Amerik an ski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 42 JOLIET, ILLINOIS, 21. APRILA 1916 LETNIK XXT. Predsednik poslal Nemčiji ultimatum. Zahteva takojšnje prenehanje vojskovanja s podmorskimi čolni, drugače pretrže diplomatsko zvezo. Prišel osebno pred kongres. V Washington!! so prepričani, da v Berlinu ne bodo popustili. ' z dosedanjim načinom submarinskega vojskovanja, ki je zahtevalo več nego 150 amerikanskih žrtev v zadnjem letu, bo predsednik prisiljen ali pretrgati diplomatsko zvezo z Berlinom, ali pa umekniti izrečeno grožnjo. Wilson pred kongresom. G. Wilson je prišel danes popoldne pred kongres v skupni seji obeh zbornic in naznanil odposlatev ultimatuma Nemčiji ter pojasnil svoje razloge za tako resen korak. Temu prigodku ni bilo enakega izza dogodkoy leta 1896., ki so vedli do vojne s Španijo, a sedanji prigodek se je izvršil še z večjo slovesnostjo, kajti bilo je prvikrat v zgodovini vlade, da -. Washington, D. C., 19. apr. — Danes bila v Berlin odposlana nota z dolga pričakovanim in končno veljavnim svarilom, da bo predsednik pretrgal diplomatsko zvezo z Nemčijo, če nemška vlada ne opusti svojega sedanjega 'fiačina vojskovanja s podmorskimi čol-B' in nemudoma ne izreče svoje na-1 je kak predsednik prišel osebno pred POLOŽAJ V MEHIKI. General Scott odposlan, da usodo ekspedicije. odloči Lahi doživljajo Were, da to stori. G. Wilson ne zah-ltva nič manjšega nego zaustavo vojskovanja s podmorskimi čolni proti Pomorski trgovini zaveznikov. Od Berlina odvisno. Washington, D. C., 19. apr. — Ali 86 Združene Države zamotajo v evropsko vojno, je vprašanje, ki bo odločeno v Prvi vrsti po vedenju Nemčije. Ameriško ljudstvo bo pazilo na ve-denje nemškega submarinskega vojskovanja in na obnašanje Berlina, zla^ sti v bližnjih dneh, da vidi, ali je nemška vlada voljna izpremeniti svojo politiko v svrho, da prepreči pretrganje diplomatske zveze z ZdVuženimi Državami. Wilson poslal ultimatum. Usoda ameriške ljudovlade, sedaj na robu vojne, je odvisna predvsem od Nemčije, ker je predsednik Wilson Poslal berlinski vladi ultimatum, da iz-Premeni svoje vedenje v submarin-fkem vojskovanju proti trgovini svo Jih sovjažnikov, ali pa pripusti, da se Pfetrže diplomatska zveza z washing-*°nsk0 vlado. Ta ultimatum je bil lzročen v Berlinu danes. Ce Nemčija ne bo hotela prenehati kongres, da poda obtožbo proti kaki drugi deželi. Kakšen bo odgovor? V celem Washingtonu je komaj kak razsoden človek, ki misli, da bo Nemčija prijenjala in na željo Združenih Držav odložila svoje najizdatncjše o-rožje, dočim ostane Angliji dovoljeno, vkljub svojemu preziranju mednarodnega prava nadalje uživati koristi trgovine s celim svetom. Niti predsednik ne pričakuje tega. Nasprotno. Iz najboljšega vira zagotavljajo, da g.(Wil-son računa z odklonilnim odgovorom in je pripravljen na to, vročiti nemškemu poslaniku popotne liste. Z naročili poplavljena. Pittsburgh, Pa., 17. apr. — Neizpolnjene naročbe United States Steel-korporacije dne 31. jan. 1916 so bile 7,922,767 ton, narastek za 116,547 ton v primeri z dnem 31. prejšnjega meseca (decembra) in za 4,248,571 ton v primeri z dnem 1. jan. 1915. Na stotine tisočev ton ponujenega businessa je bilo odklonjenega. El Paso, Tex., 17. apr. — Kot odgovor na vprašanje po Associated Press, aH je bilo mrtvo truplo Villovo najdeno in se nahaja med potjo v mesto Chihuahuo, je poslal danes tamoš-nji ameriški konzul Letcher sledečo brzojavko: "Tukaj nismo o stvari sploh ničesar čuli." Washington, D. C., 17. apr. — V vojnem departmentu še vedno ni dospelo nobeno potrdilo govorice, da je Villa mrtev in njegovo truplo najdeno. Vojni tajnik Baker je danes objavil poročilo majorja Howze od 11. konjiškega polka, ki je v njem rečeno med drugim: "Po mojih mislih je Villa z malim krdelom utekel v gore jugozapadno od Borje." San Antonio, Mex., 18. apr. — General Funston je odredil, da se ekspedi-cijski voj v Mehiki pomnoži za 2,000 mož. Pred odločitvijo. Washington, D. C., 18. apr. — Za-vezna vlada pričakuje nadaljnjih vojaških poročil iz Mehike, predno se more odločiti, ali naj se ekspedicijski voj umakne, ali ojači v nadaljevanje vojaških podjetij,proti Villi. Brzojavk o položaju iz glavnega stana generala Funstona je pričakovati vsako uro: Vsa danes dospela poročila kažejo na to, da je zasledovanje Ville vsaj začasno opuščeno. Gen. Scott odposlan do meje. Washington, D. C., 19. apr. — Nobene odločitve glede umeknitjve, ameriških čet iz Mehike ni pričakovati pred osmimi ali desetimi dnevi, če ne bo novih izbruhov sovražnosti proti ameriškim četam v Mehiki, ki bi zahtevali takojšnji nastop. To je bilo pojasnjeno danes, ko je vojni tajnik Ba ker odposlal generalmajorja Hugh L Scotta, štabnega načelnika, do meje kot svojega osebnega zastopnika, da izdela popolno poročilo o vojaških vprašanjih, ki jih ima rešiti general Funston. poraz za porazom. Avstrijci zmagali v Suganski dolini ter odbili vse laške napade ob Soči. Vertlun se drži še trdno. Rusi zavzeli važno luko Trebizond ob Črnem morju. Berlin, 16. apr. (Brezžično v Say-ville, N. Y.) — Avstro-ogrski vojni glavni stan je danes izdal sledeče poročilo o vojskovanju proti Italijanom: "Na primorski fronti so bili samo zmerni topniški spopadi. V odseku doberdobskih višin je bila večja delavnost. Vzhodno od Selc se vrši majhen boj. 'V. okrožju Ploeckena je avstro-ogr-sko topništvo obstreljevalo nekaj dolomitskih odsekov." Kitaj se cepi. Shanghai, 13. apr. — Guverner pokrajine Kiangsi je danes izdal proglas neodvisnosti. "Strahotno streljanje". Vojni škega kanala in severozapadno od Loosa so se razvijali živahni boji z ročnimi granatami. V odseku pri Neu-villu in blizu Beuvreignesa smo razstrelili z dobrim učinkom več min. Na obeh straneh reke Meuse. "Jako ljut je bil topniški boj na bo jišču ob obeh straneh reke Meuse. Na desnem bregu reke so dolnjesaški polki z bajonetom iztrgali Francozom po stojanke, ležeče na kamenolomu kakih 700 metrov južno od Haudremontske farme in na višinskih hrbtih severozapadno od Phiomontske farme. Vojni plen. "Na neranjenih ujetnikih je prišlo v naše roke 43 častnikov, med njimi trije štabni častniki, in 1,646 mož; razun tega 50 ranjencev. Gazette Des Ardennes bo objavila njihova imena, kakor tudi imena vseh doslej ujetih Francozov. Enako se imajo objaviti imena 711 častnikov in 38,155 mož, ki smo jih ujeli izza pričetka bojev v odseku reke Meuse dne 21. febr. Vzrok tvori pol uradni francoski poskus, dvomiti o naših uradnih poročilih. Brezuspešni napadi. "Sovražni napadi v Caillettskem go zdu in bližini so bili po našem strelja nju ali že v pripravi ali v prvem na-skpku izjalovljeni. "Proti našim postojankam na Woe vrski planoti in na gričih južno od Verduna do okolice St. Mihiela je francosko topništvo razvijalo izredno živahno delavnost." Rim, 17. apr., čez London, urar naznanja danes: "Od Judikarije do Suganske doline ter v nekaterih frontnih odsekih med zgornjim Deganom in zgornjim Bu-tom je strahotna topniška delavnost. V Suganski dolini je sovražnik napadel naše postojanke med Largan-škim slapom in Monte Collom. Pa s protinapadom smo ga izgnali. Pri tem je pustil kakih 60 mož kot ujetnike v naših rokah. Na soški in kraški fronti je delavnost manj živahna. Naše topniško streljanje je ponovno doseglo sovražne baterije, skrite v odsekih okrog Zagomile in Plav." Avstrijsko uradno naznanilo. Beriin, 18. apr. (Brezžično v Say-ville ■>. Kakor poročajo iz Dunaja, je a> vojno vodstvo danes na- znanilo sledeče: "Na več točkah soške fronte so Italijani razvijali precejšnjo delavnost. ^ Dva sovražna zrakoplovca sta spuščala ( bombe na Trst, kjer sta bila dva civilista usmrčena in pet je bilo ranjenih. Avstro-ogrski zrakoplovci so prepodili sovražnika in ga zasledovali do Gra-deža. Pri tem so naši letavci zadeli Z ruskega bojišča. POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI. Amerikanskega Slovenca oklic pod gornjim naslovom za prispevanje doneskov v podporo slovenskim beguncem ter vdovam in sirotam padlih slovenskih vojakov iz vseh delov sloenske domovine prinašamo v tretjič in zadnjič na 5. strani te štev. Rojaki in rojakinje, spomnite se najrevnejših in dajte kak dar na altar svoje rojstne domovine v njenih žalostnih dneh! Škof Jakob Trobec piše. Najlepši zgled, kako se lahko druži naša ljubezen do naše nove in stare domovine, je dal najodličnejši ameri-kanski Slovenec, mil. škof Jakob Trobec, ki nam piše: "Rice, Minn., 16. aprila 1916. — Ljubi Amerikanski Slovenec! Pač bo vse naše rojake veselilo, da si začel nabirati doneskov za podporo slovenskim vdovam in sirotam slovenskih vojakov, ki so v vojski za domovino padli. Tu Ti pošljemo malo darilo (po naši moči) za zgoraj imenovani namen: Škof Jakob Trobec...........