St. 46. V Gorici, 13. novembra 1885. Tecaj XV. SOČA Po-: nu-zHo A'pviike sc dobivajo po « l;:'.i ' >¦ !i!:it'«\'filinn pnSiljnjn ¦•¦••. jM. i. . «or<- v iV.rk-i na Travnilui !<;, !., ii:i:i. liinu jw ojir.ivnifttvu „SoSo" Via del j si CVnco kt. 4. II. Molioj.i-.i >¦,<• »<- via^rjo: dofii^i my SC MilliOWll/illo JYl.l.iiii.jl-jll. — nrhlifllll ill ilrti.-ui i,<>i>n :ni'*i»im >¦•¦ nc,kh'iiins /.ni/n, 'ii.i> •¦' .itsi;!"!!' nj'i (ini'ftvi.lHlvi. Nov minister. Ministri prihajajo in odbfljajo tor pokladajo pri-sege v roke Njegovega Velieanstva, a narodi ostajujo vedno tam, kjor so bili, ce j&e ne grejo rakovo pot. Teraeljna postava zagotavlja narodriostiui avstrijske drzave pravico do rabi' narodnega jezika v Soli, uradu in javnem ^ivljenji, ali v resnici jo ta raba jako pi6!a ali celo nieeva. Nahajajo so kraji v Avstriji, kjw no samo da se no rabi v uradu narodni jezik, tomvefi niti dezelni jezik se ne rabi, ampak v kraji po-polnoma tuj, n- pr. v Kanalu na Goii&kem, In to no vsled uraduikovo trine, kakor pravijo, vooinom vsled ukazov in migtjajev od zgore. To pa into dvojo slabo sfcran, ker slabi uradovanje in ker izpodkopuje javno nravtiost. Enako je v Solak; m 132,000 koroskih Slovonccv ni slovenske ljudske Sole, v kateri bi sc otroci naufiili brati katekizem v ma-ternem jeziku. Nek© Sole, v katorih se otroci 6 tcdnov u5ijo slovenski, potem pa 7 let in 8 meseeev nemaki, imenujejo na Koroikom slovensko-nemike Solo, kakor pile „Slovcnectt, Knko jo mogoce, da se pri takik bkolil^inah govori o narodni ravnopravnosti, nam je noiuzumljivo. 0 srednjih narodnih iolah, io ve da, niti govora. Ako bi postava nasprotoyala pravici ali ako bi visoki dostojanstveniki no imeli pojma za naravno p*avo, rekli bi, da ni priSakovati drugih raztner. Ali postava. kakor, omenjono, je pravicna in visoki dosto-janstveoiki popoluoraa priznavajo pravifinosfc otiih tirja* tev, za katere se narodi borijo leta in lota. Skrivni svetovalec Njegovega Velieanstva vzviseni grof Co-r o n i n i je v svojem govoru v drzavnem zboru, kakor uie veckrat prej, odlo«5no poudarjal in zahteval, naj se izvrsuje naravno pravo nasproti vse narodno-stira. Minister Conrad, ki ni nikoli sli§al nasili pioSenj, dokler jo bit na mimsterskem atolu, imel je pri odhodu govor na svoje uradnike, v katerem razlocno priznava pravico vsakemu narodu, da se od-gojaje v svojem jeziku, in imenuje strahopetca (Feig-Hng) onega, kif bi zatajil svoj materni jezik. Ko imarno pred ocmi take izjave takih moi, ne moremo na6uditi se brezmejni razliki, ki se nabaja med be* sedami in dejanji. Ali bo kedaj bolje? Ne verao. Dobili smo novega nauSnega ministra in politiki I prorokujejo njegovo prihodnost. Najvecjo toXavo bo imel % vojnim rainistrom, kilio6e, kakor sezdi, naj bi mu odgojoval korporalo za |vojno. Nam se zdi, da I jo dovolj, ako narodi dajejo vojakc; korporalo naj si vojsfcvo samo izredi, Dejanska slu^ba treh lot je v to vee ko zudostna; ako se mladcni^ v treh letih pri vojakib no navadi toliko „dr2avnoga" jezika, kolikor ga vojaStvo zsihtova, navadi se ga ao maiij , dedek, katerernu manjka poduk skoro a cola. Naj bi zadostoval, donarni in krvni davek in naj bi nam ne ; nakladali cokle in davka — n a o ra i k o. Od novoga ' miaistia ne piicakujcmo in ne zahtovamo ciato ni6; ! on naj hodi svojo pot, in zgodovina pojd© svojo. Kmetijski tedaj v Gorici. Z Goiiikega, 8. uov. 85, Cakal in cakal Horn, da bode vender kuko gpret-nejSe pctd Bporocalo v BSoci" o kmetijskora te^nji, ki i smo ga imeli letoa v Gorici nekateri slovenski uci* I ti'lji raznill politicaih okrujev Primomkega, & iluca-, kul liirtiun niacsa; zato sprejiuii, draga nSocaM, o tej ] zadevi sU'dcco vr^tice. K lemu tc^ijii pozvanih nas i je bilo 12 ucitcljcv, knterih imcra so bila ?,a nozna-ujena v „Eilinostiu; zatd jih u ^daj opustim, kajti j uamen moj ni, tu govojiti o osebali, ki «o se utile, \ umpuk o tern: kuj >« kak/» «»»«»/(..- uMir koliko na* , ucili, in o potrcbi teh tcfiajt-v. Lctotmji tofiaj trajal ! jc od 10. septembra do 3. oktobia. UCilo st5 jc ne 1c ' teoteticno, ampak tiidi praktifino pri razuih ekskurzih ! ali izlvtfh. Teoreticnoga uka imeli smo 4 do 5 ur na : dan, iu pri vsom tem piclem casu tazlagalo se nam \ je vender le mnogo tvarine iz raznih strok kmetij-• stva; tako ucili smo se: 1. o sploSnem kraetijstvu, , t. j. o geologiji in geognoziji; 2. o gnoji in guojenji; ! 3. o obdclovanji zeralje; 4. o raznih kinetij.skih strojft: j 5. o zboljSanji zemlje; 6. o setvi in 2etvi; 7. o ko ! lobaranji; 8. o rastliuoznastvu; 9. o sodjarstvu; 10. ; o viuarstvu in kletarstvu; 11. o Skodljivih mrcesiU; j 12. o iiviiiontji; 13. o napravi §olskih vrtov in 14. j o Bviloreji. ! Da je bilo toliko tvarine za take kratek cas vsekako prevec, epievidi lehko vsakedo; toda z do- LLSTEK. Zgodovinsko-poducna cutiea. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) Tu vidiino n. p. jedo slavnega pandurskega pol-kovnika Franca plemeoitega Trenka, ono ni6 meoj slavnega italijanskega pesnika grofe Silvija Pelika in drugih znatnenitih oseb. Po jecah Trenka, Pelika in Se troje drugih slavnih jetnikov vis6 njih doprsne oljnate podobe. Jede politidnih kazojencev so bolj revnim so-bom podobne. Stene pobeljene, malo okence, toda "visoko gor pod stropom in iloTa pec\ v kterej se jini je po zimi kurilo. Povsod se Se zna, kjo je stala njih postelja in koa verige, s ktero so bili priklenje-ni, ti6i §e v zidu. Yidi se tudi jeca neke italijanske markizinje, katera je bila zarad vele zdaje na deset let teskega zapora obsojena. Vso svojo kazen prestala je razva-jena gospa v tesoej sobici, katere okenee je gledalo t hodnik, tako da je bila v sobici skoro vedno tema. A zato jej je bilo dovoljeno %ati na evoje strolke svece, kar je tudi ves -ian delala. Tik jece te markizinje stoji majhen prostor. Tu notre je stanovala nje sluzabnioa, katera se je dala no svoji zelji ? gospo zapreii, da jo je mogla streci. Pred vsako jeco politi6aega jetnika stala je vo-jaSka strata. Tudi je5o znamenitega roparskega