+ == mesečnik s slikami =z=: v pospeševanje afriških misijonov. Izdaja Družba sv. Petra Klaverja v Rimu. Leto XXII. Ljubljana 1925. i 39254 Kazalo. Str. Uvodniki in sestavki. Slavite Gospoda vsi narodi . 1 Kristus, usliši nas I ... 17 Papežev blagoslov . ... 33 Pismo iz Vatikana ... 49 Pismo sv. Kongregacije za širjenje vere .... 65 Ob koncu leta......81 Povesti in popisi. Potreba ustanov za črne kate- histe (škof Cessou) ... 3 Zaupanje v pobožnost Srca Jezusovega (Sr. Beatrice) . 7 Misijonska uganka (o. Carrar- da) ........7 Čudežno odzdravljenje v Na- makvalaudiji (škof Simon) 8 Poglavar Kinanjui iu njegovi sinovi (škof Neville) . . 12 Motorno kolo v službi miši jonov .......14 Kobilice v Namakva-deželi (o. Lebeau).......22 Mamica „NataIija" (sr. Ubal- da) ........26 Zgledna zvestoba črnega Jožefa (sr. Felicijana) . . . 29 Mukendenci, glavarjeva hčerka 29 Modri črnec ......31 Spominska kapelica Naše Ljube Gospe mučeniške . 34 Preko Afrike......37 Naši mladi kristjani (sr. Basse) 38 Zena krstila moža . ... 41 Prvi petek v pragozdu . . 41 str. Teden dni na potu (o. Bellani) 45, 60 Rešena duša ......46 Zopetna ustanovitev nekdanjega misijona .....52 Škofov jubilej in posvečenje v Ugandi (o. Jeuland) ... 52 Nova maša pri zamorcih . . 54 Moč molitve in blagosovljene vode (o. Giroday) . 56 Od polumeseca h križu (o. Libri........62 Krst v Afriki .....66 Silna revščina v cerkvi (sr. Ultnan) ......67 Cvetoči — a siromašni mi- sijon Lindi (o. Haflinger) . 70 Duhovne vaje v apost. vikaria- tu Togo (o. Roland) . . 71 Osrednja Afrika (o. Rivierre) 76 Moč sv. rožnega venca (o. Van Hoef).......78 t Mati Veronika (sr. Basse) . 88 Izgnane — se zopet vračajo (sr. Engelberta) .... 91 Mrtvec zopet govori (škof Neville) .......93 Božič v nekem misijonu ob reki Oranje (o. Pagos) . . 94 Misijonski dopisi. Beli očetje. Apostolski vikariat Uganda (Pismo o. Včdrines) . . 23 Apostolski vikariat Nyassa (Pismo Guillemč) ... 50 Str. Apostolski vikariat Ruandi (Pismo škoia Classe) . . 85 Apostolski vikariat Bangweo-lo (Pismo škofa Larue) . . 36 Očetje od Sv. Duha. Apostolska prefektura Sev. Katongo (Pismo msgr. Lem-pereur) .......,6 Očetje Družbe Jezusove. Misijon Rodezija : (Pismo o. Torrend) . . . 68 (Pismo o. Biehler) . . . 68 (Pismo o. Spendel) . . . 68 (Pismo o. Siemienski) . . 69 (Pismo br. Longa) . . . 69 Kapucini. Apostolski vikariat dežel Gallas (Pismo o. Serafin) 24 Benediktinci. Apostolska prefektura Lindi (Pismo ap. prefekta) . . 86 Oblati Brezmadežne Device. Apostolski vikariat Natal (Pismo o. Coupe) .... 85 Oblati sv. Frančiška Šaleškega. Apostolska prefektura Velika Namakva-dežela (Pismo škofa Eder)......TI Misijonska družba sv. Jožefa. Apostolski vikariat Gornji Nil (Pismo škofa Birmans) . . 19 Misijon Basankusi ( Pismo o. Brandsma) .... 87 Dominikanci. Apostolska prefektura Vzh. Uelli (Pismo o. Rolin) . 20 Str. Križaji. Misijon v Belgijskem Kongu (Pismo o. van Asseldonk) 24 • . . Kratki misijonski dopisi. Str. 11, 18, 31, 32, 38, 44 Kronika Družbe sv. Petra Klaverja. Str. 16, 64, 95 Raznovrstno. Dušna premija 1, 17, 36, 50, 66, 83 t Skof Karrara.....14 Drobtinice in zlata zrna 11, 18, 31, 32, 38, 44, 48, 51, 58, 71 Zahvala in priporočila našemu afriškemu tisku . . 15 Iz naše listnice.....16 Vesti iz Propagande 15, 77, 95 Prepričanje nekega afriškega misijonarja......31 Uslišane molitve na priproš-njo pokojne ustanoviteljice Klaverjeve družbe, Marije Terezije Led6chowske 32, 63, 80, 95 Zveza afriškega tiska 25, 48, 63 Življenje v misijonu — življenje žrtev ......58 I Misijonsko slavje v Skofji Loki .......61 Mali Maks......62 Izkaz od Družbe sv. Petra Klaverja razdeljenih misijonskih niilodarov v letu 1924 . 73 Predmeti, ki so bili v 1. 1924 poslani v misijone ... 75 Hvala Bogu! .....70 ; Semeniška ustanova jubilejnega leta .......77 Vsota za „semenišče sv. leta" še ni skupaj......83 Mašna zveza za Afriko . . 96 str. Slike. Sv. Peter Klaver, apostol zamorcev .......1 Zamorski katehist s svojo družino .......5 Mala Terezija trosi cvetke milosti na svoje častilce . . 9 Dva zamorca-divjaka ... 13 Ubogi bolniki gredo prosit zdravil k misij, sestram . 17 Blagoslavljanje jedil v deželi Bazuto.......21 Natalija s sirotami iz Kili- mandžara......27 P. Biehler, D. J., s črnimi kon- greganisti. Rodezija . . 33 Temelj misijonske cerkve v Blantyre.......37 S. Basse z zamorskimi deklicami ........39 Procesija na praznik Srca Je- str. zusovega v Bazuto ... 43 P. Rupert, katehist Butelica in mis. sestre s otroki sirotišnice misijona Transval . . 49 Povodam škofovega posve- čenja v Afriki .... 53 Kamele pri studencu, Zg. Egipt.........59 Škof Cessou, o. Gautier in ka- techist Jožef......65 Misijonarji v Rodeziji postavljajo šolo „Sv. Marije" . 69 Zamorčki - prvoobhajanci iz Kigonsere v siromašnih po- krivalih .......71 Jezušček........81 Borno semenišče v Alitieni, misijon oo. lazaristov . . 