POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b. LETO XXI / ŠTEVILKA 24 CELOVEC, DNE 12. JUNIJA 1969 CENA 2.50 ŠILINGA Praznik slovenskega koroškega ljudstva Lepo uspela šolska akademija v znamenju 50-letnice smrti Ivana Cankarja Tradicija je že, da naša slovenska gimnazija prireja vsako leto ob zaključku šolskega leta svojo akademijo. Sola praznuje letos 12-letnico svojega obstoja. Njena glavna naloga je posredovati šolarjem izobrazbene in vzgojne vrednote; torej je to pravzaprav poslanstvo vsake šole, posebno še saditi v dušo mladega človeka vzgojne vrednote. To poslanstvo pa zadobi še večji pomen, če pomislimo in upoštevamo, da naša gimnazija nima lastne hiše in da se mora zadovoljiti le z milostjo gosta, ki sme to hišo uporabljati za svoje didaktično-pedagoško delo samo popoldne. Kaj to pomeni, ve samo tisti, ki mora dejansko živeti v takih neugodnih šolskih okoliščinah: to so pa dijaki s svojimi učitelji. Prav zaradi tega ne moremo dovolj pohvaliti učencev našega zavoda, ki navkljub temu dosegajo uspehe, ki niso nič manjši od uspehov drugih srednjih šol na Koroškem. Nasprotno lahko trdimo, da so uspehi na nekaterih izobrazbenih področjih celo večji tu mislim posebno na pevskem (mladinsko zborovsko petje). Vse to je možno samo tam, kjer so na delu učitelji, katerim lebdijo pred očmi poleg didaktičnih še narodnostni ideali. To pa namreč pomeni, da imajo naši šolniki, ki se v svojem vsakdanjem dejanju in nehanju srečujejo z našo mladino, do slovenske gimnazije živ, ustvarjalen in neposreden odnos, ne pa samo abstraktne in teoretične predstave o njej. Medtem ko so bile kulturne prireditve, ki so jih prirejali zadnji čas po naših krajih, le krajevnega pomena, pa nedeljsko šolsko akademijo mirne duše lahko označimo kot »osrednjo« prireditev, saj pomeni ta pravi kulturni praznik vsega slovenskega koroškega ljudstva. Prihiteli so rojaki iz vseh treh dolin Podjune, Roža in Zilje, da bi tako s svojo navzočnostjo dali potrdilo temu prazniku za vrednost in obstoj naše šole ter pobudo in bodrilo, hkrati pa tudi opomin slovenskemu koroškemu človeku, naj se zaveda svojih domačih genijev, ki so kljub bedi in pomanjkanju materialnih dobrin podarili slovenskemu narodu nesebično vse svoje duhovne vrednote. Poitem ko je mfodimski mešani zbo-r živahno zapel Henryja Purcell-a pozdravno pesem: »Hej,, izdaj, radostno naj odjekne nam ...«, je stopil na 'govorniški oder ravnatelj slovenske gimnazije g. prof. dr. Pavle Zalblatiniik in v 'klenih besedah povedal sledeče: O t var jam tradicionalno šolsko akademijo Državne gimnazije za Slovence s prisrčnim pozdravom vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, zahvaljujem se, da ste se v tako obilnem številu odzvali našemu vabilu. Ta udeležba nam je viden dokaz razveseljivega zanimanja za našo šolo in njeno delo, viden dokaz zaupanja do naše šole. To zaupanje se kaže tudi v dejstvu, da število dijakov na slovenski gimnaziji od leta do leta neprestano narašča, tako da smo v tem šolskem letu s 425 učenci in 16 razredi dosegli doslej najvišje število učencev in najvišje število razredov — vsak razred ima svojo paralelko. Komaj 12 let stara, najmlajša avstrijska gimnazija — to je naša slovenska gimnazija — šteje z letošnjimi abiturienti vred vsekakor že 175 maturantov, od teh je eden že končal teološki študij, drugi pa bo prišel v prihodnjem šolskem letu kot novo pečen profesor poučevat na našo gimnazijo, vivant sequentes — pričakujemo jih še več. Vse to nas navdaja z veseljem in nam daje moralno oporo, da se še rajši trudimo za duhovno rast mladine, ki jo nam z zaupanjem izročate v varstvo, uk in vzgojo, da pri vzgoji mladine ne spuščamo vajeti iz rok, da imamo sicer vedno odprto uho za današnje težnje po neki demokratizaciji šole, da pa v blagor mladine po potrebi zavračamo nihilistične težnje po ohlokraciji, da preprečimo nered in zmedo. Tako upamo ostati vredni vašega nadaljnjega zaupanja. Zdaj pa naj še posebej pozdravim nekaj posebno odličnih častnih gostov naše prireditve: Es gereichit mir zur besomderen Ehre, als Ehrengaisit unserer traditionellen Schiller akademi e an erster Stelle Vizeprasiden- ten des Land esschu lr aites fiir Karnten, Herrn Seitschnig, in unserer Mirte be-gruBein zu dtirfen. Herr Vizeprasident, wir danken Ihnein fiir d en ehrenden Besuch und erlauben uns, Si e bei dieser Gelegen-heit d ar um zu bilten, ,sich weiiterhin mit allem Nachdruck bei dan zusitandigen Be- horden dafiir einzusetzen, daB d er N euibau des B u:ndesgymnasiums fiir Slowenen so baild als moglich realisiert werde, da d er nun schon 12 Jahre dauemde, ausschlieB-liche N achmittagsmnterricht sovvohl fiir die L eh r er als auch fiir die Schiller dieser An-stalt eine auBerordentlich ischvvere Bela-stuing bedeuteit. Pozdravljam gospoda predata, stolnega sholastra Aleša Zechnerja kot osebnega zastopnika prevzv. g. škofa dr. Kostnerja. Dal je pozdraivljfaim tudi regensa semenišča g. dr. Krannerja, ki se mu hkrati zahvaljujem, ker daje na voljo igrišče našim šolarjem. Žal nam je, da ni na akademiji vodje kulturnega referata koroške deželne vlade g. dvornega svetnika dr. Polleya, da bi se mu zahvalil za deželne štipendije slovenski gimnaziji. Po tej poiti se naša šola zahvaljuje tudi zvezni vladi za državne štipendije. Prisrčno pozdravi jam v naši sredi vodjo manjšinskega oddelka pri Deželnem svetu za Koroško, g. okrajnega šolskega nadzornika Rudija Vouka z gospo, prav tako prisrčno g. strokovnega nadzornika dr. Val. Inzka z gospo. Ich begruBe Herrn Fachin-speiktoir fiir Mu si k Dr. Karl Schmidt. Pozdravljam bivšega ravnatelja Državne gimnazije za Slovence, dvornega svetnika dr. Joška Tischlerja z gospo. Dvornega svet- nika danes še posebej pozdravljam kot zastopnika Avstrijske Lige za človekove pravice. On zastopa danes koroškega deželnega predsednika Avstrijske Lige, g. dež. glavarja v pokoju Ferdinanda VVedeniga, ki se zdravi v Gleichenbergu in se zato ne more udeležiti naše akademije, pač pa želi naši prireditvi dober uspeh, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Avstrijski Ligi za človekove pravice 'dolgujemo veliko zahvalo, 'ker se v številnih intervencijah pri raznih oblasteh vztrajno poteguje za to, da bi Slovenska gimnazija oimiprej' prišla pod lastno streho in dobila lastno poslopje. Čast mi je, da smem ipozdraviti ikot častnega igoStai tudi g. generalnega konzula SFRJ dipl. inž. Karmela Budihna s soprogo. Pozdravljam nadalje g. republiškega sekretarja za prosveto in kulturo SRS, prof. Borisa Lipužiča z družino. Nadalje pozdravljam magnificenco, g. rektorja ljubljanske univerze, univ. prof. dr. Modica in v njegovem spremstvu glavnega tajnika univerze g. Grgiča. Pozdravljam še gg. univ. profesorje dr. Boga Grafenauerja, dr. Savnika, doc. dr. Bredo Pogorelec, doc. dr. Šumija. Pozdravljam predsednika Združenja staršev na Državni gimnaziji za Slovence g. odvetnika dr. Janka Tischer j a s soprogo. Medtem ko se bomo v prvem delu današnje akademije spomnili 50-letmice smrti Ivana Cankarja, bomo v drugi del sporeda vpletli spomin nekaterih drugih obletnic: IZ VSEBINE: Prvi moskovski koncil 2 Blagoslovitev vogelnega kamna Slovanka 3 Praznik koroškega slovenskega ljudstva 4 O svetništvu slovanskih apostolov Cirila in Metoda 5 Šport doma in po svetu 6 Moji naj lepši spomini 7 Radiotelevizijski program 8 S pesmijo se bomo spomnili najprej 60-letice smrti našega kor. ljudskega pevca in vižarja Franca Ledra Lesičjaka iz Globasnice. Naj v tej zvezi pozdravim med častnimi gosti naše akademije hčer tega našega ljudskega pevca, gospo Matildo Košutnik. 70-letni življenjski jubilej obhajata letos dva zaslužna komponista in harmonizatorja kor. ljudskih pesmi, ki bivata danes v naši sredi in ki ju prisrčno 'pozdravljam: to je g. prof. Matija Tomc iz Domžal in g. Pavle Kemjak s Trebinje ipri Št. liju ob Dravi. Pozdravljamo pa še tretjega posebno zaslužnega komponista, h ar m oniza tor j a in zbiratelja kor. narodnih pesmi, ki sc je zlasti zavzel še posebej za pesmi našega Lesič-jaika, — to je večni mladenič prof. Luka Kramolc, ki je že obhajal svoj 75. življenjr ski jubilej. Pozdravljam še vse zastopnike naših narodnih organizacij in ustanov, posebej še naše nekdanje maturante, ki se radi udeležujejo vsakoletne naše šok k c akademije ter s tem dokazujejo svojo nadaljnjo tesno povezanost z našo šolo. Pozdravljam zlasti še vse zastopnike tiska in radia. Šolska akademija nam bo v prvem delu sporeda v utrinkih osvetlila Cankarjevo življenje in delo. O Cankarjevem delu gotovo velja, kar pravi Ivan Pregelj: »Vse je verna slika tega, kar je mislil, in še ver-inejša teigai, kar j dobro, če se izpusti kitajsko vprašanje in vprašanje nekaterih drugih komunističnih partij, zlasti jugoslovanske; kot pa j,e povedal Brežnjev v svojem velikem govoru, v katerem je ponovno zagovarjal svoj nauk o omejeni suverenosti socialističnih držav in njegovo logično posledico, vdor na Češkoslovaško, je prisilila Kitajska s svojo politiko Moskvo, da so začeli obravnavati tudi to vprašanje. Hudim napadom na Peking, ki so jih taktično izvrstno pripravili zastopniki paragvajske in francoske KP, je sledila krepka podpora vzhodnonemškega diktatorja Ul-'brichta, ki j,e menda celo zahteval, naj v posebnem dokumentu obsodijo najostreje kitajske krivoverce in cepitelje, ker da je njihova šovinistična in vrtoglava politika proti SZ samo voda na milim amerikanskim imperialistom. Edini, ki je tehtno in stalno 'zagovarjal Kitajsko, je bil romunski predsednik Geausescu, ki je spoznal, kako nevarnost za komunistično gibanje bi vsebovala Obsodba katerekoli partije; tu se je spomnil prav dobro primera jugoslovanske KP, ;k.i so jo po letu 1948 obsojali in bojkotirali na v-seh frontah, a brez uspeha. Geausescu pa vidi v lastni kitajski poti tudi podporo lastni romunski poti, ki je Moskvi prav 'talko bruno v očeh, kot je jugoslovanska oz. kot je bil še pred letom češkoslovaški razvoj. Kitajska je prešla vse te napade tako, da sploh ni omenila zasedanja in j,e streljala svoje strupene propagandne in tudi vroče puščice v moskovsko smer. Enotnosti ni S tem da je manjkala največja KP, je utrpelo mogočno moskovsko zasedanje že občutljiv poraz; kitajski komunisti se ob vseh napadih niso mogli braniti niti ne razložiti svojega gledanja; Sovjeti pa so snedli besedo, ki so jo dali. Zato baje pripravljajo Kitajci nasprotni, to se pravi prvi pekinški koncil, ki bo pač pred vsem sve- tom, zlasti pred tretjim, razgalil nesramnost iin nezaslišano početje novih carjev, nevarnost in puhlost njihove revizionistične klike ter kolonialistično zatiranje evropskih in azijskih narodov. Moskv-a se je trudila na vse kriplje, da bi izločila češkoslovaško vprašanje; toda ta rana v komunizmu je prehuda, še preveč polna gnojia, da bi mogla zaceliti v pičlih desetih mesecih. S tem da je Kremelj zatrl ob koračni podpori pruskega škornja češkoslovaški poskus, je tudi zaprl etablira-nemu komunizmu pot k napredku im novemu odnosu do človeka, ki je konec koncev mosiiitelj vsake ideje. SZ se je podala med konservativne, celo reakcionarne države; njen namen j.e, ohranita sedanji stalež; komunizem je postal samo še prazna beseda, ki naj bi uagala; za njim se skuša skrivati imperializem; dejansko moč v SZ imajo maršali din generali z Grečkom na čelu, ne več KP. Oblastni boj med mladimi in starimi povzroča ruskemu medvedu hude notranje bolečine. Brežnjev jih je skušal omiliti s to konferenco. Kako dolgo 'bo učinkovala ta injekcija, jie težko reči. »Komunistični Rim« mi več samo v Moskvi. Peking je