$15.00 Župnik Rev: John Trobec.... 10.00 Marija Trobec ............... 5.00 Johana Trobec .............. 5.00 Marijana Trobec ............ 5.00 $40.00 Veselo Alelujo! Tvoj vdani, JAKOB TROBEC. Dosedanji darovi: Amerikanski Slovenec.........$ 50.00 Slovenian Liquor Company.,.. Anton Nemanich, Joliet....... Math. Simonich (predsednik The Eagle prodajalne), Joliet Rev. John Plevnik, Joliet...... 10.00 Filip Gorup, Joliet............. 5.00 Jos. Klepec, Joliet 10.00 10.00 10.00 5.00 Petrograd, 17. apr. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes: "Na fronti ob Dvini je nemško topništvo razvijalo svoje streljanje proti ikskulskemu predmostju in postojankam pred Dvinskom ter južno od Gar- John N. Pasdertz, Joliet....... 5.00 John Petric, Joliet............. 2.00 Anton Rovšek, Clinton, Ind.... 1.00 Joseph Legan, Joliet.......... 100 George Stonich, Joliet......... 100 Imbro Kožar, Joliet........... 1.00 Frank Klenovšek, Joliet........25 J os. Kolenc, Joliet.............25 Ant. Libersher, Joliet...........25 Škof J. Trobec,, Rice, Minn...... 15.00 Rev. John Trobec, Rice, Minn,. 10.00 Marija Trobec, Rice, Minn.... 5.00 Johana Trobec, Rice, Minn---- 5.00 Marijana Trobec, Rice, Minn.. 5.00 Mihael Bambič, Joliet......... 1.00 John N. Simonich, Joliet...... 1.00 Jos. Keber, Joliet..............25 z bombami neko italijansko torpe-dovko. "Do topniških bojev je prišlo v južnem odseku Doberdobske planote in blizu goriškega predmostja. Blizu Za-gore je bil italijanski napad odbit. Italijani so utrpeli težkih izgub. Tolminsko predmostje je bilo tudi hudo ob-strljevano. Topniški boji različne sil -nosti, so bili na koroški in tirolski fronti. ^ Zmaga v Suganski dolini. "V Suganski dolini, kjer so Italijani pred kratkim nadlegovali naše straže s ponovnimi napadi, je bil sovražnik tekom krepkega protinapada po naših četah vržen iz svojih prednjih postojank. Na neranjenih ujetnikih je prišlo 11 častnikov in 600 mož v naše roke. Štiri strojne puške smo uplenili. "Blizu Col di Lane je sovražno streljanje v mraku doseglo jakost bobna-stega streljanja. Po polnoči so podjeli Italijani splošen napad, ki je bil krva vo odbit. Pozneje pa se je sovražniku vendar posrečilo* razstreliti zapadni vrh Col di Lane na več točkah in prodreti v popolnoma razdejane postojanke. Boji se tamkaj nadaljujejo." bunoke. Topniški dvoboji v krajih južno od Dvinska so bili posebno silni med Mladzjolskim in Naroškim jezerom. "V Galiciji ob srednji Stripi smo odbili več sovražnih poskusov, približati se našim zakopom." Avstrijci napadajo v Galiciji. Petrograd, 18. apr. — Danes izdano uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana pravi: "V Ikskulskem okrožju in odseku zapadno od Jakobstadta se je vršil topniški dvoboj. "V Galiciji je sovražnik v nedeljo z močnimi oddelki obupno napadal Po-povomogilo. Eden teh napadov se je raztezal čez fronto nad eno miljo in četrt. Vsi napadi so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. "Ob zavzetju Popovemogile dne 13. aprila je bil naš vojni plen prav velik." Skupaj............... .$154.00 Rev. Trunk prijet. "Slovenec" z dne 17. marca prinaša notico: Aretacije. "Grazer Tagblatt" poroča: Prijeli so 11. t. m. župnika pri Devici Mariji na Žili Franca M e š k o, župnika Jurija Trunk in cerkovnika Mihaela Grafenauer. V Ormožu so prijeli 13. t. m. trgovca in posestnika Lovro Petovarja. Z zapadnega bojišča. London, 17. apr, — Nemci so v obnovi ^voje ofenzive pri Verdiinu danes pognali naprej 40,(XX) mož 'v obupni prizadevi za osvojitev francoskih postojank vzhodno od reke Meuse ter severno in severovzhodno od mesta samega. Xapacl je bil osredotočen na poltre-tjo miljo dolgo fronto, raztezajočo se vzhodno od reke do Douaumonta ter qbsegajočo "Poprov grič" in Haudre-montski gozd, ki sta dve najmočnejših toček v liniji verdunskih branikov. Pariz priznava, da so se Nemci u-stanovili na majhni prednji točki južno od Chauffotirskega gozda. Drugod, pravi nocojšnje uradno naznanilo, je bil napad odbit s strašnimi izgubami ta Nemce. Nemci napredujejo. Berlin, 18. apr. (Čez Lond/m.) — je Lonci danes objavil "FIGHTING FRED" FUNSTON VODI ČETE, POSLANE USMRTIT ALI UJET VILLO. G«ncralmajor Frederick Funston, ki je svoje dni ujel Aguinalda in je znan kot "Fighting Fred", poveljuje I'ediciji v Mehiko, ki ima nalogo, dobiti/v svoje roke Villo živega ali mrtvega. Naloga je težka. Kajti Fran-I Co Villa, voditelj mehikanskih banditov, ki so napadli ameriško mesto Columbus, N. M., dne 9. marca, je zvit ki se noče spustiti v odkrit boj in se rajši skriva v gorah, kamor mu je težavno slediti, ker je sled za njim ls;">- Št 1 na tej sliki je general Funston; št. 2, ameriški konjik v polnem diru; Št. 3, eden Villovih topov. Veliki glavni stan sledeče poročilo: "Naše topništvo je izdatno obstreljevalo britanske postojanke v okraju St. Eloi. Slaboten, z ročnimi granatami podjet ponočni napad na eno po nas zasedenih minskih žrel smo z lahkoto odbili. Na obeh straneh La Bassee- Z azijskega bojišča. London, 17\ apr. — Odgovoren za prodiranje britanskih čet proti Bagdadu. ki se je končalo s prisiljenim umikom generala Townshenda v Kut-el-.\maro, kjer je še oblegan, je general sir John Nixon, ki je takrat poveljeval britanskim četam v Mezopotamiji. ■ Tako je izjavil danes v zbornici prostakov J. Austen Chamberlain, taj- | pričani, da ni bil nik za Indijo, ki je pristavil, da ni do- ] nemo. spelo nobeno naznanilo na indijsko vlado ali kraljevsko vlado. Rusi 11 milj od Trebizonda. Petrograd, 17. apr. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče poročilo o kavka-škem vojskovanju: "V primorskem okrožju so naše čete po zavzetju Surmeneha za'sledovale umikajočega se sovražnika in dospele v vas Arsene Kelessi, osemnajst vrst (kakih enajst in četrt milje) vzhodno od Trebizonda. "Bojevanje se hadaljuje za nas uspešno v zgqrnji Čoruš-ki krnici." Rusi zavzeli Tebizond. Petrograd, 18. apr. — Trebizond, najvažnejše turško mesto ob Črnem morju, so zavzeli Rusi. Podpirani po ru-kem brodovju, so vpadniki odstranili zadnje naravne o-vire ob brežitii, ko so v nedeljo osvojili močno utrjeno pos,tojanko na levem bregu Kara Dere, dvanajst milj izven trdnjave. DENARJE V STARO DOMOVINO Vam pošlje najsigurneje, najhitreje i,n najtočneje naša stara in zanesljiva domača tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni. Mi imamo najsigurnejšo in najboljšo zvezo. Denar izplača c. k. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu brez odbitka. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da denar ne bo izgubljen. Ko smo pre^-plačan, denar vr- Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar go,tov papirnat denar. * Danes pošljemo v staro domovino: Baron Winkler umrl. V Gradcu je umrl dne 16. marca 1916 nekdanji deželni predsednik na Kranjskem baron Andrej Winkler v 91. letu starosti. Kron Kron Za $ .85. .... 5 Za $ 17.50.. .. 125 " 1.60. _____ 10 20.95. .. 150 " 2.30. .... 15 " ' 24.45.. .. 175 " 3.00. .... 20 27.90.. .. 200 " 3.70. .... 25 35.00. .. 250 " 4.40. ____ 30 " , 41.90.. .. 300 " 5.10 ■35 ". 48.75.. .. 350 " 5.80. .... 40 55.75. .. 400 " 6.50. .... 45 62.75.. .. 450 " 7.20. .... 50 69.50. .. 500 " 8.55, ..'.. 60 83.50. .. 600 " 9.25. .... 70 97.50. .. 700 " 11.35. 80 " 110.75. .. 800 " 12.75. .... 90 " 125.00. .. 900 " 13.95. ....100 " 138.50. ..1000 Mi garantiramo vsako pošiljatev, da denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. | IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 19. apr. — Božji grob v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa bo te dni prihajalo občudovat številno dru-gorodno ženstvo iz celega mesta, kajti naš božji grob bo zopet najlepši v Jolietu, kakor je bil vsako prejšnje leto. Obredi v naši cerkvi na veliko soboto in velikonočno nedeljo bodo sledeči: Veliko soboto se bode pričela služba božja ob 7. uri zjutraj: najpo-prej blagoslovljenje ognja, potem velikonočne sveče, branje prerokovanj, blagoslovljenje krstne vode, litanije vseh svetnikov in sv*, maša. Blagoslovljenje velikonočnega jagnjeta in druzih jedil bode veliko soboto popoldne ob 3. uri in zvečer po Vstajenju in sicer v cerkvi. Na veliko soboto zvečer ob pol 8. uri bode praznovanje Vstajenja našega Gospoda in Zveličarja s slovesno procesijo z Rešnjim Telesom po cerkvi in blagoslov z Najsvetejšim. Na Velikonočno nedeljo bodo sv. maše kakor ob nedeljah, ob 6., 8., 9. in 10. uri. — Pri vseh sv. mašah se bode pobirala velikonočna kolekta za cerkev, — Dr. Gasparovich nas zapusti? Kakor čujemo iz zanesljivega vira, nas misli dr. S. Gasparovich, znani hrvat-sko-slovenski dentist, zapustiti z dnem 1. majnika t. 1., ko se preseli v Chicago. — "Trije tički". Dne 28. majnika uprizori Izobraževalno in