84 Provizorična kaplica v Lindi 87 Mati Veronika na mrtvaškem odru ........90 200 6 Leto XXII Poštnina plačana t gotovini. Štev. 1 in 2 Jan., lebr. 1925 „Odmev te Afrike" izhaja v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, laškem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 8 Din, 5 lir, 1 dolar, 9000 K. (S prilogo »Klaverjev Koledar« 12 Din, 6.20 lir, 1.20 dol., 13.000 K.) — Naročila in milodare za afriške misijone, prosimo, naslavljajte na: Družba sv. Pelra Klaverja Ljubljana, Miklošičeva cesta šiev. 3. Za Julijsko Benečijo: Rim (28) via dell'Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, >Claverianum«. Vsebina: Dušna premija — Slavite Gospoda vsi narodi! — Potreba ustanov za črne katehiste. —' Apost. prefektura Sev. Katongo. — Zaupanje v pobožnost do Srca Jezusovega. — Misijonska uganka. — Čudežno ozdravljenje v Namakvalandiji. — Kratiti misijonski dopisi. Zrno. — Poglavar Kinanjui in njegovi sinovi. — t škof Kar-rara. — Motorno kolo v službi inisijonov. — Zahvala in priporočilo afriškemu tisku. — Vesti iz Propagande. — Kronika. — Iz naše listnice. — Slike: Sv. Peter Klaver. — Mala Terezija trosi cvetke milosti. — Zamorska divjaka. { Darovi. od 1. junija do 31. avgusta 1924. Za splošne misijoHe: Din 16.793-95; L 403 05. Za sv. maše: Din 190-—; L 17-70. Za stradajoče: Din 157'—; L 30-—. Za odkup sužnjev: Din 6.465-50; L 1.129-10. Za botrinske darove: Din 3.692-50; L 758-—. Za zamorčke: Din 84825. Za semoniščnike: Din 1.554-50; L 154-55. ' Za katehiste: Din 100 —. Za gobavce: Din 51-50; L 5-—. Za kruh sv. Antona: Din 9.641-40; L 144-20. Za mašno zvezo: Din 3.24055; L 73-—. Za Klaverjev vinar in misijonsko zvezo: Din 402-—* Za otroško zvezo: Din 241-—. Za afriški tisk: Din 859-08. i Za določene misijone: Din 1.11405; L, Ž5-—. Darovi brez posebnega določila: Din 1.212-50; L 46 40. Za določene namene (zidanje cerkva, rožnevenee itd.): Din 295--. Za Klaverjevo družbo: Din 202-50; L 5-—. Prispevki podpornikov in udeležnikov: Din 366-25. * Roza Sirca, tobačna tovarna, nabrala za »Klaveriev vinar« Din 310--. TisoSkrat »Bog povrni« vsem blagim dobrotoikomf Spomin za umrle, f Prež. o. Diring, C. S. Sp., v Bagamoyo. — Častiti misjonski bratje: Simon. Viktor in Lorcnc, iz reda redempto-ristov, umrli v Marianhilly. — Cast. M. Veronika, Lagos. R. I. P. Dušna premija. V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški misijonski škofje in misijonarji letno 500 svetih maš. AFRIKE Hatolišhi mesečnih za pospešovanje afriškega misijonskega delovanja V zvezi z mnogimi afriškimi misllonarjl urejuje: Klauerjeva družba Sv. Peter Hlaver apostol zamorcev, prosi za nasi Slavite Gospoda vsi narodi! Pričelo se je sveto leto, katero je Cerkev že lansko leto na praznik Kristusovega vnebohoda napovedala. Angeli so zatrobili v nebeških dvoranah in odprla so se vrata božjih zakladnic. In kakor so nekoč Izraelci zajemali vodo iz vrelca zveličanja, tako hitijo sedaj verniki z vzkliki hvaležnosti k vrelcu milosti, katerega je odprl namestnik Kristusov. Kdaj je sv. Cerkev pričela obhajati sv. leto in kakšni obredi se vršijo v Rimu ob otvoritvi svetega leta, ko sv. oče z zlatim kladivom odprejo »jubilejna vrata«, to ste, dragi čitatelji, brali že v Klaverjevem Koledarju in zato o tem tukaj ne bomo podrobneje razpravljali. V starem testamentu so v sv. letu sužnji zopet dobili prostost, posojila so se popustila, ljudstvo je z veseljem Boga hvalilo in počivala je zemlja. V novem testamentu «500 16 U 24 dobijo vsi spovedniki za ta čas izredno veliko oblast odvezovati od grehov, ki so sicer pridržani škofu ali papežu; odvezovati od obljub ali pa jih v druge spreminjati itd. Zato vsak verni kristjan veselega srca pozdravlja sv. leto in hvali Boga za milost, da ga je mogel doživeti. Naš sklep na pragu novega leta bodi: nihče izmed nas tega svetega časa neče zamuditi ali zanemarjati, črpali bomo iz zlatih virov, katere nam ponuja neskončna milost božja. Črpali zase, za svoje drage, za našo ljubo domovino, za namene sv. očeta, za vesoljni svet. Ne zapirajmo božjemu glasu src; izgine naj sovraštvo in neprijaznost in namesto teh naj vzklije ljubezen in radodarnost v najlepši čistoti. Tako tudi božje očetovsko srce ne bo stavilo nobenih mej in nas bo v tem sv. letu obsipalo s svojimi velikimi milostmi po naši želji in prošnji. Da, po naši želji! Čim več bomo hrepeneli, za čim več bomo prosili — tem več bomo dobili! O božji Jezus! ali ni Tvoje veselje, da uboge človeške otroke, ki žejni Tvojih milosti zaupno prihajajo k Tebi, obdaruješ z milostmi, katerih bi si mi Tebe niti prositi ne upali? Glej torej, o naš predobri Jezus, v Tvoje presveto srce stavimo vse svoje zaupanje! Toda, ljubi bralci, še so ljudstva in narodi, ki tega božjega Srca še ne poznajo. Kateri misijonski prijatelj bi v sv. letu ne molil iz vsega srca, da kmalu postane en hlev in en pastir? O ti ubožci, tudi oni bi pohiteli h Kristusu, če bi ga poznali, pa vezi suženjstva in teme jih oklepajo, ne najdejo poti... Sedijo še v temi poganstva... Molimo! Sv. oče, kot pastir vseh narodov, čuti posebno ljubezen do teh ovčic, zato želi, da bi bilo sv. leto še posebno misijonsko leto. Velika mednarodna misijonska razstava v svetem mestu Rimu bo nudila vsestranski vpogled na obširna / polja misijonstva. Posvetovanja in raznotere skušnje bodo novi uspehi za misijone in tudi za domovino. 