postal drugo središče, Beograd je že 21 let na »krivi poiti«. Italijanski tovariši, majivečja KP v zahodnem svetu, 'so započelii novo gledanje na komunizem in demokracijo; češkoslovaške nasilne smrti ne morejo preboleti. Pot razkroja se bo nadaljevala. Sicer so obsodili zahodni imperializem in nemški’ revainšizem, ameriško vmešavanje v Vietnamu, zahtevali so evropsko varnostno konferenco, od Izraelcev urnik z zasedenih področij, podprli so osvobodilna gibanja vsepovsod po svetu, -zgražali so se nad politiko' 'apartheida v Južni Afriki in strahotami portugalskega kolonializma, svarili so pred neokolonializmom, pozvali so vse komuniste na skupno, pot v boju za novega človeka. A vse te lepe -besede ne zakrijejo dejanskega- položaja v komunizmu, -zlasti v državah moskovskega bloka, -ki bi zaslužile prav isto obsodbo, Max in Lenin bi se zgrozila, ko bi videla, kam so spravili komunizem njuni dediči. Prvi moskovski koncil je bil hkrati tudi zadnji. Jože Wakounig Sovjetski vodja partije Leonid Brežnjev pri branju 70 strani obsegajočega govora (v sredini) na moskovskem vrhu komunističnih partij Brežnjev je dokonč no prelomil s Kitaj sko. Na levi od nje ga je premier Kosi gin, desno državni predsednik Podgomi. Blagoslovitev vogelnega kamna Slovenika V petek, dne 9. majia, je papež Pavel VI. pri posebni avdienci za Slovence blagoslovil vogelni kamen Slovenika. Za to priložnost je prišlo 'iz Slovenije vseh pet slovenskih škofov skupaj z več kot 300 romarji, med katerimi je bila tudi številna skupina letošnjih noivomašnikov. Kot zastopnik ameriških in kanadskih Slovencev je bil navzoč prelat Alojizij Baznik, župnik pri sv. Vidu v Clevelandu. Prav tako so bili po svojih predstavnikih navzoči Slovenci s Tržaškega, Goriške in Koroške. Slovenske duhovnike po svetu pa je zastopal nnsgr. Ignacij, Kunstelj. Avdienca je bila v krasni, umetniško bogati ktemanitiinski dvorani (imenuje se po ‘papežu Klementu VIII., ki jo je dokončno uredil). Pred avdienco je vse navzoče v imenu Slovenika pozdravil prorektor msgr. Maksimilijan Jezernik. Razložil je pomembnost današnjega dogodka za zgodovino slovenske Cerkve. Prvič v zgodovini imamo Slovenci' pet škofov in po ustanovitvi slovenske cerkvene 'pokrajine — metropoli j e, je to prvič, da so vsi skupaj, prišli k sv. očetu. Ko ije prišel na svoj: sedež, ga je ljubljanski metropolit 'takole nagovoril: »Ta zbor romarjev naj pred vami predstavlja vso' družino slovenskih vernikovi Za obisk groba sv. Petra in počastitev njegovega spornima nas je nagnil trojni namen: najprej smo se vam prišli, sv. oče, zahvalit za ustanovitev naše cerkvene pokrajine z metropolitskim sedežem v Ljubljani. Drugi razlog našega romanja je zgodovinski. Zadeva začetke širjenja evangelija med POSNEMANJA VREDEN ZGLED: Tuj jezik že v 1. razredu osnovne šole Kulturnoprosvetni zbor mestne skupščine Beograda je pred tedni odločil, da se letos začne pouk tujega jezika že od prvega razreda še v dvanajstih beograjskih osnovnih šolah. V minulem šolskem letu so namreč poskusno uvedli pouk tujih jezikov v dvanajstih osnovnih šolah v Beogradu. Pokazalo se je, da je ta pobuda koristna, in sklenili nadaljevati to prakso. V petih, šestih letih naj bi v vseh beograjskih osnovnih šolah uvedli pouk tujih jezikov že v prvem razredu. Na seji je sprožil žolčno razpravljanje predlog o enakomerni zastopanosti ruščine, angleščine, francoščine in nemščine. Slišati je mnenja, da bi morali otrokom prepustiti svobodno izbiro jezika in da nobeno administrativno odločanje ne more roditi kakih večjih rezultatov. Odborniki so sprejeli predlog, po katerem naj se v eni šoli poučuje en tuj jezik. Dokončno pa bodo odločali o razmerju med štirimi svetovnimi jeziki šele potem, ko bodo stvar glob-j e analizirali in ko bodo podali svoj e mnenje univerzitetni profesorji in drugi strokovnjaki. Sicer v skoraj 90 odstotkih beograjskih šol zdaj poučujejo ruščino in angleščino. slovanskimi narodi. To delo sta pred 1100 leti opravila sv. Ciril in Metod. Želimo predvsem, da bi duhovna dediščina, ki smo jo dobili od sv. bratov, vedno bolj cvetela in da bi katoličane in pravoslavne privedla do edinosti. Tretji razlog našega romanja je posebne vrste. Ponižno vas prosimo, da blagoslovite temeljni kamen Slovenskega zavoda v večnem mestu Rimu.« Sv. oče je potem prosto, kakor mu je pač narekovalo isrce, odgovoril na ta pozdrav: »Ko vas -z velikim veseljem sprejemam, mi je neugodno, da vam ne morem govoriti v vašem jeziku. (Papeževe misli j.e sproti prevajal ljubljanski nadškof.) Toda srce pove več ko besede. Vedite, zelo smo srečni ob današnjem sprejemu. Ta trenutek je za nas in za vas poln veselja, radosti, upanja in hvaležnosti Gospodu. Ginjeni smo nad besedami vašega nadškofa in metropolita, iker pričajo o vaši ve- V koroškem dnevniku »Kleine Zeitung« je izšla 17. maja recenzija o knjigi škofa A. M. Slomška pod naslovom »Der Zusammen-arbeit in Karnten dienend« (Buch iiber Bischof Slomšek eine Bereicherung des gei-stigen Karnten). Ocena, ki jo' ponatisujemo v celoti, se glasi: Dreser Taige erschien bei der Herma-goras-Bruderschaft in Klagenfurt ein Buch, das insofern eine besondere Aufmerksam-keit verdient, als sich Karnten auf das Ju-bilaumsjiahr der Karntner Volksabstim-mung vorbereitet. Es handelt sich hiebei um das Werk »Fiirstbischof Anton Martin Slomšek in Karnten«. Die Antonu, Doktor Maria Klun, gehort dem Orden der slo-wenischen Schulschwestern in Karnte.n an, die d-ieses Jahr das hunderjahrige Jubila-um des Bestandes ihrer Kongregaition bege hen. Das genannte Werk bat fur Karnten des-halb eine besondere Bedeutung, vveil es dem Wirken eirier der bedeutendsten Bi-schofsgesitalten des einstigen Bistums La-vant gewidmet ist, die am gaistigan Schick-sal des L and e s und ganz Osterreichs ent-scheidend und segensreich mitgewirkt haben. Wenn die Tatiigkeit Bischof s Slomšeks auch in die Jahre 1800—1862 zuruckreicht, so ist das Werik ;iim Hiniblick auf die Ge-schichte des La n des auch deshalb von Beti euitung, weil in ihm der Versuch unter-nommen wurde, Bischof Slomšek in seinen Beziehungen zu Karntens Bevolkerung her-auszustellen, deren Nachwirkungen in die Gegenwart hereinreichen. Im Geiste der Zusammenarbeit beider Volksteile bat die Autorin das Buch dem Karntner Volk und Land gevvidmet. Das Vorvrort zum Buch »Furstbischof Anton Martin Slomšek in Karnten« verfaBte DDDr. Johan n es P Ion er, Landesschulin-spektor fur d en Religionsunterricht an ri, ljubezni do Cerkve in do naše osebe. Nekaj pa na nas dela še poseben vtis. — To j,e - VAŠA ZVESTOBA! Pri raznih srečanjih nas večkrat vprašujejo, kaj, naj, v teh težavnih in zmedenih časih stori dober katoličan. Preprosto odgovarjamo: »Zvest naj bo. Bodite zvesti.« Kristus je dejal svojim apostolom: »Ostanite v moji ljubezni!« Zato vam ponavljam« Ostanite v Kristusovi ljubezni, v ljubezni do Cerkve in do vse katoliške skupnosti. Po tem 'prostem govoru je papež prebral še uradni govor, ki se glasi: »Radi smo va:s sprejeli in se vam iz očetovskega srca zahvaljujemo za izraze vdanosti, katere ste nam s svojim prihodom izkazali. Slišali smo, zakaj ste se odločili za to romanje, prvo po ustanovitvi vaše cerkvene pokrajine s sedežem v Ljubljani. Vse to nam je v veliko tolažbo in jasen dokaz iskrenosti, trdnosti in gorečnosti vaše katoliške vere. To katoliško vero sta vašemu ljudstvu nekoč prinesla sv. Ciril in Metod. Sprejeli ste jo ne le kot najbolj dragoceno dediščino in jo neomajno ohranili skozi stoletja, temveč je tudi nikoli niste prenehali hraniti in gojiti ob Petrovem sedežu. Dokaz za to vidimo v vašem sklepu sezidati v večnem mestu zavod, v katerem naj bi se vaši duhovniki globlje uvajali v svete vede in vzgajali v večji ljubezni do Kristusa in njegove Cerkve. S kakšnim namenom in s kakšnim upanjem ustrezamo' vaši prošnja za blagoslovitev temeljnega kamna za zavod, ‘boste lahko uganili. Kamen za ta zavod ni' bil brez zveličavnega nagiba vzet prav iz bližine groba prvaka apostolov. Trdno smo prepričani, da bo ta zavod, ki ga boste postavili, utrjeval me dvami tisto rimsko vero, katero hvali apostol Pavel, in da bo vašo cerkveno pokrajino tesneje povezoval s svetim sedežem. V želji, da bi se nam to upanje spolnilo in da bi se začeto delo privedlo do srečnega konca, podeljujemo kot jamstvo nebeških darov vam vsem in vsemu prebivalstvu predrage nam Slovenije apostolski blagoslov.« Po končanem govoru je papež vstal, šel k vogelnemu kamnu Slovenika, ki je bil 'postavljen na posebni mizici v kotu, povabil vse škofe, naj pridejo k njemu, in kamen blagoslovil. Darove za Slovenik lahko pošiljate vsem slovenskim dušnim pastirjem. den alligemeinbiidenden hoheren Schulen Karntens, der vor allem auf die geistige GroBe dieses Menschen hinweist, die ihren Ausdrutik in der apostolischen Weite sei-neis Herzens fan-d. (Ocena v slovenščini bo sledila) Pojasnilo pisateljice Od več strani tako me izprašujejo: »Kako da v nemščini o Slomšku na Koroškem zdaj knjiga govori, Iti so jo tiskali pri nas v Mohorjevi?« Tu vam odgovor dam, :ki fao kar cel program: :Naj vsak obogati na tem, kar svoje dni v ljubezni, do ljudi jie Slomšek mislil, hotel, želel, rekel in delal in trpel, ko pred stoletjem v težkih dneh naloga zaupana mu jie bila, v imenu Kristusa Boga voditi rod v rešen ja, zveličanja pristan ... Ker bratom deželanom še vedno je neznan, zajel zdaj preko nas njegov jih bode glas, ki se razlegal je nekdaj v vsako vas » koroškega sveta . . . Naj zdaj kakor nekdaij vez bratovske ljubezni prepade premosti, mladini pa bodočnos t naj srečnejšo gradi... S. Mihaela Klun Od leve na desno stoje: Msgr. Maksimilijan Jezernik, prorektor Slovenika; škof Vekoslav Grmič — mariborski pomožni škof; škof Maksimilijan Držečnik — mariborski škof; kardinal Franjo Šeper — prefekt kongregacije za verski nauk; papež Pavel VI.; nadškof Jožef Pogačnik — ljubljanski metropolit; škof Janez Jenko — apostolski administrator za Slovensko Primorje; škof Stanislav Lenič — ljubljanski pomožni škof. Fiirstbischof Anton M. Slomšek in Karnten SLOVENCI (Lama La po jlaeta 45-letnica slovenskega narodnega doma v Clevelandu Letos v maju je poteklo 45 let, ko je bilo ameriško mesto Cleveland priča slavnostnega praznovanja odkritja narodnega hrama, ki je še danes v ponos Slovencem v Združenih državah Amerike. Slovenska naselbina v Clevelandu, ki je nastala pred več kot 80 leti, je vtisnila neizbrisljiv pečat v zgodovino tega velikega mesta. Prvotno so se naši rojaki in rojakinje, tedaj vsi mladi fantje in dekleta, nastanili v delu mesta, ki je sedaj po večini komercialen ali industrijski, namreč od 12. do 30. ulice v st. clairskem okrožju. Pozneje so se začeli pomikati do 55. ulice, kar so nazivali za Žužemberk; sčasoma pa so začeli prihajati proti vzhodu od 55. ulice do 72. ulice in to je bila Ribnica. Tu je nastala slovenska župnija sv. Vida. Narodno zavedni rojaki in rojakinje so se zavedali, da, če se bodo hoteli uveljaviti v novi domovini, kjer naj bi postali enakopravni z drugimi narodnostmi, bodo morali skupno poprijeti in z dejanji dokazati, kaj zmorejo. Misel za skupen narodni hram se je kmalu porodila. Bilo je leta 1914. Skromen zaslužek je oviral delovanje za zgradbo novega poslopja, ni pa to oviralo vztrajne volje narodno zavednih mož, da dosežejo svoj cilj. Z malim pričetkom pred več kot 55. leti, ko se je nabavilo poslopje na 64. cesti in St. Clair Ave., katero je danes znano kot staro poslopje Slovenskega narodnega doma, se je po desetih letih razvil dogodek, ki je bil med najbolj pomembnimi med našim