tie¥llka 30 • leto KUN • cena 5.000 Oln Celle, 27. lulUa 1080 TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Poplave veter in strele Močno neurje v ponedeljek z\'ečer ni povzro- čilo večje škode na kmetijskih površinah, ker je, k sreči, minilo brez toče. Zato je največ škode na cestah, veter je polomil nekaj dre- ves, strele pa so zažgale dva kozolca. Na sliki, po poti v Rečici pri Laškem, kjer hodi deček, je še v ponedeljek tekla lepa cesta. Foto EDI MASNEC Bolno zdravstvo ukinja sanatorij za bolne... »Za norce je vse dobro!« reče marsikateri zdravstveni delavec, ki ravno ne zdravi psihiatričnih bolnikov. Tudi ob primeru ukinjanja sanatorija v Ravnah pri Šoštanju bi se morali vprašati, kdo je bolj nor. Tisti zunaj ali tisti notri? In kdo ima koga za norce? Boste na stopnišču pred graščino namesto ljudi čuvali le še plevel in kamnite spomine? Stran 8. Uničite pridelice Na osnovi dosedanjih analiz živil s celjskega območja seje društvo za varstvo okolja odločilo za objavo opozorila o samozaščitnem ravnanju krajanov pri vsakodnevni prehrani. Svoje pridelke r^e uničite, ker so zastrupljeni s težkimi kovinami, fluorom, klorbenzeni in PCB, svetuje društvo. Več o tem na 2. strani. V Emu preitiicaii stavico Kljub temu, daje stavkovni odbor v Emu, potem ko so prejšnji teden v Emu prejeli plače, preklical napovedano stavko, ne odstopa od r^katerih drugih zahtev. Od svojega vodstva namreč terjajo, da Emo izstopi iz Ljubljanske banke ter da tudi pri družbenopolitični skupnosti doseže jasnejšo opredelitev glede sanacije Ema. Več o tem ter o odmevih na dogodke v EMU na 3. strani. Bodo ifrajani zadovoljni? Na novinarski konferenci so predstavniki Cinkarne in izvajalci del na deponiji Za travnikom končno pojasnili nekatere nejasnosti v zvezi z gradnjo odlagališča. Še vedno pa ni jasno, zakaj je bilo treba na odgovore čakati tako dolgo, medtem pa so se govorice o odlagaryu radioaktivnih odpadkov v pregrado širile. V teh dneh bo jasno, če so z odgovori zadovoljni tudi krajani, ki živijo okrog gradbišča in če se bodo odpovedali blokadi ceste. Več o tem na strani 2. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 27. JULIJ laa, Majniška deklaracija Nesporazumi, provokacije in tudi od- krite sovražnosti, kijih danes doživlj^o Slovenci v Jugoslaviji, nas prepričujejo o prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka in nas obvezujejo, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sle- dijo dejanja v prihodnosti. Podpisniki te listine izjavljamo in spo- ročamo: 1. da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda; 2. kot suverena država bomo samo- stojno odločali o povezavah z južnoslo- vanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope; 3. Glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samo- stojnost je slovenska država lahko ute- meljena le na: - spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, - demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, - družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s člo- veškimi zmožnostmi državljanov Slove- nije. Društvo slovenskih pisateljev. Slo- venska demokratična zveza. Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko so- cialno gibanje, Socialdemokratska zve- za Slovenije, UK ZSMS, Društvo slo- venskih skladateljev, 8. m^a 1989. Podpisovanle Malniške deklaracije Celjski območni in krajevni odbori Slovenske demokratične zveze. Social- no demokratske zveze Slovenije, Slo- venske kmečke zveze in Zveze sloven- ske kmečke mladine bodo od 27. do 29. julija, to je v četrtek, v petek in v soboto, organizirali akcijo za podpisovanje M^- niške deklaracije. Msoniško deklaracijo bo mogoče pod- pisovati v četrtek m petek od 9. do 19. ure in v soboto od 9. do 14. ure pri ulični stojnici pred trgovino Volna v Prešerno- vi ulici v Celju in v prostorih Kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar (Atrij) na Tomšičevem trgu 7 v Celju. Več škode zaradi plazov škoda ¥ kmetijstvu bo manjša kot so pričakovali Šmarski občinski izvršni svet je ocenil, da bo škoda, ki jo je povzročilo neurje 3. in 4. julija v kmetijstvu, manjša od prvotno ocenjenih 170 mi- lijonov dinarjev. Zato pa bo škoda, ki jo povzročajo plazo- vi po neurju, mnogo večja od pričakovane in možno je, da bo zato celotna škoda znašala še nekoliko več kot 51 mili- jard dinarjev, kolikor so jo najprej ocenili. Najhujše posledice so sicer že odpravili, potrebna pa bo še širša sanacija gospodcirskih, vodno-gospodarskih objektov in cest, ki so bih poleg kmetij- skih površin njghuje poškodo- vani. Na seji izvršnega sveta, ki je bila prejšnji teden, so opozori- li, da pravega odziva na pobu- do o zbiralcu sredstev za od- pravo škode na posebnem žiro računu ni bilo. Kljub temu so zavrnili predlog šmarske soci- alistične zveze, da bi v ta na- men zbirali enodnevne zasluž- ke vseh zaposlenih v šmarski občini. Tega namreč ne morejo predpisati z odlokom, če pa se delovne organizacije za taicšno pomoč odločajo same, se pona- vadi zgodi, da se n^večje de- lovne organizacije pobudi ne odzovejo. Za odpravo škode bodo dobili ustrezna republi- ška solidarnostna sredstva. Za najnujnejše geološke raziska- ve ter odpravo najnevarnejših posledic plazov pa bodo - do- kler republiških sredstev ne dobijo porabili svoje proračun- ske rezerve. Upravi za družbe- ne prihodke in skupnosti za pokojninsko in invalidsko za- varovanje pa so predlagali vsaj delen odpis davkov in prispev- kov najbolj prizadetim v ne- urju. Veliko besed so na seji name- nili tudi konceptu razvoja spo- minskega parka Trebče. Do ju- nija bi namreč morala biti kon- čana naloga, ki so jo naročili pri ljubljanski Fakulteti za ar- hitekturo in gradbeništvo in bi morala po prvotnih pričakova- njih vsebovati konkretne pred- loge za razvoj tega dela Koz- janskega. Ker pa je nalogT^ vedno presplošna, nepopgi* in kljub različnim pripomba^ ki so jih zbirali ob osnutk^^ loge že od marca še vedno h"* konkretnih usmeritev za mezna področja - zlasti ključna, ki so kmetijstvo, tn'' zem, prostorska ureditev razvoj drobnega gospodarst,? - so se odločili, da naloge še^ sprejmejo. Dokler ne bo tau na kot so jo zahtevali in k^ jo izvajalci obljubljali, paje^ di ne bodo plačali. ^ Na seji so sprejeli še povij. nje stanarin, ki že nek^ ^ zaostcO^o za repubhškim p^ prečjem. Z avgustom jih bo4 povišali za 92 odstotkov, s s^ tembrom pa še za 15. S se^ tembrom bo višja tudi prisp2 na stopnja za zdravstvo in si^i za 1,27 odstotkov. Povišanje k stopnje je nujno, saj sicer neb dosegali povprečne slovenske prispevne stopnje, s tem pa[,j se jim zmanjšale pravice do re! publiških solidarnostnih sred stev. INES DRAMI Zakaj odgovori šele po pol leta? Po več kot polletnem ugiba- nju in govoricah med ljudmi, ki živijo okrog nove Cinkarni- ne deponije Za travnikom, je ce^ska Socialistična zveza pripravila novinarsko konfe- renco, na kateri so predstav- niki Cinkarne skupaj z izva- jalci del - Nivojem, Ingradom in SCT - pojasnjevali nejas- nosti v zvezi z gradnjo. Odgo- vori so bili dokaj logični, pri tem pa se zastavlja predvsem vprašanje, zakaj je bilo treba nanje čakati tako dolgo, vmes pa so se govorice o odlaganju radioaktivnih odpadkov v pregrado deponije nemote- no širile. Krajani so sicer marca dobili odgovore predstavnikov izva- jalcev del na gradbišču, vendar so bili splošni, nepopolni in ni- so zadovoljili krajanov. Takrat so namreč predstavniki Nivo- ja, Ingrada in ljubljanskega SCT izjavili, da v pregrado ni- so vgradili nič takega, kar ni bilo predvideno z dokumenta- cijo. Iz zapisnika tudi izhaja, da so delali malo dlje le eno noč. Ljudje pa so govorili o čudnih nočnih prevozih na gradbišče, o jamah na pregra- di, o tovornjakih s sodi, o spremstvu vozil z modrimi lučmi, o kombiju z oznako ra- dioaktivnosti in podobno. Šele na novinarski konferenci je di- rektor Nivoja Rado Plan te po- jasnil, da so jame na pregradi kopali zaradi posebnih verti- kalnih sond, s katerimi merijo odklone in da so kr^ani verjet- no videli takšne luknje. Kombi z oznako radioaktivnosti pre- važa poseben merilni instru- ment, ki na osnovi radioaktiv- nih izotopov meri vlažnost in zbitost materiala za gradnjo. Pojasnil je tudi, da ponoči niso delali, delo se je zvečer zavle- klo najkasneje do 21. ure, razen enkrat, ko je Ingrad delal tudi pozno v noč. Reflektorji pono- či gorijo le v bazi gradbišča, kjer so tudi čuvaji in verjetno so ljudje videli takšne luči. Za sode pa so pojasnili, da je v njih posebna emulzija za hi- trejšo rast trave. Pojasnili so tudi, od kod kamion s sodi, ki so ga nekateri videli. Po bese- dah predstavnikov postaje mi- lice v Celju je last kooperanta Gradisa in vozi na gradbišče cevi, v sodih pa izolacijski ma- terial zarije. Tako direktor Ni- voja kot direktor KPO Cinkar- ne Marjan Prelc sta zagotovi- la, da na gradbišče niso pripe- ljali nobenega drugega materi- ala kot tistega, ki je bil predvi- den s projektom in da Cinkar- na ni nikoli dala kakršnihkoli drugačnih navodil izvajalcem. Na novinarski konferenci so govorili tudi o spornih prevo- zih piritnih ogorkov na grad- bišče, pri čemer so onesnaže- vali cesto in zemljišče. Vendar so predstavniki Cinkarne do- kazovali, da v ogorkih ni niče- sar nevarnega in so količine težkih kovin izredno majhne. Zakaj potem ogorki sodijo med posebne odpadke, ni bilo povsem jasno. S prevozi ogor- kov naj bi končali prihodnji mesec in cesto uredili v skladu s prvotnim stanjem. Glede mi- nir^a, o