0 da bi naša srca gorela v sveti misijonski gorečnosti, kako malo bi se nam zdelo to, kar smo doslej storili! Zato dalje, dalje! Še gorečnejše bomo molili za razširjanje božjega kraljestva, še rajši darovali od svojih prihranjenih novčičev in če nas Bog kliče, bomo tudi z veseljem žrtvovali sami sebe za misijonarje, misijonsko sestro ali pomožno misijonarko. Za rešitev duš ni nič preveč! Iskreno prosimo vse ljube naročnike, naj ostanejo zvesti našim misijonskim listom »Odmev« in »Žamorček« ter nam za sv. leto pridobijo še mnogo novih naročnikov. Vdano zahvalo izrekamo vsem blagim dobrotnikom, ki so nas doslej tako velikodušno podpirali! Iz srca kličemo vsem: blagoslovljeno in milostipolno sveto leto! Da, blagoslovljeno! Ker kjer je blagoslov, tam je tudi sreča, blagostanje, mir. Poseben blagoslov pa počiva nad misijonsko miloščino, zato dragi naši prijatelji, ne pozabite ubogih afriških misijonov tudi ne v bodoče, da bodo kmalu »Gospoda hvalili vsi narodi!« Potreba ustanov za črne katehiste. Apostolski vikarijat Togo. Škof Cesson, od lyonsMh misijonarjev, novoposvečeni apostolski vikar v Togo, pdše naši vrhovni voditeljici: Vsled velikodušnosti naših dobrotnikov smo mogli v letu 1922. število naših katehistov od 34 na 67 zvišati. Glede kate-histov imamo naslednje pravilo: Pomnožitev katehistov je vselej tudi povečanje uspeha in nasprotno je znižanje njihovega števila vselej tudi zmanjšanje napredka. Ko smo 1919 prišli v Togo, nam je bil ta kraj vsled slabega stanja v veliko žalost. Preživel je strahote štirih vojnih let, med katerim časom so se morali misijonarji omejiti le na podpore, ki so jih dobivali na lici mesta. Med tem časom tudi niso smeli prosto potovati in svoje zveste katehiste v dobrem potrjevati. Uspeh je bil sledeči: 1913 je bilo 197 stranskih postaj; 1918 le 36; medtem ko je število katehistov padlo od 228 na 34. Ako vsahne tudi to število, potem je vsahnila življenska moč misijona. Čim več katehistov bomo imeli, tem bolj bo naše delo napredovalo. Seveda se dobe dežele, kjer misijonarji delajo brez posebnih uspehov. Ta ljudstva gotovo še niso zrela za sprejetje Evangelija: ali so vdana islamu, ali pa njihov čas še ni prišel. Tu pa je, vsaj južno od Togo, ljudstvo še za vero sprejemljivo, in ga nekaj vleče h krščanstvu. Ako se ne iz-preobrne v večjem številu, je vzrok ta, ker mu manjka ozna-njevalcev. Kaj bi mi mogli doseči brez katehistov? Le malo. Toda z njihovo pomočjo se je našim misijonarjem posrečilo, da so kristjane, ki so že več let bili sami sebi prepuščeni, h gorečnosti vzbudili. Z njihovo pomočjo postajajo naše stranske postaje zopet središče verskega življenja; njim se imamo zahvaliti, da se > zopet polnijo šole in katehuinenati. Kristjani, ki so pred dvema ali tremi leti odgovorili potujočemu misijonarju na vprašanje: »Kje so pa kristjani tega kraja?« — »Kristjani? Ne vemo,« — ti kristjani prihajajo sedaj zopet bliže in se poboljšujejo, odkar so se katehisti med njimi stalno naselili. »Brez katehistov,« tako mi odgovarjajo patri misijonarji, »so naša potovanja popolnoma brez uspeha.« Kaj pomaga, ako misijonar ostane dva ali tri dni v kaki vasi — in res za več dni ni časa —, ako ni bilo nikogar, ki bi bil ljudi na ta obisk pripravil? Kraj Tsevie je značilen zgled za to. V tem lepem kraju je bil dušni plevel bohotno pognal. Versko življenje je pojemalo, dokler niso patri, zaupajoč na božjo previdnost, sklenili, da povsod nastavijo katehiste in to brez drugega dohodka kot 3 funte šterlingov, ki sem ga jim dovolil. Danes imajo ti patri 10 katehistov, 100 učencev in mnogo katehume-nov, in vsak mesec pride na več ko 10.000 svetih obhajil. Vsled pomanjkanja misijonarjev so katehisti za verski napredek neobhodno potrebni. Toda za njih vzdržnino bi potrebovali visokih glavnic. Ustanove za katehiste so edino sredstvo, da to dosežemo; ker le ustanove so poroštvo, da bo delo uspelo, ker so avtomatična vsakdanja hrana. Vsled ustanov so mogli patri v Steyl-u v letu 1918 228 katehistov vzdrževati. Te glavnice, ki so se bile v teku 28 let natekle, bi zadostovale v normalnih razmerah. Še so tu; toda ker je marka tako globoko padla, nam trenotno nič ne pomagajo. Jaz se zanašam na velikodušne dobrotnike, ki nam bodo pomagali. Glavnice teh ustanov bi se naložile v deželi, kjer so bile darovane. Izkušnja uči, da je bolje, da se misijonske podpore ne nalože na vrednote ene in iste vrste.1 Več oseb ali društev bi se združilo, da nalože glavnico za ustanovo. Le bogati morejo naenkrat ali v več obrokih darovati potrebno vsoto. Dobro bi bilo, da tudi v oporoki kdo zapusti večjo vsoto v ta namen. Načinov je več, da lahko vsak po gvoje pripomore do vresničenja te misli. Tri ustanove na leto! To je naša želja, in to bi delu zagotovilo stalnost. Potrebujemo katehistov in jih bomo v bodoče potrebovali še več, zato ker mislimo svoj delokrog razširiti. Februarja in marca sem bil nastopil preiskovalno potovanje na sever. Ta pot je bila zelo zanimiva in poučna. Sklenili smo, da se lotimo teh krajev, kakor hitro nam pride večje število misijonarjev i Družba sv. Petra Klaverja