem jeziku. Prav kakor bi se e. kr. av-strijski uradi norčevali iz svojih davkoplačevaleev, prav tako izgledajo napisi pri različnih uradih. Kedaj bomo prišli Slovenci do tistega nastopa, da bode država, katero moramo tudi mi vzdrževati, dala nam pravice? Dokler bomo taki neumni patrijotje, go~ tovo ne! Ljudska javna knjižnica v Kamniku se otvori s prvim septembrom 1.1. Knjižnica, ki je povsem moderno urejena, šteje do danes okoli 250 najboljših slovenskih knjig, tako n. pr. vse povesti Jurčičeve, Kersnikove, Tavčarjeve, veliko Cankarjevih, dalje znamenite romane Sienkiewiczeve, Ljubljanski Zvon, Slovan, Dom in Svet, Slovanska knjižnica itd. Izpo-sojevalo se bo vsak teden dvakrat. Vsak izposojevalee bo moral imeti izkaznieo, ki se bo dobila pri knjiž-ničarju za 10 vin. Za vsako izposojeno knjigo bo pla-čati 4 vin. Nabrani denar se bo vporabil za nakup in vezavo novih knjig. Knjižničarjeve uradne ure bodo vsak četrtek od 1. do 2. ure popoldne in vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne. Natančnejsa dolo-čila priobeimo prihodnjič. — Nadalje so darovali večje število jako dragocenih knjig gg. J. Draksler, prof Fr. Svetič, ki je že preje enkrat daroval 10 kron in Fr. Stele. Hvala! Kje pa smo ? V zadnjem času začeli so se ne-kateri Nemci v Kamniku uprav izzivalno vesti. Ne mme teden, da bi se ne prepevale nemške izzivalne popevke po javnih. lokalih in to na tak ostentativen način, da se celo popolnoma indiferentni ljudje ogor-čeno izražajo nad takim izzivanjem. V noči od srede na četrtek je bil v našem mestecu zopet tak direndaj. Ne le, da so krulili nemške pesmi kakor ,,Wacht am Rhein" v gostilni sami pri odprtem oknu, tem-več so cclo v pozni noci počeli tak ropot in tako vriščali po ulici, da so ljudje vstajali in prestrašeni popraševali, kje je ogenj. Seveda se ta nemška go-spoda izključno in ostentativno pozdravlja s ,,heil". Sedaj se mudi pri nas nekaj nemških. mladeničev, ki so pri svojih roditeljih na počitnicah in ravno ti mla-deniči počnejo najhuje. Ne vemo, ali so takih nerod-nosti samo ti mladeniči krivi, ali so resni in starejši gospodje pravi vzrok, dejstvo pa je, da so bili v tej nočni družbi tudi starejši nemški gospodje in celo dame. Kaj malo pristoja tudi onim gospodom, ki pridejo k nam z namenom služiti slovenske novce, prepevati izdajsko in izzivalno „Wacl.it am Rhein", J;das deutsche Lied" ali pa druge take nemške bojne pesmi. Vprašamo, kako naj to postopanje imenujemo? Če je gospoda tako srečna v izražanju zvestobe na-sproti svojim bratcem v rajhu, čemu hodi še vedno v naše kraje, naj raje zapusti slovenska mesta in se naj preseli v blaženi rajh, kjer se eedi med in mleko. Ondi bodo lahko neomejeno in popolnoma prosto popevali in izražali svoja srčna čutila. Mladeniči pa, ki hočejo kedaj nositi avstrijske uniforme, bi pač morali imeti toliko avstrijskega cuta in patrijotizma, da ne prepevajo izdajskih in nas, nele Slovencev, temveč tudi Avstrijcev ialečih pesmi. Če nimajo taki patrijotizma, ne glede na njih mladost, kako naj se ta lepi čut od nas Slovencev zahteva? Salonski orkester v Kainniku je priredil dva koncerta v prid Društvenemu domu. Prvi koncert se je vršil v sredo dne 15. t. m. na vrtu Fischer-jevega hotela, dmgi koncert pa v soboto dne 18. t. m. v zdravišču. Kar se tiče muzikalnega