narodom v Ameriki. Tedaj so uradno o tvorili krasno stavbo, obsegajočo cel mestni blok — od 64. do 65. ceste in St. Clair Ave. Poslopje vsebuje trgovske in pisarniške prostore, poleg krasnega avditorija in zborovalne dvorane, z manjšimi sobami za navadne društvene seje in sestanke. V sedanjem direktoriju so večinoma tu rojeni možje in žene, v katerih srcih pa bije prava slovenska zavest. Letos so obhajali 55-letnico pričetka SND in 45-letnico otvoritve novega poslopja. Posebno čast so seveda izkazali ustanovnim članom, oziroma članom prvega direktorija, ki so še živi. Kot častna direktorija sta dr. Frank J. Kren, ki je bil prvi predsednik, in Janko N. Rogelj, ki je takisto bil večletni predsednik Doma. Spisal je pred leti kratko zgodovino Slovenskega narodnega doma in tudi ob tej obletnici je zbral in sestavil važne podatke o tej lepi ustanovi. J Gregor Lipovnik, kmet in ljudski rezbar Vsa Mežiška dolina ga je poznala in rada imela, še na našo stran Koroške so segli njegovi rezbarski izdelki, v muzeje in zbirke so zašle prisrčne rezbarije starega gospodarja Gregorija Lipovnika. Pred kratkim so njegove neutrudne roke, ki so prav tako skrbno obdelovale zemljo kot rezljale mehko lipovino, omahnile za vedno. Rajni Gregor Lipovnik se je rodil 1889 pri Mališ-niku na Tolstem vrhu. Že v ljudski šoli, ki jo je obiskoval v Guštanju — današnjih Ravnah — si je zaželel učenje nadaljevati, a želja se mu ni izpolnila. Hkrati pa se mu je prebudil rezbarski talent; začel je rezljati bogce in svetnike in, da bi se v tem delu izpopolnil, se je napotil celo v Slovenske gorice k nekemu podobarju. Tudi ta druga želja mu je usahnila — podobar ga ni mogel sprejeti za učenca. Od tedaj se je Gregor prikoval v svojo domačo strmino. Postal je kmet in ljudski rezbar in oba poklica je s svojim poštenim srcem enako ljubil. Utrujen od dela na polju in v gozdu je jemal v roke nožič in žago in les in rezljal, rezljal, posebno v zimskih dneh: na stotine svetniških kipcev in božjih mater in jaslic, da, še reliefnih portretov sc je lotil, na primer škofa Slomška ali svojega sina, ki je daroval življenje kot partizan pri Solčavi. Manjkalo mu je potrebnega orodja in podobarskega znanja, vse to pa je nadomestil s potrpežljivim delom in z ljubeznijo do ,poklica’. Ob svoji domačiji je sezidal pravcato kapelico, ki je vsa polna njegovih rezbarij — od oltarja do figur na stenah. Ob tej je želel biti tudi pokopan, da bi bil še po smrti na svoji zemlji, ob svojih ljudeh in pri umetninah, ki jih je z nožičem ustvaril. Vsaj ta želja se mu je izpolnila. Ljubljanski bogoslovci v Gorici Pred kratkim je prišlo na obisk v Gorico 60 ljubljanskih bogoslovcev v spremstvu dekana teološke fakultete dr. Vilka Fajdige. Zjutraj ob 9. uri so šli v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer je bila običajna slovenska sv. maša. Somaševali so dr. Fajdiga, dr. Klinec in urednik družine Drago Klemenčič. Na koru so peli ljubljanski bogoslovci. Nato so obiskali Doberdob. Zvečer so njim na čast priredili lep koncert. Praznik slovenskega koroškega ljudstva vi -takole: »Slovenski, narod je sicer ubog, toda njegova 'kultura je velika — tako velika, da se adi bogatim sosedom nemogoča kakor prelepa krizantema v gumbnici ‘raztrganega berača-.« Izvrsten nastop mladih V prvem delu sporeda smo slišali recitacije iz Cankarjevih del in besedila pesmi, odeta v glasbeni okvir. To so izbrane pesmi Ivana Cankarja in njegovih sodobnikov: Otona Župančiča, Josipa Murna-Aleksan-drova, Dragotina Ketteja in Srečka Kosovela. Začetek akademije je pričel prof. dr. Anton Feinig, sam učitelj -slovenske gimnazije, ki je zapel dva samospeva Benjamina Ipavca (skladatelj je bil po poklicu zdravnik. Vendar ga je -skladateljska žilica silila, da je skladal zbore, samospeve, celo eno opereto). Najprej je dr. Feinig zapel »Božjega volka« (Oton Župančič), nato pa še samospev »Če na poljane rosa pade« (Josip Murn- Aleksandrov). Feinigov lirični bariton je zveneč, še posebno je prišel do veljave v višinah v drugem samospevu, medtem ko je prvega lepo zapeti v mezza voce. Njegovo petje odlikuje jasna izgovarjava, tako da razumeš vsako besedo pevca. V Feimigu sta -našla Ipavčeva samospeva občutljivega -interpreta, ki je dogaja na odru. Pa ne sa-m-o to, v njihovem }>odajanj-u so bila mesta, ki so segla v srce, da so se -marsikomu zasolzile oči. Seveda gre zasluga za uspeh dr. Vosperniku, ki je pripravil gradivo o Cankarju: Izbral je najbolj učinkovite utrinke iz njegovih umetnin 'ter jih povezal v zlito celoto. Na preprostem odru je visela Cankarjeva •slika, ki je pričala, da je bila -ta akademija namenjena spominu 50-letnice -njegove smrti. Vobče -naj povemo, da je vso scenerijo zasnoval dipl. inž. arh. Janez Oswald. V nadaljevanju -programa so nas mladi pevčkii »mešanega zbora« (izbrani zbor, ki jie prejel na mladinskem festivalu v Celju prvo nagrado) razveselili z dvema pesmima: prva j,e bila Vilka Ukmarja »Skice na koncertu« (Srečko Kosovel); Ukmar je skladatelj in glasbeni zgodovinar -in živi v Ljubljani. Pesem jie sil-no moderna, začne v se-pt-ako-rdu, je -sicer -tonalna, a skoz homofon-sko zgrajena, v drugem delu sopran pri,povodu j-e vtise iz koncerta, zbor ga spremlja v pisani harmoniji, druga je bila Franceta Cigana »V album« (Ivan Cankar). Po odmoru smo slišali -pisan spored glasbenega ‘poustvarjanja slovenske gimnazije. Naj omenim tu dva ansambla: »Pleia-des«, skupino sestavlja pet članov 7.b razreda: električni harmonij, :tri električne kitare, (ena igra 'bas, dve spremljata) in tol- KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na MLADINSKI PEVSKI KONCERT v nedeljo, dne 22. junija 1969, ob 14.30 (pol treh popoldne) v Domu glasbe v Celovcu. Nastopajo: Mladinski mešani zbor gimnazije »Frana -Miklošiča«, Ljutomer Moški oktet Prosvetnega društva iz Ljutomera Mladinski mešani zbor gimnazije »Franceta Prešerna« iz Kranja Vstopnice v predprodaji: v pisarni Krščanske kulturne zveze, pri prosvetnih društvih, pri voditeljih farne mladine in pri blagajni eno uro pred koncertom. zlasti -njihovo emotivno stran lepo oživil. Pevca je prilagodljivo spremljal na 'klavirju visokošol-ec Jožko Kovačič. Kvintet fantov in deklet bere iz Cankarja Sledila je pesem Vasilija Mirka »Na trgu«, ki jo j-e »fantovski zbor« občuteno zapel. Na oder je prišlo pet šolarjev (3 dekleta in dva fanta). »To pesem, ki ste jo pravkar slišali, j-e zložil Dragotin Kette, o katerem j-e Ivan Cankar dejal, da j-e -biil prvi, ki mu je bilo odkazano -prvo mesto v -našem slovstvu; nanj smo gledali s -ponosom in ljubeznijo, a legel je in utihnil, še preden nam je odprl vso -krasoto in veličastvo svoj-e duše,« je povedal fant. Nato so nam brali izmenoma kratke odlomke iz Cankarjevih del. Pred oči so nam pričarali podobo »Matere« ter nekaj utrinkov iz njegove, morda najlepše knjige »Podobe iz sanj«. Vse te recitacije je s -tekstom o umetnikovem življenju -spretno povezoval -dijak. Šest dijakov recitira Cankarja Sekstet fantov-učencev nam je potem prepričljivo -recitiral posamično in v zboru odstavke -iz Hlapca Jerneja, Polikarpa, Martina Kačurja; seznanili pa so -nas še z drugimi osebami, ki nastopajo v -teh delih, kot n. pr. z Zdenkom Petersiljo, Kralj em na Betajnovi, Petrom Klepcem, Kurentom, ki po Cankarjevih besedah »živijo naprej v srcih naših rojakov«. Da -bi poživili nastop recitatorjev, so vmes projicirali slike Cankarja in njegovih sodobnikov (Župančiča, Kebtejla) tor junakov, ki nastopajo v njegovih delih (hlapca Jerneja, Martina Kačurja, zraven še Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki, njegov rokopis). Nastop dijakov in dijakinj (8.a, 6.a, 4.a) je potekal brez zadreg, gladko, dovolj razločno, tako da -so tudi -najod-dailjenejši poslušalci v dvorani dobro razumeli, kaj se SLIKE: Počastitev zaslužnih Slovencev. Na odru sprejemajo čestitke in šopke nageljnov: Lesičjakova hčerka ga. Košutnikova, skladatelj prof. Luka Kramolc (slika na levi), skladatelj prof. Matija Tomc (slika v sredi), skladatelj Pavle Kemjak (slika desno). Foto: Domanjko kala. Dijaki so 'bolj udarjeni na popevkar-stvo. Drugi -glasbeni ansambel so »Veseli študentje«, ki nastopajo v sestavi: harmonika, trobenta, klarinet, kitara in pozavn-a; -so i-z 8. razreda. Oba ansambla, -prvi s popevkami, drugi z narodnimi vižami, sta ogrela staro in mlado, da so nas kar pete srbele za ples. Naj ostanem še nekaj trenutkov pri 8. razredu: ‘ta letošnji razred j-e sila muzikaličen in ima celo svoj oktet, ki ga rojaki dobro poznajo iz njegovih nastopov po naših krajih (lani jeseni). Sami študirajo pesmi, pri izbiri -programa pa jim pomaga prof. dr. Cigan. Nastopil je s tremi pesmimi: »Moj deklič« (Peter Jereb), »Plovi, plovk (Rado Simoniti) in z rusko narodno legendo »Dvanajst razbojnikov« (Sergej Žarov), slednjo so peli v ruščini i-n je poslušalce tudi najbolj. zadovoljila. Solistični part je s krepkim glasom (bas) odpel maturant Aleš Šuster. Na prireditvi je nastopil tudi »mladinski zbor«. Glasbeni pedagog dr. Cigan meni, da je pra-v, če tudi ta zbor d »prinaša svoj obo- los k uspehu na prireditvi. S tremi -pesmimi: »Sonce prek trat« (Tone Batagelj), »Ein kleiner Hund« (Leopold Katt), je zgodbica o psičku in »Ženem movka« (F. Cigan), je mladinski zbor dokazal, da je homogeno pevsko telo, ki zveni odlično. Počastitev zaslužnih Slovencev V »izbranem (mešanem) zboru« nastopajo učenci iz vseh razredov, seveda prihajajo v poštev dobri glasovi (odtod tudi izbrani zbor), zlasti iz višjih, kajti 'zrelejši glasovi dajejo zborovskemu petju soonejši zven, z njimi se pevovodja lahko posveča zahtevnejšim stvaritvam. Ta zbor je na letošnji akademiji izpolnil še posebno nallogo: v »Pesmi od rojstva«, se je zbor spomnil 60-letnice Lesičjaikove smrti, ki je avtor besedilu in melodiji, za zbor jo j-e ‘priredil skladatelj Luka Kramolc, ki je osebno počastil akademijo. Tu sta skladatelj, in Lesičjakova hčerka ga. Košutnikova prejela vsak po en šopek rdečih nageljnov. Pesem »Rož, Podjuna, Zilja« (Janko Mi-kula) pa je slovenska gimnazija -poklonila Kern jaku za njegovo 70-letniro. V njo je skladatelj vložil vso svojo mehkobo po vsebini in melodiji, kot jie vobče mehka koroška pesem. Zbor jie vlil v t-o -pesem vso čustveno nežnost besedila. Občinstvo je z dolgim aplavzom nagradilo zbor in skladatelja, ki j-e prejel šopek rdečih nageljnov. Izbrani zbor pa se jie spomnil še skladatelja Matije Tomca in mu za 70-letni jubilej poklonil njegovo balado »Janičar« (Anton Aškerc). Balada govori o janičarju, ki se ves razneži, kx> zagleda na svojem bojnem pohodu svojo va-s. Pred 3Odeti so ga tu uplenili in za janičarja vzgojili. Ču-stva in spomini so močnejši, ne da -povelja za uničenje svojega ljubljenega 'kraj,a, čeprav ga poveljstvo sili v to. Stopi v vas, da bi videl, če njegova mati še živi. Z besedami na ustnicah: »Gorje, ti moja vas, gorje, zabode handžair si v srce«. Kot je vsebina globoka, tako je tudi harmonizacija mogočna. Zbor je dal pesmi vse svojie znanje in emocionalno -izrazno -moč, katere vsebinska tragika- je presunila poslušalce, da so na kraju toplo nagradili pevce (med njimi solista Aleša Šusterja, ki je -bil -solist tudi pri prejšnji pesrn-i) in skladatelja Tomca, k-i je prejel šopek rdečih nageljnov, šopke so dobili tudi solist in pevovodja zbora. Ko sem vprašal skladatelja Tomca za mnenje o pravkar zapeti njegovi baladi, je dejal: »Izredno sem zadovoljen in navdušen nad interpretacijo. Zapeli so jo tako, kot sem si jo sam želel«. Z makedonsko narodno »Pošla moma na -voda« jie zaključil izbrani -zbor svoj na-stop. Dekle je šla po vodo, a za njo gre fant. Vendar kaj, fant, ja ne pije vodč, marveč vino in žgan j-e! (to je kratka vsebina pesmi). Ta pesem je bila obvezna pesem na mladinskem festivalu v Celj-u za mešane zbore. Ima izredno zanimiv ritem v 9/8 taktu, toda -poje se kot 3/4 in 3/8 takt, komponirana pa je v duru. Pesem je sila lepo harmonizirana in ima bogato melodijo. Za nagrado so prejeli mlladi pevčki mogočen aplavz. Veličasten je bil pogled na »združeni mešani zbor«, množico čez 200 dijakov--pevcev, ki 'j,e bil naslednja in zadnja -točka sporeda. Naj- navedem tukaj, še prav značilno ugotovitev, iki ,jo j-e izrekel gost iz Trsta: »Zadostovalo bi mi že, in srečen bi bil, če bi to množico zdrave slovenske koroške mladine samo videl na odru, ne da bi ji bilo treba kaj zapeti.