podporno društvo "Triglav" v Sternovi dvorani veseloigro s petjem v dveh dejanjih "Trije tički". — Na obisku v Jolietu je bil te dni g. Alois Povše iz De Pue, 111. — Povišba v plačah za jeklarje. Iz New Yofka brzojavljajo, da je predsednik United States Steel-korporacije, g. Gary, včeraj popoldne izdal sledeče naznanilo: "Z ozirom na dejstvo, da se prospešne razmere nadaljujejo, je bilo sklenjeno, povišati plače delavcem v železarnicah in jeklarnicah naših kompanjj za kakih 10 odstotkov, in povišba zadobi veljavo z dnem 1. majnika." — "Delavska vojna" v Jolietu še traja. Unijski delavci so sklenili skrbeti za brezdelne unijce v ponedeljek zvečer, ko je "Central Trades and Labor council" glasoval za boj do konca ci" je nadalje dr. C'eminson, chicaški zdravnik, obsojen v dosmrtni zapor zaradi umora svoje soproge; že sedem let je bil v kaznilnici in zadnja tri leta asistent kaznilniškega zdravnika. Teh 48 kaznjencev bo odslej stanovalo v novozgrajenem poslopju na "častni farmi" in pomagalo graditi prvo skupino poslopij s celicami na prostoru, določenem kot stavbišče za novo državno kaznilnico. Butte, Mont., 13. apr. — Dragi Am. SI.! Prosim nekaj prostora v tvojih priljubljenih predalih, da malo opišem tukajšnje razmere. Kakor je splošno znano, so tukaj v Butte veliki bakreni rudniki. Med bakreno rudo je tudi dosti zlate in srebrne rude. Je tudi nekaj rudnikov, kjer se sam cink pridobiva. Zatorej se po pravici imenuje hrib okolu Butte "The Richest Hill in the World" ali najbogatejši hrib na svetu. In sedaj vsi ti rudniki obratujejo s polno paro, kakor niso že leta in leta. Vzrok temu je največ vojna v Evropi, ker tam sedaj rabijo veliko kovin, katere se tukaj pridobivajo. Plača je sedaj $4.25, seveda za osemurno delo. To pa ni regularna plača, ker regularna plača je $3.50, namreč ko ima baker najnižjo ceno, t. j. pod 15c funt. Ko preseže baker ceno 15c, potem plačajo $3.75, in ko preseže 17c, potem plačajo $4.00. Sedaj je pa bakru silno visoka cena, namreč 28c, in od 1. jan. t. 1. so spet poboljšali 25c na dan, torej je sedaj, kakor že omenjeno, $4.25. Ne ve se pa, kako dolgo bo, ker se plača ravna po že omenjenem redu. Delo se pa jako težko dobi, ker kdor ga dobi, ga tudi drži, dasiravno v mnogih slučajih ima človek razne neprijetnosti, o katerih mu se ni niti sanjalo, dokler ni prišel v buttske rudnike. Ni pa treba o-menjati, da je silno veliko ljudi privrelo od vseh strani Unije sem v Butte, tako da jih je sedaj na tisoče brez dela. Ne svetujem nikomur sem iti za delom; posebno ne onim, kateri niso precej dobro založeni s tistim splošno priljubljenim blagom, katero se na kratko zaznamuje z $. Kdor pa ima kaj tega materijala $, lahko napravi izlet v Butte, in dokler bo imel kaj tistih kljuk $, znabiti tudi delo dobi, kakor ima kdo srečo. Ljudi je tukaj iz vseh petih delov j sveta. Precejšnje število je tudi Slo možganih? On se je za večno proslavil s svojimi veleumnimi dopisi, v katerih je obljubljal Slovencem pravi raj v Veliki Srbiji. In slavni ligaš Jager se je tudi ove-kovečil med slovenskim narodom s svojimi slikami. On je prekosil celo najslavnejšega Rafaela. Kje so slavni operni pevci Trošti? Kje so vsi tisti ligaši, ki so vsakega poštenega rojaka z najnesramnejšimi psovkami napadali, če ni prvi hip se pridružil k izdajalcem Avstrije? Sprevideli so svojo veljavo in so vrgli puške v koruzo, kar so še najbolje storili. In ti zgoraj omenjeni so se upali Slovence pumpati, da jih bodo rešili avstrijskega jarraa. Oni, za katera imena ni še nihče znal, so sklenili, da bojo poslali izmed sebe zastopnike na vse dvore, kateri se bojujejo proti Avstriji. Tam se bojo potegnili za Slovence ter jih od Avstrije odtrgali in priklopili Veliki Srbiji. Poslali bodo tudi spomenico na vse velevlasti sovražne Avstriji ter tam dosegli vse, kar Slovenci potrebujejo. Oh slovenski narod, ponosen in vesel moreš biti, ko imaš take zaščitnike! Kaj pa sedaj? Kje so vse tiste obljube, s katerimi je ligaški odbor pum-pal denarje od kratkovidnih rojakov? Ko ni mogel Srbije rešiti, bi se vsaj nekoliko pobrigal za slovensko zemljo, katero verolomni Lah razdejuje okolu Soče. Tako mogočna zveza, kot se je liga predstavljala, bi kar z eno besedo polentarja odvrnila od njegovega poželjivega ropanja slovenskih pokrajin. To je seveda svoboda, za katero se zavezniki bojujejo. Seveda, zavezniki se bojujejo za svobodo malih narodov, kakor liga trdi. Najlepše do kaze svobode od zaveznikov vidimo pri Burih, Ircih, Fincih in Poljakih ter pri mnogih drugih malih narodih. In v sedanji vojski vidimo lep zgled, kako so zavezniki navdušeni za male, vidi mo uničeno Belgijo, Srbijo in Črno goro, in vse to po dobroti zaveznikov Liga, kaj porečeš k temu? Zakaj se ne ganeš? Pomagaj malim narodom, posebno svojemu slovenskemu narodu, ker veš dobro, če v tem slučaju ne pomagaš, da si vsi ligaški odborniki pritisnite pečat sramote na svoja izdajal ska čela. No tega pa že nosite, odkar ste začeli agitirati za ligo. Za sedaj sklenem. Upam, da se bom ob priliki še oglasil v tvojih predalih, ter želim, da bi nas vsak daji obisko val, in da bi se tvojih naročnikov število veliko pomnožilo. G., naročnik. vencev. Nekateri so tukaj že dolgo let, in mnogo jih ima svoje trgovine in domove. Tukaj so tudi 4 slovenska društva, katera spadajo k raznim jed-notam, torej ima vsak lepo priliko, se zavarovati za slučaj smrti in bolezni. Le žal, da je še veliko rojakov, kateri niso pri nobenem društvu, in ko pride nesreča ali smrt, se pa mora beračiti za nje. Žalostno, toda resnično. Tudi v verskih ozirih smo dobro preskrbljeni. Imamo to srečo, da imamo slovenskega duhovna, in sicer preč. g. M. Pirnat, kateri med tukajšnjimi Slovenci deluje že od svojega posvečenja. Veliko je Slovencev v Ameriki, kateri bi se srečne šteli, ko bi imeli tako lepo priliko za opravljati svoje verske dolžnosti, kakor jo imajo tukajšnji Slovenci. Zatorej je tudi naša dolžnost da čast. gospoda podpiramo kar najbolj moremo. Tako sem opisal malo naše navadne razmere, in kakor vidite, dragi rojaki širom Združ. Držav, smo v vsakem oziru po nekoliko preskrbljeni. Samo Slovenske Lige še nimamo. Toda ta kratkoslavna liga ni imela tukaj niti v mislih prostora pri nobenem rojaku, za kar jim gre vsa čast. Le to sem opazil pri vsakem rojaku, da se je vsak zgražal nad ligo, posebno nad njenim slavnim predsednikom Sakserjem in njegovim štabom, a !a Blatnik, Jager, Trošti i. t. d. Pomislite rojaki, Sakser mora seveda biti povsod prvi, ker ima največje zasluge za Slovence v Ameriki. Seveda, ker si je s svojo čifutsko barantijo nabral veliko premoženje od Slovencev. Žalostno je, da so nekateri rojaki tako slepi, da to prištevajo med zasluge za Slovence, če je Sakser od njih obogatel. Toda Ti reveži nočejo nikakor našteti in razložiti teh Vsi čini, izvršeni po'^e- Znabiti so to zasluge Sakserja in njegovega urada, ko je njegov prvi uradnik L. B. razpošiljal rojakom po Ameriki okrožnice za knjižico nom in nevestam", spisal ljubljanski škof, takozvano rudečo brošuro. Za to knjižico je računil ta zaslužni mož en dolar, med tem ko se povsod dobi po 15c. Seveda je poprej GI. Nar. prinesel poročilo o tej knjižici, kakor eno najbolj senzacijonelnih. Znabiti so to zasluge za slovenski narod. Člo-vek lahko tudi trdi, da je ravnoisti L, B. pred nekaj leti razpošiljal okrožnice za "Kolomonov žegen" in "Črne bukve". Tudi velike zasluge. In to se je nemara vse tiskalo na stroju, katerega si je Sakser kupil za groše, pridobljene od Slovenčev. S takimi dejstvi se naravnost norčuje iz svojega naroda, da se mora vsakemu gnusiti. Seveda se je znal potem tudi skrivati, ko je v Gl. Nar. svaril rojake pred prodajalci tistih knjig. Bil je ravnotak kakor tisti tat, ki je nekaj ukradel ter potem bežal kričeč: "Držite tatu!" Kaj pa s Sakserjevim štabom pri ligi? Kje je Blatnik, kateri je brzojavno pozdravljal revolucijo, katere ni nikjer bilo, razen v njegovih skisanih proti delodavcem v jolietski stavbni obrti. Boj se ima nadaljevati, dokler delodavci ne opuste politike za "open shop" in se ne zagotovi poravnava ugodna unijcem. Izvrševalni odbor je bil pooblaščen, skrbeti za pota 'in sredstva v razdeljevanje potrebščin med brezdelne unijce. Predlagana je bila ustanovitev kooperativne prodajalne za vsakovrstno blago. Unijci, izprti v sedanji delavski homatiji, so poročali, da imajo sitnosti pri kupovanju na upanje sedaj, ko so brez dela. Zato je bil enoglasno sprejet predlog, da unije skupaj poskrbijo za olajšbo položaja brezdelnih unijskih delavcev. — Včeraj zjutraj je že bila opaziti večja delavnost od strani unijskih voditeljev. Patrolirali so po mestu in nadzirali stavbna podjetja, ki se zdaj izdelujejo. Naznanjeno je bilo, da ne bo noben unijski delavec delal skupaj z neunijci pri istem delu.