uspeha, sta vspela oba koncerta prav lepo, kar se pa tiče gmot-nega, smemo pa le prvega imenovati kot dobro vspe-lega. Drugi koncert v zdravišču je bil dokaj slabo obiskan, kajti Kamničani principijelno ne gredo v zdravišče, ker ondi vlada nemški in nemškutarski duh. Tega postopanja Kamnicanom vsled teh razmer niti zameriti nihče ne more. Dasi je bila vstopnina pri drugem koncertu višja, bilo je komaj 56 kron vsega dohodka. Nemška gospoda se na preplačila pač ne razume! Od prvega koncerta je preostalo 100 kron čistega dohodka, katere je orkester plodo-nosno naložil za sklad Društvenega doma. Laskavo oceno prvega koncerta pri Fiseherju je tudi priobcil hrvatski dnevnik ,,Obzor". Pot k izvirku Bistriee. Dobili smo naslednjo pritožbo: Mi turisti smo sicer vajeni prav slabih potov in ne strašimo se slabega vremena. Pričako-vali bi pa pot, ki drži iz Stahovice v Bistrico, vsaj v takem stanu, da je mogoče brez čolna priti naprej. Pred nekaj dnevi sem bil tako nesrečen, da sem moral to pot prehoditi, na kateri je blata nad 20 cm. Ne vem, ali mora dotično pot vzdržavati občina Žu-panjenjive ali kamniška meščanska korporacija, prosim pa, da se dotični faktorji za popravo nekoliko zavzamejo in pot vsaj nekoliko popravijo. Kanmiska podružnica ,,Slov. plan. društva", Daritelji za opravo koče na Sedlu: Iz Ljubljane: N. N. 200 K, Gričar & Mejač 100 K, Vaso Petričič nože in vilice, Fr. Ks. Souvan 12 rjuh, Feliks Urbanc 6 rjuh, J. C. Mayr 6 rjuh, Engelbert Skušek toaletno blago, Albert Derganc toaletno blago, Cesnik in Mi-lavec brisače, Hugo Ihl brisače, S. Benedikt 6 brisač, Jernej Bahovec tintnik, peresa in držala, Lavoslav Schwentner 1 pisalno podlogo, Fr. Čuden 1 stensko uro, Ed. Kavčič 4 steklenice Floriana, Julij Klein 1 ogledalo, Pauschin 6 skudelic za kavo, Fi\ Golob V2 dct. namizne oprave, Franc Schmidt žlice, nože in viliee, Kollman 12 krožnikov, Krisper obešala, J. Grobelnik namizni prt in serviete, A. E. Skaberne namizni prt, N. Hoffraan kuhinjski nož, Val. Golob 3 svečnike, Oroslav Dolenc 4 zavoje sveč in 1 ste-klenieo medenega žganja, Rudolf Holzer termometer, Fr. Stupica 18 žličk za kavo, Anton Škof 12 žlic in 5 pip, D. Hribar sliko (Slomšek), Mihael Mihelič sčetko za obleko, M. Gerber kloset-papir in koledar, Goldstein vrernensko hišico, J. Soklič 2 copate, J. Giontini 4 krožnike, H. Suttner 1 budilko, J. Kordin 1 steklenico žganja, Josip Stariha 1 svetilko, Perdan 1 steklenico eognaca, Viktor Schaffer žliee, N. N. gospa 2 namizna prta. (Dalje prih.) Iz Domžal. Lepo uspela veselica novo ustanov-ljenega gasilnega društva v Stobu je bila trn v peti našim nemškim kulturonoscem. Nek lopov je ukradel slovensko trobojnico z okna tamošnjega tovarnarja slamnikov, jo raztrgal na kose ter razmetal pred tu-kajšno žandarmerijsko postajo in tako dal duška svojemu pravemu notranjemu človeku. Kdor pozna naše tirolske mogocneže in njih hinavsko nadutost, gotovo ne bode dvomil, da se je ta čin mogel zgo-diti v sporazumu s Tirolci. Vsakemu, komur so raz-mere le količkaj znane, ve, da takega čina nobeden domačin ni zmožen, temveč da so Tirolci najeli kako tujo propalico, katerega so morda tudi še opijanili, da je storil ta drzni čin. Zanimivo bi bilo poizvedeti, kak ,,Edelvolk'f je sedel tisti večer vlopi neketukajšne gostilne. Bilo je namreč slišati