« To je dovolj jasen dokaz, kak-o smo vsi rojaki s srcem in dušo ipovezani, da smo eno slovensko telo. Pesem »Izpod skale« (F. Cigan), ki jo je zbor zapel kot prvo, ima svojo posebno zgodovino. Dr. Cigan, ki -ima še posebnega konjička, da rad zbira narodno blago, j-e dejal, da mu j(e to pesem zapela ga. Ana Tischlenj-eva, sestra dvornega svetnika. Ona se je spominja še iz ljudske šole, katero jih je naučil učitelj, Rudolf Mencin v Škocjanu. Ta mož je pozneje še veliko' storil za šolstvo na Koroškem. Umrl je lani avgusta v Ljubljani. S -to pesmijo se je gimnazijski zbor spomnil zaslužnega -koroškega kult urnega delavca. Druga j-e bila nemška »Kinderlein zart«; je lepo imitacijsko har-monizirama, skuša prinesti motive prvega glasu, drugi ga posnemajo. Pesem »Jezdi, fantiček moj« je zložil skladatelj Emil Adamič kot samospev, iza- zbor pa jo je priredil Josip Pavčič; stvaritev je močno zahtevna. Kot zadnjo so nam podali Ciganovo »Na prsi rožmarina« (narodna iz Libuč). Pred zadnjo pesmijo se je g. odvetnik dr. Janko Tischler v imenu Združenja staršev zahvalil vsem, 'ki so pripomogli k uspehu akademije, posebno pa dr. Ciganu, ki se z neumornim idealizmom trudi za razcvet slovenskega petja doma -in onkraj meje. Petje vseh zborov je bilo na lepi umetniški ravni. Glasovi so zliti v enotno ubranost in zvočno tenkočutno uravnovešeno pevsko telo. Pevčki so pokazali veliko izrazno moč, ki ima svoj izvor v muzikalnem vsebinskem doživljanju. Neposrednost in svežina — to sta kvaliteti, ki sta zajeti že v samem pojmu otroškega ali mladinskega zbora. Če se temu priključita še vztrajnost in sistematično delo, potem je uspeh zagotovljen in bo trud gotovo poplačan z neposrednim odzivom poslušalcev. In prav v tem je bila največja vrednost nedeljskega mladinskega zborovskega petja pod vodstvom Franceta Cigana, kajti delo z mladinskim zborom ni lahko. Dirigent je pokazal, da ima prepotrebni posluh za neposredni stik s pevci in njihovo animacijo. Občinstvo, ki je to nedeljo čisto napolnilo dvorano in balkon Delavske zbornice, je vse nastopajoče za vsako -točko posebej še za celotno prireditev nagradilo z navdušenimi apla-vzi iz hvaležnosti za lepo dn-hovnoglasibeno -dožiiv-etje 'in iz hvaležnosti tistim, k-i se žrtvujejo za kulturno vzgojo in raist naše mladine. B. L. PLIBERK V nedeljo, 15. junija 1969, ob pol osmih zvečer bo Slovensko prosvetno društvo »Edinost« svečano proslavilo 60. OBLETNICO svojega obstoja. Proslava bo v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Prireditev bo pod častnim pokroviteljstvom župana Kristana. Na sporedu so: govor, petje, gledališki prizor, iz Raven pa pevski oktet in godba ter folklorna skupina. Prisrčno vabimo vse na jubilejno proslavo domačega kulturno-prosvetnega društva. Odbor. ZA NAKUP HIŠE »PRECHTL« SO DAROVALI: Štefan in Frančiška Novak iz Kanade 26.— $. — Ivan Vranjac iz Brazilije 65.— šil. Vsem prav iskren Bog plačaj 1 Kmet in vrtnar NA NJIVI: Te dni bomo okopavali krompir in tudi druge okopavine, da tako ohranimo v zemlji prepotrebno vlago. Paziti moramo, da se na krompirju ne razvije krompirjeva plesen ali koloradski hrošč. Okopavali bomo tudi peso in skrbeli za zatiranje raznih škodljivcev, ki se na tej rastlini pojavijo. Večino škodljivcev bomo ugnali z arzenskimi ali DDT pripravki. Za zatiranje glivičnih bolezni bomo uporabljali običajna sredstva, ki vsebujejo baker ali druge učinkovite snovi. NA SADNEM DREVJU: Že v drugi polovici maja se je pojavilo v večjem številu razne vrste uši, ki se najrajši naselijo na koncu mladih poganjkov ali na zelene liste. Te živalce sesajo rastlinske sokove in močno prizadenejo rastlino. Proti temu bomo uporabljali nikotinska sredstva ali splošno sredstvo, ki deluje proti vsem žuželkam, to je DDT. Na sadnem drevju bomo pinci- PRI NAS NA ST. VID V PODJUNI Na belo nedeljo je 'bila v Škocijianu poroka Andreja Polzerja, mladega Lazarja v Spodnjih Vimairalh, in Pepce VVedenik, Ravbarjeve iz skoči jamske fare. Poročno slavje je bilo pri Pukartu. Dne 4. majinilka je bila v št. Primožu poroka Barbare VVutte iz Mliinč im njenega ženina. Vesela svatba je bila v hotelu Keber. Na bimikoštmi ponedeljek je bila pri fari poroka z mašo Petra Rolerja, trgovca v Vinogradih v žitrajiski fari, im Cecilije Tomažič, trgovske nastavljonke v št. Vidu. Svatba je bila pri Mohoriču v Rikarji vesi. Ker je nevesta cerkvena pevka, so se ji pevci tudi lepo oddolžili. Isti dan je bila v škocijamu poroka Paharovega Hamzija na Horcah ih njegove neveste le šmarkeža v fari Sinča ves. Na oklicih sta Doilfej, Drobež s Kamna in Katica Jernej, Pristovnikova v Zgornjih Vin arah. Novoporočencem želimo- vse dobro na njih novi življenjski .poti. Na kvatrno soboto je bil v št. Danijelu Pogreb štiriletnega Hojnikovega fantka Andrejčiča Sienčnik v Mokrijah, ikd je jpostal žrtev prometne nezgode. Težko prizadetim staršem velja naše toplo sožalje. RADišE (Nastop zbora iz Krope) Že ikar tradicija je, da nas od časa do časa obiščejo pevci iiz Krope, in sicer komorni zbor Stane Žagar, ki ga vodi mladi ravnatelji glasbene šole v Radovljici prof. Egi Gašperšič. Tako so nam 18. maja ob svojem obisku 'na Radišah priredili koncert lepih domačih in umetnih pesmi. Posebno so nam ugajale domače, n. pr. »Jammiška«. Seveda so ham bile tudi ostale pesmi všeč, katere so °dličho zapeli pod skrbnim vodstvom njihovega pevovodje. Občudovali smo zlasti čiste glasove solistov. Vedno se veselimo njihovih obiskov po naših hišah im druži-ttah, da se nam res zdi, da smo 'bratje ene družine. Morda mas veže še zlasti to, da so hroparnsiki prebivalci rastli v preprostih delavcih družinah in skromnih domačijah. v začetku junija rali premočno rastoče poganjke, če nam ti ne služijo za gradnjo ali izpopolnitev krone. Pazimo tudi na pojav češnjeve muhe; to zatremo, če drevo poškropimo z močljivi-mi praški DDT. Prvič škropimo 10 dni po prvem pojavu muh ali ko češnje začno rdečiti. NA VRTU: Moramo pridno okopavati rastline; na lehah naj se ne napravi skorja. Presajamo solato in zeleno. NA TRAVNIKIH. Vnovič poudarjamo, da ravna nespametno, kdor čaka s košnjo da trava odcvete v upanju, da bo več sena. Četudi bo pokosil kakšen kilogram sena več, bo njegova kakovost neprimerno slabša. Odlašanje košnje gre samo v škodo naše živinoreje. Po končani košnji bomo polili po travniku gnojnico, kateri bomo dodali nekaj superfosfata. S tem gnojenjem bomo dosegli hiter učinek. Trava bo takoj pognala, še posebno če pade kaj dežja. KOROŠKEM Izoblikovalo j,ili je trdo kovaško delo v »vi-genj.ah«, kot so imenovali nekdanje kovačnice ob vodi Kroparci, iki je gonila njihove mehove in kladiva. Danes imajo seveda tudi v Kropi moderno opremlj.eme de-lavnice-kovačnice, kjer izdelujejo zlasti daleč naokoli znane umetno kovane izdelke. Pevci, prijatelji iz Krope, pridite spet! Na svidenje! OBČINSKI MOŽJE V VELIKOVCU SO SPREGLEDALI Pokličimo si v spomin dogodek, ki je razburil vso koroško javnost. Tu naj še enkrat omenimo slovensko prireditev v Velikovcu, ki je dvignila mnogo prahu pri pre-napetežih, ki so dosegli na podlagi pritožbe, da je občinski svet (14. marca 1969) sklenil, da dovoljuje v prihodnje v Velikovcu slovenske prireditve le ob soglasni privolitvi celotnega sveta. Sedaj so občinski očetje v Velikovcu spoznali, da niso prav ravnali, zato so svoj prejšnji sklep preklicali. V njem je rečeno, da je občinski svet sklenil soglasno, da v prihodnje z občinsko dvorano spet razpolaga mestna uprava oziroma župan. PRAVILNO SONČENJE Sonce je dragocen vir zdravja za vse mlade in stare, bolne in zdrave. Njegovi žarki imajo lahko velik dobrodejen učinek, po drugi strani pa lahko tudi škodujejo, če se nepravilno sončimo ali če pretiravamo. Sončenje je najuspešnejše od 9. do 11. ure dopoldne in pozno popoldne od 5. do 7. ure. Opoldne koža le pordeči, ultravio-letni žarki pa ne prodirajo v njo. Najboljši kraji za sončenje so ob morju ali v gorah, kjer sončni žarki zlahka prodirajo skozi čisto ozračje, v katerem ni prahu in izgorkov iz tovarniških dimnikov. Pri sončenju vedno uporabljamo zaščitno kremo ali olje. Soncu se izpostavljamo postopno, da nas ne bi ožgalo. Prvi dan zadostuje četrt ure, naslednjih pet dni pa do pol ure. šele ko je koža porjavela, lahko vztrajamo na soncu dalj časa, toda nikoli predolgo, da ne izsušimo kože. Nekateri deli telesa prenašajo učinke sončenja bolje kot drugi, ker je ponekod koža tanka in občutljiva in hitreje pordeči. To velja zlasti za rame in pa za del trebuha. Če ste mlade in lepe postave in če se boste odločile za dvodelne kopalke, bodite previdne! Najbolj enakomerno pa porjavimo, če se gibljemo. Zelo koristno je tudi sončenje v senci, zlasti za starejše. Seveda je tako sončenje počasnejše, a varnejše. Tudi v tem primeru se moramo zaščititi s kremo. NAPOTEK ZA PAŠO Koliko časa morajo pašne živali1 jesti, da zadovoljijo potrebam, je odvisno od količine krme, njene kakovosti, vremena, načina paše in drugih okoliščin. Živima se nerada pase na majhni in nizki 'travi in na opoldanski vročini. Največ požre zjutraj in pozno popoldne, če gre za čredimske pašnike, potem se morajo živali pasti vsaj 10 ur, da se nasitijo, če se pasejo prosto, pa nekaj ur več. Ker govedo prežvekuje 7 do 8 ur, ostane dalj časa za počitek pri intenzivni paši ali paši na dva obroka, zato tudi namolzemo več mleka. OBJAVA SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za L razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeld-straBe 22. Za izpit je treba predložiti tele dokumente: L rojstni list 2. dokaz avstrijskega državljanstva 3. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. »Kranjska nedelja" v Glinjah Starejši prebivalci Giinj v Rdžmi dolini pri Borovljah se še spominjajo »'kranjske nedelje«, ko so romarji iz Tržiča in bližnje okolice odšli na soboto po Vnebohodu peš v Olimje k Sv. Valentinu. Med potjo so se udeležili sv. maše pri Sv. Ani in pri Sv. Lenartu v Brodeh. V Glinjah so šli v procesiji v cerkev k večerni pobožnosti. Na nedeljo zjutraji, po opravljeni sv. maši za trži-ške, oz. kranjske romarje, so se zopet peš vrnili domov. To starodavno romanje je prekinila prva svetovna vojna in novo nastale razmere. Namesto v Glinj.e smo hodili vse do druge svetovne vojne vsako leto na binkoštni ponedeljek v procesiji k Sv. Ani, kjer je bila ob 10. uri sv. maša. Tudi ta romanja so prenehala. Kmalu po uvedbi obmejnega prometa je naš g. župnik msgr. Viktor Zakrajšek obnovil božjo pot v Glinjie. Sli smo z avtobusom navadno kak delavnik v poletju. Pri tem smo vsako leto obiskali poleg Giinj tudi druge kraje, zlasti Marijina svetišča, kakor Gospo Sveto, Krko, Osoje, Celovec, Podgorje, lansko leto Podjuno in v letu 1967 še celo Maria Zeli, Sele itd. Letošnje romanje pa je bilo v nedeljo, 11. maja. Bilo nas je ‘iz Tržiča in bližnje okolice kar za pet avtobusov. Najprej smo se odpeljali v Št. Jakob v Rožu, kjer smo si ogledali v bližnjem Št. Petru lepo prirejeno razstavo gojenk gospodinjisike šole v zavodu šolskih sester, kjer se šola tudi nekaj deklet iz našega kraja: Prisostvovali smo tudi akademiji gojenk v šentjakobski farni dvorani. Iz predavanja smo zvedeli, kako težko in za narod zaslužno je delovanje slovenskih šolskih sester na Koroškem. Šele pozno popolne smo »e odpeljala nazaj, po lepem Rožu, skozi Borovlje v Gli-nje, na cilj našega romanja. Ob 18. uri je daroval sv. mašo za tržiške romarje glinj-ski g. župnik, pri kateri je pel naš tržiški pevski zbor. Sledile so še pete litanije Matere božje. S pesmijo Marija skoz življenje, je bila naša romarska pobožnost zaključena. Na povratku smo se ustavili, blizu Giinj, se zbrali v dvorani, kjer nam je naš bivši kaplan g. Vinko Zaletel pxredaval in pokazal veliko skioptičnih slik iz svojega potovanja skozi Siam oz. Tailand na Daljnem vzhodu. Vsi tržiški romarji mu izrekamo za lepo uspelo predavanje najlepšo zahvalo, ter mu želimo še mnogo let plodonosnega kultumo-prosvetnega in dušnopastirskega dela med koroškimi Slovenci. Od 5. Julija Tir o I la-lzdelki za 6% dražji! ZATO ZDAJ KUPITE TIROLIA-štedilnike, trajno goreče in na olje! Ob prednaročilu dobavimo tudi pozneje po stari ceni. samo v KAUFHOF - VELETRGOVINA VALENTIN In ANGELA (Blažki PLIBERK - LIBUČE tel. 04235-394 (noč. štev. 302) Maks Miklavčič; 0 svetništvu slovanskih apostolov Cirila in Metoda 2. Ocenjevanje svetih bratov v minulih petih letih Ko smo leta 1963 praznovali jubilej 1100 iet> odkar sta sv. Ciril in Metod začela o-ajianjevati evangelij v slovanskem jeziku v Veliki Moravi in Panoniji in sta 'tam v veliko 'korist vere uvedla slovanski bogoslužni red, je temu prisluhnil skoraj ves krščanski svet. Z nami so prisrčno čutili Posebno tisti, ki so se zavedali, da jie konjiški odlok o živem bogoslužnem jeziku Povzel isto zamisel, kakor sta jo prva uresničila sv. Ciril in Metod. Papež Janez KXlII. je ta jubileji pozdravil s prisrčno ^krožnico 11. maja 1963 (zadnji mesec pred ^ojo smrtjo), naslovljeno na slovanske ško-e (prevod tudi v NP 1963, 383 ss). Pome-tega jubileja so se zavedali vsi Slovanki narodi in znova poudarjali misel, da spomin na sveta brata čedalje bolj zbli-dtjie med seboj in z drugimi krščanskimi 11 sondi Med neslovanskimi narodi so bili z nami v naj.Iepšem soglasju zlasti Francozi. Kar so ti: pisali o jubileju, je bilo napisano v takem duhu, kakor ga najdemo že 1955 pri Jeanu Danielu (Essai sur le Mystere del Histoire), kjer 'poveličuje slovansko. bogoslužje kot vsem zaželeni in od' Boga našemu Času naklonjeni »zakrament edinosti«. Po stvarnem ocenjevanju, ki so med Francozi razširila zgodovinska dela pod vodstvom Charlesa Pouleta ali kolektivna cerkvena zgodovina Fliche — Martin, Histoire de 1’Eglise (tu je odlično pisal o sv. bratih Emil Amann v 6. krij:. 651 ss), je bilo pričakovati, da 'bo hagiografski opis, ki ga je iz a Bibliotheca Sanctorum (III. 1328—37) napisal Francoz Venamoe Gramci 'bolj naglasil splošni pomen delovanja naših apostolov. Ta opis je v .primerjavi z drugimi svetniki, ki imajo enak pomen za druge narode, sorazmerno kratek, suhoparen in ne brez majhnih napak (da se je Metod vrnil iz ječe šele 878, je — upajmo — le tiskovna napaka, tj;, namesto 873). Morda je to 'bolj značilno za 'kraj, kjer izhaja BSS, zakaj Italijani se znajo le redkokdaj pravilno oživeti v slovansko cerkveno zgodovino; znani zgodovinar oglejskega patriarhata Pio Paschini se npr. v Storia del Friuli ne v prvi izdaji (I—III, 1934—36) ne v dragi (I—IIII, 1953) niti ne spomini, da j.e patriarh Pavlin II. spreobračal tudi Slovence in govori samo o njegovih misijonih med Obri (I2, 140—42). Pri nas je bilo dosti dobro znano mnenje sicer zaslužnega in po pravici cenj enega cerkvenega zgodovinarja Jos. Lortza v številnih izdajah njegove knjige Geschichite der Kirche in ideengeschiichtlicher Betrachtung, da je bilo delo sv. Cirila in Metoda prežeto s slovanskim nacionalizmom (Ober-haupt 'tragen ilhre kirchlichen Grundun-gen eiinen stark nazional — slavischen Cha-rakter, v izdaji 1953, str. 141). Zato smo se razveselili jubilejnega kongresa slovanske zgodovine v čast sv. Cirilu .in Metodu v Salzburgu julija 1963 in o njem dokaj izčrpno poročali (NP 1963, 586, 632, 652 ss). Tam j,e bilo videti, da je med N emci dobra volja, da .popravijo Slovanom prizadete krivice (zadoščenje škofa Rudolfa Graberja na kongresu), pa tudi želja, da vse dogodke opišejo v luči, ki opravičuje Salzburg in poudarja njegove (resnične im še bolj umišljene) zasluge. Med predavatelji je bdi za cerkvenim govorom škofa Graberja na vrsti referat A. W. Zieglerja, univ. profesorja v Miinchmu, o odstavitvi nadškofa Metoda v luči stare cerkvene zakonodaje. Zitg-lerjevo predavanje je zdaj. izšlo v tisku (Jahrbuch 1965 fiir altbayerische Kirchen-gesohichte, Munch en 1965, 11 ss). Ker je avtor sodeloval s profesorjem Grivcem in velja za našega prijatelja, smo upali, da bo znal obsoditi nastop nemških škofov zoper nadškofa Metoda. Tega .pa ni storil, temveč se sploh ni oziral na dejstvo, da je bil sv. Metod .papežev legat. Tako mu tudi natančno .poznavanje pravnih običajev v 9. stoletju ni pomagalo, da bi tako ocenil ravnanje nemških škofov, kakor je to storil papež Janez VIII. Uživel se je pač v položaj mož, ki so Metoda sodili, obče veljavnih pravic .papeževega legata pa ni vzel v pretres. (Dalje prihodnjič) Stran 6 SVET MLADIH v Sffi&d dotnU NOGOMET Finale za avstrijski pokal Rapid — Sportklub 2:1 (0:0) Na dunajskem stadionu se je zbralo 14 'tisoč navdušenih gledalcev, ljubiteljev nogometa, da bi videli pokalnega prvaka. Obe strani sta igrali kar se je dalo prizadevno. Tekma jie bila do zadnje minute hudo napeta in zanimiva. Pred odmorom so prevladovali Dombachovci, v drugem delu igre pa je vodstvo prevzel Rapid. Za Rapid je bil uspešen Bjerregaard, ki je zabil dva gola: v 53. in 86. minuti, medtem ko je bil Buzelk uspešen za Sportklub v 90. minuti. Tako je postal Rapid, po neuspehu, v tekmovanju za državno prvenstvo, vsaj avstrijski pokalni prvak. Deveto državno prvenstvo že odločeno V avstrijskem državnem prvenstvu je v nedeljo padla prva odločitev. Devetič v zgodovini avstrijskega nogometa si jie dunajska Avstrija priborila prvo mesto (zadnjič 1963). Ker je Sportklub že v soboto igral proti novincu v ligi WSG Waittensu samo remi, in moral tako oddati eno točko, je prvo mesto Avstriji že zasigurano. Seveda se Avstrija ni zanašala samo na to pomoč, temveč je v nedeljo krepko zmagala proti innsbraškemu Wackru 4:1 (1:0). Visoko je zmagala tudi Salzburška Avstrija proti GAK na domačem igrišču, kar s 6:0 (3:0) so odpravili Gradčane. Sturm iz Gradca pa je zmagal nad LASK (Linz) s 3:0 (1:0). Igre: celovška Avstrija — Donawitz, Rapid — Eisenstadt, in Wacker Wien — Admira/ Energie so morali prestaviti, zaradi slabega vremena, (nemogoča igrišča) na poznejši termin. Amaterska reprezentanca Avstrije — Jugoslavije samo 1:1 (1:0) Avstrijska nogometna reprezentanca je igrala na Dunaju prvo tekmo za evropsko uvrstitev in je dosegla proti Jugoslaviji samo neodločen rezultat 1:1 (1:0). Igra sama je zahtevala od igralcev hudih telesnih naporov. V prvem polčasu so prevladovali avstrijski igralci in so zato tudi -povedli z 1:0. Po odmoru so prevzeli iniciativo Jugoslovani ter izenačili sedem minut pred koncem, to j>e v 83. minuti. Neodločen rezultat je pravičen. Največja opora avstrijskega moštva je bila obramba, posebno vratar Fleischmann in Korošec Sa-nter (dosegel je tudi edini gol za Avstrijo) sta bila hrbtenica. Goli so padli za Avstrijo v 21. minuti, za Jugoslavijo Golijanim v 83. -minuti. KOLESARSTVO Mednarodne kolesarske dirke okrog Avstrije V soboto so se končale 21. avstrijske kolesarske dirke okrog Avstrije. Sodelovale so in svetu tudi druge države, tako da je bila to pravzaprav mednarodna -prireditev. V zadnjem delu krožne proge Gradec—Dunaj (229 kilometrov) je zma-gal Čeh Kohout. Glavni zmagovalec je -postal 20-letmi Nizozemec Koning. To je že tretj-a nepretrgana zmaga Nizozemcev na .avstrijskih državnih kolesarskih dirkah okrog Avstrije (1967 Wagt-mans, 1968 Krekels), Avstrijec Wolfgang Steinmayr je dosegel drugo mesto. Kolesarji so -morali prevoziti 1278 kilometrov -dolgo -pot. Skupna uvrstitev: 1. de Komiing (Nizozemska); 2. Steinmayr (Avstri-j,a); S.Zoetemelk (Nizozem-ska) itd. Uvrstitev .po moštvih: 1. Nizozemska, 2. Avstrija, 3. Tirolska, 4. Štajerska, 5. češkoslovaška itd. BORBA ZA ŠAHOVSKO KRONO Za šahovsko mizo si znova sedita nasproti Petrosjan in Spaski Ko sta se razšla po prvem dvoboju, je Spaski namrščen zagrozil srečnemu zmagovalcu: »Še se bova srečala!« Zmagovalec je resno pogledal razočaranega nasprotnika in skomignil z rameni. Kaj naj bi bil tudi pripomnil? Nasprotnika si ne izbira sam, izzivalca svetovnega prvaka določi turnir kandidatov. Ko j-e 1966 Petrosjan obranil naslov proti Spa-s-kemu in -podaljšal svojo vladavino še za tri leta, so ga časnikarji vprašali, kdo bo po- njegovem novi nasprotnik. Prvak j-e odgovoril: »Kdo- bi vedel. Možnih jih je več. Kljub temu čutim, kdo bo, vendar njegovega -imena -ne maram povedati.« šel-e iz poznejših Petrosjanovih izjav je bilo čuti, da pričakuj e tudi drugo srečanje s Spaskim. Prvak je minulo leto skrbno spremljal vzajemna srečanja osmih kandidatov. Sam si je ogledal polfinalni dvoboj Korčnoj-Talj. Videti je bilo, da je razočaran, ker je izjavil: »Čemu se ta dva toliko vznemirjata? Poglejte, kaj vse počne Korčnoj z nogami, ker je živčen! Kako živčen pa je Tal j, vidite že po tem, kako si prižiga cigareto. Mar naj bosta s takšnimi živci svetovna prvaka? »Nemogoče!« Onstran oceana je Bobby Fd-sher skrbno spremljal .izločitvena tekmovanja kandidatov. V svoji -izjavi je poudaril odlike pretendentov, od katerih mu je bila ena še posebej všeč: Spaski sedi za šahovnico vselej z enakim izrazom. Kadar ma-tira nasprotnika in kadar jie sam matiran. To je človek, ki se zna obvladati. Obnovitveno obdobje Pri prvem jurišu na šampionski -prestol jie Spaski v izločitvenih -srečanjih 1965 premagal Keresa s 6:4, Gellerja s 5,5:2,5, Talj-a s 7:4. Te »ekspresne zmage« so požele občudovanje šah-ov-skega sveta. Toda prvakova trdnjava se j.e v dvoboju 1966 izkazala za neosvojljivo. Petrosjan j-e z 12,5:11,5 obranil -naslov. Praksa pravi, da je napadalec psihološko vselej v prednosti, vendar to ne velja za Petrosjana, ki je neprekosljiv v obrambi. Prvak je ohranil naslov, vendar je shujšal za šest kilogramov. Presenetljivo, Spaski se je za prav toliko zredil, vendar je izgubil dvoboj. Barisu Borj-i pora-z ni vzel poguma, časnikarjem j-e čemerno izjavil: »Življenj-e me ni .razvadilo. Vajen sem tega, da se mi ne posreči takoj tisto, kar želim. Hočeš nočeš, vse bom -moral začeti znova.« Za nekaj časa je zapustil čmo-beli oder in se odpravil na resen in temeljit pregled, na »popravilo«. Na pomoč je poklical svojega vdanega trenerja in sekundanta Igorja Bondarevskega. Med ,obnovo’ Spaski ni maral sodelovati na turnirjih, čeprav je dobival zelo vabljive ponudbe. Začasn-i umik Borje Spa.sk e ga j-e rodil misel, da je v krizi din -da ni več -tisto, kar je bil. Preden so se minulo leto začela srečanja kandidatov, j-e Botvinik podvomil, da bo Spaski v četrtfinalu premagal Gellerja. Korčnoj je bil še določnejši: »Ne morem napovedati, k-do bo Petrosjanov izzivalec, prepričan pa sem, da to ne bo Spaski.