katerem je bilo med krajani prav tako veliko govo- ra, pa so pojasnili, da so nače- loma sicer določili čas razstre- Ijevar^a, ki pa se ga ne morejo držati zaradi narave dela. Ško- do, ki je nastala pri nekaterih domačijah, so deloma že povr- nili. To pa bo veljalo tudi za vse tiste, kjer se bo izkazalo, da so poškodbe resnično posledi- ca razstreljevanja. Med temi razlagami smo sli- šali še očitke Cinkarninega di- rektorja, da gre pri celi stvari za novinarske manipulacije in za podporo društvu proti Cin- karni. Nič novega, ko je treba neoti dežurne krivce, namesto, da bi pravočasno poskrbeli za ustrezne odgovore na vpraša- nja in govorice med ljudmi. Krajani se bodo v teh dneh zbr^i še na zborih, da še njim pojasnijo vse omenjeno in s tem preprečijo njihovo blo- kado gradbišča in se izognejo izredno dragim meritvam ra- dioaktivnosti. V Celju so vso stvar predali v raziskavo javne- mu tožilcu, društvo za varstvo okolja pa ugotavlja, da odgo- vori še vedno niso popolni in da bodo še naprej ugotavljali resničnost govoric. T.CVIRN Dodatna pojasnila so dali še odgovorni predstavniki celj- ske postaje milice, ki so pove- dali, da so se v bližini grad- bišča večkrat pojavili, ven- dar le pri opravljanju redne- ga dela, nikoli pa v spremstvu prevozov tovorov. Vse več nezaposlenili Bojana Korent vo^a Zavoda za zaposlovarye v Celju nam je povedala, da je do konca jur^a bilo v žalski občini 289 nezaposlenih. Od teh je 30 takih, ki iščejo zaposUtev prvič, ostali pa večkrat. Zanimiv je tudi podatek, da je s sredr^jo izobrazbo prijavljenih kar 42, s poklicno šolo ii četrto stopr^jo izobrazbe 58 in dva z visokošolsko izo- brazbo. Število nezaposlenih se je od junija 1988 do junija 1989 povečalo za 21 odstotkov, od lanskega decembra do sedaj pa komaj za 2 odstotka. -p. T Koliko podpisov je zbranih na Celjskem Občinske organizacije soci- alistične zveze in sindikatov na Celjskem so se s precej raz- lično zavzetostjo lotevale ak- cije za podpisovanje Temelj- ne listine Slovenije, prihodnji teden pa opozicija v Celju pri- pravlja podpisovanje Majni- ške deklaracije. Koliko pod- pisov je bilo dosed^ zbranih v regiji k Listini in kakšne pomisleke beležijo po posa- meznih občinah? Kar nekaj okoliščin otežuje zbiranje podpisov k Listini. Predvsem seveda dejstvo, da je čas dopustov. Ne toliko to, da ljudje niso v službah aU na domovih. Največ težav nasto- pa zato, ker so na dopustih tu- di sindikalni aktivisti in tuniki krajevnih skupnosti. Ponekod občani ne žele podpisovati Li- stine tudi zato, ker neo bi k podpisu dodali tudi številko osebne izkaznice in svoj na- slov. Žal po vseh občinah funkcion^i sociahstične zve- ze in sindikatov še ne vedo, da je Republiška konferenca SZDL odstopila od zahteve, da je treba zbirati tudi osebne po- datke. Prejšnji teden so kljub vsemu po večini občin pripra^ vili prve zbirnike števila pod- pisov k Listini. V Laškem je prejšnji teden podpisovanje zaradi Piva is cvetja nekoliko zastalo, polovi- ca krajevnih konferenc pa je do takrat že zaključila zbirai;je V Celju so do prejšrxje srede zbrali okoli 3700 podpisov V Mozirju so do petka zbrat približno tisoč podpisov obča- nov. Malce več kot tisoč je do- sedaj podpisov tudi v Šmarj» pri Jelšah. V Slovenskih Kfr njicah zbirnika še niso naredi- li, ocenjujejo pa, da je zbranii k Listini nekaj več kot dva ti- soč podpisov. V Šentjurju sc do 20. julija zbrali 521 podpi- sov, več pa naj bi jih jeseni V občini Velenje so n£uvei podpisov zbrali predzadnjo ne- deljo, natanko 2746, v združe- nem delu pa do prejšnjega tor- ka 1600. Akcijo seveda nada- ljujejo. V občini Žalec so do četrtka iz osmih krajevnih skupnosti in 25 ozdov sporofr U, da je zbranih 3300 podpisov k Listini, to pa so seveda P^ datki za le dobro tretjino ob- BRANE PIAI^^) Nov prodaini center v Šentjurlu V Šentjurju bodo jutri odprli nov prodajni cen- ter, v katerem bodo proda- jali instalacijske materi- ale, tehnično blago, oro- dje, rezervne dele, belo tehniko, akustiko, gradbe- ni material, kmetijsko me- hanizacijo in stavbno po- hištvo. "" V upravnih prostorih prod^alne bodo skupaj de- lovali tozd Trgovina, Te- meljna organizacija koope- rantov in Hranilna kreditna služba. Tako bo kmet lahko na enem mestu dobil stro- kovna navodila, finance in blago. Gradnja blagovnice, ki jo je gradil Vegrad iz Titovega Velenja, je stala 5 milijard din. Obsega 1700 m^ pro- dajnih in skladiščnih povr- šin. Vodja prodajalne, v ka- teri bo dobilo zaposlitev okrog 20 delavcev, bo Slav- ko Arzenšek. Prodajni center pomeni veliko pridobitev za šent- jursko trgovinsko dejav- nost, saj tovrstne prodajal- ne v Šentjurju in okolici doslej ni bilo. Direktor toz- da Trgovinske dejavnosti, Edvard Kolar, je dejal, da je trgovska ponuda v Šent- jurju zaenkrat dovolj veli- ka, da pa bi bilo potrebno izboljšati organizacijo in rcizširiti speciaUzacijo pro- dajnih površin. Tako bi ku- pcem nudili boljšo ponud- bo in lažje bi se spoprijeli z vedno večjo konkurenco zasebnikov. k. LEKIČ Uničite svoje pridelke! Nasvet društva za varstvo okolja Zaradi zastrupljenosti živil s težkimi kovinami, fluorom, klorbenzeni in PCB je celjsko društvo za varstvo okolja po- slalo 16 krajevnim skupno- stim v občini Celje ter Levcu in Blagovni opozorilo o samo- zaščitnem ravnanju pri vsa- kodnevni prehrani. Opozorilo je namenjeno kra- janom v krajevnih skupnostih Teharje, Savir^a, Ljubečna, Štore, Gabe^e, Trnovije, Škof- ja vas, Hudinja, Aljažev hrib. Lava, Ostrožno, Kajuh, Lisce, Medlog, Zagrad, Nova vas ter Leveč v žalski in Blagovna v šentjurski občini. Krajanom v vseh naštetih predelih svetu- jejo, da svoje pridelke raje uni- čijo, kot pa da bi jih uživali. Zastrupljati s pridelki otroke, odrasle in živali je po besedah društva samomor na obroke. Takšno opozorilo je društvo iz- dalo na osnovi dosedanjih re- zultatov analiz živil, pridelanih na območju celjske občine. Letos je društvo na lastno pobudo dalo v analizo vzorce regrata, pšenice, koruze, če- šenj, borovnic, višer^j, jagod, breskev, kruha in kamilic. Analize živil živalskega izvora pa je s pomočjo Zavoda za živi- norejo in veterinarstvo opravi- la celjska inšpekcija. Rezultati analiz vseh živil kažejo močno zastrupljenost s težkimi kovi- nami, flourom, klorbenzeni in PCB. Posebej opozarjajo na za- strupljenost regrata, pšenice, in solate. Prekoračena vred- nost fluora v vseh živilih žival- skega in rastlinskega izvora je zelo velika, zlasti v jajcih, mle- ku, sadjuin zelenjavi. Poleg nasveta, naj krajani svoje pridelke raje uničijo kot uživajo, pa društvo svetuje, da v kr^evnih skupnostih preko svojih delegatov dosežejo, da bodo opravljene dodatne ana- lize na radioaktivnost, ter ana- lize živil, vode v zasebnih vod- njakih in ljudi glede na vseb- nost PCB. Društvo tudi pred- laga, da bi otrokom v vrtcih ne smeli več dajati fluorovih ta- bletk in da bi morala zdrav- stvena služba ugotovila število poklicnih obolenj v industrij- skih obratih. Delegati naj bi tu- di dosegli, da bi prepovedali uporabo umetnih gnojil brez predhodne analize na težke ko- vine, fluor in radioaktivnost in uporabo tistih herbicidov, ki nimajo karence, pač pa reizpo- lovno dobo. Predlagajo tudi, da bolnišnica preneha kuriti plastiko v svojih pečeh in da se začnejo objavljati n^hujši onesnaževcdci v občini ter da se proti njim ukrepa. TC Miadi z natečaji žalski mladinci so aktivni tudi v poletnih mesecih. Pred kratkim so izdali drugo številko glasila Provinca ne spi, minulo soboto so pripravili mladinske igre v Matkah, pomagali so tudi pri organizaciji kmečkega shoda v Trnavi, do oktobra pa zbirajo prispevke v treh natečajih. Dva natečaja sta literarna na temi pravljice in erotika, tretji natečaj je fotografski. Na žalski Občinski konferenci ZSMS pa pričakujejo fotografije o ekologiji. PR Za drugačen nabor v Šmarju vrsta pobud ^ šmarski sekretariat za ljud- sko obrambo je ustreznim re- publiškim organom predla- gal, da nabornikov, za katere že v občini ugotovijo, da so tr^no nesposobni za služenje vojaškega roka, ne bi več po- šiljali še na obvezen pregled v centralno vojaško bolnišni- co v Ljubjjano. V Šmarju pa nabor tudi sicer vse bolj prenašajo na civilne služe in letošnji naborniki so že bili pregledani v obič^nih zdravstvenih domovih. Od 285 fantov, kolikor naj bi jih letos odšlo na služenje voja- kega roka iz šmarske občine, jih je 22 omejeno, 10 začasno in 11 trajno nesposobnih za služe- nje. Zdravstveno starye nabor- nikov je v primepavi z drugimi območji Slovenije zelo dobro. toda po številu tistih, ki za voj- sko niso sposobni zaradi ij^ vropsihiatričnih bolezni in Jf žav, so v Šmarju daleč nad i*" publiškim povprečjem. Ker se za šolo rezervnih voh omogočili normalen obstoj, je »Jno spremeniti pravila pokojninske- l*- invalidskega in zdravstvenega zava- vai^a, ustanoviti sklad za pomoč l^adini kmečkim družinam, spremeniti Jpone o dedovanju, v kmetijsko šolo i^vrniti več praktičnega pouka. Za Jl^ničitev vsega tega pa so potrebni ljudje na pravih mestih, zato je jj.^a čim prej začeti z neposrednimi (i/l^vami na vseh ravneh našega poli- tega življenja. SO ugotovitve in zahteve udeležen- L okrogle mize Kako preživeti mladi jj ®cki družini, ki jo je v okviru sobotne- 1, ^fečai^ja mladih slovenskih zadružni- ^ Rečici pri Laškem pripravila po- j^^^nica Slovenske kmečke zveze iz Ra- Ulj^^^N^večji problem, s katerim se zd^ Povii ^'netje, je prav gotovo zadnje ^sanje prisjjevkov za invalidsko, po- kojninsko in zdravstveno zavarovanje za skoraj 500 odstotkov. »Če bi kmet želel biti zavarovan v n^višjem razredu, bi moral za zavarovalne odšteti toliko, kot dobi letno za 25 tisoč litrov mleka! V La- škem pa je povprečje le 6 tisoč litrov...