se po možnosti varuje, da hi njej darovana misijonska darila zamenjala z drugo vrednostjo. Ona naloži v domači deželi denar v bankah, po katerih jih potem misijonarjem čekovno pošilja. Mislimo, da je ta način najugodnejši in najvarnejši. (Opomba uredništva.) Zamorski katehist s svojo družino. čeni, bodo tvorili organizacijo domačih oznanje-v a 1 c e v , ki bodo delo nadaljevali tudi v slučaju, da bi bili evropski misijonarji prisiljeni kraj zapustiti. Nadomestovali bi misijonarje za daljši ali krajši čas do njihovega povratka. In namesto da bi morali vse iznova začeti, kot so morali v Togo po tej vojski, bi morali misijonarji poprijeti kar tam, kjer so bili popustili. na pomoč. Gre za to, da se tega obljudenega kraja takoj polastimo, preden pridejo še muslimani, ki dozdaj še niso bili tukaj. Za to pa bomo potrebovali večje število katehistov. Ako tudi mora misijonar kak kraj zopet zapustiti, ostane vsaj katehist na mestu. Ljudje, ki so se ga privadili, so mu udani kakor misijonarju. Kadar bodo katehisti povsod vdoma- Tudi je treba vpoštevati splošno željo po samovladi, ki je pri zamorcih zelo živa. Kakor hrepene po domači vladi, tako si žele klerikov domačinov. V naši glavni hiši, Rim 23, via dell'Olmata 16, more vsakdo zvedeli za velikost glavnice 2a deželo, kjer živi. Seveda cena vsled labilnosti valute ni stalna. Misijonarji mislijo, da bi zadostovala približna vsota 15.000 franc, frankov. Apostolska prefektura Sev. Katongo. P.ismo apostolskega prefekta msgr. Lempereur naši vrhovni voditeljici: Izza leta 1899. sem misijonar in sicer večidel svojega življenja v Afriki v apostolskem vikarijatu Bagamoyo. Osem ur od Ilonge smo v Mviirii ustanovili postajo Marijo Terezijo, za kar se imamo zahvaliti Vaši ustanoviteljici. iVeliko hvalo smo dolžni njej in Klaverjevi družbi. S hvaležnostjo združujemo tudi, veliko spoštovanje do grofice Ledochowske. »Po njih sadovih jih boste spoznali.« Da — spoznal sem jo po njenih sadovih požrtvovalnosti napram revnim afriškim prebivalcem. Odkar je umrla, se je moje spoštovanje spremenilo v brezmejno zaupanje. Nemogoče, da bi s svojo priprošnjo pri Bogu ne podpirala svoje ustanove. In kaj naj Vam povem o mladi afriški cerkvi? Apostolska prefektura Severne Katange meri 50.000 kvadratnih kilometrov. Šest misijonov leži na tem ozemlju: Kulu, Ankoro, Kongolo, Lubunda, Malala in Kindu. Z božjo pomočjo in sodelovanjem sotrudnikov bomo ustanovili še druge; to je neobhodno potrebno. Nas je 16 duhovnikov, 4 bratje in 12 sester. To ni mnogo; toda kmalu upamo dobiti več evropskega osobja in potem imamo tudi mnogo domačih katehistov. Navzlic našim pomanjkljivim sredstvom smo začeli z malim seminarjem za domačine v Maleli. Potem je tukaj neko drugo delo krščanske ljubezni: dva doma za približno 100 mu-latskih otrok, dečkov in deklic. Dečke vodi neki pater, da bodo pozneje katehisti vsak po svojih zmožnostih. Deklice so izročene v Kindu sestram v vzgojo, ki z veliko vnemo zanje skrbe. Vse to pa in še drugo, kar nameravamo vpeljati, stane denarja. Upamo, da nam ljubi Bog tega po Klaverjevi družbi dodeli. Zaupanje v pobožnost Srca Jezusovega. Sestra M. Beatrice O. S. B. pifie iz Gcbabisa, Južuo-zahodna Afrika, vrhovni voditeljici Klaverjeve družbe: Dovolite mi, blagorodna gospa, ponižno prošnjo. Nedavno sem brala v > Glasniku Srca Jezusovega«, da Kla ver jeva družba posebno skrbi za to, da pridejo med ljudstvo lepe podobe Srca Jezusovega. To vem tudi iz lastne izkušnje, ker smo tako podobo imeli v naši misijonski postaji Kwiro v Vzhodni Afriki, ki nam jo je podarila pokojna ustanoviteljica Vaše družbe. V spominu mi bo ostala za vselej pobožnost Srca Jezusovega vsak prvi petek v mesecu, ko so naše zamorske deklice pristopale k sv. obhajilu. Tu v Gobabisu imamo le 40—60 šolskih otrok, in nam je zelo težko jih vzgajati radi raznih neprilik, zlasti radi razlike v jeziku in še radi raznih drugih reči. Ali bi ne pomagala tu pobožnost do Srca Jezusovega? Dobro bi bilo postaviti v našo šolo veliko in lepo podobo Srca Jezusovega, pa tudi manjše podobice bi nam dobro došle, da bi jih podarili raznim družinam. Za naše otroke bi si želele preprosto temno obleko in trdne kratke lilačice. Otroci do 14. leta letajo večinoma v kratkem zakrivalu okrog, kar je popolnoma nezadostno. Ako imate kaj obleke na razpolago, lepo prosimo, da jo pošljete. Milodare za sohe ali podobe Srca Jezusovega, da se ta pobožnost v Afriki vedno bolj razširi, s hvaležnostjo sprejema Klaver-jeva družba v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3. Misijonska uganka. Šestdeset krat šest. (Nadaljevanje.) Naši čitatelji se gotovo še spominjajo oklica preč. g. P. C a r r a r d a, ki je izšel v »Odmevu« pod zgornjim naslovom v oktoberski številki. Tu sledi nadaljevanje. Tsaratanana, meseca decembra. Kako je z rešitvijo uganke, ki sem jo vam bil predložil pred tremi meseci? Željno jo pričakujem. Kaj pravite na to? Dva požara smo med tem časom imeli v vasi, tretjega pa v gozdu, da je veter zanašal plamen v vas. Nočem več o tem pisati; vendar imate dosti tvarine za premišljevanje... Strahovit vihar je našo cerkveno streho močno poškodoval, in sedaj se bliža doba deževja. Potem je slamnata tako težka, da se ostrešje krivi pod njo. Že zadnjič med verskim poukom smo čuli, kako je pokalo tramovje. Močno nas skrbi, in vam to skrb potožimo. Vi jo morate v veselje spremeniti. Še enkrat vas spomnim na uganko: »Šestdeset krat šest!