DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino


TRST -5. junija 1981 Leto XXXIII. - Štev. 11 Petnajstdnevnik - Quindicinale Abbon. postale - Gruppo II/70
300 lir
Zadnji dogodki tržaške krajevne politike
S KOMUNISTI SE NE BO IGRAČKAL NIHČE!
Izzivalne poteze Liste za Trst na pokrajini - Nobenega barantanja za stolčke ali interesne sfere - Enotnost je možna samo v jasnosti in za skupne cilje napredka in demokratizacije
Tržaški pokrajinski svet se spet sestane v ponedeljek, zadnjič pa se je sestal v torek, 2. junija. Tedaj se je dopolnil manever Liste za Trst, ki je samovoljno in izzivalno izvolila, brez predhodnega dogovora, v pokrajinski odbor studi našega svetovalca, tovariša Milla, ki je nemudoma odklonil izvolitev.
Poglejmo, kaj se je zgodilo, čeprav je kronika dogodkov več ali manj znana. Najprej bi moral pokrajinski svet izvoliti predsednika. Kandidata sta bila dva: socialist Carbone, ki so ga imenovale stranke «tretje sile» (levega centra) po preklicu petstranskega dogovora vseh demokratičnih strank in odpovedi sodelovanja komunistov in Carlo Ventura, kandidat Liste za Trst.
Do zadnjega je Lista za Trst računala na dogovor o «razdelitvi interesnih sfer», po kateri naj bi pokrajino upravljal levi center, mnogo pomembnejšo občinsko upravo pa Lista sama s Ceco-vinijem, krajevno zdravstveno enoto prav tako levi center za demokrščan-skim predsednikom Pangherjem. Dejansko pa se je na pokrajini nedaj zataknilo, tudi zato, ker pokrajinski «meloni» niso hoteli prepustiti predsedstva neki drugi skupini. Tako so si izmislili provokacijo. Najprej so izvolili svojega predsednika Carla Venturo, ki je — seveda — dobil tudi glasove fašistov. Takoj zatem pa so volili za odbornike vseh prisotnih strank, po nekakšnem načelu «tržaške enotnosti». V odbor so vilili, brez njihove vednosti in pristanka (kaj še, kakega političnega ali programskega dogovora) komunista Milla, socialdemokrata Martinija, demokristjana Loc-chija, Hareja (SSk) in socialista Carbo-neja, poleg njih pa še svojega Marchija.
Propagandistično vzeto je najbrž bil manever deloma tudi privlačen in učinkovit, dejansko pa je šlo le za izigravanje demokratičnih sil. Ne glede na dejstvo, da je komunistični predstavnik, tovariš Millo, odstopil predvsem iz moralnih razlogov, saj komunist ne more biti v odboru, ki ga preko predsednika podpirajo tudi fašisti, bi namreč javnemu mnenju lahko prikazali zadevo takole: «Vidite, kako lakomne in malenkostne so demokratične sile. Zadovoljile so se z manjšim koritcem in sedaj nam pustijo, da sami vodimo tržaško občino,
ki je pravi center oblasti». Sedaj, ko se jim je manever izjalovil, bodo najbrž rekli, da smo proti resnim oblikam enotnosti vseh ljudskih sil v Trstu.
S kom, kako, za kakšne cilje?
Pa ni tako. Mi smo, seveda, za enotnost ljudskih sil, vendar si kot komunisti in torej predstavniki delavcev in Slovencev postavljamo tudi vprašanja «s kom, kako, za kakšne cilje». To smo jasno povedali v naših izjavah in dokumentih, da so za nas bistvene programske točke, ki zadevajo antifašizem, zaščito Slovencev, industrializacijo Trsta, sodelovanje z Jugoslavijo, avtonomija v okviru enotne dežele. O teh točkah pa niso hoteli nobenih pogovorov! Tudi ne pristajamo na programske dogovore, če pa drugi ne premostijo dosedanje protikomunistične diskriminacije glede upravljanja krajevnih ustanov. Zato so računi čisti. Ne igračkamo se s politiko, kot to dela LpT, pač pa želimo razčistiti odnose v Trstu. Ne sprejemamo miloščin v pokrajini, da bi v zameno nudili podporo Cecoviniju na občini. Če se hočejo resno pogovarjati z nami, tedaj naj odstopi Cecovinijeva uprava na občini in naj prizna demokratično pravico vseh političnih sil, da sodelujejo na osnovi enotnih in jasnih programov. Tega, seveda, Lista z Trst, pa tudi demokristjani nočejo prebaviti. Raje se igračkajo z delitvijo figuric na šahovnici po načelu «eno meni, drugo tebi». S komunisti ta igra ni dovoljena. Mi se ne bomo igračkali na barantanje naših načel, ki so jasna. Poglejmo pravzaprav, kako je dozorel trenutni položaj na Tržaškem.
Odgovornost KD
Vse se je pričelo z upravnimi volitvami junija 1978, torej pred tremi leti. V Trstu je izbruhnila kontestacija osimskih sporazumov, na dan so prišle reakcionarne in nacionalistične sile, ki so se tedaj še skrivale za gesli o «integralni prosti coni», nekakšni Indiji Koromandiji, kateri je nasedla relativna večina Tržačanov.
«Lista za Trst» odvetnika Cecovinija je na občinskih volitvah prejela skoraj
60 tisoč glasov. Med njimi tudi približno četrtino glasov občanov, ki so dotlej podpirali stranke levice, komuniste in socialiste. Največ glasov pa je LpT prejela med volilci KD, PLI in MSI. Dejansko je tudi zasedla «politični prostor» od nacionalistične desnice KD do fašistov, s katerimi je že v prvem trenutku sklenila nekakšno zavezništvo.