tako divje glasove, da bi se pošten človek čutil prej v kakšni indijanski pustinji kakor pa med civiliziranim svetom. Zanimivo bi tudi bilo vedeti, kaki nemški gostje so prišli isti dan semkaj posetit svoje germanske bratce. Morda so najeli Tirolci kakega Lederhasa, ki nam je še dobro v spominu izza nemške provokacije po svojih revolverskih činih ali pa kakega ..Truzburgerja", ka-teri nam je istotako dobro znan izza Rainerjevih časov. Vprašanje je le še, kako plaeilo so obljubili onemu, ki jim je njili naročilo tako vestno spolnil. Tirolci se cutijo že popolnoma neomejene gospodarje, zato pa tudi nastopajo mogočno, kakor bi bili mi njih sužnji. Zgoraji slučaj je zopet jasno dokazal, kako plačujejo Tirolci svojo nam dolžno hvaležnost. V obče je znano, pod kakšnimi razmerami in iz ka-terih vzrokov so zrasle tirolske palače. Znoj doma-činov sezidal jim je njih domovja in vsaka njih pa-lača je živa slika izkorišdanja domačinov ali pa zmožnosti njih rojakov, ki pridejo v oguljenih jopičih iz svoje domovine k nam, raoramo reei, da jih do-mačini trikrat prekašajo, navzlic temu pa protežirajo Tirolei svoje rojake na škodo domačinov, katere le izmozgavajo. Vsled razlienih šikan in izmozgavanja zapuščajo slovenski delavci in delavke v velikem številu domovino ter se izseljujejo v daljno Ameriko, kjer si išeejo boljšega zaslužka. Namesto ia bi bili Tirolci vsaj nekoliko livaležni domačinom, ki so jim v potu svojega obraza največ pripomogli do milijonov, pa kažejo vedno svoje sovraštvo in uganjajo taka prostaška dejanja, katerih se pošten človek sramuje. Taka dejanja vandalske ,,Musterkultureu kličejo po osveti in najložje se bo zadelo te ohole ljudi, ako se jim odtegne kolikor mogoce veliko delavskih sil. Izkoriščanje in izmozgavanje mora enkrat končati. Delavci in delavke, organizirajte se in zahtevajte za svoje pošteno delo tudi pošteno plačilo! IVečloveška mati. Poroča se nam iz Domžal: V sredo popoldne je desetletni sin Kušarjevega nad-mlinarja tresel na domačem vrtu slive. Ko ugleda lo njegova lastna mati, prileti s polenom nadenj ter ga radi tega tako neusmiljeno pretepa, da fant še hoditi ni mogel. Po celem životu je pobit ter ves crn od udarcev. Naenkrat se je na otrokovo upitje zbralo polno ljudi, ki so ogorčeni nad takim ravnanjern začeli zmerjati neusmiljeno mater. A navzlic temuje še nadalje s polenom udrihala po otroku in se eelo izrazila, da ga ubije radi tcga, ker je na domačem vrtu slive tresel. Ker mati le ni odnehala pretepavati otroka, skočila je neka stara ženica, ki je ravno pri sosedu na polju delala k nji, ter ji iztrgala otroka iz rok. Vsega pobitega je peljala k orožnikom, da bodo napravili ovadbo proti nečloveški materi. I Hudomušneži o ,,senožeti" kamniške želez-nice. Stvar je šaljiva pa tudi resna, kakor se vzame. Zato poslušajmo glas iz obcinstva: Ne bom vam opi-soval tajnih custev, ki so navdajala že marsikoga izmed nas ob prijetni vožnji po progi kamniške že-leznice, poraščeni z bujnim zelenjem in cvetjem, ki že od daleč priča vsem, da ne skrbi uprava te že-lezniee z varno in previdno-počasno vožnjo samo za življenje potnikov, marveč dokazuje tudi, da ima smisla za lepoto. Na idilično - lepi kamniški progi ne vidiš tiste dolgočasnosti, tistega pustega kamenja, ampak živjenje klije povsod, kjer se vozijo