«... t. j. 360 kosov železne pločevine po 10 frankov kos. Čudežno ozdravljenje v Namakvalandiji. Natano.no avtentično poročilo prevzvišemega misijonskega škofa Simona, O. S. T. S., Matjeskloof, Afrika. Mislil bi, da grešim zoper Boga in svetnike in zoper cerkev, ako bi še nadalje prikrival milost, ki je bila podeljena v Matjeskloofu ob devetdnevnici. Zato hočem nakratko poročati, kaj se je tam zgodilo v decembru 1923. V preteklem mesecu novembru je umrla v Springboku mati zamorka, ki je zapustila tri otroke, izmed katerih je bila najstarejša, Katarina Afrikander od rojstva pohabljena, tako da še nikdar v življenju ni bila storila koraka. Obe nogi sta ji bili v kolenu pod stegna podviti, in kojena so bila tako trda, kot da so sama kost brez kit in živcev. En brat, ki je imel isto telesno hibo, je bil umrl 6 let star. Mestni magistrat je bil mnenja, da bi se dalo te otroke najbolje preskrbeti pri oblatinah sv. Frančiška Šaleškega, ki so vodile sirotišnico v Matjeskloofu. Pismeno je zaprosil sestro prednico, da bi sprejela te tri otroke v varstvo in je obljubil, da hoče pri vladi izprositi podporo zanje. Sestra Frančiška Terezija, ki vedno z veselim srcem bližnjemu dobro stori, ni dolgo premišljevala o težavah, kakor: Veliko dela, revščina v misijonu itd., ampak je rekla kakor ponavadi: »Bog bo poskrbel!« in je odgovorila magistratu: »Pošljite otroke, sprejeli jih bomo.« — Že drugi dan so otroci dospeli v Matjeskloof. Toda kakšni so bili ti ubogi otroci! Zaviti v cunje in izstradani, da se je videlo, kaj so vse prestali. Ob tem pogledu si je rekla sestra: »Ali ni bilo nemodro, da smo ta bitja sprejeli? Vladna podpora jih ne bo rešila. Potrebni so tečne hrane, obleke in zdravniške oskrbe in negovanja. Kako naj jim vsega tega dam? O Bog, ti mi pomagaj in mi pošlji kaj denarja, da tem sirotam kupim vsaj najpotrebnejše. To mi bo v znamenje, da sem prav storila, ko sem otroke sprejela.« Obenem se je priporočila »mali cvetki« (bi. Tereziji Jezusovi), da ji pripomore do potrebnega daru. / telja, ki pa ni vedel niti za zadrego v misijonu, niti za njeno prošnjo do Boga. Po tem je bila prepričana, da je božja volja, da se tri sirote vzgajajo v Matjeskloofu in si je obljubila, da Mala Terezija trosi cvetke milosti na svoje častilce. Uslišana molitev. Kmalu po tistem je dobila sestra Frančiška Terezija pet funtov šterlingov in 11 šilingov od nekega misijonskega prija- bo storila, kar ji je mogoče, da vzgoji iz teh otrok dobre ljudi. Vendar jo je skrbelo, kaj bo s pohabljeno deklico, ki si sama ni mogla prav nič pomagati, pa tudi drugega človeka ni pustila do sebe in je zelo vpila, če se jo je hotel kdo dotakniti, kajti noga jo je zelo bolela. »Ako se bolečina ne zmanjša — je mislila sestra — potem vem, da ne bom za deklico mogla veliko storiti; kajti imam še 40 drugih gojencev, sem glavna učiteljica na šoli, ki šteje 115 učencev in imam samo dve pomožni učiteljici.« Obrnila se je zopet na Boga, rekoč: »Kako lahko Ti je storiti, da bi deklica zopet hodila, kajti Tvoja moč je brezmejna«. Pričela je s sestrami in gojenkami opravljati dne 5. decembra devetdnevnico k »mali cvetki«. Devetdnevnica. Sestra Frančiška Terezija je nesla pohabljeno deklico v cerkev in jo je položila na oltarjeve stopnice. Vsi so zelo vneto molili. Katarina, ki so jo bili naučili izgovarjati: »Mala cvetka, pomagaj mi, da bom hodila!« je te besede vedno iznova ponavljala med molitvami, vendar prvi dan ni bilo nobenega zboljšanja. Drugi dan po molitvah so deklico nesli v sestersko hišo, tam pa je — v neizmerno veselje in začudenje vseh — stegnila nogi in se postavila pokonci. Hoditi pa še ni mogla. Tretji dan so jo zopet nesli v cerkev. Sestra Frančiška Terezija je po molitvah postavila otroka na noge, je stopila v tem, ko je držala podobico bi. Terezije v rokah, nekoliko korakov nazaj in je zaklicala s tresočim glasom: »Pridi deklica, pridi in vzemi tole podobico!« Deklica je šla naravnost proti njej in ji je vzela podobico iz rok. Otroci in drugi so bili polni veselja, in sestra Frančiška Terezija je rekla, da do smrti ne bo pozabila čustev, ki so ji tisti trenotek preplavljala dušo. To pot deklice niso nesli v hišo, ampak je sama šla. Tam je Katarina sedla, zopet vstala in smehljaje je hodila sem in tja. Ko so njeni sorodniki slišali o dogodku, so prišli, da bi deklici videli, in lastnim očem so komaj verjeli, ko so videli deklico hoditi; kajti vedeli so, da je bil zdravnik, ki jo je preiskal, rekel, da je nemogoče, da bi otroku kdaj noge, služile. Prihodnjo nedeljo je prišlo zopet mnogo drugih, ki so se temu silno čudili. Danes Katarina hodi, skače in teka kakor drugi otroci in z lahkoto gre po stopnicah proti cerkvi. Ako jo vprašate: »Kdo te je ozdravil?« Vam odgovori: »Mala cvetka.