Na pokrajini je medtem delovala, kot alternativa občinski upravi odv. Cecovinija, levičarska pokrajinska uprava, v kateri so bili, poleg komunistov in socialistov, še predstavniki PSDI in SSk.
Kako je pravzaprav prišel na oblast odv. Cecovini? Politična kronika tistih dni je marsikomu zbledela v spominu, čeprav v glavnem spominja na diskusije letošnjega poletja: demokristjani so odklonili enotnost vseh demokratičnih sil, ki bi lahko potisnile «Listo» v opozicijo skupaj s fašisti in bi zagotovile Trstu demokratično upravo, odprtost do Slovencev in Jugoslavije, postopno uresničevanje osimskih sporazumov. DK se je ustrašila. Izmikala se je sodelovanju z izgovorom, da si ne more dovoliti sodelovanja s komunisti. In to v trenutku, ko je v Rimu sedela vlada demokratične solidarnosti posl. Andreottija, ki je bila izraz parlamentarne večine s komunisti!
Protikomunistična diskriminacija je obrodila v Trstu občinsko upravo LpT, ki je v naslednjih letih zastrupila ozračje in ga potisnila vsaj za 20 let nazaj v zgodovino narodnostnih in socialnih trenj, protijugoslovanske zapresti in občasnih izbruhov šovinizma.
Ne bomo naštevali vseh dogodkov, zadostuje le spomin na nesramno gonjo proti tovarišici Jelki Grbec zaradi njenega zakona «o dvojezičnosti» in zadnji primer z dvojezičnimi transparenti tržaške pristaniške družbe. Obenem je uprava odvetnika Cecovinija sprožila tudi protidelavsko gonjo v imenu nekakšnega «merkantilizma» in nasprotovanja vsakršni obliki industrijskega sodelovanja z Jugoslavijo.
Cecovini je obljubil Tržačanom učinkovito upravo mesta, dejansko pa ni spremenil niti vejice. Mesto je še bolj umazano, tržaško gospodarstvo pa prejema udarec za udarcem predvsem zato, ker ni bilo razčiščeno vprašanje
smernic njegovega razvoja in odnosa do zaledja v sosednji republiki.
Krščanska demokracija je puščala «melonarski upravi» proste roke s tem, da se je sistematično vzdrževala glasovanja o proračunih, medtem pa je tiho sklepala sporazume o nekaterih bistvenih sklepih, ki so zadevali velike interese, kot naprimer v urbanistiki (Kolonko-vecl).
V teh pogojih se je pojav LpT širil in krepil. Na političnih volitvah je LpT prejela poslansko mesto za Aurelio Gruber Benco, na evropskih volitvah pa za Ce-covinija, v deželni svet je vstopila s 4 svetovalci. Ves ta čas so listo podpirali tudi radikalci Marca Pannelle. V teh pogojih si je LpT lani zagotovila relativno večino tudi v tržaškem pokrajinskem svetu in nekaj mest v občinskih svetih miljske in nabrežinske občine.
Zadnji poskus demokratične enotnosti
Stranke, ki so dotlej sodelovale s KRI v napredni pokrajinski upravi, so se tedaj odločile za sodelovanje s KD. Na pogajanjih, konec avgusta 1980, so vsi poudarjali, da je to edini način, kako prepričati demokristjane, naj prestopijo v opozicijo proti Cecovinijevi upravi na tržaški občini. V ta namen je KRI obljubila svojo zunanjo podporo levosredinskemu odboru na pokrajini, v katerega so vstopili KD, PSI, PSDI in SSk.
Čeprav smo se tedaj dogovorili tudi, da se bodo pričela pogajanja za oblikovanje domače uprave v Nabrežini in torej večine med KRI, PSI in SSk, se v tej občini stvari niso primaknile z mrtve točke.
Dejansko smo bili prisiljeni ugotoviti, da KD ni pretrgala svojih skrivnih odnosov z LpT in da se je pripravljal nekakšen «sporazum o razdelitvi interesnih sfer», nekako po principu, da komunisti z levico upravljajo okoliške občine, tržaško pokrajino in zdravstveno enoto demokristjani z levosredinskimi zavezniki, tržaško občinsko upravo pa Cecovini s svojo «listo».
Na tako mešetarsko pojmovanje politike lahko pristanejo vsi, ne pa komunisti! Delal si je velike utvare, kdor je mislil, da je KRI bila pripravljena za 30 srebrnikov prodati desetletne tradicije boja za drugačno podobo mesta, kdor je mislil, da je pripravljena pogoltniti grenke zalogaje protislovenskih izbruhov Liste.
Zato, in samo zato, smo odpovedali sodelovanje v koaliciji, ki je upravljala pokrajino (brez prisotnosti komunističnih odbornikov, seveda). Tudi nismo bili pripravljeni podpirati (s svojimi glasovi ali z vzdržanjem) Cecovi-nijeve uprave v Trstu.
Drugi Trst
Naša stališča so bila očitno izraz mo-ralnega pristopa k političnim vprašanjem. Pa tudi dejstva, da KRI predstavlja avantgardo «drugega Trsta», tistega dela občanov, delavcev, Slovencev, žena in mladine, ki odklanja zatohlost sistema vladanja KD in ohlost ter šovinizem LpT.
Da bi zakrili ta stališča, so nasprotniki izkoristili vsako priložnost. Začeli so izkrivljati stališča KRI in njenih uradnih vodilnih organov. Posluževali so se iztrganih izjav tega ali onega posameznika, da bi postavili na glavo stališča komunistov. Tako se je lahko zgodilo, da je Branko Pahor (PSI) v radijski oddaji dejal, da je KRI pripravljena na paktiranje z Listo, medtem ko so socialisti za «alternativo». Pahor je dejansko postavil stvari na glavo, povsem narobe, saj je pripisal svoji stranki naša stališča, in obratno. Nismo komunisti, tovariš Branko Pahor, predlagali «male tržaške Jalte» o razdeljevanju interesnih sfer in stolčkov med LpT, KD, PSI in KRI. Nasprotno, mi smo to odklonili z ogorčenjem!