presrecni potniki. In še več! Vsi bližnji sosedje te z zelenjem in cvetjem okrašene proge bodo imeli tudi koristi od te bujne ..senožeti" železniške uprave, ki bo — trava namreč, ne železniška uprava — ravno sedaj prav prišla vsem tistim, ki potrebujejo dobre in tečne krme za svojo živino. — Brez šale, kmetovalcem bi bilo gotovo ustreženo, da pride čim preje do javne dražbe dozorele železniške trave. Torej ne odlašati! Praktikus. Mestna godba priredi danes zvečer ob lepem vremenu mirozov po mestu. ¦ Ne potujte Iahkomiseliio v Ameriko! Glasom razpisa c. kr. deželnega predsedstva z dne 3. t. m., št. 3125 se je zopet pokazala živahna tajna agitacija za izseljevanje v brazilijansko državo San Pavlo. Agentje obljubujejo izseljencem ne samo obilno pri-liko za delo, visoke mezde in zelo ugodne razmere za kmečko naselbo, ampak prosto vožnjo cez morje. V resnici pa so razmere v državi San Pavlo za na-seljence kakor tudi za navadne delavce jako neugodne in morajo izseljenci, vožnjo čez morje sami s svojim denarjem poravnati. Okrajno glavarstvo opozarja žu-panstva, naj svare vse izseljence ki nameravajo j)o-tovati v San Pavlo, v gori navedenem zmislu, da ne bodo škode trpeli. Velika zaloga vsakovrstne iz raznih velikih tovarn pri 7ran feeniku v Domžalah. Postrežba točna. Cene nizke. je najboljše domače sredstvo za pokončavanje muh. Cene: 1 pola 10 vin. Pri večjem odjemu znaten popust. 12 —7 Glavna zaloga pri Karolu Kummer trgovina s špecerijskim blagom v ICamniku na Grabnu. Priporoča svojo specerijsko blago, osobito pa moko in žito po nizki ceni v izborni kakovosti, Izborno wleiian€& pivo w sodčkih in sfekleraieah priporoca V JilifiilOlS« Vsa naročila se točno izvršujejo. Marija ta i Kamniku. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. =: Jedilnsi masf se prodaja v trgovini Josip Klemenčiča v famiiikii. fsakovrstne krsie, kafeor tndi kovinaste za v rakve priporoča 26-5 fogrelmi zavod. nmefni mizar u Kamnikii na Sntni. === Nadalje priporoea svojo zalogo pohištva. Izvršuje tudi mizarska stavbna in sploh vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Izvršitev točua. Cene zmerne. Trg^oiina s špecerij-skim blagom Kamnik, glavni trg 23 priporoča vsaki tlan sveže kuhano čajno maslo (Teebutter), delikatese sploh in vse urste mineralne vode. E. imjER šue^ko9 Stanje hran. vlog: nad 1^450.000 K Rezervni zaklad: nad 2SBeeo k sprejema liranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po -t°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hrauilnica iz svojega, ne fla M ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vSog jamči poie^ la$tnega rezervne^a zaklada me$lna občina kamniška z v$em sVojim premoženjem in v$o davčno močjo. Oa je var>nost wlon popoM&9 svedoči zBasfti to5 da vEagajo v to hranilsiioo itadi sodišča denai* BnaBoSetnih ctrok iei varovancevi Hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da M se pri teni obrestovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudl po pcšti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hrauilaice račim št. 856.422. ----------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ----------- in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Iedajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Laatnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.