vodje Ba-binskega najdemo v tem hodniku. Vsled ropanja, goljufije in drugih hudih pregreSkov, bil je na dvaj-set let teskega zapora obsojen. A se predno je bil bvojo kazen prestal, bile so spilperako jece ostavljeao. Babinsky^ dostal je pofcem svojo kazen v nek'j dragej jeci na Ccsketn, katero je kot Glletni starec zapustil. Ker se je Babinsky vseh dvajset let svojega zapora v vsakom oztru izgiedno vedel, dobil je potem v sawostanu usmiljenih sester v Ropili (na Cvskem) vrtnarjevo mesto. To sluzbo je najzveatejse opravljal do kouca svojega 2tvljeuja, polnih 23 let. Umrl je leta 18 7 9, 84 let star. Vodja nam je pripovedoval, da je pred nakate-rimi lett staremu molu kazal Spilperske podkope. Pri-iedli v jeco Babinskega, razlaga fiuvaj tujcu: Vidite, tu je prbbival toliko in toliko let obeno zsiani grozo-viti ropar Babinsky. Tam-le, kjer so one luknje v zemlji, stala je njegova postelja. Dovolito, seLe mu tujee uljudno v besedo, postelja ni stala tam, kjerVi trdite, temveo tukaj v tem kotu; meoi smeto verjeti. Tujec bil j« Babinsky sam. Ko smo si oglcdali vec po.sameznih jec, ki stoje po Trsti edna poleg druge v dolgem hodniku, priSU smo skoz postrauski obok v thug podkop. Tu jo bilo zopet nekaj ob«5aib, a bolj navamih je6. Opomnje vredna be mi /di velika soba, y kteri je imelo monda kakih petdesefc jetnikov prostora. Skoz zid te sobe je bila velika veriga napeta, ki je pegala od stene do stene. Eden konoo verige je del fkoz prodrti zid w atiniwo, kjw so vojaki envaU. bio volja bo da tudi v kratkem Sosu mnogo doBeci. Tak6 tudi mi; etorili smo vne mogofie, da pi dosegll uamenjeni cdj in konec tega teBaja, kar ge nam je tudi vi'61noma poiredilo. Res jo toraj, da smo se imeli v tem ta doati ufiiti, a pri vaem tem imo se pa tudi umogo nauCili, kar je pokazal javol izpit due 3. oktobra. Ta vrfiil se jo v navzofinostl naSega viso* korodnega c. kr. delel. M. nadzorcika gospoda An-tona viteza KlodiCa-Sablodoskagu, ki se je o n&predku in izidu tega todaja jako polivaluo izrazil in pokazal svojo popoluo zadovoljnost v vseui H nad viiemi. Da smo w pa tedaj v tem piClem Casu res mnogo nautili, zahvaliti ge jmamo v prvcj vrsti sprctnosti na* sih dvoh goKpodov profeiorjev: EmoHta Kramarja in Fr. UrSiga. Prvi je bil ob enom vodja tega tecaja, kai- mu tudi povsem pristuje zarad njegovih posebnih zmo^nosti. Isto tako je tudi g. Fr. Ur5ic\ onlstent na vino — in svilorejskem poskuievaliifii, vei6 v avojih predmotib. Gadt in hvalu obemal Opntovano in Hinclo ttdim, da smo bo rei v tern ti'Caji mnogo nautili h kmotijstva; to Hpo,:navivm sndaj nam pri puducevanji toga predmeta v nadaljo-voittem im5uji, ko m namrcC vse apretneje iu laukeje 8u5obi v Soli, nego sem bo prejdnja ioiska leta. Euako godi se gotovo tudi vsem onim mojim tovatifium, ki t*o z mmio vied obinkovali lotos ormmjeui tecaj. Kaj ne, go»i>6dje kolegi, da je res takd ? Miuio teorijo iun»U smo pa tudi prakticne vnje in M vecinoma pri izletih. Naj mi bode toraj dovo-ljciui §e o teh uekoliko