« Kadar tako pravijo naj večji izvedenci na 64 poljih, skoraj ni moč dvomiti, da je kariere Spaskega zares konec. Prav zavoljo teh napovedi so bile lanskoletne Borjeve zmage kar senzacija. V aljehinskem stilu je zdrobil svoje tekmece in znova postal izzivalec. Gellerja in Larsena je premagal s 5,5:2,5, Korčnoja s 6,5:3,5. Vsa tri srečanja je dobil, ne da bi bil odigral partijo do konca. Danski velemojster La-rsen j-e po porazu v srečanju s Spaskim v Mal-moju dolžil za svoj neuspeh organizatorje srečanja. Užaljeni Švedi! so molčali. Korčnoj se ni mogel -načuditi, kak-o revno se je uprl »šahovskemu Puiškiinu«. Korektno je priznal, da j-e slabo- ocenil formo Spasikega. Bržkone je Petrosjan edini šahist na svetu, ki je spregledal Spaskega. V Estradnem gledališču v Moskvi si je zgradil bunker, iz katerega je odbil prvi Borisov napad. O-bramba pred tremi leti je bila naporna, vendar uspešna. Ali bo trdnjava vzdržala tudi drugi juriš? Odgovor bo znan šele, ko bosta odigrala vseh 24 predvidenih partij. Spaski vodi z dvema točkama prednosti Medtem ko se je 18. -partija šahovskega -dvoboja za- svetovno prvenstvo med Spaskim in Petrosjamom končala remi, je v 19. zmagal spet Bori-s Spaski. Petrosjan se je vdail v 24. -po-tezi. Rezultat je -sedaj 10,5: 8,5 za Spaskega. SMRT AVSTRIJSKEGA JADRALCA Najbolj znani avstrijski jadralni letalec, 44-letnii Johann Fritz se je -smrtno ponesrečil v -prvi disciplini državnega prvenstva. Z letalom standard-li-bella j-e trčil v -pobočje, nakar se jie letalo raztreščilo. Fritz je -bili državna iprvaik leta 1961 in 1968, veljal -pa je za najbolj izkušenega avstrijskega jadralnega letalca. Naš tednik 24 — 12. junija 1969 ini-uBi »itKta-gjeoBafiiiifmiiBB—b— Wolfgar,g Steinmayr je dosegel kot najboljši Avstrijec pri mednarodnih kolesarskih dirkah okrog Avstrije (Tour d’Autriche) drugo mesto. Jazz »Ljubljana 69“ V Ljubljani j.e bil o-d 5. do 7. junija X. mednarodni festival jazza. Prireditelji festivala so se potru-di-li i-n sestavili pester spored, saj so poleg jugoslovanskih glasbenikov ja-zza nastopali sloviti j.azz-glasbenilki z vsega sveta, celo z Japonske. Kdo ne bi poznal pianista Teddyja Wilsona, nekdanjega člana znamenitega tria, kvarteta in orkestra Bennyja Goodmana? Ali inenadkri-ljive-ga mojstra trobente Maynarda Fergu-sona, ki je zaradi -svojih supervisokih -tonov zablestel v orkes-tru Stana K en tona. Jugoslovanski veliki -j-azz orkestri so nastopali z vrhunskimi ameriškimi solisti: ljubljan-ski s trobentačem Rickom Kiefer-jem, zagrebški z avstralsko pevko Natalie Gedson in trobentačem Artom Farmerjem, beograjski pa s tenorsaksofoni-stom Natha-no-m Davisom. Posebnost je bila tudi nastop mednarodnih solistov orkestra Kurta Edelhagena, mednarodnega kvinteta Duška Gojkoviča -in mednarodnega orkestra, ki ga vodi Janez Gregorc. Mladi so uživali ob poslušanju tria pevca »Rhytm and Bluesa« Eddieja Boyda in skupine Dave Pike Set, ki s-o -izvajali »Hap-ipy Mus i c «-ko-mb im ati jo bea-ta in jazza. JOSIP JURČIČ IN JANKO KERSNIK: 7 Rokovnjači Čista kakor nekdanj-e čuvarice ve-stalskega ognja je Polonica vendar že -po materi poznala življenje in se čuvala. Na videz jie bila hladna, v resnici pa je vse gorelo v njej. To je strast Nandetu le množilo i-n — kakor je pri takih prilikah navada — -se ji- je rotil, da mora biti njegova, in bil ves v plamenu kakor mladič dvajsetih let. Zalkaj jie torej ženitev odlašal? Kakšni so bili tisti opravki, ki jiih je po svetu imel, da ga ni bilo doma? O tem Nande Polomiti ni rad odgovarjal in to jo j-e nekoliko peklo -pol-eg tega, da je bila -radovedna, čeravno ne tako močno kot druge ženske, kajti močno radovedne ženske baje da težko izkušnja ve premagujejo. Tisti pa, ki j-e imel živo protivnost in čudno sovražnost do -tujca ženina, je bil Pav-ilek, sedemnajstletni Polo-niči-n brat, rahel, tankokožen mladenič, ki so mu vsi sosednji ljludje iz obraza v obraz rekli: »E, Pavlek, kako si zelen, kako si bled, ti poj-deš za očetom v krtovo deželo, škoda zate; mar bi živel!« Pavleka je taka kmetska bolniška tolažba jezila, a še bolj ga je jezilo, da ta -njemu zoprni tujec hodi v njegovo rojstno hišo in da j-e sestra tako neumna, da ga ne zapodi! Instinktivno j-e dečko Nandeta -sovražil, da mu niti odgovarjal ni, ako ga je ta ogovarjal. Ali ker je bil P avl ek najmlajši -pri hiši, ga niso -dosti vprašali za svet in za to, ali ima dobro in slabo mnenje o kom. To j;e menda tudi snubač hitro opazil, zato -se s časom miti več trudil ni bratca pridobiti zase. Poleg -njega je bil -tudi stric Blaž od kraja protivnik Nandetu. Stric Blaž Mozol je bil pravzaprav -nekak nepotrebnik pri hiši. Svojo 'doito- je bil zapravil i.n zapil na -veselicah i-n nedeljskih popoldnevih že večidel za časa -gospodarstva svojega brata. Njegova svakinja bi -ga bila torej smela o-d hiše zapoditi; ali mislila j-e: naj- sedi tu, kam hoče iti, -delati se mu dosti ne ljubi, jesti miu imamo 'kaj -dati, hvala Bogu. Tako je bil Blaž pri hiši kot stric, svetovalec, pomagač in postopač. Blaž se je zvesto doma držal, -dokler ni kak denar kj-e zaslužil ali dobil, ki ga je gna'1 z neznano silo v krčmo. Tudi Blaž je imel glas v svetovalstvu Mozolove hiše, čeravno le b-olj posvetujoč glas, ker zgodilo se j-e zmerom le ti-sto, kar je mati Mozolka ukrenila. Ker izpregovor-jen-a beseda pri ljlu-deh zmerom več ali manj izda in nekoliko nje obvisi, bi se bil tudi Blaž nekoliko proti vil zoper to, da se ta čudni tujec hoče ženiti na Mozolovini. Ali Nande je bil spoznal, kje je strica Blaža po- ti-pana stran. Pogosto ga je povabil na vino, i-n za vino, suro-vo ali žgano vino, bi bil Blaž dušo dal, nikar pa svoje -nečakinje, ki jo jie pa sicer imel rad. Blaž se je tolažil, da, k-d-or žejnemu bližnjemu rad vino plača, tak ne more zel človek biti, i-n če je tudi iz nemškega Štajerja doma, talko daleč, da noben naš človek ne ve kje. Po tem si tedaj lahko razložimo, kako j-e to, da smo bili Blaža našli ob semnju v Kamniku v Joštov! krčmi z Nandetom pijočega in na njegove stroške. Tudi je zdaj jasno, zakaj se j-e Nande — da ostanemo pri tem imenu, vsaj dokler prijatelj Blaž sam še drugega ne ve — tako odločno za Blaža potegnil, ko je bilo njegovo življenje v nevarnosti. ŠESTO POGLAVJE Bog ga vedi, Bog ga znaj! Ponoč’ prišel^ ponoč’ odšel. Narodna Blaž Mozo-l j-e v nedeljo popoldne na peči zleknjen ležal, glavo z majolikasto ruto križem prevezano imel in stokal od bolečin, nasledkov kamniškega tepeža ter preobilnega pitja. Družina Mo-zolova je 'bila od božje službe prišla, -o-dkosila in -se -razhajala. Kdor jie utegnil ali komur se j-e zljubilo, j-e rekel -kalko dovtipno šalo na stroške trpečega hišnega strica Blaža, ki ni mogel nič jesti In jie vedno gladil svojo 'bolečo tepeno gla- vo. Kajti povsod so ljudje taki, da, kadar se jim škoda godi, -se nimajo bati, da se ne bi kdo našel, ki jih še zasmehuje, ker zasmeh ljudje bližnjemu -radi dajejo, rajši nego pomoč. »Danes tako žalostno gledate, stric Blaž, kakor veliki petek,« reče hlapec Fran-c, klobuk na -glavo- -natikaje. »Tako se -grdo držite, kakor da bi bili celi Kamnik požrli brez -soli in zabele,« pridane še dekla, ki tu-di -mi hotela zaostati. -»FIu-u!« j-avka s-tric Blaž -in s prstom tiplje obvezano -glavo. I-n ko -sta hlapec in dekla odšla, začne še hišna gospodinja: -»Ker se hodiš potepat, -zato pa leži zdaj, klada ti lesena; ne da bi -šel k maši v nedeljo!« »O ti sitnica, ko bi tebi kdo tako glavo ubil, kakor -so jo meni rokovnjači, tudi ti bi danes ne bila -pri -maši. Hu-u! O, kako me bode in trga po buči! Ne reži name, ne -reži še ti, ampak pojdi mi iskat zelenega balba-ta, če je že za mejo, ali vsaj brezovega zelenja ali pa encijana mi poišči ali najdi -tavžentrožo, če že raste, da d en e ni kaj na ramo, drugače se mi vrag še prisadi in -morda bi še u-mrl, če na -možgane udari, ta spalk.« Mo-zolka je nato odgovorila -z besedo, ki je bila robato zmerjanje; ali najbrž je imela v nj-enem jeziku nežnejši pomen, kajti šla je iz izbe in iz hiše i-n res tja za mejo ANDREJ TIŠLER: Moji najlepši spomini Spomine pišemo navadno le starejši ljudje, ko gledamo na svoja doživetja v mlajših letih. Najrajši govorimo in pišemo o stvareh, 'ki so se nam najbolj vtisnile v spo- min. Tudi jaz rad čita-m spomine onih, ki so se na 'kakršenkoli način udejstvovali na tem ali onem področju za blaginjo in korist kakega stanu. S pisanjem spominov nudimo naši mladini mnogo lepih naukov in zgledov, našo zgodovino pa obogatimo z marsičem, kar bi se sicer utegnilo pozabiti. Moji skromni spomini se pa nanašajo na ono dobo, ko sem se n-a Dunaju leta 1932 pripravljal na izvrševanje svojega najbolj zaželenega poklica, ito je na poučevanje čevljarske mladine na Obrtno-nadalje-Vialnii' šoli v Tržiču. Za boljše razumevanje mojih Sjpoiminov j-e -potrebn-o -nekaj; pojasnil. V teku zadnjih dveh desetletij preteklega stoletja so v bivši avstroogrsiki monarhiji začeli po mestih in večjih obrtnih središčih ustanavljati obrtno-nadaljeva-ln-e sole (Gewerbliche Fortbildungsschulen) z namenom, nuditi vajencem čim več splošne in strokovne izobrazbe. Računstvo, kalkulacijo, obrtno s-pis-J‘e in knjigovodstvo -so na teh šolah, kjer je bil pouk takrat navadno v večernih urah, poučevali učitelji ljudskih šol. Za pouk strokovnih predmetov, n. pr. tehnologije, bla-gbznamstva, strokovnega risanja, so pa radii vabili za to sposobne obrtne mojstre, to pa le v 'tem slučaju, če je 'bilo na kaki šoli vajencev ene stroke vsaj za en razred. Tako se je razvil poklic strokovnih učitelj ev-moj-strov, kateri se je iz nemško-av-strijisfcih dežel že pred prvo svetovno vojno zanesel tudi v Ljubljano in Maribor, po ‘vojni pa še po raznih krajih Slovenije. Na tržaški strokovni nadaljevalni šoli je od leta 1925—1930 poučeval čevljarske vajence in pomočnike mojster Alojz Mehle. Njegov pouk je med dragimi eno leto obiskoval že pokojni čevljarski mojster Janez Merva iz Bistrice pri Pliberku. Ko je leta i930 naš strokovni učitelj Mehle vsled bolezni moral pouk vajencev opustiti, me je šolski upravitelj Alhiin Lajovic naprosil, naj prevzamem to odgovorno delo. Z veseljem, obenem pa z veliko skrbjo1 sem prevzel to težko nalogo. Pouk strokovnih predmetov je bil takrat še ob nedeljah dopoldne od 9. do 13. ure. Z dnem 5. oktobra 1930 se pravzaprav začnejo moji spomini, ko sem z nekakim ponosom, a veliko skrbjo, kako premagati vse težave, stopil prvikrat v razred, kjer je bilo izbranih okoli 20 čevljarskih vajencev. Prvi dve leti je bilo bolj težko. Slovenskih učbenikov -nismo imeli. Učno tvarino' sem sestavljal iz lastne prakse ter iz dunajske strokovne revije »Der Osterreiehische Schuhmiachermeister«; priprava za pouk mi j-e vzela tudi precej; časa. Ker sem pa hotel s poukom strokovno čimbolj napredovati, sem se odločil ob 'počitniškem času leta 1932 obiskovati vsaj dvomesečni tečaj, na dunajski Rob. Knoflovi šoli (Wi-ener-Schumiacher-Lehranstalt). Teda,j mi j,e bilo tudi že precej znano živ-Ijenje in delovanje očeta rokodelcev Adolfa Kolpiniga, zato sem se obrnil na »Kaith. Ge-sellen-vereim« na Dunaju (v VI. okraju) s prošnjo za stanovanje in hrano v Kol-pim-go-vem rokodelskem domu. V odgovoru, da bom sprejet, so ml odgovorili, naj prinesem s seboj kako potrdilo, da sem član kakega podobnega društva na katoliški podlagi. Naš tedanji kaplan, sedaj msgr. in dekan V. Z. mi je izstavil potrdilo v nemščini, da sem član Prosvetnga društva sv. Jožefa in Telovadnega društva »Orel« v Tržiču. Tako sem se po končanem šolskem letu konec maja leta 1932 odpravil na Dunaj ter bil sprejet kot gost iz Jugoslavije v