—Uradniki de-lodavske združbe (Builders' and Employers' Exchange) tudi poročajo, da je položaj neizpremenjen. Izjavili so, da se ne vrše nikaka pogajanja z unij-skimi voditelji in da si takih pogajanj tudi ne želi preveč nobena stranka. — In tako se nadaljuje tudi ta "vojna", ki je nekrvava in mirna, vendar skrajno neprijetna za vse tiste, ki bi se radi požurili z gradnjo svojih novih hiš. — Čuden mirovni sodnik. "The Chicago Daily Tribune" z dne 14. t. m. je objavila sledečo novico: "James Mc-Culloch je mirovni sodnik v Jolietu. Dolžnosti svojega urada vrši že nekaj časa, a ni državljan Združenih Držav. Včeraj je prišel v urad zaveznega o-krožnega klerka Thomas V. Seila in je podal prošnjo za svoje zadnje natu-ralizacijske papirje. Rojen je bil v Škociji." — Tako "Tribune". Jolietski okrožni sodnik D. Dibell je tozadevno izjavil: mirovnem sodniku McCullochu, so zakoniti, najsi je ali" ne državljan Združenih Držav. Če ni državljan, a je bil pravilno izvoljen za urad, potem služi kot uradnik de facto ali dejanski uradnik, in zakon izrečno pravi, da so odloki takega uradnika vezalni, prav tako kakor bi bil pravilno usposobljen za urad. Ne vem, ali je mirovni sodnik McCulloch državljan te dežele, ali ne. Če ni, ga lahko vsak državljan zatoži in bo lahko odstranjen iz urada. Toda njegovi čini med njegovim urado-vanjem ne bi bili prizadeti." — Na "častno farmo" iz državne kaznilnice v Jolietu je bilo zadnji petek odposlanih 48 kaznjencev, ki so se najbolj odlikovali v kaznilnici po svojem lepem vedenju. Na farmi ostanejo poleti in pozimi, dokler bodo vredni te častne odlike. Med njimi je tudi Tony Bluth, naš mladi rojak, ki je bil obsojen v dosmrtni zapor, ker je usmr-itil Augusta Beltznerja, jolietskega trgovca. Tony Bluth se je v kaznilnici izučil za stenografa in knjigovodjo. Zadnji dve leti je bil wardenov zasebni stenograf. Med "častnimi kaznjen- La Salle, 111., 17. apr. — Cenjeno mi uredništvo Amer. Slov.! V štev. 40 poroča list A. S. o 40urni pobožnosti pri nas. Udeležba je bila ogromna, kakor poroča poročevalec. Vsi trije duhovniki so nam ozn»no\,ali in po 4. uri 43 minut. Nato je sledilo še pet zelo slabih tresljajev. Smer prvega udarca točno od jugozahoda. Z ozirom na to se je v Zagrebu moglo določiti, da je središče potresa v hrvatskem Primorju okoli Senja. Do-šle vesti to tudi potrjujejo. Potres se je najmočneje čutil v Senju in neposredni okolici, kjer so se podirali dimniki in hišni zidovi so pokali. Eno streho je vrglo v Senju na zemljo. V kolikor je do sedaj znano, človeških žrtev ni. Potres pe bil zelo močan v celem hrvatskem Primorju, v Liki in v južnem delu županije modruško-reške. Potres se je čutil zelo daleč od svojega izhodišča: v celi Hrvatski in Slavoniji do Bosne. Iz Punta na otoku Kr-ku se poroča, da je bil potres zelo močan tudi na vseh kvarnerskih otokih. Iz Vinodola (hrvaško Primorje) smo ob sklepu lista dobili poročilo: Najhujši je bil potres v kraju Grižane, kjer je podrtih 22 hiš. Razpokan je cerkveni stolp, župnišče uničeno, istotako poškodovana šola. V Bribiru je poškodovanih 50 hiš. V Cirkvenici so čutili dva sunka, ki sta hitro sledila drug drugemu. Ure na stenah so ob stale, mnogi zidovi kažejo razpoke. Večje škode v Cirkvenici ni. Na Reki so čutili tri sunke. Prvi sunek je bil na Reki ob 2. uri zjutraj. Drugi sunek ob 4. uri 24 minut zjutraj je bil tako močan, da je bila vsa Reka na nogah. Ljudstvo je prestrašeno bežalo na ceste in trge. Nekaj zidov na Reki je poškodovanih. Nadaljna poročila s Kranjskega se glase: V Begunjah so se zibale kake tri sekunde postelje. V Ljubnem so čutili ob 4. uri 25 minut zjutraj naj prej bolj nalahkoma, potem do pet minut precej močan potresni sunek od jugovzhoda proti severozahodu. Tudi v Trebelnem so čutili precej močan potres. Iz Planine pri Rakeku poročajo: Močan potres je trajal 5 sekund. Smer mu je bila od severa proti jugovzhodu. V Radečah pri Zidanem mostu so čutili ob 4. uri 27 minut 3 sekunde trajajoč potres. Iz Bohinjske Bistrice pišejo: V nedeljo zjutraj ob 4. uri 25 minut valovit, sekund trajajoč potres. V najhujšem se je nekaj sekund zelo močno poslopje zibalo. Tako hudega potresa ne pomnimo od 1. 1895. Ponoči in podnevi močan deževni naliv. V Mlinem pri Bledu so se zibale svetilke, viseče na stropu, predmeti so zaropotali. Na Rakeku so čutili srednje močan deset sekund trajajoč potres. Močan potres so čutiti v. Komendi, v Trnovem pri Ilirski Bistrici, Zagrad-cu. Iz Ambrusa poročajo: Danes zju- nad deset sekund. Zadnji sunek je bil vertikalen. Med prebivalstvom je nastala splošna zmešnjava. Vse je letelo na ulice. Človeških žrtev ni. Mnoge hiše so poškodovane, posebno bolnica, semenišče, konvikt. Zemlja je na nekaterih krajih razpokala. Iz Istre se nam o potresu poroča iz Zrenja: Ljudi je zazibalo v posteljah. Škode ni. S Kranjskega smo dobili še naslednje poročilo: V Šturijah so se ljudje preplašeni zbudili iz spanja. — V Adlešičih: Šklepetala so močno vsa okna in vrata. Tako hudega potresa pri nas še ne pomnimo. Prišel je menda od morja sem. — V Ajdovščini: Dne 12. marca zjutraj ob 4. uri in 25 minut je bilo čuti močan valovit potres v smeri od jugozahoda proti severovzhodu. Sledili so mu v kratkih presledkih trije manjši tresljaji. Razen strahu ni bilo škode. — Zalilog, 12. marca 1916.: Danes zjutraj ob 4. uri 20. minut smo čutili pri nas dva krepka potresna sunka v presledku 10 sekund. Prvi sunek je spremljalo votlo bobnenje, drugi močnejši pa vodoravno valovenje še precej časa potem. Smer valovenju je bila od juga proti severu. Na cerkvenem stolpu je odtrgalo nekaj strešnih škrilnih plošč, ki so z ropotom padale na cerkveno streho. Hujšega ni bilo, kot da so bili ljudje v jutranjem spanju dokaj preplašeni. — Gozd nad Kamnikom: V župnišču je v gorenjih sobah odluščilo precej beleža. — Mokronog. Dvakrat se je močno zazibalo, tički v gajbici so preplašeni popadali na tla, stenska ura je brnela. — Vinodol pri Nemški Loki: Ljudje so se zbudili iz spanja. Okna so šklepetala. — Škofja Loka: Potres je trajal kakih 20 sekund in je spominjal na leto 1895. — Poročila s Kranjskega, ki nam bodo še došla, se bodo skoro gotovo vsa slično glasila, zato danes zaključujemo poročila s Kranjskega o tem potresu. jem milodoneče glasove neke pesmi. Ustavim se za trenutek in prisluškujem, od kje ta žalostna melodija? Nehote se spomnim, da je gotovo kakšen pogreb na bližnjem tukajšnjem vojaškem pokopališču. Napotim se tudi jaz tja gori k pokopališču. Že od daleč vidim množico vojakov. Bil Je namreč pogreb nekega častnika. Vojaški pevski zbor je pel svojemu predstojniku nagrobne žalostinke. Neki 'stotnik je imel pri odprtem grobu zelo ganljiv poslovilni govor. Kadar je molil gospod kurat nagrobne molitve, je pokleknilo vse vojaštvo in zelo goreče molilo za svojega blagega pokojnega predstojnika. Nobeno oko na-, vzočih ni bilo suho. Pri pogrebih vojakov se ne čuje milo ubranega zvonenja. K pogrebu jih spremlja le smrtonosna pesem in pokanje topov. Ob njihovih grobovih ne stojijo njim predragi svojci. Vojaštvo in civilno ljudstvo je nemo odšlo s pokopališča. Mrak je polagoma razgrinjal svoje črno krilo nad grobiščem, dozdevalo se mi je, da hoče tudi on žalovati nad tolikimi pod zemljo spavajočimi junaki. Bistra Soča tiho šumlja preko P0' bov, kakor bi se bala motiti večno spa" nje pokojnih junakov. S fronte. VOJAŠKO POKOPALIŠČE OB SOČI. Lep pomladanski dan je napočil. Solnce že prijetno obseva naravo in jo vzbuja iz zimskega spanja. Cvetlice že prithjeno pokukavajo izpod zemlje s svojimi nežnimi glavicami. Ptički žvrgolijo svoje lepe melodije. Oh, da, kako krasno, ali človek v tej kruti vojni ne občuti krasote tako kakor v normalnih časih. Premišljajoča in vesela zgodnje pomladi, se napotim k bregu Soče natrgat nekoliko trobentic. Na poti ču- gg- priporočali besede, katere .v<5 irt bodo nam koristile ne samg za večni blagor, ampak tudi za časno korist naroda. Duhovniki so bili sledeči: Rev. Joseph Stukelj, Rev. Frank Podgoršek in Rev. Francis Mažir. Vsem blagim dobrot-ljivim in usmiljenim dušnim pastirjem Bog povrni njih trud! Velikonočno Nedeljo in pondeljek priredi pevsko dramatično društvo 'Slovenija" svojo igro v prostoru rojaka M. Kompa. Na to zabavno igro ste vljudno vabljeni vsi Slovenci in Slovenke v La Salle in okolici. Kot je bilo oznanjeno, bo na velikonočno nedeljo prva sv. maša ob 5. uri ter Vstajenje s procesijo. Omeniti moram, da smo premagali suhače. Za suho in mokro je bilo oddanih glasov v razmerju 1:3. To pomaga državljanska pravica, da se takim ljudem pokaže, kaj moremo. Če oni nočejo piti, mi jih ne bomo silili. Mi pa za potrebo lahko uživamo, kar hočemo. V ponedeljek 17. aprila'je bil imenovan za policijskega čuvaja po županu Orrju naš poznani rojak John Kle-menčič, kateri je isto službo opravljal poprej že 12 let. Sedaj je zopet na-meščan, ker je resigniral Silvester Kra-maršič. Vsem čitateljem in čitateljicam A-merikanskega Slovenca voščim veselo Alelujo! Anton Kastello, zastopnik. St Stephen, Minn., 17. apr. — Cenjeno uredništvo, prosim, odmerite mi mal prostorček v vašem listu Amer. Slovencu. Približala se je zaželena spomlad; že tički veselo skakljajo in žvrgolijo svojo pesmico Stvarniku večnemu v čast. — Ena članica našega ženskega društva je zelo bolna.