« je v uvodu povedal Zoran Kramer, vodi- telj okrogle mize, sicer pa pospeševalec pri laški kmetijski zadrugi. Drug velik problem je dedovanje, saj ostareli starši zaradi negotove lastne socialne varnosti neradi predajajo vodei^je in lastništvo kmetije v mlajše roke. Ko mladi kmetijo vendarle prevzamejo, ne premorejo do- volj denarja, da bi jo posodobili. Poleg denarja pa potrebujejo tudi veliko zna- rxja. Zato je treba spremeniti vlogo seda- njega kmetijskega izobraževanja, spet uvesti gospodirxjske šole, pri opravljanju prakse pa se zgledovati po tujih izkuš- rčah - drugod se mladi namreč praktič- nega dela učijo pri uglednem mojstru kmetu. Tudi pri nas so o tem že razmišlja- li. Potrebovali bi približno 300 kmetij, ki bi mladim omogočile nekakšno priprav- ništvo. Žal pa je odziv m^hen, sžg le red- ke ustrezžgo kriterijem za opravljanje te- ga dela, zadruge pa jim razen delovne sile zastorč in večje strokovne pomoči v za- meno za ta pouk ne morejo nič drugega ponuditi. Na okrogli mizi je bilo slišati še nekaj bolj aU mary uresničjivih predlogov, kot je na primer »državna dota« v obliki goz- dov za hribovske kmetije, izenačenje družbenega in zasebnega sektoija pri možnostih nakupa zemljišč, pomoč dru- žini v času šolanja otrok, program dodat- nih dejavnosti na kmetiji, ki ne more za- gotoviti normalnega življenja celi družini in podobno... Po okrogli mizi se je sobotno srečanje nadaljevalo s tekmovar\ji v različnih kmečkih opravilih, končalo pa seveda na laškem Pivu in cvetju, ki so se ga mnogi udeležili prvič. Časa za zabavo - zlasti poleti - pač nim^o veliko... INES DRAME Bodo osamili S. Mlloševlča? Na Hrvaškem še zmeraj odmevno dogodki v Kninski krajini, kjer se je 600. obletnica kosovske bitke v mnogo- čem spremenila v nacionalistične (srbske) in protititovske izpade. Vse dogaj^e je prišlo celo v hrvaško skupščino, kjer so se delegati zelo razhudiU. Tako je Ante Ganza iz Splita prenesel mnenje svoje delegatske osnove, da je treba postaviti vprašanje odgovornosti za Slobodana Milo- ševiča, predsednika predsedstva SR Srbije, ki »s svojimi posameznimi neprimernimi nastopi poglablja konfliktna starca«, pri čemer je navedel dele i^egovega govora na Gazi Mestanu 28. junija. Bodo zdaj osamili Slobodana Miloševiča? Zdaj so znani tudi uradni podatki o tem, da so »zadevo Knin« zakuhali predvsem »gosti«, ki so prišli na proslavo iz Nove Pazove, Vršca in Kosovega polja. Ti so izzivali domače ljudi, predsednika gostiteljske krsOevne skupno- sti Kistanje, ki je želel ozračje umiriti, so fizično napadli, zaradi neredov so morah posredovati miličniki. Proti posameznikom, ki so kršili javni red in mir, žalili in blatili ime Josipa Broza Tita so vložili 25 prijav. Zanimivo je, da je občinski sodnik za prekrške v Kninu ustavil postopek proti 13 izgrednikom, češ da ni dokazov za prekrške; repu- bhški senat za prekrške Hrvaške je to odločbo razveljavil, sjg sodnik v Kninu ni upošteval vrste dokazov in dejstev. Kot je bilo pričakovati, je en nacionalizem spodbudil drugega. Tako so tudi hrvatski nacionalisti začeli dvigo- vati glavo, vse več je nasprotovanj na Jadranu med srb- skimi turisti in vročekrvnimi hrvaškimi mladci. V Rogoznlci: slavle ali nacionalistično divjanje Vendar v tem tako razcepljenem jugoslovanskem pro- storu, političnem in medijskem, človek znova in znova ostaja zmeden. Tak zadnji primer je Rogoznica. Letovišče pri Šibeniku je bilo do srede julija v Jugosla- viji marxj znano. Potem pa se je nenadoma znašlo na prvih straneh časnikov. Zakaj? O srbski verziji dogajanja ncgbolj nazorno pričata naslova: UšU pred nasiljem in Zaklali vas bomo, srbske svii^je. Srbska strem trdi, da so domači fantje žahli železničarje iz Niša, Kr^eva, Kragujevca in Beograda, ki imajo že 21 let svoj počitniški dom v Rogoznici. »Zaradi nacionalistič- nega divjarga« so se cele družine odločile, da bodo pred- časno prekinile letovanje in se vrnile na varne srbske domove. Srbski plaži so se namreč v nedeljo, 16. julija približali z morske strani na čolnih domači mladeniči, ki so srbske železničarje po rxjihovih i^avah psovali s cigani, uporab- ljali so tudi druge grde besede, grozili nsg bi počitničaijem, da jim bodo zažgaJi naselje, zato so ti celo nedeljsko noč dežurali, da bi preprečiU nj^huje, bali so se tudi za svoje otroke, da se jim ne bi k^ zgodilo. Hrvaška verzija, ki sloni na sklepih osnovne organizacije ZK Rogoznica in podatkih organov za notrarpe zadeve: V Rogoznici vsako leto proslavljeno turistično poletje. Skupine mladih se s kitarami, veselo pojoč, s čolni preva- žeoo od zalivčka do zalivčka in pozdravlj^o turiste. Ko so priveslali do zalivčka Gorr\ja Mula (lastninski odnos tega koščka plaže še ni rešen, s^ si ga srbski železničarii lastijo za svojega, enako pa tudi domači ljudje, ki pravyo, da so počitničaijem prodali parcele, ne pa tudi morja), so se srbski železničarji takoj umaknili s plaže. Mlade Rogozni- čane so, ko so stopili iz čolnov na obalo, že pričakali mihčniki in jih obravnavali kot največje kriminalce. Upravnik počitniškega naselja Ivan Pleten, ki je najprej poklical miličnike in jih obvestil o »napadu« na naselje, je potem spremenil svojo izjavo. Povedal je, da ni bilo nobe- nega vzroka, da bi morali počitničarji zapustiti plažo niti da bi 32 počitničarjev moralo takoj odpotovati domov. Ti predčasni odhodi so po popravljeni Pletenovi ijgavi zaradi pomanjkanja denaija ali zato; da bi se pri povratku ognili gneči. Takoj ko se je skupina 32 srbskih železničarjev vrnila v Beograd, je bila pričakana kot skupina mučenikov, ki so trpeli zaradi hrvaškega nacionalizma. Postali so medijske zvezde. V Rogoznici pravijo, da je šlo za čisto srbsko izzivanje, o čemer priča tudi dejstvo, da je skupina 32 »mučenikov« nagovarjala tudi druge goste - okrog sto jih je bilo - v počitniškem naselju, naj takoj zapuste Rogoznico, vendar ji nihče ni nasedel. Verjetno še lep čas ne bomo zvedeU, katera »resnica« je prava resnica. Nacionalizem v Močni Srbiji Nevarnosti srbskega nacionalizma, o katerem je bil govor tudi na zadnjem plenumu srbske partije o mednaci- onalnih odnosih, so se začeli zavedati tudi v Srbiji. Doslej so bili v Močni Srbiji prepričani, da obstžga na vsem območju repubUke samo albanski nacionalizem, bili so tudi slepi in gluhi za razne nacionalistične i^ave in napise na lanskih mitingih. Zd^ pred resnico ne morejo več bežati. Tarča ugovorov in napadov na srbske nacionaliste sta njihovi najmočnejši postojanki, to sta združenje Sohdar- nost v Novem Sadu, ki je bilo ustanovljeno za pomoč »trpinčenim« Srbom in Črnogorcem na Kosovu, in jugo- slovansko društvo za pomoč Kosovu Solidarnost v Koso- vem polju, ki je zamenjalo razpadli prosluU Šolevičev mitingarski odbor. Pravi politični cilji obeh združer\j so se k^ hitro poka- zali. Člani obeh Solidarnosti so bih glavni izgredniki v Kninski pokrajini, še pred tem v Moševcu. Novosadski soUdamostniki so začeli napadati predsedstvo PK ZK Vojvodine in se začeli mešati v kadrovsko politiko v pokrajini itd. Na »trpinčene« Srbe in Črnogorce so povsem pozabih, izvoz »protibirokratske revolucije« na Hrvaško se zaradi pametnih prebivalcev Knina ni posrečil. Tako sta Solidarnosti postali odveč celo Srbyi in zato tudi prvi poluradni predlogi, da bi ju bilo dobro ukiniti. Časi se le spremiryjuo, mar ne? 6. STRAN - NOVI TEDNIK 27. JULIJ laa, Krajani Gorice so praznovali v petek in soboto je bilo v Gorici pri Slivnici ži- vahno. Krajani so prazno- vali praznik krajevne skupnosti in 60. letnico de- lovanja gasilskega dru- štva. Prireditve ob prazniku so se začele s slavnostno sejo gasilskega društva. Na Slivniškem jezeru so tek- movali naprej ribiči, nato pa je sledila rega ta v jadra- nju na deski. Popoldne je bila zaključna proslava s prevzemom nove gasilske črpalke. Seveda so Goriča- ni praznovali še naprej. Krajani so zadovoljni z rezultati, ki so jih dosegli v minulem letu. Uredili so štiri nove asfaltne odcepe: v vasi Voduce, Javorje, uli- co v Gorici in odcep Črni tumf v vasi Gorica, kjer so tudi gramozirali vaške ce- ste. Zgradili so novo brv za pešce, ki povezuje vasi Go- rico in Voglajno. Na željo kreganov so na Slivniškem jezeru uredili 100 metrov peščene obale. k. LEKIČ Praznik KS Ponikva pri Žalcu ^ s priložnostnim kultur- nim programom bodo v so- boto v Zgorryem Podkraju pri Ponikvi proslavili kra- jevni praznik te krajevne skupnosti. Ta dan bodo predali namenu tudi cestna odseka Podkraj-Jezernik ter Zg. Podkr^ kmetija Verdev v dolžini 4 km. Bo tokrat naprava delovala? Ponovni poskusni zagon čistilne naprave ŠkoUa vas v teh dneh naj bi začela po- novno poskusno obratovati čistilna naprava v ŠkoQi va- si, ki so jo pred leti zgradili s sredstvi območne vodne skupnosti, Etola in občinske komunalne skupnosti. Napra- vo je projektiral in zpadil Ni- vo, vendar ni nikoli v celoti delovala. Naprava je bila zgrajena za 7 tisoč populacijskih enot, gra- dili pa so jo skoraj 10 let in ob zaključku se je izkazalo, da so njene zmogljivosti premajhne. Čistila n^ bi komunalne od- plake iz naselij Škofi a vas, Voj- nik in Prekolje in odplake Eto- la, vendar je prih^alo do ne- nehnih okvar zlasti pri sunko- vitih obremenitvah iz Etola. Kvarile so se grablje na