Sedaj nam očitajo, da vodijo naša stališča (naša nepopustljivost) naravnost v komisarske uprave in jesenske upravne volitve.
Resnici na ljubo, ni povsem tako. Možno je, da bosta zavrnjena oba proračuna obeh «listarskih» manjšinskih uprav, na občini in pokrajini. V tem primeru bosta morali upravi LpT odstopiti, ali jih bo odstranil komisar. Naša naloga je, da prisilimo LpT, naj spoštuje osnovna pravila demokracije in odide v trenutku, ko prejme nezaupnico večine. So stranke s KD na čelu pripravljene na spopad?
Če Cecovini ne bo hotel zapustiti županskega stolčka, bodo res neizbežne nove volitve. Tedaj smo pripravljeni iti v najostrejši spopad, da se iztrga «listi» vsakega poštenega volilca, vsakega delavca ali upokojenca, ki so ga pred tremi leti preslepili. To pa je možno samo, če se predstavimo z jasno alternativo vsebinskega značaja.
Če pa bo Cecovini odstopil, bomo morali spet sesti za okroglo mizo pogajanj in razmišljati o tem, kako nuditi Trstu demokratične uprave. Upati je, da se tedaj ne bodo ponavljale igrice na slepo miš in predlogi o razdeljevanju stolčkov po interesnih sferah, brez vsakršnega političnega ali programskega sporazuma.
Na koncu še par besed o Nabrežini. Do zadnjega KRI in tovariš Škerk vabita Slovensko skupnost, naj pristopi k skupnemu upravljanju občine. Čez nekaj dni bo nabrežinski občinski svet glasoval o proračunu Škerkove uprave. Če bo zavrnjen, bo tov. Škerk odstopil, kar je samo po sebi umevno. Prav tako se nam zdi razumljiv odstop občinskega odbora, če bi bil proračun izglasovan z nezaželjenimi glasovi desnice.
Upati je le, da si SSk ne bo prevzela težke odgovornosti za razpust nabrežinskega občinskega sveta in nove volitve. To bi namreč pred vso javnostjo predstavljalo dokaz, da med domačimi političnimi dejavniki ni mogoč sporazum o skupnem upravljanju. Na kocki bi bilo preostalo slovenstvo devinsko-nabrežinske občine...
st.s.
Tiskovno sporočilo
tržaške avtonomne federacije KRI
Zvezni komite in zvezna kontrolna komisija tržaške avtonomne federacije KRI, sta na skupni seji 30.5.1981 izdala tiskovno poročilo, oziroma resolucijo, v zvezi z zmedenim in dvoumnim političnim in gospodarskim položajem, ki je nastal v Trstu. Med drugim je rečeno: Možna je samo sestavitev odborov, ki se opirajo na enotne programe in ki bodo upoštevali bistvene točke KRI - zagovarjanje pravic slovenske narodnostne manjšine, antifašistična akcija, industrijski in pristaniški razvoj, izvajanje gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki ga predvidevajo osimski sporazumi in področna avtonomija, ki se mora izvajati v okviru deželne enotnosti. Prisotnost komunistov v izvršnih telesih in v popolni enakopravnosti z
ostalimi političnimi silami, je edino jamstvo, da se bo program izvajal.
Dvoumne resolucije in zmedena logi-, ka podelitve oblasti in koncept «opravljivosti» in vodenja raznih krajevnih ustanov, ki jih predlaga KD skupaj z ostalimi silami, niso na noben način sprejemljive. To je pot političnega nesporazuma, s katero se skuša zakrinkati diskriminacijo napram komunistom in podaljšati negativne izkušnje Cecovinijevega odbora, ki ga med drugim podpira MSI.
Lanskega septembra je KRI, na podlagi lastne državne politične linije in s smislom odgovornosti do krajevne skupnosti in njenih problemov, podprla pokrajinski odbor iz katerega je bila izključena. Ta dokaz odgovornosti pa ni obrodil zaželjenih uspehov, predvsem
zaradi obnašanja KD. Negativna izkušnja je prisilila KRI, da še enkrat predlaga alternativo tržaški demokraciji in napredku, ki se opira predvsem na enotnost laičnih in levičarskih sil.
Federalni komite in kontrolna komisija smatrata kot nujno preseči enobarvni odbor LpT v tržaški občini, ki se je kot običajno izkazal z antidemokratičnimi in izzivalnimi stališči, ki povzročajo nacionalno napetost in nestrpnost; napad na Enotno družbo pristaniških delavcev je samo najnovejši dokaz. Zato ni sprejemljiva nobena politična kombinacija, ki bi še nadalje zadrževala že itak porazen položaj v našem mestu.
Komunisti zato predlagamo vsem demokratičnim silam tesno sodelovanje za rešitve, ki bi bile v nasprotju z nadutim oblastništvom LpT in KD. Taka enotna demokracija zahteva prisotnost komunistov v odboru. Prav diskriminacija je namreč povzročila zmedo in «politično praznino», ki karakterizirata tržaško stvarnost.
nadaljevanie na 7, strani
DELO - Stran 3
Pester kulturni program in novosti na prazniku tiska v Dolini
Preurejen prireditveni prostor, govorila bosta Stojan Spetič in poslanec Cuffaro
Od 13. do 15. junija se bo v Dolini odvijal festival Dela in Unità. Kot vsako leto bo tiste dni pestro in živahno, vendar bo letos tudi marsikaj novega, predvsem kar se tiče kulturnih točk programa, ki se bo precej razlikoval od prejšnjih.