—Veliki teden bomo imeli vse pobožnosti do-ma, vse dni ob devetih sveto mašo in v soboto ob polpetih blagoslov jedil, ob petih pa Vstajenje in blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. Zdaj pa voščim vsem skupaj veselo alelujo! John Poglajen. POTRESNA KATASTROFA V HRVATSKEM PRIMORJU IN NA KRANJSKEM. (Dne 12. marca 1916.) Ljubljanski "Slovenec" z dne marca t. 1. poroča: Dne 12. t. ni. so zaznamovali seizmo-grafski aparati kr. dež. zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Zagrebu tako kakor pri nas močan potres v daljavi 130 kilometrov. Začetek potresa ob 4. uri 24 minut in 19 sekund zjutraj. Začetek močnega gibanja ob 4. uri 24 minut 36 sekund, a maksima ob 4. uri, 24 minut, 45 sekund. Konec traj ob 4. uri 20 minut smo imeli tu močan več sekund trajajoč potres. Pojavil se je z bobnenjem od zahoda. Za tem je prišlo dolgotrajno zibanje z večkratnimi sunki. Ropotala so okna in vrata. Smer je bila približno od zahoda proti vzhodu. Iz Suhora se poroča: V nedeljo dne 12. t. m. je bil ob pol 5. uri zjutraj hud potres. Smer mu je bila od izhoda proti severozapadu. Zemlja se je trikrat prav močno zazibala. Po hišah so vrata ii(i okna zašklepetala. Ljudje prestrašeni vstajali iz spanja. Dasi je tresenje trpelo pet minut, vendar se ni zgodilo posebne škode. V Novem mestu so se zibale postelje in so šklepetala okna. Iz Dobrepolj nam poročajo: V Do-brepoljah smo čutili v nedeljo 12. t. m. zjutraj precej močan potres. Trajal je približno 30 sekund. Pohištvo se je zibalo. Potres je spremljal zamolklo bobnenje. Smer od vzhoda proti zahodu. Pet minut kasneje je bil zopet rahel sunek. Iz Vipave pišejo: Po celi vipavski dolini so ljudje čutili močan potresni sunek. Tudi že dva dni neprestano silno gromenje topov je čuti jako močno. Hiše se tresejo, šipe šklepetajo. Iz Celja nam poročajo: V noči od sobote 11. t. m. na nedeljo 12. t. m. proti pol 5. uri zjutraj nas je zbudil iz spanja okrog deset sekund trajajoč močan potresni sunek. Smer je bila od vzhoda proti zahodu. Škode potres ni napravil nobene. Iz-Gorenje Branice na Goriškem pišejo: Dne 12. marca ob 5. uri 20 minut smo čutili zelo močan potres. Prihajalo je valovenje in gromenje od zahoda in trajalo 3 minute. Drugi su nek, zelo kratek, je bil kakih pet minut kasneje in zopet toliko časa precejšnje tresenje. Na nekaterih hišah je padel celo omet od sten. Ljudstvo, odkar je bil v Ljubljani, ne pozna tako močnega. Iz Paeina nam pišejo: Tu se je čutil v nedeljo (12. t. m.) ob 4. uri 24 minut zjutraj precej močan 30 sekund trajajoč potres. Nadaljnja poročila. "Slovenec" z dne 15. marca t. 1. poroča še sledeče: Že včeraj smo poročali o hudem po tresu v hrvaškem Primorju dne 12. marca. Potres v cirkveniškem okraju je bil pa mnogo hujši kot so poročale prve vesti. Iz občine Gričane Belgrad danes poročajo: V naši občini je potres porušil 110 hiš, 120 pa deloma porušil deloma poškodoval. 500 oseb je brez strehe. Bribir: V tem okraju je porušenih 12 hiš, okolu 900 jih je pa poškodova nih. Človeških žrtev ni. Brinje: Cerkev, poslopje okrajnega glavarstva in občine in cerkev sv. Trojice so poškodovani. Senj: Prvemu hudemu potresnemu sunku ji sledilo mnogo manjših udar cev. Prvi najhujši udarec je trajal S. Lefare, odličen francoski časnikar, je v opisu položaja na fronti pisa': ' "Vino smatrajo sedaj vsi francoski vojaški zdravniki za krepilo in zdravju koristno hrano in najboljšo vseh zdravstvenih pijač, zlasti rdeče vino. Opazlt! je bilo, da so se vojaki, ki so ga i®e" redno merico, izognili vročinski bole2' ni in griži ter so bolje prenašali utrujenost in slabo vreme." Trinerjev® ameriško zdravilno grenko vino je Prl" pravljeno iz godnega rdečeg3 vina in zelišč dokazane zdravilfle vrednosti, in to pojasnjuje njego^e čudodelne učinke. To vince ne razde-va in ne ruši, ampak obnavlja in krep' ča puste tkanine, ureja ustroj in P°" spešuje njegova naravna opravila. v j lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner,| izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave-. Chicago, 111. * -+ * V slučaju mišične skrnine, okorelih sklepov poskusite Triner's Liniineflt' Cena 25c in 50c, po pošti 35c in 50c. _—-=3? Co r^tTraC l^ar.etteS HHHHHHHHH^^ S Mr. Clemens Raducha, 324 Palmer St., Detroit, Mich., je rabil Severe- a To Zdravilo za obisti in jetra ko je imel obistno nepriliko ter nam je pi- sal: "Bil sem bolan veS kot eno leto in pol. Potem sem izvedel o Seve- Hrovem Zdravilu za obisti in jetra ter sem bil olajšan. Radi teea lahko priporočam to zdravilo vsim, ki trpijo vsled obistnih neprilik." s Kadar vas hrbet boli tS g iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna tg neprilika in zato rabite I Severa's Kidney and Livi Sjj ft ___ J (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) k| gj KP|V|Pntf vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi g« aH llvlllvUV se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur- g H * ja, zadrževanja ali puščanja goste vode, H J3 oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri ^ EH" like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je H g tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih- g - - g MM If se ponavadi tudi pojavlja med {asom obistnib neprilik in da sa g* >S Mm*&yjK» IV C* pomaga zdravljenju, naj se rabi tudi SEVERA'S BALSAM »S "" OF LIFE [Sevotpv Življenski Balzam) kateri Je 2e večkra« izkazal svojo vrednost v zvozi s Severovim Zdravilom za obisti in jetra. i g a W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa g SHfflfflHHHHfflD™ Cena Severoveea Zdravila za obisti in jetra: 50c a {1.00. Cena Severoveea Žlvljenskega liaizama: T&c. VpruBajte vaSega lekarnarja za Severove Pripravke. Ako vas ne mor« založiti. ročite jih od nas. 1 1 A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr' Chicago Phone 2575 A. Nemanich 6c So* Brusne Real Estate Insurance Loans Renti^ V lastnem (lomu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. * Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. ' Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ^ , gi poškodbi. x Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Sto«*9 Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. ,: Jt Cn' Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varun > zervatorji ter v vseh enakih zadevah. | IZ STARE DOMOVINE. "I ~> AO— KRANJSKO. — Novo delo o Hrvatih in Slovencih. Kakor poročajo zagrebške "No-vine", izide v kratkem zelo zanimivo delo o Hrvatih in Slovencih v nemškem jeziku, katero sta napisala dr. Janez Ev. Krek in Andrej Milčinovič. Namen temu delu je, da upozna nemški narod naše razmere. Naslov mu je "Die Slovenen und Kroaten", a izide pri E. Dietrichsu v Jeni. —Desetletnica. Dne 21. febr. je praznoval prevzv. g. knez in nadškof goriški dr. Fr. B. Sedej desetletnico, odkar je bil izbran in potrjen v dostojanstvo goriškegag nadškofa. Skromno, a z vso iskrenostjo se je obhajala ta obletnica v starodavnem samostanu v Zati-čini, kjer se prevzv. g. knezoškof sedaj nahaja. Koliko misli, koliko občutkov in spominov je vzbujala! Častitali so mu profesorski kolegij bogoslovnega učilišča, predstojništvo semenišča, bo-goslovci, častiti cistercijenski samostan po svojem opatu in priorju ter duhovščina ^atiške okolice po svojih zastopnikih ter pri tem spominjali plo-donosnega delovanja, kateremu je tam ob naši prekrasni Soči prevzv. g. kne-zonadškof skozi deset let kot naslednik apostolov posvečeval svoje moči in katero je sedaj krvipolna vojska zagrnila in mu voščili iz srca, da bi čim Preje zopet z vsemi svojimi duhovniki in bogoslovci in z vsem svojim sedaj tako trpečim ljudstvom neovirano bival na tleh domačih, oproščenih vsakega sovražnika. Cistercijenski samostan, ki je tako gostoljubno vse dal na razpolago, da se nahajajo v njem prev-zvišeni g. knezonadškof in goriško bogoslovno semenišče, je sam vse storil, da je bila slavnost nad vse prisrčna. — Pokojnina invalidov. Po starem zakonu je znašala najvišja pokojnina invalidov 144 K, k tej vsoti je prišla še ranjeniška doklada. Zdi se, da ta zakon ne obstoja več, kajti meseca oktobra 1915 je vojno ministrstvo