napra- vi, lomili reduktorji in nekateri so sklepali, da tudi tehnologija ni ustrezna. Tako naprava ni- koli ni delovala vsaj dva mese- ca, kar je nujno za vzpostavitev biologije na napravi, zato tudi niso mogli ugotoviti ryene de- janske zmogljivosti. Letos so na pobudo območne vodne skupnosti in Nivoja ponovno poskusili usposobiti napravo. Vodna skupnost Savir\ja-Sotla je skupaj s Komunalo in Eto- lom podpisala sporazum, po katerem naj bi združili skupno 300 milijonov dinarjev, kolikor je znaš^ predračun za zame- ryavo delov in usposobitev na- prave. Do konca junija bi mo- ralo biti vse opravljeno, vendar je kasneje prišlo še do dodat- nih del in s tem do zamika. Tehnologije naprave pri tem niso spremiryali, obnovili so le dele, ki niso funkcionirali. Ka- ko učinkovita bo takšna napra- va, pa se bo izkazalo v nasled- t>jih dneh. Nekateri so skeptič- ni glede uspeha, ki so ga za- man pričakovali že v preteklih letih. Na osnovi rezultatov po- skusnega delovanja se bodo odločili, ali je treba napravo dograditi ali pa odplake voditi na centralno čistilno napravo. Ena od možnosti je tudi pred- čiščei^e, na katerega se pri- pravljajo v Etolu, tako da bi lahko naprava v Škofii vasi či- stila le odplake iz naselij. Če bo naprava delovala, jo bo Komu- nala Celje prevzela v upravlja- rye, sicer pa tako ne bo dobila uporabnega dovoljer\ja. Po vseh teh letih in vloženem de- narju bi bilo dobro vsaj to, da bi se odločili, kaj z napravo v prihodnje. T.CVIRN Dvanajsto nadaljevanje Nikoli dovolj besed čeprav smo imeli v programskem obdobju 1956/57 doka^ ugodno razmerje med govornimi in glasbenimi oddajami - v odstotkih 30:70 - so člani Sveta na prvi seji menili, da je v programu mnogo premalo govor- nih oddaj. Zato so sklenili, da se v nedeljske oddaje uvede Celjska kronika »ki naj bo nekak pregled in komentar dogodkov preteklega tedna«. Sklenili so še »da nsg postanejo kmetijski problemi« (...!) samostojna oddaja, ne pa priključeni domačim novicam vsak torek. Sledil je še zgodovinski sklep, da bodo »kot nova oddiha uvedeni razgovori z volilci, ki bodo na sporedu vssio nedeljo«. S to umno oddjgo smo potem kar neksg časa osrečevali poslušalce, dokler je nismo preimenovali v »Pogovor z držav- Ijani«. Pričakovanja, da bodo poslušalci množično spraševali, se niso uresničila in tisti, ki so te znamenite pogovore pisali, so bili v nemeghni zadregi. Zaradi tega je iz te odd^e kmalu nastala oddsga »Pogovor s poslu- šalci«, ki pa je tudi bolehala zaradi nesodelovanja tistih, ki jim je bila namenjena. In ko je odd^a dokončno izdihnila, je ni nihče pogrešal... Dandanes le še malokdo ve, da smo takrat kar precej razpravljali o morebitni vselitvi radijske postaje v vzhodno polovico drugega nadstropja šole za trgov- ske učence, ki so jo takrat zidali v UUci 29. novembra. Da pa ta selitev le ni bila mišljena hudo zares, dokazuje dejstvo, da je bila razprava o tem uvrščena v točko »razno« dnevnega reda prve seje Sveta radijske postaje. V novem poslopju bi radi pridobili velik stu- dio s prostornino približno 300 m', napovedovalnico, snem^ico in še drugimi - »alnicami« - skratka, tam nsg bi nastal radijski r^j na zemlji, mi pa njegovi srečni prebivalci. Še na 4. redni seji 27. septembra 1957 so dobili člani- Sveta zagotovilo, da bo dobila Relejna postaja Celje nove in kvalitetne aparature, mednje pa sodijo mešalna miza Siemens, stojalo z ojačevalci, 2 studijska gramofona, 2 studijska magnetofona in avtomatska telefonska centrala SATC 1/10... Od teh »novih in kvalitetnih aparatur« smo precej kasneje dobili prede- lano in popravljeno staro mešalno mizo in dva trofejna magnetofona, W sta že takrat sodila v tehnični muzej. Vs^ od njiju je bil nameščen v dveh lesenih kovčkih - v spodnjem je bil ojačevalec z elektronkami, v zgor- njem pa pogonski del. Vse skup^ je zagotovo tehtalo več kot 50 kg, hitrost traku pri reprodukciji ali snema- nju pa je znašala 76 cm v sekundi. Kljub temu pa je bilo vse skup^ le velika pridobitev, k^ti končno smo lahko dobivali studijske posnetke iz Ljubljane. Že čez dobro leto se je Svet na 5. redni seji 16. aprila 1958 v drugi točki dnevnega reda seznanil z dejstvom »...da Radio Ljubljana nima denarnih sredstev za gradnjo celjskega studia, Okr^ni ljudski odbor Celje pa prav tako ne more prevzeti gradnje, ker nima de- narja.« GrIškI lovci prenovili dom Minulo nedeljo so člani Lovske družine Gozdnik Griže predali namenu obnovljeni lovski dom pod Gozdnikom, ki so ga veči- noma obnovih sami, s^ so pri tem opraviU več kot tri tisoč udjimiških ur. Vrednost vseh obnovitvenih del znaša okoli dve- sto milijonov dinarjev, ta denar pa so zbreili s pomočjo nekaterih delovnih organizacij in obrtnikov. . Z obnovo doma so griški lovci pridobiU precej prostora, od sanitarij, večjega družabnega prostora in pokrite terase. S tem pa je postala tudi namembnost doma širša. Že dosedaj so v tem domu rcizne delovne organizacije in šole imele tabore in šole v naravi. Sedaj pa bo to še la^e, kajti dom bo lahko sprejel še več ljudi. Mladi gasilci na Debeli rtič V ponedeljek je skupina 31 mladih gasilcev iz 13 gasilskih društev žalske občine odpotovala na tradicionalno vsako- letno letovanje na Debeli rtič. Mentorja sta Ivan Antloga in Miha Bogataj. Letovar^ja se udeležujejo tisti mladi gasilci, ki so se s svojim dosedanjim delom izkazah po posameznih društvih, predvsem pa so bih uspešni na tekmovalcih. Za letovarxje imajo priprav- ljen poseben počitniško delovni program, ki poleg telovadbe, plavanja in ogleda kraja zajema tudi področje gasilskih veščin. Med letovaryem se bodo mladi gasilci večkrat tudi pomerili med seboj ter tako preveriU, kako so na letovanju obogatili svoje gasilsko znai^je. Na letovanju bodo ostali do 31.julija. Zmagali Celjani Naslednje srečanje mladih zadružnikov Slovenije bo v Celju, saj so na letošnjem srečaiyu, lU je bilo v soboto v Rečici pri Laškem Celjani zmagali. Mladi zadružniki so se po- merili v košnji, grabljenju, sestavljanju voza, igranju in- strumentalnega dua, držanju vrča s pivom in v streljanju z zračno puško. Čeprav se v posameznih disciplinah predstavniki Celja niso uvr- stili na prva mesta, razen Vesne Čuček, ki je zmagala med dekleti v streljanju, so bili ekipno najboljši in so ta- ko postali organizatorji na- sledryega 4. tradicionalnega srečanja mladih zadružnikov Slovenije. Laščani so se uvr- stili na 3. mesto. Najboljši so bih pri sestavljanju voza. Pri tem opravilu vidimo zmago- vite laške mladce tudi na fo- tografiji. INES DRAME Foto: EDI EINSPIELER Priprave na Zlato harmoniko Izbirna tekmovanja za zlato harmoniko Ljubečne se počasi zaključujejo. Do- slej so priredili že osem iz- birnih tekmovarvj v različ- nih kr^ih Slovenije, orga- nizatorji pa so zabeležili do- kaj velik odziv, saj je na vseh srečanjih nastopilo 211 harmonikarjev. Posled- nje rešeto, ki bo odbralo le najboljše raztegovalce me- hov bo v Zrečah potekalo pod organizacijskim vod- stvom Uniorja iz Zreč in Radia Šmarje. Prireditev bo na prostem pred Zre- škim bcizarjem, v primeru slabega vremena pa se bo- do harmonikarji in obisko- valci preselili v večnamen- sko dvorano v Zrečah. Vsi izbranci se bodo 9. septembra pomerili še na polfrnalni prireditvi, ki bo v Šentjurju pri Celju, že dan po tem pa bo finalno tekmovar\je na Ljubečni, S. K Za večjo požarno varnost V soboto so člani GD Parižlje-Topovlje na slovesnosti predali namenu novo orodno gasilsko vozilo. Najprej je bila slavnostna seja društva, na kateri je predsednik Rudi Zohar poudaril pomen novega vozila in povedal kako so zbiraU sredstva. N^več denarja so prispevali Samoupravna inte- resna skupnost požarnega varstva občine Žalec, pokrovitelj sobotne prireditve Tovarna nogavic Polzela, DO Garant, SIP Šempeter ter drugi. Pred predajo novega vozila je zbra- nim gasilcem in drugim spregovoril v imenu pokrovitelja Franc Jelen. Na sUki: Poveljnik GD Parižlje-Topovlje Mirko Školnik predaja ključe šoferju novega avtomobila Janezu Demaču. t. TAVČAR Dobili so vodo Praznik za krajane Založ Dan vstaje slovenskega naroda so na Polzeli prosla- vili s posebno delovno zma- go. Dogradili so vodovodno omrežje za naselje Založe, ki je zelo razvejano in delno tudi za zaselek Podsevčnik v KS Andraž. Želja po zdra- vi pitni vodi se je uresničila in v soboto popoldan, ko je najstarejši krajan Založ, Miha Satler, s pritiskom na gumb pognal črpalke, je v 109 gospodinjstev prite- kla zdrava pitna voda. Kako so potekala dela je zbranim povedal predsednik sveta KS Polzela Slavko Resnik in dejal, da so morah izkopati kr^ani več kot 15 km jarkov, dva rezervoar- ja, črpališče in še drug* manjša dela, za kar so opr^ viU pet tisoč udarniških Slovesnosti pred črpalj^ čem v Založah seje udeležuj veliko krajanov, predstavn" kov občinskih družbeno ^ htičnih organizacij in nega sveta, samoupravne ij^ teresne skupnosti za konij^; nalo in ceste, predstavni*^ izv^alcev del in delegatu pobratene KS Paruno^a v občini Kruševac. Na sU^ Preden je Miha Satler prej^ zal trak in vključil črpal*^ seje vsem zahvalil za in izrazil željo, da v tem ^ dovodu ne bi nikdar zrna« kalovode. ^^^^^^ g7. JUUJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 7 zaščita živali Y tem času, ko so tisk, radio televizija polni ugibanj, bo {.goslavija sprejeta med združene države Evrope ali ^ se s tem v zvezi odpira ''nogo vprašary. Eno izmed "lih je tudi vprašanje človeko- gga odnosa do živali, ki je \ pečini evropskih držav ne le rtioral"®' temveč tudi zakon- fto urejeno, kar pomeni, da Jiajo svoje specifične ZAKO- !e PROTI MUČENJU ŽIVA- ji Žal tega za Jugoslavijo ne Moremo reči. j^er delam na projektu zašči- ■g živali pred mučenjem že slcoraj 30 si upam trditi, da se Jugoslavija s Slovenijo vred .vršča med države s težko jtopnjo mučenja živali. Hkrati pg moremo trditi, da smo do jjv^i pošteni, še manj pa dobri (fgovci, s^ nam v nehumanih jansportih pogine za milijone (jolaijev živine. Z vso to nekul- mro in krutostjo, ki se v živin- jljih transportih javno razga- ijj. se bo moč spopasti le J uvedbo strogih zakonskih sankcij po eni plati, po drugi pa z po zakonu obvezno vzgojo (loveka vse od otroških vrtcev Šolskih klopi do univerze. Že leta 1974 sem v Evrop- skem parlamentu v Strass- t^urgu uspela prevzeti za našo jiiavo Evropsko konvencijo o humanem transportu živine. nekdanjega republiškega Društva proti mučenju živali v Ljubljani, smo poslali v Beo- grad pričujočo Konvencijo v ratifikacijo. To se je zgodilo Je leta 1976, vendar doslej ni odgovora. Za to dokument bi se morala Jugoslavija že zdav- naj zanimati in ga ratificirati ne oziraje se, ali so v Evrop- skem svetu ali ne. Hudo je, ker naši politični vrhovi nimajo ni- Itakega čuta za živali, vsled če- sar vsi jugoslovanski narodi tr- pimo neprecenljivo moralno in {ospodarsko škodo. V Sloveniji smo v okviru lekdanjega republiškega Dru- Itva proti mučenju živali že 1. 