spiogovoriti. Pri teh naleteli 8ino na mursikaj zmimivega, lepega, koristoega in poducljivega, pa tudi na prijetuo in neprijetno. Clo-vck pa, ki resuico ljuhi, resnico tudi govori, bodiei mcj s leu ami, ali tudi javno. Kot resoicoljuben clovek hocem tudi jaz til ob kratkem objaviti v tem duhu na§e posamezne ekskurze. Ti dali so nam oauirec pri-liko, uCiti se prakticno p«> vodilu g. Ernesta Kramarja 0 Sivinoreji, sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu, & cvetlicarstvu in o raznih kmetijskih strojih. Kaj za-n'.nivo, Iepo in poduftjivo je bilo za na-s vinar6tvo} 1 icturstvo in iiviuoreja g. barona Ritterja v Moua-teii; isto takd pa tudi sadjarstvo |iu cvctliCarstvo g. Ferantija v Gorici ua obeh ntraneh pod Kobtanje-vico. Tu dobili smo jako spretnega |in priljudnega vrtnarja, ki nam je znal marsikaj lepega, koriatnega Na to vorigo so bili vei jetniki a svojimi priklenjeni. StraLa pa je imela nalogo vsake pofure natezati verigo, in to po noci, kakor po dnevi. Pred-stavi naj si zdaj blagovoljni iitatolj muke ubogih jetnikov. Ko bo se ti namrefi po no6i Ylegli na gola tla, da bi spavali, prebujal jih je vsako pol ure cu-vaj iz spanja. Ko je namreL nategnol verigo, prisi-ijeni so bili jetniki hitro ustajati. Poleg te sobe je Sirok obzidan prostor, ki je imel nekdaj jako grozovit nameu. Tu jje bila naj-hujia jeca za Senske jetnice. Opomeniti namreS mo-ram, da zenskih hudodelnie niso mu^ili niti jih zapi-rali in zaklepali v brezzracae in temne podkope, kakor mozke. Zenska kazen je bila dvojna: tezka in lahka. Lenske, obsojene na lehki zapor, bile so po no&i ukleojene; po dnevi pa so morale opravljati vsa-korina dela. ^enske, obsojene na teiko jedo, kaznovali so &8to prosto ali zato Yonder le strasno. uTake nearer-nice bile so 2ive uzidane in aicer do vrata, samo glava se je ven videla. In v teku ednega tedna, dasi so jim dajaii jesti, so revice pomirale. Po njih smrti izkopavali so jih iz zidu ter na pokopaliSSe zanasali. V to eobo smo tedaj prisli. Zid je bil oudaj ves razdrapan, da je povsod do bil znati sled uesreL-nic, ki so ondaj pri popolnoj zavesti groznosmrt sto-riie. V resnici, strasen pogled! Se drugLa kazen je obstajala v tem, da so vsakemu je.' ku «evali okolo vr*tu gelozen ovratnik in okolo pasu ielbzen opasnik. Od ovratnika do opas-nika je vic^la debela veriga. Ta pa jo bila tako tezka, da jo jo moral jetnik vedno v roki drzati, aicer bi m t>ilft *i»>k DolomiUv mUm p***to& an oj?wnJik po prvAfi i>riM",i»n",> :' • **¦»"'¦ = ' '''T'' puAiljaiia: I'o! i.-ti- ... I .-tvs-f '.' t;i ¦ • i l'ri"u/naii:UI. .1 ¦¦ . tii,l; S tinicah" se plaiitr*' ¦¦¦'¦ liiv;;,;,,. ; • -:.