V	soboto, 13. junija bo ob 20.30 na sporedu satirični kabaret KLOBASANJE s S. Verčem in Borisom Kobalom. Do ene ure ponoči pa bo ples z ansamblom POMLAD, dl ga sestavljajo mladi iz Brega, ki so se s svojo raznovrstno glasbo že uveljavili na takih praznikih.
Osrednji del programa bo soveda v nedeljo 14. junija. Kioski bodo odprti od 10. ure dalje, ob 17.30 bo koncert godbe na pihala BREG. V popoldanskih urah bo v baletni točki nastopila mlada Katja Verginella iz Križa v «Plesu mlade partizanke». Koreografijo je pripravila Anka Kocjančič, ki že vrsto let vadi mlade ljubitelje plesa in folklore.
Sledila bo skupina gojencev Slovenskega dijaškega doma iz Trsta, Tanja Pečar, Elena Bizjak in Iztok Pečar, ki bodo občinstvu «razodeli» kaj vse vedo in znajo «Naše klepetulje».
Na vrsti bo nato še dramska skupina iz Trebč s prizorom BOSTON 1908, to je tragični dogodek v katerem je takrat izgubila življenje skupina stavkajočih tekstilnih delavk.
Letošnji gostje bodo člani italijanske skupnosti občine Koper, ki bodo predstavili svoj pevski zbor in folklorno skupino.
Priložnostna govornika bosta Stojan Spetič in poslanec Cuffaro.
Večerne ure bo popestril ansambel ' POMLAD.
V	ponedeljek, 15. junija bo program pričel ob 20.30 z nastopom otroškega zbora «J. Rapotec» iz Prebenega in moškim zborom «V. Vodnik» iz Doline. Do 24. ure bodo navzoče zabavali Veseli godci.
Za letošnji bogat spored bodo organizatorji preuredili skoraj ves prireditveni prostor. Kioski bodo postavljeni na zgornjem delu prostora, vse tri večere pa bodo predvajali tudi filme na aktualno družbeno-politično tematiko.
Poleg domače kapljice bodo še dobro založeni kioski s pečenimi ribami in piščanci ter bogato loterijo. Računamo torej na množično udeležitev, saj program objema vsega nekaj, od razvedrila do kulturnih točk.
KOLEDAR OSTALIH FESTIVALOV	
	DELA in UNITA’
JUNIJ od 4. do 9.	Festival pri Valmauri Sv. Ana, Kolonkovec, Škedenj
od 12. do 16.	Sv. Jakob, Magdalena, sekcija «Tomažič» v vrtu za Vatikanom»
od 13. do 15.	Dolina
od 13. do 14.	Festival ZKMI Nabrežina
od 19. do 22.	Križ
od 20. do 23.	Sv. Ivan, Podlonjer, v Ljudskem domu v Podlonjerju
od 27. do 29.	Pratolongo, krožek Pečar
od 26. do 28.	Sekcija gradbenih delavcev, Ljudski dom v Podlonjerju
od 226. do 28.	Prosvetni dom Opčine, sekcije vzhodnega Krasa
JULIJ od 3. do 6.	Sekcija od Sv. Alojzija
od 11. do 19.	Pokrajinski festival na gospodarskem razstavišču, na ketrem bodo sodelovale vse sekcije
od 24. do 27.	Campi Elisi
od 24. do 27.	Nabrežina
AVGUST od 31. jul. do 3.	pri «Ferdinandeu», Sv. Alojzij,.Rocol, Pratolongo
od 31. jul. do 3.	Zgonik
od 14. do 16	Altura
od 28. do 31.	pri Sv. Sergiju
SEPTEMBER od 4. do 7.	mestni festival na vrtu na Pončani
od 11. do 13.	Barkovlje
PREJELI SMO
Z naslednjim dopisom Vas želimo seznaniti s problemom na osnovni šoli M. Gregorič pri Sv. Ani, ul. Fianona.
V stavbi na ul. Fianona, namenjeni slovenski šoli, je nameščena tudi italijanska sekcija, ki ima na razpolago pet učilnic, zbornico, ter se poslužuje, skupno s slovensko sekcijo ene učilnice preurejene v majhno telovadnico. Slovenska sekcija ima štiri učilnice ter bivšo zbornico, pozneje preurejeno v ambulanto, ki služi obem sekcijam. V pritličju stavbe je še stanovanje za hišnika, ki je že v penziji, ter še stara kuhinja in ena sobica, ki jo hišnik uporablja.
Ob koncu šolskega leta 1978/79 je Združenje staršev obvestilo ravnateljstvo ter občinsko upravo, da bo z novim, šolskim letom potrebna še ena učilnica, ker se je v I. razred vpisalo 7 otrok (v šolskem letu 78/79 in prej sta bila po 2 razreda združena). Ob začetku šolskega
leta 79/80 ni bilo na raspolago učilnice, zato se je V. razred, ki ima 5 učencev, vselil začasno v ambulanto, seveda z nezadovoljstvom zdravniškega osebja ter italjanske sekcije; katera ambulanta pa je neprimerna, oz. majhna in ozka. Starši so ponovno intervenirali na ravnateljstvu ter na občini osebno in pismeno, toda niso dolgo dobili odgovora.
Končo po večkratnih intervencijah Združenja smo dosegli, da je občinski izvedenec le prišel na šolo dne 6.3.81 in si ogledal prostore v pritličju. Naj tu omenim, da je bil leta 1975 odobren načrt za preureditev teh prostorov. Izvedenec je ob tej priliki izjavil, da bi se lahko preuredilo staro kuhinjo in sobico v 1 učilnico. Nato dne 18.3.81 so spet prišli na šolo pristojni občinski organi ter slovenski in italjanski ravnatelj in ponovno potrdili, da bodo preuredili prostore v pritličju, saj je to tehnično mogoče in je škoda, da ostaja toliko neuporabljenega prostora. Dodali pa so še, da ne morajo začeti z deli, dokler ne dobijo stanovanja za hišnika, ki ponavljam je v pokoju že od XII 1979.