1578. predlagali sprejem po- lnega ZAKONA PROTI lUČENJU ŽIVALI. V teda- (jem društvu smo zbrali na ki- bgrame dokeiznega gradiva • mučenju živali pri nas v Slo- feniji. Najboljši pravniki so se- itavili teze (osnutek) Zakona. Predlog smo podprli z najmanj B tujimi zakoni, prevedenimi v slovenščino. V slovenskem tisku smo objaviU nešteto ape- lov za sprejele Zakona, ven- fer odgovorni so ostali za vse pozive slepi in gluhi. »Pri nas okona proti mučenju živali ne (»trebujemo!« je bil provoka- iiven naslov članka v »Delu« leta 1979. Žalostno je dejstvo, da pred- loga ni podprla niti ena druž- iieno-politična organizacija ni- titiste službe, ki imajo posred- no opravka z živalmi npr. Go- spodarska zbornica. Zavaro- valnica, Svet za vzgojo in izo- "ifaževanje in podobne. Ob tem pa se postavljamo kot naj- ^ »razvita« republika v Ju- goslaviji. En^st let mineva, odkar se ^nutek slovenskega Zakona *oti mučenju živali valja nek- je po predalih v naši slovenski prestolnici, petnajst let pa, od- kar se listina z naslovom »Evropska konvencija o hu- manem transportu živine« rav- no tako valja nekje v predalih v Beogradu. V tem času je Evorpski parlament v Strass- bourgu, sledeč duhu napred- ka, sprejel že več novih prav- nih aktov o varstvu živali pred mučenjem. Med njimi »Evrop- sko konvencijo o zaščiti klav- ne živine« ter predpise-navodi- la o humanem transportu konj. Dne 18. marca 1986 je Parla- ment v Strassbourgu sprejel tudi »Evropsko konvencijo o zaščiti živali pred mučer\jem pri medicinskih in znanstve- nih poizkusih.« Prve države, ki so ratificirale to konvencijo, so bile: Belgija, Danska, Grčija, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severna Irska. Zakaj Jugosla- vija ni vmes? Kdo je kriv? Vprašujem naše jugoslovan- ske družbeno-politične vrhove v vseh republikah, kako si predstavljajo vstop v Združe- ne države Evrope. Te bodo slej ko prej s prstom pokazale na nas in zahtevale odgovor na vprašanje, kdaj bomo v Jugo- slavyi ratificiral cit. Konven- cijo in sprejeli Zakon proti mu- čenju živali, kdaj • • •. da bomo vstopili mednje in se jim pri- družili kot enakovreden part- ner. K iniciativi sodijo namreč tudi podpisi vseh konvencij, ki so jih podpisale civilizirane evropske države. S tem se stri- njam z avtorjem članka-razpra- ve Jožetom Vilfanom v »DNEVNIKU« 29. m^a t.l. v katerem opisuje pot za vstop v Evropsko skupnost. Če se hoče Jugoslavija pred- staviti svetu kot skupnost h kulturi in napredku streme- čih narodov, mora za začetek sprejeti in podpisati Evropsko konvencijo o humanem tran- sportu živali. Kako naj bi Ju- goslavija spoznala nujnost sprejema zgoraj cit. pravnih aktov za zaščito živali, smo raz- pravljali tudi na zasedanjih in kongresih, ki jih imamo pri Svetovni zvezi za varstvo živali London in se odvijajo v naj- večjih evropskih prestolnicah. Na moje posredovanje je Sve- tovna zveza naslovila Skupšči- ni SR Slovenije, Komisiji za ustavne amandmaje Ljubljana prošnjo oz. predlog z datumom 16. marec 1989 za uzakonitev zaščite živali pri nas in s tem tudi za vključitev med napred- ne države Evrope. Svetovna zveza za varstvo živali je v svo- jem dopisu ponudila tudi svo- jo pomoč, katere se naši zako- nodajalci lahko čimpreje po- služijo. Že januarja 1989 sem tudi sa- ma kot funkcionar Svetovne zveze za varstvo živali poslala Ustavni komisiji predlog, naj se k čl. 104 sedanje Ustave do- da naslednje besedilo: »ZA- GOTAVLJA SE VARSTVO ŽIVALI PRED MUČENJEM.« Te dni bo na naslov Komisije za ustavne amandmege sledilo še več tisoč podpisov z naslovi podpisnikov, ki zahtevno ncO vsaj Slovenija sprejme prepo- trebni Zakon proti mučenju ži- vali, v zvezi s tem pa predhod- no osvoji dodatek k Ustavi kot cit. zgoraj. Akcijo zbiranja podpisov še nadaljujem, kako pa je drugje v Jugoslaviji, pa ni poročil. Za- to vabim vse, ki bi se želeli vključiti in pridobiti nove pod- pisnike, morda tudi iz drugih republik, naj mi pišejo, da jim pošljem ustrezne bilanco pod- pisne pole. Priporočam tudi, da bi indi- vidualni državljani Slovenije pošiljali svoje zahteve na na- slov: Komisija za ustavne amandmaje pri Skupščini SR Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. LEA EVA MULLER Ljubljana Razočarani potrošnik Veliko lahko sUšimo in be- remo o trgovcih, tudi rekla- ma o trgovinah je odlična, a ni vse tako - potrošnik vča- sih tudi razočaran zapušča trgovino. Tako je bilo tudi 21. junija letos v trgovini Savinjskega magazina v Vrbju pri Žalcu. Žena je kupila belokranjsko vino »Rose«. Na polici je še bila cena 13.075 dinarjev, to- da tisti čas je trgovina v Vrb- ju dobila tudi novo pošiljko tega vina, ki pa je že bil draž- ji za pet stotakov - 18.320 di- narjev. Zato je poslovodki- nja podražila še staro zalogo na polici. Kot upokojenemu trgovcu mi ni jasno, kako lahko podražijo še staro za- logo. Napotil sem se v druge tr- govine, ki so prav tako v Soz- du Merx - v Griže, Liboje, Petrovče, Celje in Žalec - in povsod so imeli »Rose« še po stari ceni, čeprav so tudi že prejeli novo pošiljko. Sprašujemo se, zak^ je na- ša trgovina med prvimi, ko gre za podražitve? Kaj res ži- vimo v takšnih časih, da so možne špekulacije s podraži- tvami in kam gre razlika pri podražitvah? Za plače trgov- cev menda že ne. Imam tudi še eno pripom- bo na poslovanje naše trgo- vine v Vrbju; enkrat sem do- bil pokvarjeno mortadelo, žal pa nisem dobil druge, če- prav bi bil upravičen. Tudi drugi krajani imajo nekaj pripomb na poslovanje te tr- govine. Pričakujem od trgovcev iz Vrbja, da mi bodo odgovorih na to pismo, za kar jim bom kot potrošnik tudi hvaležen. JOŽE GROBELNIK Vrbje Slab odnos do potrošnilca Že nekaj časa opažam, da je v Centrovi prodajalni 7 na Dolgem polju vse več nepra- vilnosti. Že od leta 1976 sem redni kupec v tej trgovini, vendar pa gre zadnje čase, po menjavi pošlovodkinje, v tej trgovini vse na slabše. Ne rečem, da snažilka v tr- govini nima ustreznega zdravniškega pregleda, toda za rezanje kruha in klobas so v trgovini trgovke ali pa me- sar, ne pa snažilka. Tudi pri zelenjavi bi bilo bolje, če bi bila tam vludnej- ša prod^alka. Ko sem 11. ju- lija letos, malo pred drugo uro popoldne hotel kupiti za- voj kumaric, paradižnika in čebule, sta bila dva paketa tako nagnita, da se je že na- pravila plesen. Opozoril sem prodsOalko Manjo naj to umakne iz prodje, a mi je za- brusila, da naj pač gledam, če mi paše. Zato sem šel k poslovodkinji, da bi naprej ukrepala. Vse skupaj me je toliko razhudilo, da ne mo- rem biti tiho in sem moral napisati to pismo. A. T., Celje Stara živila po novi ceni v trgovinah, kjer prodaja- jo živila, neprestano dvigajo cene. Nekateri izdelki, ki so že dlje časa v trgovini, imajo nalepljene dve ali tri cene in to eno vrh druge. Najnovejša cena je veljavna in jo mora kupec plačati. Menim, da je to hud prekr- šek, ki ga naredijo trgovci. S tem početjem zaslužijo ve- liko denarja. Nas, kupce za- nima, koliko zaslužijo dnev- no, ko nas takole izkoriščajo in stara živila prodajajo po novi ceni. Stara živila na- mreč niso več tako kvalitet- na, kot pa sveža. Stara mar- melada, na primer, postane trda. Menim, da bi morali in- pektorji večkrat pogledati v skladišča trgovin, s£y bi lahko tam marsikaj videli. IVAN GOLEJ . . -1 Celje Arkade so očiščene Velikokrat smo lahko čita- li graje in opozorila o tem, da so arkade v Prešernovi ulici v Celju prelepljene in uma- zane z lepaki razne vrste, saj se jih niso lotili samo lokalni prirediteli, pač pa so prišli v Celje s svojimi, večinoma neokusnimi lepaki celo iz Gornje Savinjske doline. Večkrat so se pojavih na ste- . brih tudi lepaki za cirkuse, ki so gostovali v Celju. Mest- na straža bi morala lepake takoj odstraniti, sodnik za prekrške pa bi moral kršite- lje kaznovati. Javnost o tem, kdo so bili kršitelji in če so bili kaznovani, ni bila obveš- čena. Sedaj bi bilo potrebno skr- beti, da bodo arkade ostale čiste, saj so v okras Celju, še posebej sedaj, ko sta urejeni tako Prešernova kot Stane- tova ulica in sta za občane, kakor tudi za tujce poštah prometnejši