121
Obrtnija.
Novejše barve v trgovini.
Našim barvarjem bede morda ugajalo, ako navedemo
nekatere  barve,   katere so  zadnji čas  prišle v trgovino.
Alizarincyanin EA. iz tovarn za barve Friderika Bayerja
in diugov v Elbeifeldu je malo ali pa nič slabši od ali-
zarinskega cvanina R, kateri je pa precej dražji.
Azindone G in R, tovarne Kalle in drugov sta dve bazični modrili, ki se dosta rabiti za barvanje pavole. Modrilo z marko G je čistejše od R. Rabite se tudi za volno in svilo   ali vendar nista  tako dobri,   kakor za barvanje
v
pavole. Obe vrsti pridete sprašeni v trgovino. Če se de-neta v konsentrovano žvepleno kislino, dobimo temnoze-leno barvo, katera se premeni v vijolčasto, ako pride-nemo vode. Omenjeni modrili se rabita navadno z zdrobljenim vinskin kamnom ali pa taninom.
Ruja vilo za pavolo 3 G in R tvrdke Clayton Aniline Company Limited sta dve barvili za neposredno barvanje. Za barvanje 100 K pavole vzame se 5 kg omenjenega rujavila, 2 kg fosfornokislega natrona, 2 kg mila in 15 kg soli. Prednost tega barvanja je, da so vse snovi jako po ceni. Benzovo temno rujavilo iz tovarne Friderik Bayer v Elbeifeldu se raztopi v gorki vodi z močnim duhom po naftilaminu z rujavo barvo. Alkalije barvajo tudi rudečerujavo, kisline pa zelenkasto rujavo. V žve-pleni kislini se to barvilo razstopi s vijoličasto barvo. Ako se izredči, se izloči rujava odsedlina. Pavola se s to barvo pobarva, ako se pridene 1/l0 kuhinske soli.
Benzovo črno modrilo 5 G ravno te tvrdke je svetlo-siv prah, ki se raztopi v vodi s črnomodro, v zgoščeni žvepleni kislini pa s črnožvepleno barvo. Vodena raztop-ljina se alkalijami nič ne premeni, če se pa pridene kake kisline, se pa barva sesede iz vode. Ta barva malo bolj cika na zeleno nego benzovo črno modrilo G, ki je pred nekolikimi leti prišla v trgovino.
Modro črnilo II. je taninska barva, dobra za pavolo, katero so A. Leonhard in drugovi spravili v trgovino. Prodaja se sprašena in pa v obliki testa.
Karbazolno rumenilo W badenske anilinske in sodne tovarne se posebno priporoča, da se da zlatorumen blesk kromovani volni ali svili.
Kromov bordeaux tovarn za barve Friderik Baverja in drugov je temnorudeča, v vodi le malo, v alkalijah z irumenorudečo in v zgoščeni žvepleni kislini s fuksinsko rudečo barvo raztopljiva pasta. Ta barva je mnogo lepša nego Kromov berdeaux 6 B dvojen, ki je mikroskopično kristalinična rudeča pasta, ki se v vodi škrlatnorudeče razstopi. Če se pridene ogljenčevokislega natrona se barva premeni v modro fuksinovo rudečilo, z natronovim lugom pa postane rumenorudeče. S kislino in solmi se pa barvilo iz raztopljine v kosih izloči. V zgoščeni žvepleni kislini se raztopi v lepo modrikasto fuksinovo rudečilo. S kromovimi solmi daje svetel kromov lak.
Kromov lug ravno te tvrdke je pomerančasto drobno-kristalinasta pasta, ki se v gorki vodi razstopi zlatoru-meno, v zgoščeni žvepleni kislini in alkalijah pa pomerančasto rudeče.
Kromov prune ravno te tvrdke je temno rujavilo, ki so v gorki vodi rujavorudeče, v natronovem lugu pa lahko rudeče raztopi. Kisline izločijo barvilo v rujavih kosmih, zgoščena žveplena kislina ga razstopi fuksinsko-rudeče.
Kromovo rudečilo ravno te tvrdke je najbolj gotovo neko azo-barvilo. To barvilo je svetlorudeče in se precej lahko raztopi v gorki vodi. Svetlorudeča razstopJjina zgubi modrikasti lesk, če se ji prideno alkalije in postane pomerančasto rudeča. Kislino je le malo premene. Zgoščena žveplena kislina raztopi to bar/ilo rumenkasto fuksinsko rudeče. Pri kuhanji cinkov prah odvzame temu barvilu barvo.
Kromovo črnilo ravno te tvrdke pride v trgovino kot rudečkastočrnorujavo barvilo, ki se v gorki vodi precej rado raztopi v fuksinskorudeče. Alkalije barvo raztopljini le malo premene, kisline je pa izločijo v debelih rujavih kosmih. To barvilo daje s kromovimi solmi jednako črne barve, z jednakim leskom, kakor parovo črnilo, loči se pa od tega s tem, da je jednotno kemična snov in da mu ne škodujejo močne kisline.
Dijaminska bronce G tvrdke Cassalo in drugov direktna barva pavolo in je jako priljubljeno barvilo. Pa-vola se pobarva v vroči kopeli na navaden način z dodatkom 5 % sode in 15% glavberjeve soli. To barvilo je rujavkasto. Barvanje se vrši v lesenih posodah. To barvilo se rabi tudi za polsvilo in volno, ali se mora pridejati v tem slučaji 10% marzilskega mila in 15% glavberjeve soli. Volna se s to barvo barva, ako se pridene 15% glavberjeve soli in 5% boraksa. Bolje je pa to barvilo za pavolo nego pa za volno in svilo. Odlikuje šestem, da se sme prati, da ne ogori, mu ne škodujejo kisline, in se tudi v hudi vročini dosti ne premeni.
Neposredno barvajoče dijaminsko zelenilo B ravno te tvrdke je lahko raztopljivo barvilo. Če se rabi za barvanje pavole pridene se 20% glavberjeve ali pa kuhinjske soli, če se pa barva volno se pa pridene 30 % glavberjeve soli. Za barvanje pavolnatega satina pridene se še 3 % mila. Pavola in svila pobarvata se v malo kiselkasti   kopeli   (3 %   ocetne   kisline).    Če to  barvilo
122
prideneš   dijaminskemu  crnilo Ro se   pridobi čisto  jako močno črnilo.
Dijaminovo crnilo B H ravno te tvrdke barva pa-volo neposredno in je pripravno za temnomodro barvanje-Rado se raztopi in jej likanje z gorkim gladežem nič ne škoduje. Barva se s sodo, glavberjevo soljo ali kuhinsko soljo. Barva je bolj za pavolo, dočim se svile skoro nič ne prime, če se hoče s to barvo, barvati svile, mora se napraviti z ocetno kislino malo kislasto kopel.
(Dalje sledi.)