Šolsko leto se bliža koncu, v poletnih mesecih (ki so za dela na šolah najbolj primerna) so dela prekinjena zaradi do-
Zanimiv predlog za uveljavitev Doline Glinščice
V ljudskem domu na Pončani so v petek, 24. aprila priredili fotografsko razstavo o nekdanji železniški progi, ki je povezovala mesto z dolino Glinščice; ob priliki pa so na pobudo šentjakobskih komunistov predstavili zanimiv načrt o ureditvi peš poti na tem področju.
Predlog, ki so ga predstavili člani nekaterih mestnih in dolinske sekcije, predvideva ureditev trase, ki se začne v samem mestu in se nadaljujejo preko mestnih predelov do Glinščice in Botača na jugoslovansko stran, in ki je last državne železnice. Tračnice so že odstranili, porušili so se tudi nekateri mostovi, vendar stroški, ki bi bili potrebni za preureditev ne bi bile pretirani. Tako bi imeli še eno peš pot, kot je Napoleonska cesta, ki se vije od Obeliska na Opčinah proti Kontovelu. S tem bi pridobili na ekološkem področju, saj bi bila pot namenjena pešcem, ki bi lahko iz samega mestnega središča peš prišli na Kras.
Načrt je poleg vsega tudi lahko izvedljiv, saj nima lastnik, državna železnica, nobenega interesa do te opuščene proge. Vsekakor bi se morala za to pubudo zanimati predvsem občina, potom dežele, ker bi prišlo tudi do nekaterih sprememb v regulacij-
pustov, september bo spet tu in naši otroci bodo spet brez učilnice, toda problem bo mnogo hujši, kajti ne bomo imeli na šoli več takega maloštevilnega razreda, ki bi se lahko vselil v ambulanto.
Ker iz izkušenj vemo, da občinska uprava obljublja, oz., da te obljube ostanejo na papirju ali pri samih besedah, se obračamo na Vas z upanjem, da boste naše utemeljene zahteve podprli, oz. se zavzeli za potrebe naše šole, da bi čimprej prišlo do začetka del, saj, če ima občinska uprava na razpolago osebje in buldožerje za razlaščevanje naših vrtov, lahko preskrbi tudi nekaj zidarjev ter gradbenega materjala, da nampo tolikih prošnjah preskrbi nujno potrebno za naš razvoj.
Združenje staršev Otroškega vrtca pri Sv. Ani in Osnovne šole «A4. Gregorič» Trst
O problemu je bila obveščena tov. marta Ivašič, predstavnika KPI v občinskem svetu, ki bo obvestila odgovorne.
Komisija za šolstvo pri Tržaški avtonomni federaciji
KPi
skem načrtu. Tisti del železnice, ki spada pod tržaško občino je namreč že namenjen za izgradnjo avtomobilske ceste.
Gre predvsem podčrtati, da bi ureditev take sprehajalne steze nekako potrdila to, kar je bilo rečenega na seminarju za ohranitev doline Glinščice, ki ga je prejšnji mesec organizirala občina Dolina.
Sinoči, četrtek, 4. junija so v Ljudskem domu «A. Gramsci» na Pončani ponovno imeli srečanje na to temo. O tem bomo poročali v eni prihodnjih številk.
Italijanski parlament je izvolil za članico višjega sodnega sveta. Cecilio Assanti. Naša tov. je docent delovnega prava na tržaški občini in predsednica krožka «Che Guevara».
To je prvič, da tržačanka zavzame tako visoko mesto v italijanskem sod stvu. Ob tej priliki ji čestita
Tržaška avtonomna federacija KPI
Vladna kriza po odkritju zarote framazonske lože
Ob zaključku redakcije za prejšnjo številko smo samo na kratko zabeležili izbruh škandala o framazonski loži P2, ki je v nekaj dneh pokopala Forlanijevo vlado in spravila celotno republiko pred jasno izbiro moralizacije.
Prav je, da sedaj napišemo o tem nekaj več. Najprej osnovni podatki o tej organizaciji in o pomenu, ki gaje imela na italijansko politično življenje. Ni namreč vseeno, kako ocenjujemo odkritje tajne framazonske organizacije P2 Licia Gellija. Nekateri skušajo vso zadevo zreducirati na folkloro framanzon-stva, zidarske žlice, kompase, predpasnike, kapuce in prisege «Velikemu Arhitektu Vesolja», drugi pa skušajo P2 prikazati kot igračkanje manjših in nepomembnih osebnosti, ki so bile «prešibke» in torej niso zdržale napetosti italijanske politike.
Poglejmo zato stvarem v oči. P2 ni bila navadna framanzonska loža, kakor jih je veliko povsod in tudi pri nas, v Trstu. P2je bila tajna in predvsem mafijsko organizirana skupina ljudi, ki so se prerivali na oblast v italijanski družbi MIMO in PREKO meja zakonitosti ter demokratičnih pravil.
Kakšne so bile te metode, nam povedo v določeni meri sami milanski sodniki, ki so sprožili preiskavo. Tisoč in več ljudi iz vseh mest Italije se je med seboj povezalo, da bi drug drugemu pomagali z vsemi zakonitimi in nezakonitimi sredstvi in zasedli ključna mesta državnega, gospodarskega in političnega značaja.