in prijaznejši uhci. Dr. ERVIN MEJAK Celje 8. STRAN - NOVI TEDNIK Bolno zdravstvo ukinja sanatorij za holnj Bo res kmalu konec UubeznI meti pacienti In graščino ¥ Ra¥nah pri Šoštanju? ¥oilllnl ¥ celjskem Zdra¥st¥enem centru si ui Rehabilitacijsko enoto Psi- hiatričnega oddelka Vojnik celjskega zdravstvenega cen- tra, Sanatorij v Ravnah pri Šoštanju, so Celjani hoteli ukiniti že pred tremi leti. Glavni razlog naj bi bilo do- zdevno ugrezanje območja, kjer stoji bivša Vošnjakova graščina, pa se do danes ni še prav nič ugreznilo. Velenjski Rudnik lignita zaenkrat kakšnega »spodkopavanja« Raven ne načrtuje, morda še- le po letu 2010. Kasneje so v Zdravstvenem centru nek^ govorili o slabem gospodarjenju in nestrokov- nosti v Sanatoriju, pa nič zapi- sali ali poslali kakšnega delav- ca pred disciplinsko komisijo. Letos so napovedano ukinitev Raven opravičevali z nujnost- jo zmanjšanja števila ležišč za psihiatrične bolnike na Celj- skem, pa je repubhka zvišala normative in je tudi ta argu- ment padel v vodo. ^ub vse- mu Alojz Žuntar v imenu ko- lektivnega poslovodnega or- gana Zdravstvenega centra še vedno vztraja pri ukinitvi, češ da je nesmotrno vzdrževati takšno oddaljeno enoto s sa- mo tridesetimi posteljami. Številk žal nismo uspeh izve- deti, s^j jih v ZCC očitno ni- majo. Znano je le, da n^ bi Ravne zaprh 30. septembra le- tos, delavce prezaposlili in v graščino nastavili čuv^a do takrat, ko bi jo kdo kupil. Ves izkupiček bi nato namenili razširitvi in modernizaciji psi- hiatrije v Vojniku. V Ravnah se v teh mesecih res prideluje iz^ba - če ne materialna, vsaj moralna in zdravstvena. Ker n^ bi po pr- votnih načrtih iz Celja sanato- rij ukinih že sredi junija, bolni- kov ne sprejemajo že od apri- la, tako daje v povprečju praz- nih kar tretjina ležišč. Tistih 21, ki se v ryem še zdravijo, nabira moči za vključitev v normalno življei^e v stilsko urejenih prostorih, tihem sto- letnem parku in ob delu med cvetjem in vrtnimi gredicami nad paščino. Bo ljubezen biv- ših in sedanjih bolnikov do okolja, ki jim je dalo moči za novo polno življenje, jeseni res nasilno prekinjena z ukinitvijo Raven pri Šoštanju? »Za norce je vse dobro«, re- če marsikateri zdravstveni de- lavec, ki ravno ne zdravi psihi- atričnih bolnikov, seveda pa se lahko tudi ob primeru Ra- ven vprašamo, kdo je boli, zmešan, tisti zun^j ali tisti no- tri, pa kdo ima koga za norce in kateri norec bo graščino s precejšnjim zemljiščem ^ploh lahko kupil. Zaenkrat kupca ni. Rudnik lignita bi Ravne prevzel za »bohlonžo«, s£u nima denarja ne za obnovo ne za spremembo namembno- sti, velenjski župan Drago Šu- lek pa pravi, da bo občina graščino pač vzela v oskrbo, če ZCC nad njo povsem obupa. Sicer pa se tudi Šulek sam ču- di, zak^ bi celjski zdravstveni delavci radi ukinili psihiatrič- ni oddelek, ki je s tem, kar lahko psihiatričnim bolnikom ponudi, edinstven v Sloveniji. Tudi njemu je namreč jasno, da sodobna psihiatrija ne po- trebuje toliko beUh ploščic in inštrumentov, pa več prijetne- ga okolja in topUh človeških besed. Po miselnem vzorcu, ki so ga »sposobni« direktorji navr- gU v času ustanavljanj odbo- rov za dobro gospodarjenje po združenem delu, da se namreč da materialne stroške bistve- no zmanjšati z omejevanjem porabe toaletnega papirja, očitno razmišU^jo tudi vodilni v ZCC: »psihiatrične« bi radi nagnetli v pretesen Vojnik, da bi lahko kuhali vsem skupEg. Obljubljajo sicer, da bi ves de- nar od prodjge Raven nameni- li razširitvi Vojnika, pa ni ver- jeti, da bodo kupca sploh iska- li, k^ šele našli. Razen, če se iz Avstrije oglasijo potomci biv- šega lastnika, ki sicer paciente in delavce Raven vsako leto obiščejo in so sentimentalno zadovoljni, da je v njihovi biv- ši hiši sanatorij, ne pa kakšna kmetijska zadruga ah repre- zentančna gostilna za vodilne delavce. Danes za bola stvo v Ravnah ski dicinske Pestre, ( pevtka, ki trenut ča glavno sestro, i vrtnarica, dve odi haric, računovod ministratorka v i hišnik, ki je oben diščnik in ekoni kar jim vodilni pravlj^o, so obv« ma kar iz časopi« boljšem primeru pa še tega morjgo ti. Celjani so jih < krat, teden pred I napovedana junj sanatorij a. Skupi pridelujejo sočivjj Nazadnje je bila graščina v Ravnah pri Šoštanju v lasti Vošnjakov, leta 1963 pa je bivši šoštanjski ljudski odbor stavbo in celotno posestvo brezplačno prenesel v lastništvo celjskega Zdravstvenega centra. Po delu na vrtu ali v ročni delavnici se je prij^ skoraj kot doma. No ja, morda celo lepše. Posrebreni Pivocvetni rompompom Posrebreno Pivocvetno rajanje se lahko ponaša z lepim kupčkom rekordov. Največ obiskovalcev v zadnjih letih se je zbralo v tem zdraviliškem kraju, popili so največ piva do sedaj, nikoli še ni bilo toliko kramarjev, nikoli ni bila povorka tako dolga in nikoli niso pred prireditvijo organizatorji tako dvomili v uspeh Piva in cvetja kot letos. Pa je bil ^ihov pesimizem neutemeljen. Bojazen, da bi suhe denarnice povprečnih Slovencev ne prenesle Pivo- cvetnega udarca, je bila zaman. Čeprav je bila otvoritvena prireditev srebrnega jubileja Piva in cvetja skromna, pa je bil zaključek toliko bolj raz- košen. Na paradi, ki je bila v nedeljo popoldne, je sode- lovalo okoli 800 udeležen- cev, kar tretjina več kot lani. V povorki se je razkazovalo 50 skupin, 17 vozov cvetja, pet etnografskih skupin, pa predstavniki društev, laških delovnih organizacij in še bi lahko naštevali. Iz instru- mentov so zvoke izvabljali člani petih godb na pihala, radovednežev pa je bilo toli- ko, da v Laškem še ne pom- nijo. Nsobolj si bosta posre- breno Pivocvetno nedeljo zapommla gotovo mladopo- ročenca Aškerc iz Rimskih Toplic, ki sta se poročila na čisto pravi kmečki ohceti v nedeljo dopoldne. Tudi letos je Pivo in cvetje spremljal šopek razstav, ki so bile številčno dobro obi- skane. Pasemske mačke, pti- ce pevke, cvetje, pa ročna dela invalidov ter razstava o zgodovini pivovarstva so vabile, žal pa so nekoga iz- med obiskovalcev zasrbeli tudi prsti, daje izmaknil dra- gocen pivski vrč z razstave. Letos so si obiskovalci La- škega, ki jih je bilo v sedmih dneh več kot sto tisoč, prive- zovali dušo ob 22 gostinskih stojnicah, od koder so se pre- hvah zvoki n^razhčnejših glasbenih skupin. V Laškem je bilo predvsem od petka dalje zelo živo in veselo. Kot je bilo pričakovati, se je reka ljudi zgostila v soboto. Od TVemarij dalje so se avtomo- bili pomikah počasi, vsak najmanjši kotiček ob cesti pa je postal parkirišče. Laški most je po kanonadi in og- njemetu iz Laškega gradu postal pretesen za reko preri- v^jočih se ljudi. Tresel in je- čal je pod težo k zabavi hito- čih Zemljanov. Gostinci so kom^ zmogli gasiti žejo vsem obiskovalcem, pa so ga vendar stočili kar 2 tisoč so- dov, ki »popijejo« 50 litrov piva. To pomeni, da so letos prodah kar 400 sodov več kot lani. V Laškem so se v Pivo cvetnih dneh predstavile ti* di nekatere znane skupine ii sveta zabavne glasbe, n^jvei navdušena pa so poželi Dot Juanovci in Novi fosili. Ozke ulice Laškega so bile pretes- ne za reko ljudi in kdove, f« se ob velikem pretoku nii nekoliko pomaknile p«* dvoriščem? Tudi krarn* skih stojnic je bilo veliW več kot kadarkoli do sed« Svoje izdelke je prod£Ual< več kot 35 ljudi, ki pa so me- rebiti tudi edini, ki so iz škega odhajal^ z nekolik dolgimi nosovi, s£0 ni biloz> nje posebnega zanimanja Laško je torej sedem dni žj velo le za zabavo do zgodnja jutranjih ur, pri čemer je v^ jetno marsikaterega na, ki živi v centru mes^ bolela glava. Toda imeti n? večjo veselico v Sloveniji. P morebiti tudi šire, tudi ® mačji kašelj. Organizatorji^ se potrudiU, da so priredit? dobro pripravili, zveze P im^o očitno tudi z »onj® zgor^«, sžO je vreme do^ držalo. V nedeljo, ko je biJ že trda noč, pa so dežne Ije pregnale vztr^jnejše. Kot mravlje "Jj se razkropili vsak na sv^ stran, dež pa je ponoči P** laške uUce, da so zjutr^^ se je naredil nov, po te^ dni čisto običajen dan. zopet vs^ približno sn^ Organizatorji pa so sedli, mize, vlekli črte, seštf'^ računali, si meli roke ^ . snovah načrte za 26. Pi^® , cvetje. NATAŠA GERKf? Foto: EDI UAS^^^ Utrujene oči ljudi, ki so navajeni gledati le mestne stavbe, so oživele ob pogledu na pisano cvetje, ki se je na Pivo- cvetni paradi bohotilo na 17 vozovih. Pet etnografskih skupin seje predstavilo v povorki, dobre volje pa je bilo toliko, da sojo na vozovih komaj peljali. NOVI TEDNIK - STRAN 9 zaprli pia kosilu in se počutiti nakupijo le jabolka in jpir, vlag^o in vkuhav^o sf jezijo, da jim ZCC ne loli posekati ogromnih it ki so jih označih za seč- jozdarji. Pravijo namreč, isprodeuo letnega poseka, im vrtom in oskrbnino za ike prav lepo sh^jah. ievanje graščine bi sicer lekaj stalo, pa s^j je treba levati vsako bajto. Ali bo- idi novi trakt celjske mo- irirane bolnišnice kar po- 1 ko ga bo treba čez čas eskati? er pa je verjetno neobi- 1(6, da se z ukinitvijo Ra- » strinja vodstvo Psihia- p oddelka celjskega Zdravstvenega centra v Vojni- ku. Pravijo, da ustanovo, ka- kršna je v Ravnah, potrebuje- jo, s^ dosegajo v njej dobre rezultate zdravljenja. Vsi, ki se danes zavzemajo za njihovo ukinitev, pa bodo morda kdaj njihove usluge potrebovaM. Če bodo Ravne prej ukinili in si ob tem izmisUh še kakšno ne- umnost, jim bo regijska psihi- atrija lahko ponudila le še de- montažo psihe na tekočem tra- ku. Pa ti časi sploh niso tako daleč. Menda ima^jo že zd^ mnogi slabe živce... BRANE PIANO Foto: EDO EINSPILER Milena Jurič, delovna tera- pevtka in namestnica glavne sestre v sanatoriju Ravne: »Da sta okolje, v katerem zdra- vimo, in naš odnos do pacien- tov zelo primerna morda naj- bolje priča dejstvo, da mnogi naše pomoči nikoli več ne po- trebujejo, drugi se ob ponov- nem zdravljenju radi odločajo prav za Ravne, nekateri - in teh smo seveda posebej veseli - pa pridejo kdaj tudi kar tako k nam na obisk, povsem za- sebno.