določilo invalidno pokojnino sledeče; pri Popolni invalidnosti, torej pri popolni nezmožnosti za delo, dobiva prostak 6C0 K, poddesetnik 636 K, desetnik in četovodja 684 K, narednik 804 K, in štabni narednik 864 K letno. K tem vsotam se prišteje še odgovarjajoča fanjeniška doklada. Pri 50 ali 75 odstotni delanezmožnosti se ta pokojnina Primerno zniža. Iz tega je razvidno, kolike važnosti za invalide je mila ali stroga razsodba superarbitracijske komisije. — Centralo za tečna krmila je usta-novil deželni odbor kranjski, da na ta način odpomore pretečemu pomanjkanju krmil za živino v deželi. Centra-'a ima svojo pisarno v hiši kmetijske družbe v Ljubljani (Turjaški trg, št. 3). Na Vrhniki je vzel deželni odbor v zakup del tovarne, kjer bode pripravljal različne vrste tečnih krmil. Krmila se bodo prodajala po lastni ce-n'» ker hoče deželni odbor s tem kar m°goče nadomestiti ogromno pomanjkanje žita in sena ter odvrniti nevarn "ost stradanja domače živine. Dobi-yala se bodo krmila v prvi vrsti za Molzno živino, teleta in prašiče. ~~ Iz ruskega ujetništva se je po letu oglasil poddesetnik Leopold pemšar z Gline. Prej je bil v Asha-batu 0b Paspiškem jezeru, sedaj je pa k v Staria Gostovska, zavod Metalova, "Subernija Wjatka. — Ivan Vidic, po-Sestnikov sin z Bleda, se je tudi šele Po preteku enega leta oglasil iz ruske-8a ujetništva. 7 Iz ruskega ujetništva se je po Ijšem času oglasil Janez Luzar, po- !>estnik na Hribu št. 18 pri Stopičah,— 1 ... .. • dal jftotako se je oglasil svojim staršem ranc Zagorc iz Smolenjevasi št. 23; "shaja se v donskem okraju. 'Iz laškega ujetništva se je oglasil flihaci Ciglič. Piše da je živ in zdrav !n da pozdravlja svoje starše sorodnike JJ Prijatelje. Nahaja se v Bettoni v . "Kiji. — Iz italijanskega vojnega ,Jt'ništva se je oglasil Karol Dolgan £ Gorenje Košane pri Št. Petru na , r*su. Ranjen je v desno nogo. ■ Odlikovanja. Vojaški zaslužni /k60 vrste z vojno dekoracijo sta a stotnik 41. pp. Adolf Fiala in p C<1 sovražnikom padli poročnik 2. luf^--P' ^eno Šusteršič. — Ponovno Jv,šje pohvalno priznanje so dobili: tnjk 1. polj. top. p. Ivah Logar, j ,n'k 6. .polj. havb. p. Karel Pros-'n nadporočnik 9. pp. Josip Pe-k Najvišje pohvalno priznanje iii'o ,ili: mai°r 97. pp. Vitold Fili-j^'Wski, stotnik 1. lov. bat. Avgust V^vič, nadporočnik 7. polj. top. p. lir' 1>leI"tl in stotnik Viktor ■*Uh- 1>ri cvid uradu generalnega d0 ~~ Srebrn zaslužni križec s krotil nu.'raku hrabrostne svetinje je do-t>0vrac- Podčastnik 4. črnovoj. okraj. b0,^.Jstya Adolf Ribnikar, pri zasilni s'ti? * v Celovcu. — Srebrn za- thi kr'žec na traku hrabrostne sve- Mjr^.sta dobila tit. četovodja 87. pp. lb ^ av Anderluh in tit. četovodja j^"1". oddelka Anton Aram. — Nern-1iiri,y0j110 zaslužno svetinjo ji dobil n stal na cesti. Krčmar se je vsled tega ozrl okrog, (Nadaljevanje na 7. strani.) DR. A. MATIACA Slovenski Osteopatični ZDRAVNIK 413 Cass Street (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILL. Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi. Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10.—12. tifl!iIB!®Mll®il!MM | JOHN N i im STEFAWICH1 S :.:SIovenska Gostilna::: |j|j 3 vino domače in importirano, II] S fino žganje in dišeče smodke. ij=n [|]i 915 N. Scott St., Joliet. I1L jjjjJ John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali' fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premo* The Will County National Bank of Joliet. Ulinoia. Prejema raznovrstne denarna alogi ter pošilja denar na vse dele svtta. Kapital in preostanek $300,000.06 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredaednik HENRY WEBER, kašir. ZA Zavarovanje proti požarn, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen K-8. r* Se Sobe Ž01 la 302 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. m JAV^I I NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. y« Zavaruje hiše in pohištva pro-ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. K ——————— j Govori nemiko in angleiko. sp J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo T*" lej postregli z najnižjimi tržnimi C nami. Mi imamo v zalogi vsakovrst' nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki i® trdi les, lath, cederne stebre, desk i® šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic' blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi s( pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit* bomo zadovoljili in ti prihranili denaf' Vss Roj a W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vouH' DES PLAINES I NCLINTON ST& \ j Metropolitan Drug Stori N. Chicago St Jackso« Sta. Slovanska lekarni + JOHNSONOVI + "BELLflDONN/T OBLlfl REVtIATIZHV HROMOSTI BOLESTI . KOLKU BOLESTIH r <±ENKH NEVRALGIft PRCTTWU OTRPLOSTI U&C SLABOTNEM KRIŽU MUiiaMMliinnn XAB06T1H T OENKW PLJUČNIH M PRSNM BC UKAZEN JU • ŽIVOTU VNETJU OFHSM MBgM PRB4LAJBUU BOLESTIH , I BOLESTIH . Pl bi HBm KA&Jtl ffiiHffl TR1NERS WW miiiwi^ ELIXIR BITTCR-WIHT trinehovo horkeviko "•"■fcrt-Ttd b/JOSEPH TRtNER SAsklamd Ave CHICAGO,ILL To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem je bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo. Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pešajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-deni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih: nemirnosti po jedi, zabasanosti, kislini in grenkobi v ustih, riganju ali metanjem, ■ napetosti ali driski. Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res prineslo mir in zadovoljnost ter veselje do življenja. DOBITE JE V VSEH LEKARNAH. CENA EN DOLAR- ib Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj- Poskusite TRINER'S COUGH SEDATIVE (Zdravilo zoper kašelj), ki ne vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga zopef kašelj, pljučno bolezen, hripavost in bolezni v grlu, itd. Cena 2Sc ali S0c. Po pošti 35 ali 60c. JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ. == 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL- m m hWM WiW) IMMWMMMMMMM -a |p—---—--- 'I Slovensko Katoliško Samostojno Pod. Društvo Marije mm Vnebovzete _ (S. C. M. B. Society of St. Mary's Assumption) Ustanovljeno 15, avgusta 1909 Organizirano 2. aprila 1910 . 5? L PITTSBURGH.____PENNSYLVANIA. ali- I iim I GLAVNI ODBOR«: f'edsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:----MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. of Iji«ik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh Pa. kpisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. * Wjnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. : SB _ I NADZORNI ODBOR: M '.•j i J»seph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. j J® Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: • ] Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. I gj. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. ^ ;! I Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. J Hiiški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. i 1 Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. - fc, - . 1 ^ 'sa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa >9t. porotnika. *ojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. iS Večja družba — Boljša podpora, ifl Društveno Geslo: "V slogi je moč." "" kT-^S^. ZALOGA— i' barve, varniša in stenskega papirja ie najpopolnejšo -—6) 1| IJ;1'' jjr» nas dobite "Ready Mixed" 4> / Cass and Chicago St». JO LIB T f J Pcsojnje denar na zemljišča. / S Insurance vseh vrst S / Surety Bonds. / j Steam Ship Agent N \ Both Phonea 500. \ Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. PRIJATELJA. m m Marica Topolnikova. jyčj Prijetno pomladansko solnce je si-palo svoje žarke na zemljo. In zemlja, prepojena od snega in deževja, se je sušila, prve cvetlice so vzklile in se 'razcvitale. Vsa narava je oživela in se krasila dan za dnem z novimi lepotami, oznanjevalci pomladi. Povsod kraljuje pomlad, po vrtovih, poljih in gozdovih, kjer se slišijo med šumljanjem vetriča preljubi glasovi ptičic. Srečen, kdor«e brez tuge in bridkosti veseli prerojenja narave, a gorje mu, kojega duša je neobčutljiva za take krasote. Tak človek je nesrečen, tukaj igra usoda bridko svojo ulogo. Mlad človek koraka po cesti proti vasi. Hodi počasi, včasih malo posto-ji, a zopet prestavlja noge v kratkih, enakomernih korakih. Večkrat potegne z roko preko čela; poznati mu je, da ima težke misli. V pr vivaški hiši pa stoji dekle pri odprtem oknu, pleje rožice in jim priliva vode. Nič ne poje poleg, zdaj in zdaj ji roka zastane pri delu, iz prsi se ji izvije pritajen vzdih. In kakor bi se ustrašila tega vzdiha, se ozre po sobi, ga li ni slišala mati, ki bi tudi trpela ob njem. A ko je ni uzrla v obli-zju, dela dalje, počasi, mehanično... Njene misli so pa daleč, tam v mestu, pri njenem Vladimirju, kateri letos dokonča svoje študije in jo potem kot učitelj poroči. Vse sta si že dogovorila o bodočnosti, ko je bil doma o božiču, a vse dogovorjeno ponovita zopet, ko pride sedaj k veliki noči, ponovita ne samo enkrat, ampak sto- in stokrat. Kako se je veselila velikonočnih praznikov! A toda, to zadnje pismo njegovo... 