« Cesto celo ponoči v spanju drži podobico bi. Terezije v rokah. Na moj predlog so peljali deklico k zdravnikoma v O-kiepu in Zonkordiji, ki sta oba drugoverca. Oba sta izjavila, da je bilo to izvanredno ozdravljenje, podobno ozdravljenjem, o kakršnih poročajo iz Lurda. Te Deum laudamus! Ne moremo se Bogu dovolj zahvaliti za to posebno, nam revnim afriškim misijonarjem izkazano milost. Nimamo besedi, da bi se presv. Srcu Jezusovemu po »mali cvetki« mogli dovolj zahvaliti. Res: msgr. K o 1 b e je na višje navdihnjenje naprosil sv. Očeta papeža Benedikta XV., da bi imenoval bi. Terezijo za patrono južnoafriških otrok. Vsi naši otroci so prošnjo podpisali in težko pričakujejo dne, ko ji bo ta naslov pridejan. Ko je »mala cvetka« ubogi Katarini Afrikander izkazala toliko dobrega, kaj bo še drugim! Prepričan sem, da bo to čudežno ozdravljenje, ugotovljeno po dveh zdravnikih, potrdilo naše katoličane v veri in jih nagnilo, da bodo še gorečnejše častili presveto Srce Jezusovo in blaženo Terezijo. Kaj je vreden en sam „B o g plačaj"? Več kot kup zlata in srebra, več kot ves svet! Če pa pretehtamo, se „Bog plačaj" hvaležnih misijonarjev — o kakšna sreča akšen blagoslov za nas! Kratki misijonski dopisi. Kratki misijonski dopisi. P. Torrcnd, D. J. Rhoidesia: »Jaz se nahajam sedaj v Chigomo-ra, poldrugi dan hoda od bregov Zambezi je. Dospel sem 15. t. m. Že drugi dan rnii je pokazal poglavar primerno mesto za zidavo šole in, ako Bog da, tudi cerkve. Obenem je ukazal otrokom, dečkom in deklicam, da me v vsem ubogajo. Začeli smo izdelovati opeko, kositi travo in tesati tramove za ostrešje. V desetih dneh smo postavili iz sirove opeke stene in hišo pokrili Sedaj pride približno 15 dečkov vsak dan, da se uče brati, pisati in peti, posebno cerkvene pesmi. Po pouku sedemo v senco pod drevesa, kjer nas že čaka kakih 30 odraslih ljudi, ki bi se radi učili molitvic in katekizma. Vsi, z načelnikom vred, želijo sprejeti sveto vero. Sv. krst bodo sprejeli bržkone v dveh letih. Msgr. Tonizza, frančiškan in apostolski vikar Lib te: »Ta apostolski vikarijat obstojf po volji bo- žji že tri leta. Zelo veliko sadov je že obrodil. Jezusovemu Srcu bomo posvetili cerkev, ki jo sedaj zidamo. Zato priporočam to delo molitvi in podpori članov Klaverjeve družbe, da bi se nas družba vedno spominjala in nam pomagala.« Škof Classc iz družbe Belih očetov, apostolski vikar R u a n d e , osrednja Afrika, 18. sept. »Mali in veliki seminar se 'krasno razvijata. Naš mali novicijat domačih sestra, ki ga vodijo Bele sestre, šteje 15 novink in 13 pripravnic. Zrno je padlo na rodovitna tla in čaka, da bo vzkalilo. Sedaj nas skrbi kako bo s šolami in cerkvami. Šole bi morali razširiti,, da bi mogli tekmovati s protestantskimi ločinami, cerkve pa postajajo čezdalje revnejše, četudi je kristjanov vedno več. (Sedaj je 23.284 novokrist-janpv in 7.104 katehumenov.) Našim cerkvam manjka marsikaj, kar bi moglo tem ljudem predočiti ve-ličastvo in lepoto naše sv. vere. Toda ne maram preveč tožiti, am- pak Boga hvalim, ki je našim črncem tako dober in ki vodi srca dobrotnikov, katerim moramo za marsikaj hvaležni biti.« Msgr. Carnionkel, 0. Cap., apostolski prefekt belg. Ubanghi-je, 5. dec.: »Kako naj se Vam zahvalim za velikodušnost, s katero podpirate naše delo. Vi ste naša podpora v tisočerih težavah našega misijonskega dela. Zaupanje, ki ga vedno stavim v presv. Srce Jezusovo, me nikdar ne vara, kajti Jezus uliši vedno svoje zveste. On gane usmiljena srca, da nas podpirajo v naših potrebah. In kaj naj storim boljšega za Vas in za Vaše sotrudnike, kot da prosim Jezusa, da naj še v prihodnie dodeli mnogo dobrotnikov, ki bodo Vam pomagali z denarnimi sredstvi podpirati razširjenje sv. vere po pa-ganski Kongi. — Meje prefekture se bodo, upam, kmalu razširile; obilna žetev mas čaka v kraju Jakoma. Naši očetje bodo poučevali osnovne šole in ustanovili malo semenišče. Vaše velikodušno darilo mi pomaga, da začenjam s pripravami. Jaz tlom zaukazal vsem misijonarjem, da darujejo vsako leto 6. julija po eno sv. mašo za go. grofico Ledochowsko, kakor tudi, da naslednjo nedeljo po tem dnevu zbero vse svoje vernike k celokupnemu zborovanju. Poglavar Kinanjui in njegovi sinovi. Piše škof Neville, C. S. Sp., Sansibar Kinanjui je mogočen poglavar Kikujcev severno-vzhodno od Nairobija, glavnega mesta britske Vzhodne Afrike. Njegova posestva so zelo obsežna. Je najmogočnejši poglavar v deželi in zelo bogat. Velike postave je, mož lepe vnanjosti. Vestno pa se drži navad svojih prednikov; zato je nasproten vsem novotarijam, ki se ne vjemajo s šegami njegovih prednikov in z njegovo k mesenosti nagnjeno nravo. Izprva je bil tudi nam sovražen ter je zastavil ves svoj vpliv pri poglavarjih in starešinah dežele, naj nikar ne puste pošiljati otrok v naše šole in ne odraslih k pouku v katekizmu. V naše malo misijonišče v bližini njegovih vasi je prihajalo le malo tamošnjih domačinov, ker so se vsi bali zameriti se mogočnemu poglavarju in njegovemu ministru. Toda glejte čudežno delovanje milosti božje, ki more omehčati in zase pridobiti tudi najbolj trda, najbolj zakrknjena srca! Zadnji božični večer je