glav- GORAZD GOSPOSVETSKI: ScfoCOt* • • Senca leze s sivkastim mikom po travi zeleni čez zlate zareze ograje zmerom bliže sem k meni in liže z vlažnim jezikom zadnje sijaje. ni rokodelski dom Kolpimgove organizacije na Dunaju, VI. GumpendorferstraBe. Zame se je začelo povsem novo življenje. Duhovni vodja tqga rokodelskega društva je bil g. Johann Schneider, sedaj kanonik, m&gr. in centralni, vodj,a Kolpingovih družin Avstrije. V domu j,e bila lepa kapela, kjer smo se zbirali vsako nedeljo zjutraj. k skupni sv. maši-. V vseh ozirih je vladal odličen hišni red, snažne postelje, sobe in dobra, ne draiga hrana. Rokodelsko društvo jie imelo tudi svojo godbo na pihala. Vsak ponedeljek zvečer srno poslušali razna poučna predavanja, ki jih je imel večinoma vodja Schneider ali pa -kdo drug. Večkrat nam je on povedal kaj: iiz Kolpingovega življenja. Stavil nam ga je -za zgled molitve, delavnosti in ljubezni do bližnjega. Poveda-l nam je, da je Kolping kot študent, ko je zvedel, da leži na nekem podstrešju v Kolnu na smrt bolan stanovski tovariš, dasi sam tudi potreben -pomoči dobrih ljudi, j,e bolniku stregel, mu donašal hrano in 'tovariša lepo pripravil na smrt. Pri tem se j,e sam nalezel hude kožne bolezni -koz, kar se mu je poznalo na obrazu Skozi celo življenje. In koliko je naš oče rokodelcev pisal, potoval, ko je ustanavljal rokodelska društva širom Nemčije, Avstrije itd.: vse to s plemenitim namenom, pomagati rokodelski mladimi v onih težkih časih s krščansko socialno vzgojo, izobrazbo ter ustvarjati .trden temelj krščanskim družinam. In še koliko drugega lepega nam je povedal vodja Schneider o Adolfu Kolpi-nigu! Pouk na tečaju v že omenjeni šoli je bil vsako popoldne po 6 ur. Ostali prosti čas sem pa izkoristili z učenjem in izreza vanj cm krojev za raznovrstne čevlje. V domu je bilo več sob oziroma delavnic za razne obrtne stroke, kj,er smo- lahko v dopoldanskih urah delali šolske naloge. Poleg učenja in priprave za svoj poklic sem še vedno našel kaj časa za ogled dunajskih cerkva, muzejev in ostalih zanimivosti mesta. Dunaj mii je bil že prej precej Trata med hišo in podom v sivem odtenku, v tihem pomenku z zlatim zahodom vame odseva. Prva rosa na koncu dneva neslišno je pala na zasenčeno travo, na moja bosa kmečka stopala. Samo še z glavo ostajam v soju in z roko želja torilce srca nastavljam pokoju , znan izza vojaških let. Povzpel sem se tudi na stolp cerkve sv. Štefana ter se pri tem spomnil na 1. 1683, ko je 'bil Dunaji v veliki stiski, ker so ga 'takrat oblegali Turki. Kadar sem šel po MariahilferstraBe, sem vedno obstal pred spomenikom Jožefa Haydna pred cerkvijo Marije Pomagaj, na katerega se vsakokrat spomnim, kadar zapojemo »Hvala večnemu Bogu«, ker je to pesem -poleg veliko drugih -ta -nesmrtni skladatelj uglasbil. # Le prehitro se je približal -čas odhoda. V šoli sem si pridobil v teku dvomesečnega tečaja precej strokovnega znanja, v Kol-pingovem domu pa pri predavanjih veliko koristne tvarine. Vodja J. Schneider me je ob odhodu opminiii, naj v domovini med vajensko mladino- delam po Kolpingovih načelih, kar sem mu tudi obljubil. Odpeljal sem se na St. Polten — Selztal in nato na Koroško do Gospe Svete, kjer sem prenočil. Naslednji dan sem se oglasil v Celovcu na uredništvu tedanjega »Koroškega Slovenca« v Mohorjevi hiši, katerega naročnik sem bil. Z novimi močmi in pripomočki ter z izboljšanim učnim načrtom sem začel pouk čevljarskih vajencev v šol. letu 1932—1933. Naj v venec spominov vpletem tudi to, da je bil na tržiški strokovni nadaljevalni šoli verouk obvezen predmet vs-e od 1, 1882 do nemške okupacije leta 1941. Poučevali so verouk večinoma tržiški -kaplani, od teh tudi naš sedanji -dekan msgr. V. Zakrajšek, dalje bivši kaplan im župnik, kasneje msgr. -in ljubljanski nadškof Anton Vovk. Zadnji je poučeval verouk pred drago svetovno vojno bivši kaplan, sedaij župnik v Vogr-čah na Koroškem — g. Vinko Zaletel, Takratni ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen je zapovedal molitev očenaša, zdravamarije in Čast bodi pred in po pouku. Kakor sem pred nedavnim či-tal, je bil omenjeni rokodelski dom na Dunaju med zadnjo vojno zaplenjen in uporabljen v vojaške namene. Po vojm-i pa je -bil kmalu zopet obnovlj-en, kakor -tu-di vsi ostali Kol-pingovi domovi, ki jih j-e nacizem zatrl. Na -novo so zaživela rokodelska društva, ki se sedaj imenujejo Kolpingove dru-žin-e im delujejo med katoliško rokodelsko mladino po naukih svojega ustanovitelja Adolfa Kolpin-ga. * Naj, služijo -ti moji spomini kot znak hvaležnosti za vse prejete duševne in telesne dobrote zlasti v rokodelskem domu im v šoli na Dunaju. Pod Kolpimgoviim varstvom sem srečno deloval skozi trideset let med čevljarsko mladino na tržiški strokovni solil Na ta čas imam sedaj v svojih starih letih najlepše spomine. Jie p o pili V drugi svetovni vojni se j-e v bojih v -severni Afriki posebno odlikoval angleški -vojaški poveljnik maršal Montgo-mery. Znam pa je bil tudi, da je imel nemogočo pisavo. Le malokdo jo je znal -brati. Pa je nekoč po vojni obiskal v muzeju poseben oddelek, kjer so hranjeni spomini na to afriško ekspedicijo. Ko si ogleduje stvari v tem oddelku, naenkrat začuden obstane in vpraša muzejskega vodnika: »Kako pa pride ta list papirja sem?« »Gospod maršal,« jie prav tako začuden dejal vodnik, »to j-e vendar vaš načrt za napad na trdnjavo Tobruk!« »Neumnost!« je zamrmral Montgomery. »To j.e le pismo, ki sem ga ženi pisal!« Milo za drago. — On: »Veš, kakšne ste ženske? Ste kot studenci. Zmeraj mrmrate ...« Ona: »Možje st-e pa -kot čevlji. Komaj postanejo dobri, jih že moraš vreči proč...« tokat zdravilnih rastlin, ki jih j-e Blaž želel. V izbi jie ostal sam mla-di hišni sin Pav-l®k. Tega stric Blaž pokliče k sebi na pol. zaupno: »Pojdi sem bliže, Pavlek. Kako sem pa Rz sinoči ali kadar je bilo, domov prišel?« »I, po n-o-gah,« odgovori Pavlek, ki tudi hotel zaostajati v dovtipu in se veselo r°ga stričevemu vprašanju. »A res ni do-sti manjkalo, da niste po vseh štirih lezli; bi bili sami, bi bili že ali po vseh šti-tih prišli kakor ,bi-ba leze, tovor nese’ ali' bili pa v koreninah 'ostali doli nad Lar zom.« ^ »Ko bi bil sam? Tedaj, nisem sam prišel? ^■d-o me je spremil? Do doma? Do- sem me le kdo spremil? Nič ne vem, glej, tako sem kil pijan. Kdo me je -spremili do sem? Kaj?« 9 a vlek zardi od jeze in reče: »I, kdo vas je spremil? Oni!« »Kdo?« »Oni,« z-avpije mladenič še enkrat, a sovražnega i-mena noče imenovati, temveč ipo kratkem premolku pristavi: »Ta, štaje-rec.« »Nande? Aha, saj. sem dejal,« reče stric ti'až kakor sam zase i-n se zamisli. »Ni ničesar pripovedoval, kaj -s-e je z krenoj godilo?« vpraša čez nekaj časa Blaž. »Nisem poslušal.. . Kaj se more z vami Soditi! Tepeni ste bili, pa je.« »Tri sto volkov, kadar dobim spet katerega onih rokovnjačev, ki so me, ne odnese mi žive glave. Enega od teh moram dobiti in zmleti. In če je treba, da bi ves svet oblekel, obtečem ga za njim, iki me je po glavi, -kakor da bi bil jaz kakšna kača, ki se na soncu greje ob pasjih dnevih. .. Ali ni Nande nič pripovedoval, kako- so me, koliko jih j-e bi-lo im 'kdo so?« »Le vprašajte ga sami, z-una-j je sam,« odgovori Pavlek. »Reci mu noter!« veli stric Blaž. »Jaz mu že me bom velel!« reče fant in odide. A zunaj poišče hlapca im mu pove, kaj stric želi, ter pristavi: »Reci mu ti, če hočeš.« Hlapec Nandetu izroči, da bi rad stric Blaž z njim govoril, a ne more s peči, ker -ga glava preveč -boli in peče. Z jezo pa je videl Pavlek, ki je imel strica Blaža prav rad, čeravno mu je le grobo odgovarjal, da Nande, »Štajerec«, kakor je bodočega neljubega svaka imenoval, ni prav nič hitel v izbo, temveč še dolgo prazno besedičenje imel s sestro in z materjo, ki je bila medtem že raznega zdravilnega zelenja natrgala in Blažu pod obvezo okoli glave naložila, to se ve, ne brez naukov za prihodnost in ukorov za preteklost, -ki -so' pa vsi skupaj padali na -kamnita tla strica Blaža nepoboljšljivosti. Ko pride Nande k Blažu v izbo, ga gleda ta najprej čudoma, kakor da ga prej ne bi ib.il še dobro ogledal. »Kaj je?« vpraša Nande im nehote se mu Zbere čelo -v gube. »Ti si me iz Kamnika od Vlagarja domov spravil?« »Drugače bi bili v kolovoznih mlakah na potu obležali, stric, tako ste se bili napili. Kogar sva srečala, kogar ste videli, nikogar niste poznali.« '»Glej, mo, -glej! I no,... kaj -sem rekel?... Reci, kaj, isi -ti iizpr-egovoril, ko s-i tačas v hišo stopili, -kadar so bili oni rokovnjači mene pobili-, bes jih dregni! Kaij si tačas iizpragovoiril? Tako nekaj, čudnega, da so se te -vsi ustrašili, to se -mi -nekoliko še zdi kakor v sanjah, po-tlej- pa nič več -ne vem. Kakor -da hi se mi sanjalo, mi brodi ,po glavi. Reci mi no tisto čudno besedo, ali je bila ena sama ali dve besedi?« Nande j,e bil ravno od strica proč obrnjen, drugače bi bil ta videl, da je na njegovo vprašanje -kar prebledel. A takoj je z -glavo stresel in rekel: »Kakšno besedo! Jaz -nisem mič videl, kdaj in kako so va-s potolkli. To se vam j-e vse -v pijanosti, na,snovalo, da sem kaj govoril. Saj sem rekel, da niste nikogar poznali in da ste vse narobe videli. Mene ni bilo več v krčmo nazaj, ko sem vas b-il pustil. Dobil se-m vas -pre-d Vlagarjevo hišo ob -zid naslonjenega im od tam sem vas domov spravil. Notri v izbi vas je hiil udaril tisti mož, ki s-te mu rekli Raj-tguzen ali kako.« »Ne baš! Raj-tguzen — ti presneti Tonček ti, včasi sva bila vi-n-ska brata na sem-njeh i-n -povsod, kj-er sva se sešla! — Ta Raj-tguzen je začel, to j-e res, ali on-i grdi rokovnjači ob peči so potlej name padli in te, si ti zadržal, zdi se mi, da mi -niso še bolj nametali, nisi li ti?« »Jaz ne, to se vam je mešalo, ker ste preveč pili,« odgovori Nande im, korakajoč v drugi konec izbe, jezno stisne zobe, kakor sam s seboj nezadovoljen, da je bil enkrat tako nepreviden. »Da se mi je mešalo?« vpraša Blaž polglasno. »Gotovo tudi ne veste, da ste tistega starega dedca pri peči, ki ste mu rekli rokovnjač, skoro do mrtvega pobili?« vpraša Nande skrivnostno. »Tistega kosmatega? Tomaža? Ali sem ga! Res?« vpraša Blaž z velikim veseljem, kakor da bi šlo za dobro delo, ki Bogu in ljudem prija. »Zato je najbolj pametno,« reče Nande, »če molčite o tem dnevu popolnoma. Nikomur nič ne govorite, veste, nikomur. Če gosposka zve kaj o tem, vas zaprd. Zdaj so Francozi v dežel-i, ti ostro gospodujejo, saj-ste slišali. Pri Vlagarju doli sem že jaz skrbel, da ne i-zdado, kdo ga je udaril.« (Dalje prihodnjič) Vampir iz Galkovveka 29. julija, 1952 so mimoidoiči odlkriili v bližini ikamailla v Gailkowcku, predmestju ipoljskega mesta Lodza (750.000 prebivalcev), truplo 694etne vdove Jožefe Pelczak. Tedaiji se je pričel za policijo »primer vampirja1 iz Gailkoweka«. Nesrečno žensko so našli ležečo na hrbtu, z zvezanimi očmi, na vratu je imela sledove ,močnih ugrizov. Roke je imela zvezane s kotsom žice. Avtopsija je dokazala, da jo je nekdo napadel in polhi;! od zadaj. Napadalec jo je grizel v vrat, ko je bila še živa, sesal jie njeno 'kri. Naslednja vampirjeva žrtev je bila 32-leltna gospodinja Marija, Kalinowsika, mati treh otrok. Pred novim letom 1953 je dolgo mi billo iz lekarne, kamor jle odšla po 'tablete. Sosedje so dvignili preplah. Nesrečno ženo so našli v parku z zavezanimi rokami in s sledovi ugrizov na vratu. V naslednjih dvanajstih mesecih se je napadalec v temnem pojavil z revolverjem še desetkrat. Nekatere od napadenih žensk so preživele, med njimi 17-letna Elizabeta Straszynska, ki se je pretvarjala, da je mrtva. Potem je zločinec izginil. V dvanajstih naslednjih letih se ni pripetil noben podoben zločin. Septembra 1967 pa so našli zadavljeno 87-lebno Marijo Gazek v kopalni kadi v njenem stanovanju. Okrog vratu je imela žico, manjkali tudi niso sledovi ugriza. Policija je osumila podnajemnika Stanislava Modzelewskega, čistilca, zaposlenega pri varšavskem mestnem zdravstvenem uradu. Njegov alibi, češ da je v tem času, ko se je pripetil zločin, praznil v neki tovarni posode za smeti, je bil jalov. Ugotovili so, da je bil v tem času res v mestu, toda posode za smeti so bile polne. V njegovi sobi je policija našla ogrlico, laist nesrečne žene, in knjižico v kateri so bili nalepljeni izrezki vseh časmiških informacij o »vampirju iz G alkov ek a«. Modzelemki jie končno priznal. »Zakaj ste pili kri svojih žrtev?