1 Ljubezni polno njeno srce je krvavelo, ko je brala, kako dosti se li ima učiti, a se čuti nekako slabega in da ne zna, bo li mogel narediti skušnjo ali ne, vsled te bolezni... V take misli zatopljena sliši stopinje po cesti. Ozre se malomarno skozi okno. Moj Bog, Vladimiri! Kakor blisk je bila zunaj pri njem. "Vladimir...!" "Franica...!" In zatrepetale so ustne dekleta, duša je zaplakala pri pogledu na bledi, u-padli obraz njegov. "Kako to, da si prišel pred prazniki? Dragi, ti si bolan?! Govori, povej mi, kako je s tvojim zdravjem?" "Podaj mi, Franica, roko v pozdrav! Povem ti počasi vse, saj se ne mudi tako." Podala mu je roko, a skoraj naglo je odtegnila, ko je začutila mrzloto njegovih prstov. "Stopiva v hišo, Vladko. Domu greš popoldne. Moraš si malo odpočili, do doma imaš še dobre pol ure!" Šla sta počasi. Komaj je prekorakal par stopnjic in stopil črez prag. . Mati je prišla kuhinje. Stara, že pripognjena ženicft, ki je težko hropla. "Mati, Vladimir je tukaj 1" In začudila se je mati... "Tako zgodaj prihajaš letos? Ni še velika noč, a ti si že tu. Sicer prav, da prideš prej. So že šole končane?" "Niso še, mati. A prišel sem, ker sem iti moral. Bolan sem, moram se malo ozdraviti doma." "Bolan... In tako ne bo nič1 s poroko to leto. A jaz sem tako slaba, umrla bom in tal^p ne bom imela sreče, doživeti tega veselega dne. A rada bi ga doživela, saj bo to dan veselja in sreče za našo malo Francko. To bo dan, o katerem sanja vedno, to bo dan, katerega ji privoščim, saj revica dosti trpi. Vse težje delo pride na njo, ker jaz ne moreni več delati, stara sem in bolna Stresel -e je Vladimir pri njenih besedah. Ali bo on dočakal tisti dan ... ? Kdo ve... ? Velikonočni prazniki so bližali Bila je velika sobota. Francka je' imela veliko opraviti. Snažila je stanovanje, pripravljala in pekla kolače in potice. Do poldne mora biti vse gotovo, popoldne pride Vladimir, da gresta malo na sprehod, kakor mu svetuje zdravnik. Mati je. ležala bolna, a danes se je čutila malo boljšo, vstala je iz po-telje in rekla Francki, da sme malo na zrak, v prelepo vzbujajočo se naravo. Prišel je Vladko in šla sta. Hodil je počasi, noge je imel težke kot svinec. Ona ga je sočutno in pomilovalno pogledovala, pomagala bi mu, a ni vedela pomoči. Trgala je zvončke, vijolice in tro-bentice, povila jih v šopek in dala njemu. Tudi za -ebe in pa za mater jih je natrgala. Prišla nta do zida. Nehote sta se spogledala. "Franica, to je zid in za tem zidom pokopališče. Čudno, da je naju danes nevede pot pripeljala do tega žalostnega kraja. Draga, če bom drugo leto ob tem ča-u počival za tem zidom, ali boš prinesla tudi kaj cvetlic na moj grob?" "Vladko, ne govori tega. To ni za prenesti, tega ne preživim. Brez tebe mi ni živeti." "Bo živeti, če ne bode druge pomoči. Franica, povem ti, kar ti povedati moram. Čutim namreč, da se mi bliža smrt prav naglo, od dne do dne sem že slabejši. Ko se enkrat popolnoma vležem, ne vstanem nikdar več iz postelje. Vedel sem že to, ko sem zapustil mesto. Ni mi težko, če je že taka moja usoda. A moja duša plaka pri misli na tebe, Francka. Mislil sem ti izboljšati tvoje življenje, a ne morem tega. Pustiti bom te moral z bolno materjo, katero pa lahko tudi v kratkem izgubiš in potem ostaneš sama na svetu... O trpljenje...!" "Dragi Vladko, ne zapusti me! O-zdravel boš in živela bodeva srečno in veselo. Ne delaj mi tako težkih misli!" "Bom ozdravel, če bo tako božja volja. V slučaju pa, da umrem, ne obupaj! Božje oko in moja molitev bo plavala nad teboj in tvojim življenjem, kojega bo osrečil drug — moj prijatelj! Ne poznaš ga, a poznam ga jaz. Skupaj sva se učila, skupaj sva stanovala, njemu je znano vse moje življenje in trpljenje. Krvavela so najina srca pri slovesu, saj sva vedela, da se vidiva zadnjikrat... Prosil sem ga, naj varuje in čuva tebe, naj ti bo on, ko mene ne bo, opora skozi življenjfe. Svojo prijateljsko besedo je zastavil, da bo v takem slučaju ob najlepših spominih na me, posvetil vse svoje moči za te, mojo nevesto. Zato ne pla-kaj in ne obupaj! Izgubiš mene, a pride drug, zlata duša, ki te je vreden, prijatelj moj edini. Okleni se ga in živela bodeta srečno..." Solnce je zahajalo, na zemljo je legel že mrak. Tihoto in mir tajinstve-ne, pomladanske noči so motili glasovi topičev, ki so se razlegali v proslavo vstalemu Zveličarju. Francka in Vladimir sta se vračala proti domu. Nista slišala slavnostnega pokanja, niti ju niso zanimali proti nebu plapolajoči plameni kresov, užga-ni na čast Njemu, ki je za nas trpel in umrl etr čistit in proslavljen od mrtvih vstal. Težko so jima bila srca, duši žalostni... Tisti zvonovi pa, ki so na dan vstajenja zvonili tako lepo, veličastno in vabili vernike v cerkev počastit Zveli-čarja, zapeli so čez tri dni tožno, žalostno, zapeli so zadnjo pesem mrliču... Umrl je Vladimir.. . Vrstili so se poletni časi, preteklo je poletje in prišla pusta jesen, minila je zima in zopet je bila tukaj pomlad v vsej svoji krasoti. Franica ni čutila te lepote v naravi, v njeni duši je kraljevala vedna žalost, tužna jesen. Neusmiljeni usodi ni bila dovolj izguba Vladimirja, po zimi ji je še umrla mati. In tako je živela sama in zapuščena. Vsak prosti čas je porabila in šla obiskat dragega ji ženina in dobro mamico na grob. To je bilo vso njeno veselje. Okinčala je grobove, prinesla lepe črne zemlje in cvetlice so duhtele in cvetele. Zdelo se je človeku, i|a to niso grobovi, ampak lepo obdelan vrt, posejan z najlepšimi rožicami. * * * Približali so se zopet velikonočni prazniki. Franica se ni pripravljala za to, za njo niso imeli veselja. Šla je na veliko soboto, trgala po njivah in travnikih trobentice, vijolice in zvončke ter jih nesla na grob materin in Vladkov. Saj jih je lani želel, še dobro se spominja pogovora pri pokopališču. Počasi, zamišljena in s sklonjeno glavo stopa proti grobu. Toda kdo je to, nekdo kleči na Vladkovem grobu.. I Mlad, lep gospod... Hotela se je vrniti, da bi ga ne mo-| tila, ko stopi neznanec nagloma za njo. "Dovolite, gospodična, da spregovorim z vami par besed! Predstavljam se vam kot prijatelj vašega umrlega ženina Vladimirja ter vam izrekam ^•oje sožalje, čeravno malo pozno." "Hvala, gospod! Ni pozno, kajti nič še nisem pozabila na njega. Njega spomin živi v mojem srcu, kot bi tunrl šele včeraj." "To je lepo in tudi resnično, kar priča njegoy tako lepo obdelan in okrajen grob. Imate dobro in plemenito ^rce. Poznam vas že dolgo, videl sem vas pri pogrebu umrlega prijatelja, vi-j ile^ večkrat v lanskih počitnicah iz daljave pri njegovem grobu, a se vam ni-j stili hotel približati. Zdelo se mi je nelepo in nedopustno, motiti vas v j vaši žalosti, a tolažiti bi pa vas ne mo-gel veliko, ker sem sam tolažbe potreben! plakal za njim. Sedaj pa, po preteku enega leta, izpolnjujem svojo da-| no mu obljubo glede vas, ko sva st i videla zadnjikrat. Kar me je prosil, sem mil tudi obljubil/in to je, da.ako i .-.te voljni vi, hočem postati vaš tova-I riš, vaš mož! Obljubil sem nni to zad-! njo njegovo željo, in prošnjo izpolniti, i predno sem poznal še vas. Nisem vedel, bom to storil lahko, ali bom mogel narediti žrtev. A za njega, svojega najdražjega prijatelja, bi mi ne bila nobena žrtev pretežka... Sedaj pa, ko vas poznam, vidim, da ni treba žrtve, a da ste bitje, vse ljubezni vredni!" Kakor v omotici je stala Francka in ni vedela, kaj bi odgovorila gospodu. Spomnila se je pogovora z Vladkoni: "Okleni se ga in bodita srečna," tako ji je takrat rekel. "Hvala usodi, da sva se našla. Povedal mi je Vladko o vas, a nikoli ni--em o tem razmišljala, ker najlepše misli sem posvetila vedno njegovemu spominu. Sedaj pa imam vsaj enega človeka, kateri čuti isto bol in pa izgubo, kakor jaz. Bodem že lažje trpela..." Stopila sta k njegovemu grobu, katerega je še Francka na novo okrasila s cvetlicami, kakor je želel pred enim letom. Nato sta pa pokleknila in molila, a duh njegov je plaval nad njima v tem lepem trenutku, ko je vstala iz obupanih duš tuga in žalost in zavladala — najlepša pesem: Alleluja! Najnovejša neumnost angleške mode. V Londonu se od najnovejšega časa smatra za lepo, sedeti s skrčenimi nogami na tleh ter s prsti nositi jedi v usta. K tej najnovejši neumnosti angleških dam je veliko pripomogel tudi ifeki indijski "filozof", ki trdi, da so človeške duševne sile osredotočene