bilo krščenih lepo število katehumenov, med njimi tudi pet sinov poglavarja Kinanjuija. Njih stari oče je bil ob skušnji ves dan pri nas, je poslušal skušnjo in je moral pred vsemi navzočimi dati dovoljenje, da smejo njegovi sinovi sv. krst sprejeti. Poskrbel sem, da je izjavil to javno, v šoli. Pri krščanskem nauku mu je zlasti ugajalo, ko sem razlagal dolžnosti otrok do staršev ter pripomnil, da so vsi navzoči, najsi bi bili tudi sinovi poglavarjevi, dolžni svojim staršem skazovati spoštovanje, ljubezen in pokorščino razen če bi jim starši za-povedali kaj, kar bi bilo proti volji Boga, ki mu morajo biti pokorni tudi najmogočnejši zemeljski kralji. Nato je izjavil Kinanjui pred o. Raultomin menoj, pred svojimi sinovi in vsemi zbranimi, da zato ne pošilja sinov več v protestantsko šolo, ker postanejo gojenci tam ne boljši, ampak slabši. Pač so se tam marsikaj naučili, niso se pa navzeli ne lepega vedenja ne vernega duha. Dva zamorca divjaka. Pokrivalo iinata napravljeno iz školjk. Tako vidite, da celo poganski poglavar zametava mnenje tistih, ki hočejo vero iz šole vreči in zahtevajo samo suhoparno znanje. Kinanjui pač spoznava s svojo prirojeno bistroumnostjo in vidi na lastne oči, da so naši preprosti podeželski kristjani mnogo boljši nego marsikak »škric«, ki bahato postopa po mestnih ulicah in se vdaja grešnemu življenju. — Molite za naše novokrščence, da bi ostali stanovitni v dobrem; saj bo njih življenje mnogo vplivalo na večje ali manjše razširjanje naše sv. vere v teh pokrajinah. t Škof Karrara. Že v oktoberski številki lanskega leta je prinesel »Odmev« cenjenim bravcem žalno vest o smrti premil. g. škofa Karrara, apostolskega vikarja Eritreje v Afriki. Danes bomo na kratko opisali slovesnost mrtvaškega cerkvenega opravila, ki se je vršilo dne 17. julija 1. 1. v Rimu za blagega pokojnika in sicer v etiopskem zavodu, kjer se vzgajajo 5rni duhovniki-domačini, imenovanem »Colle-gio St. Stefano dei Mori«, prav blizu bazilike sv. Petra. Črno sveto mašo je opravil zamorski duhovnik po etiopskih obredih, pri kateri so asistirali in peli črni bogoslovci. — Cerkev je bila žalno okrašena. Po sv. opravilu je spregovoril čast. o. Ferdi-nando, kapucin, dolgoleten tajnik škofa Karrara v Eritreji ginljivo žalnico v spomin blagemu pokojniku. Orisal je v velikih potezah čed-nostno in apostolsko življenje predragega umrlega. Poznalo se je, da mu je vse te besede narekovalo navdušenje in spoštovanje do dobrega pastirja, govorilo je srce otroške ljubezni in hvaležnosti ob bridki izgubi dobrega očeta. čč. očetje kapucini so se mnogoštevilno udeležili svetega mrtvaškega opravila. Sami so zapeli, stoje z gorečimi svečami okrog ka-tafalka, pretresljivo »libero«. Razen teh je bilo navzočih pri svetem opravilu mnogo dostojanstvenikov iz svetnega in duhovskega stanu. Tudi nekaj članov Družbe sv. Petra Klaverja je imelo srečo prisostvovati svetim obredom in toliko obžalovanemu cerkvenemu knezu Afrike izkazati zadnjo čast. Med temi je bila neka naša abesinska novica, ki se ima Msgr. Karrara zahvaliti za veliko dobrot. Premil. g. škof Karrara jo je privedel v verski zavod »pomožnih misijomiark« Družbe sv. Petra Klaverja, kjer se čuti sedaj tako srečno in kjer deluje, moli in žrtvuje za spreobrnjenje svojih črnih rojakov v daljni Afriki. Motorno kolo v službi misijonov. Preč. P. Rimli, M. L., piše 21. maja iz Assahuna naši vrhovni voditeljici: Z nepričakovano dragocenim darilom ste mi, blagorodna grofica, napravili silno veselo presenečenje. Tudi premil. gospod škof je bil radostno presenečen, ko sem mu sporočil, da ste mi v svoji veliki dobrotljivosti obljubili motorno kolo. Zelo sem Vam hvaležen v svojem imenu in v imenu tukajšnjih kristjanov in paganov. Naj spremlja božji blagoslov Vas, Vašo Klaverjevo družbo in Vaše dobrotnike — to je moja vsakdanja molitev. Kolo je dospelo sem v dobrem stanju in se je začelo takoj rabiti za dobro stvar. Stroj deluje brezhibno. Meni je sedaj mogoče na tako razširjenem ozemlju opraviti mnogo več misijonskega dela. Lahko razumete, da kjer so posamezne postaje 20 do 30 km vsaksebi, misijonsko delo trpi na izgubi časa, brez ozira na misijonarjevo utrujenost, vsled česar potem zopet misijonsko delo trpi. Sedaj se ne utrudim in ne izgubljam časa, za kar se imam zahvaliti Vašemu dragocenemu darilu. Smatram pa sedaj za dolžnost, da kolo večkrat rabim, da obiščem vse moje postaje, da kristjane v veri potrdim, poganom pa, ki jih je tu še mnogo, oznanujem pravo vero., Brez Vašega motorja bi mi bilo to le v mnogo manjši meri mogoče. S svojim darilom ste pa tudi prevzv. gospodu škofu pomagali iz zadrege. Nenadoma sta zadnjič obolela dva patra in morata takoj v Evropo po nalogi zdravnika. Škof bi bil moral pustiti veliko ozemlje brez duhovne pomoči. Tedaj pa pride vesela riovica, da je za Togo motor že na potu, ki ste ga podarili Vi, vrhovna voditeljica Klaverjeve družbe. Škofu je bilo ob tej novici, ko da mu je padel velik kamen od srca. Takoj mi je izročil veliko pokrajino Tsevie, češ z motorjem bom mogel oskrbovati tudi ta distrikt, dokler se ne dobe novi misijonarji. Seveda brez