* Saj ni čudno, če nas tolikokrat v želodcu teži, ko pa v naši hrani toliko težkih kovin tiči! Pa smo zato vsi skupaj vse manj veseli, saj smo dodobra zastrupljeni in zarjaveli! Pivska Pravijo, da je bilo pivo nekoč pijača višjih slojev. Glede na ceno, bo to spet kmalu. Ampak za to razslojeva- nje je kriva država! Prijazna lica v Celju 80 zadnja leta vendarle uredili veliko sta- rih hiš, ki so tako pokazala veliko prijaznejša lica. To je seveda dobro. Drugače v Celju skorajda ne bi bilo več nobenih pri- jaznih obrazov. Razočaranje še do nedavna so neka- teri vodilni žalski občinski funkcionarji kar s ponosom govorili, da pri njih še ni kakšne pretirane aktivnosti za ustanavljanje kakšnih novih zvez. Upajmo, da jim novo ustanovljena podružnica slovenske kmečke zveze ni pomešala kakšnih štren. Vzdih tedna Ja včasih je bilo lepo: kar je rekla partija, tisto je bilo tudi res. Danes si pa že vsak izmišlja nekaj svojega. Preklic Emov stavkovni odbor je na drugi seji preklical zah- tevo, da mora odstopiti celjsko vodstvo, kar so sprejeli na prvi seji. Morda zato, ker se potem ne bi imeli na koga jeziti, ali pa zato, ker se bojijo, da ne bi mogli najti boljših. (Ali pa, da bi kak tak »od- stopljeni« prišel kot okrepi- tev potem k njim!) Jeklena žica Na Stranicah so parkirni prostor pri grobnicah tal- cev ogradili z debelo jekle- no žico. Je že res, da je bil to edini način, da so pregnali polj- ske turiste, samo zdaj pa niti pravi obiskovalci gro- bišč nimajo več kje parki- rati. Da o tem, kak je izgled, niti ne govorimo! Polno jedro Konjičani si že dalj časa prizadevajo, da bi resnično primerno zapolnili svoje staro jedro. Delno jim skrb za popolnitev že dobro uspeva. Kljub zapori je še vedno zapolnjeno z avtomobili. ^ odplak ^^^^^ r Poletni pljusk podražitev j Dobro bi bilo, če bi bil to le en pljusk - ampak je to kar celoletno pljuskanje! Ki pa ne osvežuje, ampak grozi, da nas odpljuskne. JOi dosegli tudi v prodaji piva. Ste bili tudi vi dostojno ^tku noniteea oiva? iz Rimskih Toplic si bosta jubilejno Pivo in cvetje *^^fočiti se po stari kmečki šegktvendarle ni nekaj vsak- Za vsako delavnost po dve društvi Kakorkoli že, v desetletju pred prvo svetovno vojno se je vsak, tudi najmanjši interes Celjanov izrazil z ustanovitvijo društva. Za- radi tega je v tem času šte- vilo društev bistveno prese- glo lokalne potrebe, to pa je pripeljalo do tega, da je ve- čina društev le životarila. Več kot očitno je, da je ne- malokatero društvo v Celju nastalo le zaradi tega, da bi delovalo kot protiutež po- dobnemu društvu drugega naroda. Zaradi tega sta v Ce- lju na številnih področjih de- lovaU po dve društvi istega značžOa (in celo naziva), ki pa sta združevaU le člane ene nacionalnosti. Nasproti Ka- zini Q857) je delovala sloven- ska Čitalnica (1862), nasproti Tumarskemu društvu (1862) celjski Sokol (1890), nasproti nemškemu kolesarskemu društvu (1887) slovensko ko- lesarsko društvo (1904), na- sproti nemškemu teniškemu društvu (1899) slovenski Lawn-Tennis-Klub (1902), nasproti nemškemu Moške- mu pevskemu društvu (1857) slovensko Celjsko pevsko društvo (1895) itd. Posledica te nacionalne dvojnosti pa se je zrcahla v dejstvu, da je bilo delo va- ruje posamezn^a društva nžOvečkrat odvisno od tega, kako uspešneje delovalo po- dobno društvo drugega na- roda. Skratka: nacionalna nasprotja v Ce^u, ki so se na prelomu stoletja zaostrila do te mere, da sta se nasprotij o- ča si tabora spustila v boj za dušo vsakega posameznika, so bistveno prispevala k po- živitvi društvenega in dru- žabnega življenja v mestu, ne glede na svoje ozke naci- on^no poUtične cilje. Uspeš- na prireditev tega ah druge- ga nacionalnega društva je bila namreč eden izmed ar- gumentov pri dokazovanju slovenskega oz. nemškega značka Celja, to pa je stvar, okoU katere se je vrtplo ce- lotno življenje v mestu. Na slovenski strani je bilo v obravnavanem obdobju vsekakor nsgaktivnejše dru- štvo Sokol (1890), ki je zlasti v devetdesetih letih razume- lo svoje naloge »bolj v prire- janju veselic kot pa v telo- vadbi«, iz sekcij, ki so delo- vale v njegovem okviru (ko- lesarska, plesna, tambura- ška), pa so se kasneje razvila samostojna društva, ki so prav tako poživila družabno življerye Slovencev v mestu. Drugo pomembno sloven- sko društvo na prelomu sto- letja je bUo leta 1895 usta- novljeno Celjsko pevsko društvo, ki je vsako leto pri- redilo več odmevnih kultur- nih in družabnih prireditev, s svojim dramatičnim odse- kom, ki se je 1911. osamo- svojilo v posebno Dramatič- no društvo, pa je ohranilo tradicijo slovenskega gleda- Ušča v Celju. Nikakor pa ne gre pozabiti celjske Čitalni- ce. Res je sicer, da je bila njena vloga v primerjavi s šestdesetimi in sedemdese- timi leti, ob koncu stoletja bistveno manjša. Velja pa omeniti, da so 1898 v njenem okviru ustanovih poseben godbeni odsek z godbo na pihala in godalnim (salon- skim) orkestrom, ki se je 1906. osamosvojilo v Celjsko godbeno društvo. Na nemški strani so bila poleg Kazine, Turnarskega društva in Moškega pevske- ga društva v prirejanju zabav in kulturnih prireditev naj- bolj usešna tri speciahzirana društva, katerih osnovni na- men je bil prav organizacija družabnega življenja. Poleg GesseUigkeit Verein, o kate- rem smo govorih že v zvezi s prirejaryem redut v Nem- ški hiši, je bil izredno akti- ven tudi Klub der Gemuth- chen (1871), ki so ga ustano- vih celjski trgovski pomoč- niki, da bi se enkrat ah dva- krat tedensko dobivah ob kozarčku piva. Celjska po- sebnost pa sta bila Indijan- ski klub, katerega člani so se bolj kot za beletristične pri- spevke Karla Maya zanimah za dobro hrano in žlahtno pi- jačo, ter Nordpolklub (1875-1894), kije sicer nastal z namenom gojiti zimski šport, vendar njegovih čla- nov ni bilo med drsalci na Glaziji ah pri sankanju na Jožefovem hribu, medtem ko so bili redni gostje različ- nih zabavnih prireditev. Indijanski klub v Celju 1898. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 27. JULIJ laa, Tanko zaplaval z dolgimi zamahi v maratonsice vode Celjski ultramaratonec Jo- že Tanko se te dni pripravlja na plavanje ob slovenski oba- li. Od Savudrijskega rta do Trsta namerava progo dolgo 45 km, preplavati v približno 13 urah. Tudi cvetoče morje, pravi, ga ne bo ustavilo, pesti da drži, da se ne bi srečal z morskimi psi. O svojih načrtih je Tanko po- drobneje spregovoril minuli teden, ko je v prostorih laške pivovarne sklical tiskovno konferenco. Prisotne je sezna- nil z delom v prihodnjih mese- cih ter predstavil svojega ma- nageija Borisa Tramška iz Ljubljane, ki bo v bodoče opravljal zanj organizacijska dela. Po nastopu ob slovenski obali, kjer bo plaval sam, se bo odpravil v ZDA. Tam bo sode- loval na tekmovanju maraton- skih plavalcev v Atlantic Ci- tyu. Po Tankovih besedah bo takrat njegova pripravljenost nelge na višku, zato pričakuje solidno uvrstitev. Na pot pa se bo podal že nekaj dni pred pri- četkom maratona, saj je način plavei^a v Atlantiku kjer so močni morski tokovi, druga- čen kot v našem moiju. Mara- ton v Atlantic Cityu velja za najdaljšega na svetu, saj mora- jo plavalci preplavati progo, dolgo 42 kilometrov. Po vrnitvi iz ZDA pa Jože Tanko še ne bo počival. Ima kup načrtov in ponudb iz raz- Učnih koncev sveta. Le pri de- narnih sredstvih za potovanje na maratone se zatika, zato je njegova udeležba marsikdaj odvisna ravno od tega. Jeseni naj bi se tako udeležil italijan- skega državnega prvenstva, po številnih tekmovanjih v »ekso- tičnih« deželah, predvsem na Havajih, kjer je treba preplava- ti progo v dolžini 8 kilometrov, ker'pa so valovi visoki tudi do 7 metrov, velja to tekmovanje za zahtevno. Jože Tanko letos ne razmi- šlja o tem, da bi skušal izbolj- šati svoj svetovni rekord v vztrajnostnem plavar^ju (ne da bi vmes plavže prekinil). Dosegel gaje lani, ko je prepla- val v enem kosu progo dolgo 112,42 km, toda nekaj podob- nega načrtuje za prihodr^je le- to. Čeprav šteje že nekaj čez štirideset let, namerava pri- hodnje leto preplavati v enem kosu 130 kilometrov obale od Trsta do Benetk, plete tudi za- mish o plavanju ob celotni ita- lijanski obali, kjer bi plaval okoli 15 kilometrov dnevno od Benetk do Otrantskih vrat, po drugi stremi pa poleg redne službe, ki jo opravlja v celjski Kovinotehni, razmišlja tudi o triatlonu, v katerem bi se rad poizkusil... Ko ga dvomljivci sprašujejo kako je vse to združljivo z njegovimi leti, brez zadrege odgovaija: »Leta so pri maratonskem plavžinju prednost, ne pa ovira.