v koncih prstov in da vsled tega naravno prehajajo v hrano. Za tako kosilo se oblačijo dame v obširna bela kašmir-ska odevala, na bose noge obujejo sandale, a lase imajo razpletene. Obeduje se točno opoludne, a hrana sestoji izključno iz zelenjave. Pravijo, da se mnogo vojvodinj hrani s koruzno kašo, ki jo s prsti prinašajo na opisani način v usta. Neki Hindustanec, ki živi v Londonu in si je kot pisatelj pridobil ime, je duhovni poglavar te nove občine, ki šteje preko 200 članov. Povest o nesreči. "Taegl. Rundschau" pripoveduje, da je prinesel neki zakotni listič na Nemškem pred dnevi poročilo, da je nekdo umrl, kar pa ni bilo res. V drugi številki je torej objavil list: "Naše poročilo o X-ovi smrti je žalibog prenagljeno; mož je za svoje razmere še precej dober." Kajpada se bolnikovim sorodnikom tako pojasnilo iii dopadlo in urednik je moral zopet popravljati. Sedaj je napravil to tako: "Kakor do-znajemo, so naše poročilo o X-u sem ter tja krivo razumeli. Opozarjamo, da se naše obžalovanje nanaša le na dejstvo, da smo poročali o prezgodnji smrti X-ovi. Društvo staršev v vojni padlih vojakov se je ustanovilo v Parizu. Namen društvu je, častiti spomin padlih. Društvo daje staršem tudi svet in podporo v vseh pravnih in financielnih zadevah, ki jih povzroča izguba sinov. Društvo bo spomladi okrasilo grobove padlih ter pošilja v to svrho vojakom na fronto cvetlična semena. Predsed-nih društva je M. G. Maspero. šS^gsSfižfiSi K !fi S SffiKS^ai m m ŠS CENIK MOLITVENIH ffi i, NABOŽNIH, PODUČNIH ^ M IN ZABAVNIH KNJIG |ffi ^ m SSSilS katere se dobe v^SffiSS iS IS i? KNJIGARNI AMER. SLO- ^ IS VENCA, JOLIET, ILLS. IS m s SSI^ISM Hfi K Sfi MililHfži? PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..2Sc Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Ilifi............75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866.....■........25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c Božični darovi. Povesti..........,20c Burska voiska ...................25c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato ......................25c Ciganova osveta .................25c Darovana. Povest ...............25c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest ...,.............25c Feldmarša! grof Radecki ........,20c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov ............25c Godčevski katekizem; Zenitne ali svatbine navade in napitnice____20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz anifriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grpfica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ................, ...40t Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c tzdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ..................25c [zgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ........ ,.,3Qc lagnje. — Starček z gore...........30c laromil. Češka narodna pravljica -20c Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu .........................20c Kirdžali, podonav., povest ........50« Kmetijsko gospodarstvo .........75« Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20< Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25< Koliščina in stepe. Povest........20i Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Krvna osveta. Povest ............20c Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Ludevit Hrastar.—Golobček ......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................50c Maron, krščanski deček...........25c Materina žrtev...................20c Mati božja dobrega sveta, povest..50c Mati božja na blejskem jezeru____25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20c May, Eri. Povest ...............20c Mirko Poštenjakovič. Povest......20c Mlada mornarja. Povest .........25c Mladi samotar. Povest...........20c Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50c Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c Močni baron Ravbar.............20c Na preriji. Povest ..............20c Na divjem zapadu................50c Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naseljenci. Povest ..............20c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20c Naš Dom .......................20c Nedolžnost, preganjana in poveli- čana. Povest ..................25c Nikolaj Zrinski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine.........20c Nesrečnica. Povest ..............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c Od Leona do Pija ...............20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavlfha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska...........50c Pesmi — Janko Žirovnik..........30c Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj'.................25c Pisana mati.....................,50c Pisanice, pesmi za mladino........50c Ponižani in razžaljeni............50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c Poslednji Mohikanec. Povest......20c Postojnska jama.................20c Povodenj ........................25c Pauk zaročencem in zakonskim.. .75c Praški Judek ....................20c Pred nevihto, novela ............25c Preganjanje indijan. misijonarjev..25c Prešeren in Slovanstvo...........50c Prešernove poezije ..............75c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... ,20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c Prihajač. Povest .................50c Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest............20c Prisega Huronskega glavarja......25e Prvič med Indijanci. Povest.......25c Frst božji .......................20c Rdeča in bela vrtnica.............25c Ribičev sin. Pravljica ...........20c Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar ............................75c Rodbinska sreča .................30c Roparsko življenje. Povest........20c Roza Jelodvorska...............35c Rusko-Japonska vojna ...........50c S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgod. povest, 20c Sanjske bukve ...................40c Senilia, povest ...................20c Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III.......25c Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00 Solnce in senca. Povest...........20c Spisje ...........................20c Srečolovec. Povest ..............20c Stanley v Afriki .................25c Sveta vojska ...................25c Sv. Notburga ....................20c Sveti večer ......................25c Svitoslav. Povest ................20c Slovenski fantje v Bosni in Hercf- govini 1878, zv. I. in II po.........75c 100 beril ........................20c Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest .................25c Trije indij, povesti ...............20c Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. ^L. \ ^Sr^^feB, Mm. jjjjj j Ms' 1 - .j ■ ' lir H11 Bit Bfir- Bnv H "'S -'■S.pmB?^' f Bt i BBKFPBRwi¥BB Joliet. ill* PIVO V STEKLENICAH. || Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlNOl»f HARMONIKA NAPRODAJ POZOR ROJAKINJE, « Ali veste, kje je dobiti najboljše ff^j so po najnižji ceni? Gotovo! V me"11 i Anton Pasdert| trivrstna, sicer stara, pa dobro ohranjena ter bolja in glasnejša, kot marsikatera nova. Lepi glasovi, ne prenizki in ne previsoki C, F, B, Moli in Contra basi, takozvana Helicon harmonika (Heligonka). Cena $30.00 s kovčekom vred. Na željo se pošlje po C. O. D. z dovoljenjem pregleda-nja. Vozne stroške plača sedanji lastnik, le ako bi se kupec skesal, potem mora on sam (kupec) voznino plačati. Le kdor misli kupiti naj piše na naslov: JOHN RADEŽ, 770 Holmes Ave., Indianapolis, Ind. 41t2 NA PRODAJ VSE VRSTE POHI-štvo. Več se poizve na 615 Cass St. 1st Flat, Joliet, 111. 41t3 se dobijo najboljše sveže in pr^j jene klobase in najokusnejše me Vse po najnižji ceni. Pridite tore)1 ppskusite naše meso. it Nizke cene in dobra postrežb* naše geslo. KJE STA MOJI SESTRI FRANČI-ška Klančar in Marija Lunka, rojena Klančar? Slišal sem, da se nekje nahaja v Wisconsin na farmi. Prosim, da mi ona sama piše. Frank Klančar, 1213 Summit St., Joliet, 111. Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na vog** lu Broadway and Granite Stre«1* Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113- stenski papir Luka Pleše Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg« papirja po nizkih cenah. A lexander Harass fl Chi. Phone 376 \J N. W. 927. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, nrača in importirana žganja in % j ter prodajem dišeče smodke. 4j{g]{' Se vsem priporočam v obilen 0 1014 North Chicago St., Joliet 111» Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje M j§JC5 t* K EXPORT 5HWiK/stJE*" £er Je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Oba telefon 405, s. Bluff St., Joliet, M-