Pri tem naj bi se nesporni voditelj skupine, bivši nacistični kolaboracionist Licio Celli posluževal predvsem izsiljevanja, saj naj bi razpolagal z izdatnimi dosjeji nekdanje varnostne službe SIFAR in drugimi informacijami, ki so mu jih sproti posredovali posamezni člani tajne organizacije, predvsem oni, ki so pripadali državnemu aparatu, vojski, finančni straži, bančnim vrhovom.
Loža P2 je bila v tej borbi za oblast vpletena v raznorazne primere korupcije, v škandale, podkupovanja politikov... Razpredena je bila v političnem življenju in imela svoje člane, kot izhaja iz objavljenih seznamov, tudi v parlamentu in sami vladi.
Značilno je tudi, da je P2 združevala ljudi, ki so bili navidezni politični nasprotniki, v resnici pa jih je vezala ista prisega zarotnikov. Pomislimo le na to, da so v tajni organizaciji sedeli fašisti, demokristjani, socialisti, socialdemokrati, republikanci... Lahko povemo tudi, koga ni bilo na seznamu: komunistov, radikalcev in članov demokrščanske struje «baze». Vsi ostali so, tako ali drugače, sodelovali v organizaciji, katere dejavnost lahko primerjamo z zaroto proti demokratičnemu sistemu.
Lahko tudi razumemo, kako se je ta zarota sploh razpasla. Sistem vladanja KD je prišel do take stopnje degeneracije, do so najbrž nekateri krogi razumeli, da bo prej ali slej propadel. Ni si mogoče predstavljati, da bodo italijanski volilci vse večne čase zaupali tako
diskreditiranim oblastem. Zato so zaslutili nevarnost demokratične in ljudske alternative, ki bi se pojavila ob KPI, na levci. Od tod tudi mednarodna pomoč organizaciji, ki naj bi prevzela oblast v Italiji (kako, si lahko predstavljamo le, če ugotovimo, da so v P2 bili vsi vrhovi vojske) in preprečila ustanovitev napredne vlade, morda po francoskem vzorcu.
P2 je najbrž čakala na razkroj demokrščanske države in ga tudi pospeševala, da bi čimprej uveljavila lastne interese. Bila je, skratka, «rezervna karta» določene buržoazije, ki se noče sprijazniti z možnostjo naprednih vlad v Italiji. V tem vidimo lahko neko podobnost s Trstom. Tudi tu je desnica z odločilno pomočjo framazonskih organizaciji prevzela oblast v trenutku, ko se je razkrojil demokrščanski sistem oblasti. Predstavljajmo si, samo za trenutek in z določeno dozo fantazije, kaj bi se zgodilo, če bi v Italiji zavladali «meloni», povsod. Nekaj takega je, v bistvu, pripravljal Licio Gelkli s svojimi najtesnejšimi sodelavci.
Odkritje seznama članov skrivne lože (tajne organizacije) je povzročilo padec vlade. Sedaj se Forlani trudi, da bi sestavil novo vlado, po možnosti podobno dosedanji, čeprav očiščeno najbolj sumljivih elementov. Moralizacija celotnega sistema oblasti pa naj počaka.
V zadregi so socialisti, ki so na svojem palermskem kongresu klicali k splošni družbeni in politični reformi, sedaj pa jim vlada tone v blatu škandalov in tajnih zarot. Skušali so se izvleči tako, da so zahtevali zase predsedstvo vlade. Tedaj pa so jim demokristjani pokazali, kolikšno hvaležnost čutijo za do-
sedanje zveste zaveznike. Piccoli je Craxiju jasno dejal, da bo vlado vodil še naprej demokristjan in da naj si utvare po palači Chigi zbije z glave. Raje bodo povzročili razpust parlamenta in nove volitve.
Upati je, da bo za socialiste to dobra lekcija in da bodo razumeli, kaj je hotel reči Berlinguer po razgovoru s Pertini-jem na Kvirinalu: potrebna je vlada demokratične alternative, ki naj odvzame KD vodilno vlogo v državi; novo vlado mora voditi osebnost, ki ni iz vrsj» KD; v vladi morajo biti tudi komunisti, ker predstavljajo glavno moralno jamstvo za Italijo.
Kako bo PSI zavrnila te predloge? Vprašamo se lahko, ali ni Francija zadostna lekcija, da se ni porušil svet ob izvolitvi Mitteranda tudi s komunističnimi glasovi? Mitterrand je za sedaj imenoval socialistično-radikalno vlado, vendar je novi premier Mauroy obljubil, da bo vanjo vključil tudi predstavnike KPF. Ni se zrušila NATO zaradi tega, kajne? Je mar KPI manj vredna in manj demokratična od francoske komunistične partije Georgesa Mar-chaisa!wNikakor ne. Nasprotno, zdi se, da francoske socialiste niti ne briga, če je Marchais odobraval sovjetsko zasedbo Afganistana in če je proti EGS. Saj ne bodo dali francoskim komunistom zunanjega ministrstva.
In vendar se v sosednji Franciji, kjer imajo stranke večji občutek za narodno neodvisnost, utrjuje enotnost levice, čeprav so bile polemike med KPF in PSF hudičevo ostre in na robu žalitev.
V Italiji pa imamo utrjene izkušnje sodelovanja in zavezništva v krajevnih upravah, v sindikalnem gibanju, v
(Nadaljevanje na 7. strani)
Prosek - komemoracija obešenih talcev na železniški postaji. Govorila sta Igor Tuta in Paolo Sema
ODPRTO PISMO
Pred nekaj dnevi se je na tržaškem sedežu RAI pripetil navidezno nesmiseln dogodek: ravnateljstvo sedeža ni dovolilo predstavitve televizijskega programa o slovenski narodni skupnosti, ki je bil redno predvajan isti večer.
Ob uri predvideni za predstavitve se je zbralo na sedežu več oseb, ki so bile različne po starosti, po kulturnem izvoru in po narodnosti, kar je za tiste prostore precej nenavadno. Zakaj se je hotelo preprečiti, da bi te osebe diskutirale o tako občutenem problemu?