« ga je vprašal preiskovalec. »Nisem neumen,« je odgovoril morilec. »Vse vem o Drakuli, pa torej tudi to, da je ■lahko živel sto let, 'ker je pil kri.« Psihiatri, ki so ga pregledali, so izključili možnost, da bi bil Modzelevsiki duševno bolan, svojih zločinov se j,e popolnoma zavedal. Odkrili so le, da je sovražil svojo mater in da ga je žena Zofija po dveh letih zakona zapustila. Sojenje Modlezesvskemu je 'trajalo 14 dni. Za sedem zločinov ga je sodišče obsodilo sedemkrat na smrt, za dva zločina pa na dosmrtno jiečo. Končna obsodba: smrt na vešalih. 447 smrtnih žrtev morskih psov Zelo razširjeno je mnenje, da povzročajo med vsemi živimi bitju na svetu največ škode morski psi. Po podatkih dr. Leonharda Schulza s kongresa biologov na Japonskem so te zastrašujoče številke takšne: v zadnjih osmih letih so morski psi napadli 1410 oseb. 447 žrtev je pri tem izgubilo življenje, medtem ko so drugi odnesli brazgotine za vse življenje. Po mnenju dr. Schulza, ki preučuje življenje morskih psov, je eden oid najaktualnejših problemov prebivalstva Obeh 'tropskih in subtropskih morij boj proti tem pošastim. RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM RADIO CELOVEC NEDELJA, 15. 6.: 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 16. 6.: 14.15 Informacije. Zena, družina, dom. — 18.00 Za našo knjižno polico. — TOREK, 17. 6.: 14.15 Informacije. Koroška kronika. Narodne pesmi. Športni mozaik. — SREDA, 18. 6.: 14.15 Informacije. Vesti iz kmetijstva. 5 minut za gospodarstvo. Poper in sol. — ČETRTEK,, 19. 6.: 14.15 Informacije. Kaj veseli bi ne peli.. Koroški kulturni pregled — PETEK, 20. 6.: 14.15 Informacije. Iz ljudstva za ljudstvo (Pogovor z Hanze-jem Ogrisom — 2. del. Cerkev in svet — SOBOTA, 21. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 15. junija: 16.30 Za mladino od 11. leta dalje: Bumerang (10. nadaljevanje) — 16.55 Za družino: Potovanje po Evropi (5. nadaljevanje) — 17.10 Za prijatelja znamk — 17.35 Jazz in Evropa (38. nadaljevanje) — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Dober večer v soboto... veli Heinz Conrads — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar dr. Huga Portischa — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Jasno do oblačno s Karlom Farkašem — 21.55 Športni žurnal — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.35 Naš nočni program: Kralj gusarjev, film o morskih roparjih, nato sledi konec oddaje. NEDELJA, 15. junija: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Mali medvedek kopitljaček (3. nadaljevanje) — 16.35 Za mladino od 11. leta dalje: Flipper (31. nadaljevanje) — 17.00 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.10 Brez nagobčnika — 18.00 Iz moje knjižnice: Friedrich Torberg bere Ephraima Kisho-na — 18.25 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.30 Nedelja v Istambulu — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Intervju, televizijska igra — 21.15 Zgodovina Dunajske državne opere (H. del) — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja in konec oddaje. PONEDELJEK, 16. junija: 18.00 Zeleni svet: Novosti v poljedelstvu — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Valerija in pustolovščina (11. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Simon Templar (1) — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 Šport — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.20 Posebno za vas, nato konec oddaje. TOREK, 17. junija: 18.00 Walter in Connie - 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Kam nas vodi veter — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 čas v sliki - 20.00 Reklama - 20.06 Šport - 20.10 Reklama — 20.15 Slab vojak Smith — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Dunajska zdravniška šola — danes (3. nadaljevanje), nato konec oddaje. SREDA, 18. junija: 10.00 Televizija v šob: Kaj lahko postanem? — 10.30 Neznano sosedstvo: Vzhodna Švica — 11.00 Program za delavce: Max Brothers na morju — 12.00 Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Začarani avtomobil — 17.10 Za mladino od 11. leta naprej: Kdo hoče sodelovati z nami pri ročnem delu? — 17.35 Lassie — 18.00 En Francais: Tečaj francoskega jezika — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Dragi stric Bill (12. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.20 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Obzorja — 21.00 Romeo in Julija 1970 (1) — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja, natd konec oddaje. ČETRTEK, 19. junija: 10.00 Televizija v šoli: Tovarniške snovi kemije (8. nadaljevanje) — 10.30 Več kot denar in dragulji (2. nadaljevanje) — 11.00 Gost Eliasa Canettija — 11.30 Boj mokri smrti — 12.00 Computer — 18.00 Počitnice v Italiji: Tečaj italijanskega jezika — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Športni mozaik — 18.45 Reklama — 18.50 Donavske zgodbe (11. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 V srcu nosim... Hans Moserjevo življenje — 21.15 Romeo in Julija 1970 (II) — 22.40 Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje. PETEK, 20. junija: 10.00 Televizija v šoli: Ja, v mojem času — 11.00 Program za delavce: Jaz in krava — 18.00 Nogometna tekma avstrijskega državnega prvenstva SW Bregenz: Wacker Innsbruck — v odmoru reklama, nato Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Uradni spisi — nerešeni (evrovizija) — 21.15 Reklama — 21.25 Časovni potek dogodkov — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.35 O filmu — 22.30 Uradni spisi — nerešeni. Vesti in odzivi, nato konec oddaje. Ljubljanskega televizijskega programa še nismo prejelil OBISK ČENSTOHOVE IN OSWIECIMA Avto-podjetje Sienčnik iz Dobrle vesi namerava organizirati potovanje v Čenstohovo na Poljskem v času od 14. do 20. julija 1969. Na tem romanju bi obiskali: Mariazell (v Avstriji); Velehrad (Hranice), grob sv. Metoda, prvega slovenskega metropolita; (Češka) Čenstohovo, Oswiecim (Ausschvvitz) in Niepokalanovo (Poljska). Tudi vi se lahko prijavitel Vožnja, vizumi in oskrba stane 1500,— šilingov. Vsak, ki se prijavi, potrebuje: veljavni potni list in štiri fotografije. Tudi duhovno vodstvo je poskrbljeno. Prijavite se lahko pri Stefanu Sienč-niku, Dobrla ves, 9141 Ebemdorf, Postfach 4, telefon 0 42 36 — 219, samo še do 16. junija radi vizuma. ŽREBANJE V navzočnosti javnega notarja je dne 2. junija 1969 v prostorih ravnateljstva bilo žrebanje, pri katerem so bile izvlečene naslednje številke 13 17 Vse za žrebanje veljavne zavarovalne pogodbe, ki imajo na zavarovalnem potrdilu omenjene številke na koncu njihovega številčnega zaporedja in tečejo vsaj že tri mesece, so s tem dozorele za takojšnje izplačilo brez odbitkov. Zavarovalne pogodbe, ki niso bile izžrebane, ostanejo še nadalje v veljavi. Naslednje žrebanje bo 1. decembra 1969. JUPITER V. V. a. Q. Ravnateljstvo podružnice za Koroško in Vzhodno Tirolsko Celovec - Klagenfurt, St.-Veiter-StraBe 1 TEORIJA O »SUPER CELINI« Na južnem tečaju so našli 6,5 cm dolgo čeljust vretenčarja lalbyrinitodonta, ki j,e živel pred 20 milijoni let v Avstraliji, Južni Afriki in drugod na južni polobli. Ta oka-menela kost, ki so jo našli na Antarktiki geologi državne univerze iz Ohia, je spet razplamtela razprave o 'teoriji, po kateri so bili Antarktika, Avstralija, Južna Amerika in Indija nekoč del »super celine«. La-byrintodont, čeprav vodna žival, ni mogla priplavati na Antarktiko, saj je živel le v sladkih vodah. Mokro poletje v srednji Evropi Letošnjje poletje bo za srednjo Evropo splavalo dobesedno po vodi. Pirofesor Franz Bauer, 'izvedenec za sred-.njieročne vremenske napovedi, je 'te dni v Bad Homlburgu (Zah. Nemčija) objavil vremensko napoved za poletno sezono 1969, ki bo po njegovi napovedi »zelo mokra«. Posebno v juliju bi bilo, po mnenju omenjenega profesorja, na nekaterih področjih isrednje Evrope precej več padavin kot običajno. Vendar znanstvenik 'tolaži turiste, da bomo doživeli nekaj obdobij, s sončnim in suhim vremenom. Profesor Bauer temelji svojo napoved na znanstvenih raziskavah ciklusa sončnih peg in zračnih tokov letošnje zime 'in pomladi. Obe analizi sta pokazali, da v srednji Evropi verjetno ne 'bomo imeli posebno suhega poletja. ŽRTEV MRAČNJAŠTVA Notranji minister indijske države Rad-ža-stan j,e potrdil, da je bil neki 50-letni mizar žrtvovan hindujski, 'boginji Čamundi Mata,, ženi boga Šive. S to žrtvijo naj bi boginja izkazala svojo milost in odkrila skrit zaklad. Minister Modarlal je sporočil novinarjem, da so zaradi te žrtve —- v zadnjih 12 mesecih pa gre že za drugo talko žitev v Raidžastanu — aretirali tri osebe. Po izjavi v radžastanski občini so nesrečnega človeka razsekali na kose in po nasvetu vražarice odnesli njegovo 'kri v svetišče, kjer so jo trije obtoženi zlili na žrtveni ogenj. Razkosano mizarjevo -truplo so našli tri dni kasneje v vaškem vodnjaku. 450.000 SLOVENCEV V TUJINI Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sta razpravljala na skupnem sestanku o vprašanju Slovencev v inozemstvu. Po nepopolnih podatkih živi v inozemstvu okrog 300.000 izseljencev poleg 150.000 Slovencev, iki so začasno zaposleni v raznih državah Evrope. Samo letos j,e odšlo na delo v inozemstvo 6.012 delavcev, zaradi česar -primanjkuje v republiki delovne sile. Na sestanku so ugotovili, da se je do sedaj posvečalo največ pozornosti načinu odhoda na delo in zaščiti zaposlenih v inozemstvu, a premalo vprašanju njihove vrnitve, posebno v večjem številu, v primeru, da bi nastala gospodarska kriza v zahodnih državah. Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co. Dobrla ves - Ebemdorf Gospodinje — gospodarji! Podjunska trgovska družba bratje RUTAR & Co, Dobrla ves dobavi po ugodni neto ceni električne naprave vseh vrst! Izreži in odposlji! Absender: PostleiLzalil Zanimam se za O električni štedilnik (Elektroherd) O hladilnik (Kiihlschrank) O zmrzilnik (Tiefkuhltruhe) O sesalnik za prah (Staubsauger) O pralni avtomat (Wa,schautomat) O avtomatumivalnik ,(Gesch'irrspul-maschine) O bojler za vodo (Elektrdboiiller) O želim obisk zastopnika O prosim za -dostavo cenika Spodaj navedene stvari dobite tudi na 36-mesečne obroke brezobrestno!! Poleg tega še 10 odstotkov popusta na tok. Točna pojasnila dobite pri Rutarju v Dobrli vesi telefon 04236 - 281 Pridite s spodnjim odrezkom ali ga pošljite po pošti. Označite z X, kar želite! Drucksache Postgebuhr beim Empfanger einheben! An d as Jauntaler Einkaufs — Zentrum A 9141 Ebemdorf 1/laš bednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelk** 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglij 3.- f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.- dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Jauk Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.