« NATAŠA GERKEŠ iViiadi plavalci v senci? Plavalna sezona se je za tri obetavne celjske plavalce Majo Tanko, Gašperja Gore- naka in Matjaža Košarja zak- ljučila. Majin zadnji nastop je bil na Reki, kjer je bila dva- krat osma, Matjaž in Gašper pa sta teden dni pred njo zak- ljučila sezono z nastopom na državnem prvenstvu za mla- dince v Kruševcu. Vsi trije celjski plavalci so člani plavalnega kluba Klima 'Neptun in ko beseda nanese na pogoje vadbe so vsi trije so- glasni, da imajo precej slabe v primerjavi z že uveljavljeni- mi imeni celjskega plaveilnega športa. »Tudi voda v bazenu je bila pred kratkim še zelo mrzla pa smo vendarle morali plavati v r\jej. Ko je bil bazen zaprt pa smo se vozili v Titovo Velenje in Trbovlje. Letos se nismo udeležili niti enih priprav, medtem ko so bih člani letos gotovo vs^ desetkrat,« je po- vedala M^a Tanko. iSadi hra- narine ki jih dobivajo v klubu, so po ^ihovih besedah borne. Mcga je »izdala«, da prejme mesečno 40 tisoč dineirjev, Ga- šper okoli BO tisoč in Matjaž, ker sodi v perspektivni razred, prejme 400 tisoč dineirjev me- sečno. Kljub temu pa se jim po glavi ne pletejo misli o odhodu iz kluba. Nekako pobito le ugotavljajo, da gre ves denar predvsem za tri najuspešnejše celjske plavalce, pa ga zato zmanjka za ostale. Maja, Gašper in Matjaž so pohvalili delo trenerja Gorana Ribičiča, ki jih je vodil letošnjo sezono. »Letos smo dosegli do- bre rezultate, jaz sem imela v zimski sezoni do sedaj naj- boljše rezultate. Mislim, da de- la Goran zelo solidno,« je pove- dala Maja. Toda v prihodnji se- zoni po besedah mladih plaval- cev, Gorana Ribičiča ne bo več v klubu, ker n^ bi mu za nj govo delo premalo plačali. ? ko se sedaj sprašujejo, kdoj t^ihov trener v prihodt\ji sq, ni? »To ponavadi zvemo ve sti - oziroma inventivnosti v razmišljanju in deW' S tem v Juteksu »Evropa 92« ne sprejemajo zgo^J kot fraze, temveč so se so- delovanja z Evropo kon- kretno lotili. g7. JUUJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 13 14. STRAN - NOVI TEDNIK g7. JUUJ 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 15 16. STRAN - NOVI TEDNIK 27. JULIJ laa, Kmečki praznik Gospodirye v Ločah pri Poljčanah so spekle nek^ sladic, in jih na pobudo domačega kultur- nega društva tudi na Ojgled in pokušino postavile v kulturnem domu. Kmetje pa so okrasili nek^ vozov s starimi kmečkimi oro^i ter pobrskali po spominu, kako je izgledalo življenje na vasi pred leti. Pravi kmečki praznik si je v lepem vremenu ogledalo veliko obiskovalcev, tudi turistov, ki letujejo v konjiški okohci. Med drugim smo zasledili že pozabljeno orodje imenovano stopa za phanje ječmena, piskroveze, videli smo obnovo vinograda nekoč, pa mlačev z likofom in perice, ki so tudi požele n^več aplavza. V povorki so sodelovale skupine iz Suhadola, Tepanj, Draže vasi in Koryic. EDI MASNEC Slovenska čbela 1850 Učenci Celjskigo gymnasia. Pervo šolsko polletje je na Celjskem gymnasiu u poslednjem dnevom brez posebnih izpitov končano bilo. Prepričan de želijo mnogi zvediti, česar se Celjski latinskošolci učiti morajo, ino čemur se ima domovina slovenska od svojih sinov nadati; hočem kratko tukaj razložiti. Kakor je znano, je Celjsko gymnasje na sedem klasov razdeleno. Verozakon, latinski, gerčki, slovenski ino nemški jezik, računoslovje, zemljopisje s dogodivščinami, ino naravopovestje so predmeti, katerih se mladina u njim učiti mora. Za slovenski ino nemški jezik je pet ur na tjeden odmerjeno, pa okolnosti so učenju slovenskega jezika tako nasprotne bile, de seje nauk slovenskega jezika u nižjih štirih klasah samo po eno uro, u višjih treh klasah pa so dve uri na tjeden d^al. U višjih treh klasah uči slovenščino grammatikalni profesor g. Konšek. Ako pa ravno sitne nasprotnosti kakor povsod, tako tudi tukaj slovenščino zavirajo, moram vender seda- njim učencem na čast opomniti, de je duh slovenski tudi po njih zahlidal, ino de se domovina vsemu dobremu od rijih nadati ima. Bodlcel življenje preneha bh borba, ko si trajno ^ gotoviš mesto pri jT ritu. ^^ Zahteve po rebahJ državnega proraču,,. so nekaj podobneg! kot terjatev aliniei tov za mrtvorojenem, otroka. " Nič čudnega da itjj. mo vse slabše rezui^ te v boksu, ko pa se »preorientiraUif politično knokavti. ranje. Najbolj pogost vfe. menski pojav pri nj^ - vihar v kozarcu vode. MARJAN bradač Štorklje so se razmnožile NekcO časa so bih prebivalci Loč ponosni na štorklje, ki so si svoje bivališče izbrale v njihovem kregu. Vendar pa je štorkelj tam vedno več, v gnezdu jih je že 17 in predvsem prebivalci, ki živijo v bližini, so vedno slabše volje. Menda ponoči z močnimi glasovi k^ijo nočni mir, velika nadloga pa naj bi bili tudi turisti, ki se tam ustavljžoo in shkžgo to krajevno znamenitost. Vsaj tako si lahko predstavljamo reakcijo prebivalca, ki nas je prega^al, ko smo sUkah štorklje in ob tem dodal, da bo v kratkem vse živali pobil. Ja, bog ne džo, da bi se v naših krzuih turisti kso preveč ustavljah. EDI MASNEC Smučarji akrobati na Bledu Minulo soboto je bil v okviru Blejske noči smučarsko akrobatski show nastop, kjer so nastopili tudi trije Celjani: Jože Jurčič, Franci Grahek in Matej Sivka. Na- men show nastopov je popularizacija te zvrsti smučanja. Zaradi atraktivnosti si nastope smučaijev akrobatov ogleda tudi več tisoč ljudi. Poleti izv^^o vragolije na umetnih skakalnicah, pozimi pa na smu- čiščih v Sloveniji in Jugoslaviji. V bistvu pa gre pri akrobatskih show nastopih za spremljevalno dejavnost te pri nas avant- gardne športne zvrsti. Letos so se že pred- stavili v Portorožu, Mostu na Soči, načrtu- jejo pa tudi nastop v Titovem Velenju. Celjanom pa se bodo v prihodnjih tednih predstavili pred Tkanino, Iger bodo na- stopili na trampolinu. Celjski smučarji akrobati so se povezali tudi s celjsko Ko- vinotehno, ki jim omogoča prevoz na sho- we ter na treninge v Avstrijo, za povračilo pa jim akrobati vračžgo s propagando. N.G. Vandotova povest o po- gumnem Kekcu nam naslika dve ljudski podobi, s kateri- ma si lahko bolj živo pred- stavimo, da je zdravilstvo in zeliščarst.vo nek^j, kar je pred stoletji pripeljalo na- ravnost na grmado. Danda- nes, ko pri zdravniku dobi- mo recept, se odpravimo v lekarno, kjer nam d£yo zdravila in na škatlo napišejo način uporabe, marsikdo niti ne pomisli, da so ta zdravila industrijsko predelane na- ravne snovi, ki jih vsebujejo predvsem zelišča, rože, dre- vesna skorja, listje, cvetje itd. Zdravilna zeUšča je člo- veštvo spoznavalo že v sivi prazgodovini. Preprost do- kaz so živaU v naravi, ki si zn^o poiskati trave in zeli, ki jim pomagajo pri raznih pre- bavnih motnjah. Recimo psi in mačke. Tem bolj je bil z močjo naravnih zdravil sez- nanjen človek, sposoben prenašati znanje naprej in si pridobivati novih izkušenj. Delitev dela je pripeljala do poklicnega zdravilstva z uporabo zdravilnih zelišč. Poznavalci so vse bolj skriv- nostno čuvali svoje znanje, ker so od tega živeli, pomoči potrebni pa so ravno zato bili vse bolj odvisni od zelišča- ric, izdelovalcev raznih tink- tur, maž, obližev itd. K^ je torej z Vandotovim Kekcem? Tam sta v zgodbi dobroten možic Kosobrin, zehščar in Pehta, ki je prav tako poznala skrivnosti nara- ve, vendar je, čarovnica, r^e zavdjgala in svojo darovitost namenjala zlu. No, tako ostrih mej ni bilo med zeliš- čarji in zdravilaiji. Poznali so oboje, zdravilne in strupene rastline, njihove učinke ob pravšnji, preveliki ali celo smrtno nevarni količini. Vzemimo za primer zel - mišjak - imenovano. Na Slovenskem ima še druga imena kot; Ij^než, mišje ze- lje, smrdljivi koren, stenič- jek itd., ki nagr^e raste na Čar iepib oči je bil lahko smrten grobljah, ob poteh, mejah in plotovih. Kot je rastlina lah- ko zdravilna v ustrezni koli- čini, tako je smrtno nevarna v preveUkih dozah. Ta - cd- nium maculštum vsebuje al- kaloid koniin, ki je bil že v stari Grčiji učinkovito oroi^e v političnih bojih, sgj so z njim spravili s sveta filo- zofa Sokrata. V ustreznem pripravku pa je mišjak, ozi- roma nekatere njegove sno- vi, zdravilo proti raku, kot je ugotovil zdravnik cesarice Marije Terezije dr. V. Storck. Katera ženska, zlasti de- kle, bi ne bila rada lepa in katera lepotica še lepša? Mnoge od teh bi brez pomi- sleka segle po maži, kaplji- cah ali čemerkoli, da bi dose- gle tak cilj. Volčja češnja (latinsko atropa bella dona), je nek^ takega. Že latinsko ime po- ve, da izvleček atripina iz volčje češnje »naredi žensko lepo«. Ta strup širi zenice v očeh, jih naredi lepše, več- je, zapeljivejše. Toda ta strup povzroči tudi blodnje, nasil- nost, nezavest in tudi smrt. V sredinem veku so iz voli; češnje izdelovali čarovniS mažo, ki je povzročila tal žive sanje, da človek, kijih sanjal, zares misli, da so bil resnica. Maža iz volčje češfl je vzrok za mnoga priznanj o letanju po zraku, o ljublji nju v krasnega mladca spn vrženega hudiča in podoba slikovite predstave. Čisto lahko, da je mlad« letna hči celjske »šlogaric* Barbare, prav zaradi takSa maže videla na svojem nobU podobo hudiča z zakladoc Videla v sanjah, verjela ti« budna. Ni torej izključeno, dal podobna radovednost, ™ nes mlade ljudi pripelje i zasvojenosti z mamili, ti» nekoč botrovala tragičnei" koncu deklet in žensk, kij se pravzaprav same obto3 s priznar^em dejanja ali o® godka, ki so mu same sovale resnico. Vse vrste ^ veških strasti in sprevržei* sti so vodile na morišče; ^ upni pogovor z Ijubosunj^ prijateljico, da celo ovad' najbližjega sorodnika. Ni' lo ravno malo primerov,^ so starši, bratje, sestre,' konci sami izročili žrtev s"^ nikom v pregoreči verski' slepljenosti, da bodo ova^ no osebo rešiU peklenske r gube zaradi zveze z ^ dejem. UMETELNOSj ZAVDAJAgJ _IN ZDRAVLJE^ Vejica pikastega mišjaka (conium maculatum). Grmičasta zel je dvoletna rastlina, ki zraste tudi do dva metra visoko. Je v celoti strupena. Ima vonj po miših, od tod tudi ime. S strupom te zeli so naredili zvarek, s katerim se je v ječi zastrupil grški filozof Sokrat. (Aristofan v »Zadnjih Sokratovih urah< Mišjak vodi v Hades po mrzli poti in hitro ohladi noge.)