Vemo samo, da si je ravnatelj sedeža vzel pravico, da odslej vabi ljudi na sedež sam, po lastni presoji. Kje je vzrok za te ukrepe? V zadnjem času se je po zaslugi reforme in decentralizacije ustaljeni običaj stalnih vabil nekoliko spremenil: sedež ni bil več le mpnopol ozkega in zaprtega kroga. Čeprav počasi se je spreminjal v to, kar bi po zakonu moral biti in sicer javna storitev, decentrirana in odprta vsem družbenim in narodnim kulturnim tradicijam. Vedno več je bilo soudeležbe, sodelovanja in diskusije, celo med mlajšimi pripadniki slovenske in italijanske narodne skupnosti, ki so v prejšnjem obdobju najmanj sledili deželnim programom. Nekaj se je torej spreminjalo. Mar se ni hotelo preprečiti spreminjanja ravno v to smer?
Vsekakor predstavitve ni bilo mogoče izvesti iz precej nejasnih formalnih razlogov, ki bi se lahko rešili z malenkostno dobro voljo. S tem v zvezi moramo poudariti, da je bil omenjeni program zastavljen dvojezično. Že zaradi tega, ker je nastal iz skupine slovenskih in italijanskih kulturnih delavcev, od katerih so bili nekateri uslužbenci RAI, drugi pa ne. Judito dejstvo je precej nenavadno.
Program podaja nek specifični zgodovinski spomin; predstavo, ki jo imajo Slovenci o sebi; program jo rekonstruira na podlagi neke jezikovne logične vezne niti in preko nekaterih ključih izrazov. Zato smo želili tudi dati nizu oddaj naslov: «Prostor in spomin - lo spazio e la memoria».
Ravnateljstvo sedeža je ta naslov grobo črtala z običajnimi izgovori o zaprekah, ki bi se jih z malenkostno dobro voljo lahko rešilo; približno tako, kot je tržaški župan pred dnevi skušal prepovedati pristaniškim delavcem, da bi uporabljali konkretni inštrument njihove enotnosti, to je uporabo dvojezičnosti.
Zakaj se dogaja vse to? Trenutno vemo le, da se dogaja in da o tem ne smemo govoriti. Škoda, kajti s takim odnosom se vsiljuje ljudem stari odnos zamer in jeze med skupinami, ki med seboj ne komunicirajo. A ni ravno ta tisti stari način razdvajanja prebivalstva, na katerega se je naslanjal v vsej povojni dobi vladajoči krog, ki ni bil sposoben, da bi probleme označeval z njihovim pravim imenom in še manj, da bi jih
reševal ob neposrednem sodelovanju prebivalstva?
Bojan Brezigar - Lilla Cepak - Pavle Merku Milan Pahor ■ Piero Panizon • Pavel Stranj
K pismu nimamo kaj pripominjati, tudi zato ne, ker mislimo, da morajo televizijske oddaje komentirati najprej sami gledalci. Žal pa se je tudi tokrat zgodilo, da je že po prvi oddaji «zakokodakalo»
glasilo Liste za Trst «Voce libera» in streslo celo golido šovinističnega gnoja na oddajo, na Slovence itd.
Pozneje se je oglasila še Slovenska skupnost (Trst) s tiskovnim sporočilom, v katerem se distancira od oddaje in meni, da so bili slovenski šolarji neumestno vpleteni vanjo. Stališča SSk, iskreno povedano, ne razumemo. Česa se pravzaprav bojimo?
V Tržiču so podelili odlikovanja 292. bivšim borcem slovenske in italijanske narodnosti iz goriške pokrajine. Prisotna sta bila jugoslovanski veleposlanik v Rimu Marko Kosin in generalni konzul Štefan Cigoj
Predstava KD «Tabor» iz Opčin
27. maja je bila o Kulturnem domu v Trstu predstava za osnovne in nižje srednje šole s tržaškega. Dramski odsek KD «TABOR» iz Opčin je podal Bevkovo delo «Črni bratje». Stanka Hrovatin, predsednica društva, je občinsto, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, pozdravila in orisala pomen predstave. Z igro so se poklonili avtorju ker poteka letos Bevkovo leto. Ker so dogodki iz igre resnični, je bila le-ta tudi nekakšna proslava 40-letnice OF. Obenem so s prireditvijo počastili spomin Eme Tomažič, simbola slovenske trpeče matere.
Mnenje ...
V prihodnjih dneh bomo verjetno zasledili članke v časopisih, ki se bodo kot običajno začeli: bliža se konec pouka... in potem bodo nadaljevali z raznimi obračuni in proračuni o tem in onem.