motorja bi to bilo popolnoma nemogoče. Kakšna škoda pa je, ako se kako ozemlje opusti, imate dokaze v Togo samem. Torej Vaše motorno kolo je zelo dragoceno darilo in koristno obenem, darilo o pravem času in na pravem kraju. Tisočkrat: Bog plačaj! — NB.: Koliko misijonarjev bi potrebovalo tako motorno kolo!... Darila se sprejemajo: Klaverjeva družba, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3. Zahvala in priporočilo našemu afriškemu tisku. Komaj morem z besedo izraziti svojo zahvalo za »B erilo za Bene M ukunU, darovano kaziškemu misijonu; vsi občudujejo popolnost tega dela. P. T or r end, B. J. misijonar v Rodeziji, Južna Afrika, 26. novembra 1923. Obenem s tem Vam pošiljam rokopis za katekizem od pred. g. P. Bonneau-a ki ste ga obljubili tiskati. S tem se Vam zahvaljujem za novi dokaz zanimanja Vašega za moj vikarijat. Nameravam misij on Fundus (rod črncev v Kongo), ki mu je katekizem namenjen, v prihodnjem maju zopet otvorili. Msgr. F r it e au, O. S. Sp., apostolski vikar v Loangi, 22. oktobra 1923. Vesli ix propagande. Apostolska prefektura v Vzh. Uelle (Osrednja Afrika) je bila povzdignjena v apostolski vikarijat. Apostolska prefektura v Za h. Uelle je bila tudi povzdig-njena v apostolski vikarijat. Za prvega vikarja je bil imenovan preč. P. Arm an,d Van Uytveii|. Preč. P. Edvard Goethen, misijonar Srca Jezusovega, je bil imenovan za apostolskega prefekta T h s u a p a. Preč. P. K1 e r 1 &Odmeva iz Afrike« ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in porolil le z natanCnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Rimu. - Odgovorni urednik: Dr. J. Jerie. Natisnila *Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani. I (r ■' . / . ' 1 ' ",,'." ' , Praktični nasveti! Zakaj bi si ne nabavil vsak naročnik in vsaka naročnica »Odmeva«, mali hranilni nabiralnik v prid zamorskim sužnjem? — Za pridobitev kake milosti vrže se vanj majhen darček; morebitni pregrešek se poravna s tem, da se vrže novčič v ta nabiralnik; ako je kdo izmed domačih bolan, se mu izprosi ozdravljenje z majhnim darčkom, ki ga spustimo v nabiralnik. Na ta način smo ob koncu leta v posesti lepe vsotice v prid misijonom. Ako bi vsak bravec in vsaka bravka »Odmeva« v korist ubogim zamorcem tako ravnala, koliko dobrega bi zopet napravil naš preprosti »Odmev iz Afrike«. Ali bi ne mogel vsak naročnik »Odmeva« lista, namesto da ga položi v omaro, poslati katerikoli premožni osebi, ki bi lahko veliko dala, pa našega dela ne pozna? Koliko denarja se za nepotrebne namene izdaj Tisoče duš bi se lahko z njim rešilol To so praktični nasveti, katerih se poslužuje marsikateri naših milih dobrotnikov, in od tod skrivnost njih darov. — Kdo ne bi rad sledil tem velikodušnim zgledom! K Na znanje. Vsem cenj. naročnikom »Odmeva« in »Zamorčka« prijazno naznanjamo, da je poštno ravnateljstvo odredilo, da se mora v bodoče pošiljati naročnikom vsak list posebej. Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Za upravo: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana. Popolni odpuslkL. ki jih lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja meseca januarja in februarja: Dne 6. januarja, na praznik sv. Treh kraljev. Dne 2. februarja, na praznik Marijinega očiščevanja. Dne 24. februarja, na praznik sv. apostola Matije. Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv. pokore in presv. ReS. Telesa,i obisk cerkve, molitev za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta. 17s--S] Zakaj sodelujem pri Družbi sv. Petra Klaverja? Zato, ker ima najvzvišenejše namene. Družba sv. Petra Klaverja je bila ustanovljena leta 1894. s posebnim blagoslovom papeža Leona XIII. Je to pomožna misijonska družba, ki z besedo in tiskom pomaga pri pokristjanjevanju vse Afrike. Več kot 140 milijonov poganov je tam, naši nesrečni črni bratje in sestre, ubogi zamorski sužnji. Rešiti jih za nebesa, da bi tudi oni nekoč gledali božje obličje, je naša naloga! Družba sv. Petra Klaverja je s pomočjo božjo in milodari blagih dobrotnikov od svoje ustanovitve do sedaj razposlala med uboge afriške misijone nad 14,173.145 lir za odkup sužnjev, za ustanovo črnih se-meniščnikov, za botrinske darove itd. Natisnila in odposlala je misijonarjem nad 230.570 izvodov Katekizmov, Zgodb sv. pisma, molitvenikov in drugih potrebnih šolskih knjig v različnih jezikih zamorcev. Pa kaj je to v primeri s tem, kar nam, je še storiti! Odprite »Odmev«, berite ga, in čuli bodete klice misijonarjev, čuli pa tudi njih iskreno zahvalo! Zato kličemo z glasom, ki naj se razlega po vseh slovenskih logih in hišah: naročajle njene misijonske liste »Odmev« in »Zamorčka«! Razširjajte jih povsod! Vsak naročnik naj pridobi za sveto leto vsaj še enega novega naročnika! Kako bi mogel biti kdo v vaši fari, ki bi v svetem letu ne dal rad vsaj majhen milodar v podporo ubogih zamorskih misijonov. Treba jim samo malo namigniti. Koliko milosti bi pritegnila ta misijonska ljubezen na naše hiše. »Lepšega, veličastnejšega, idealnejšega si ne vem na svetu, in le tedaj je vredno živeti, če sodelujemo na rešitvi duš in pomagamo k večji časti božji!« (Mar. T. Lcd