Čeprav se včasih jezim, ker moram vsak dan cijaziti z avtobusom v službo, prihajam do zaključka, da je tako vozar-jenje dosti bolj pestro in zanimivo kot pa samotna vožnja z lastnim avtomobilom. Tako sem oni dan imela priliko poslušati komentarje nekaterih srednješolcev na račun šolskih ocen in spričeval. Iskreno povem, da upam, da so to šele začetniki, oziroma, da so letos prvo leto na liceju, učiteljišču ali trgovskem zavodu, saj njihova zrelost ni bogve kaj razveseljiva. Torej, pogovarjali so se o ocenah, ki jih bodo po vsej verjetnosti imeli v zaključnem spričevalu. Fantje so se dekletom sicer malce posmehovali in imeli so tudi prav. Česar ne razumem, je dejstvo, da je «bitka» za lepo spričevalo zgolj materialnega značaja. Neka dolgolaska se je namreč pritoževala nad dejstvom, da je v zadnji šolski nalogi iz slovenščine dobila samo šestico in da ji bo ta pokvarila zaključno skupno oceno. Doma je namreč preprosila, naj ji za dobro sprčevalo kupijo «motorio» in starši so na to najbrž pristali. Sedaj pa, s to šestico, povsem neupravičeno, ji bodo ob zaključku šolskega leta podarili «samo vsoto denarja» s katero bo lahko razpolagala kakor se ji bo zahotelo. Druga, zdela se mi je malo mlajša, je naravnost jokarila, da s šotorom ne bo nič, ker da je njen brat uspešno opravil nekaj univerzitetnih izpitov, in da bo ona zaradi te diskriminacije morala zopet na počitnice s «ta starimi». Zanimivo se mi je zdelo tudi opravljanje najboljših v razredu, kot na primer, da je Marička pisala slovensko tiho vajo devet, ker je povsod pravilno uporabljala dvojino. Saj se v pogovornem jeziku dvojine sploh ne uporablja... Sicer pa imajo vsi najboljši v razredu zelo malo fantazije in imajo zato težave pri prostih spisih, ves program se enostavno naučijo na pamet, če pa jih vprašaš kaj izven tega se sploh ne znajdejo, ker pač nimajo fantazije in tako naprej.
O tem, da v razredu kaj debatirajo, da se dotikajo aktualnih tem ali celo politike, niti besedice. Ne spada v učni program. Samo nekakšno «spoznanstvo» imajo, od časa in je zelo dolgočasno. (Che longhi...)
Rekla sem, da upam, da so to šele začetniki, in da se bodo v prihodnjih letih zavedali, da šola ni samo dobro spričevalo za «motorio» ali plačane počitnice, ampak da je priprava na bodoče življenje ali šolanje.
Res, da od marsikje slišimo, da šola ne nudi veliko, toda tudi mladina bi, po mojem mnenju morala malo bolj zavedno gledati nanjo in da bi morali mi, starši, navajati našo otročad na stvar-
nost, da dober rezultat ne more biti vselej poplačan z materialnimi dobrinami, da je to, kar se od mladih nog učimo vedno in vsekakor priprava in podlaga za naša zrelejša leta.
Mirna Kapelj-Rapotec
PRISPEVKI
Ob poravnavi naročnine prispevajo:
Dario Bogateč, Sesljan, 14.000 lir Danilo Legiša, Medjavas, 3.000 lir Bernardo Slavec, Dolina, 4.000 lir Šavron Anton, Dolina, 8.000 lir Rino Kuret iz Boljunca, 4.000 lir Ob 2. obletnici smrti sina Rika, prispeva Cena Malalan 10.000 lir za sklad DELA. Mihela Vremec, Opčine, prispeva 2.000 lir Vsem se toplo zahvaljujemo
Ob smrti Toneta Abrama, neustrašnega antifašističnega borca, bivšega političnega preganjanca in tajnika okraja v povojnih letih, izreka sekcija KRI Devin-Nabrežina iskreno sožalje svojcem in prispeva, v počastitev njegovega spomina, 50.000 lir za sklad DELA.
Te dni bo «okroglo» praznoval tov. Albin Škerk. Za njegov 60. življenski praznik mu iz srca čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava in uspešna leta!
Uredništvo
NADALJEVANJA
Tiskovno
(Nadaljevanje z 2. strani)
Nadalje pozivamo vse tovariše, delavce in demokrate naj se v tem smislu dosledno in jasno zavzamejo za čimprejšnjo rešitev gospodarskih in družbenih problemov. KRI odklanja izkrivljenost dejstev, katerim smo zadnje tedne priča in si želi, da bi tudi druge stranke znale pokazati občutek odgovornosti, ki je označeval delo komunistov in doprinos, ki so ga vedno dali, tudi v opoziciji, za izboljšanje skupih problemov.
KPI vsekakor potrjuje svoja alternativna stališča v tržaški občini in pokrajini in svojo zavzetost za sodelovanje, predvsem s tovariši socialisti.
Zvezni komite in zvezna kontrolna komisija pozivata vse partijske organizacije k obširni mobilizaciji za vse iniciative, ki se opirajo na sodelovanje z ljudmi preko dialoga in konfrontacije in ki bi resnično pripomogle k spremembi v vladanju.
VLADNA KRIZA
(nadaljevanje s 5. strani)
kmečkih zadrugah, na kulturnem področju.
Nič nemogočega torej ni v naših predlogih. Prepričani smo tudi, da nas ljudje razumejo in podpirajo zamisel, da bi tokrat vladala Italiji tudi (in predvsem) tista sila, ki se ni kompromitirala v škandalih in zarotah in ki najbolje predstavlja delavski razred. V trenutku, ko so potrebni skupni napori za premostitev gospodarske krize, ni to malenkost.
st.s.
Prejšnjo soboto in nedeljo je v Bazovici potekal festival Dela in Unità. Priložnostna govornika sta bila Miloš Budin in Claudio Tonel
V SREDO, 10. JUNIJA Ob 19. uri na GOLDONIJEVEM TRGU
SHOD KRI
ŠKAN DAL P2
IN KRAJEVNE
POSLEDICE.
ZAVZETOST
KOMUNISTOV
ZA
MORALIZACIJO V TRSTU IN ITALIJI
Govorita:
ANTONINO
CUFFARO
STOJAN SPETIČ
DELO • glasilo KRI za slovensko narodno manjšino Direktor ALBIN ŠKERK
Ureja uredniški odbor Odgovarja FERDI ZIDAR
Uredništvo in uprava:
Trst • Ulica Capitolina, 3 telet 76.48.72, 74.40.47 Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi, 2 telet. 24.36
Poštni tekoči račun 11/7000 Letna naročnina 6.000 lir Tisk: Tipo/lito Stella sne Ulica Molino a Vento 72 - Trst