(!. ------irn vrsto : " in podncljivcga povedati in tadi prakticoo pokazati. Bodi mu hvala! ,.._., t i •*• No, s tern pa ni §e konec naSih iztekov, aaju ogledaii smo si tadi oba oddelka kmetijske Sole: slo-venaki in lafiki! — No, kaj naj recem pa o teh Solan? Da ostanem mo2 bcseda, da sem resnicoljaben Ctovek, raoram kar odkritosrcno reCi: da niC poseb-negal SUoje teh Sol je le Sc bolj primitivno do zdaj, in vse nekako bolj simplice; zatd o tem molCim, ker mi niso mar .nlGrai* teh Sol. Grajati se pa tudi ne sine niti ta, niti on! oddelek: a vsefcako pri&kovati hi bil od obeli vecji napredek in bolj vzgtedno ob delovanje. S casom bode mdi to in Se drogp! Sledojifi Mstane vpraSanje: All so potrrbni taki kraetijski nadaljevalni teSaji nam Ijodskwi «6iteljcia na deieli? — Da, potreboi in ailno potrthw so nam, kef moramo uciti poleg drugih predmetw tndi knie-tijstvo, kar je tadi pravo in neobhodao potrebno kraeUki mladini; gotofo bolj nego ta ali oni prcd-mct is realij. Taki tefiaji so nam takd potreboi, da hi no smeli niti jedno leto izostati. Na teh se uto-telistro t kratkem casa dobro fouci it kmetijstva, in to so ««ite|ji aami dobro izurjeni v tem predmctu, bodo gotovo tndi uspeSno v Soli in canaj nje ueili teowticno in praktftuo, ter s tem mnogo pripomorejo ˇ povzdigo kmetijatn. Blagoatanje ljudatva bi se sfe sploSoim neenjem po deieli zboljSalo. Taki tefiaji naj hi hili leto aa letom ob casu velikih pofiitnic 3 4 tedne ntiteljera Ha razpolago, sosebno onim, ki ne le teorettfno, ampak tadi prakticno ufie kmetijstvo. Res, dandanes uci ae v Ijadski Soli to in ono; vender tadi mnogo, kar ni toliko potrebno. To nepotrebno naj bi odpadlo, ali naj bi ae vsaj akrfilo, in im-sto tega dalo naj bi se tec prostora potrebnemu predmetu, t. j. kmetijstvn, ki je ateber blagoataojn narodov in drzav. Pristavski. Dopisi. V GoiiCi, 10. noT.— Slovensko bralno in pod-porno droitfo imelo je preteklo nedeljo, 8. t. m„ BTOJo prro doraaco zabavo v novih prostorih t biai g. Marzinija, ki ae jo tako lepo izvriila, da smo draslvo po vai pravid ponosno biti na njo. 0 naznanjenem inn, ob 7,uri zvefior, zaeeli sose druStveniki zbirati posamicni in v droibah, nekateri z vso svojo druilno, in ob 7'/,, ko to pevci prvid zapeli, bili so zaaedeni blfta da vai proator; v obsirni novi dvoraui. Ali ob top easn zbiranju ni bilo id konca, temvec tedaj so ill le zaeele prihajati goste trurae drugtvenikov in druStvenib prijateljev, v obilnem Steviht Sitalniearjev in drngih rodoljubov. Dvoraoa se jo zasedla do naj-zadnjega prostora in novi dosliei so so morali ustav-Ijati v Bobi pred dvorano; ki se je kmalu napolnila. vaega vkup bilo jo zbranih nrd 200 oseb, desarprej ni nikdo prieako?al. T droraui nastala je gneda in rrotiina, da so je zivo pogresal kak velik dihavnik, Id bi odvajal ugreti zrak pa davajal svez in ciafc zrak; ˇ spredoji aobi bilo je bolje, ker so so vrata odpirala na dve strarti. Za prro pesmijo zapeli so pevci §e drago in tretjo in dalje, da je bilo veselje, poslnsati jib. Ra-zen doma5ih pevcev, ki so se uze mod tednom urili pod TCuatvom g. M. K., prisli so tadi izvrstni pevci iz St. Peira, ki reSijo vaigdar Lastno svojo nalogo, kamor koli pridejo. Ko je bilo odpetib uze veS pesai sta se le adaj pa zdaj odstranila, da se jejetoikmo-gei nekoliko gibati. SoJSnih in no2nih oklepov pa, jetuikom sploh niso nikdar snemali. Spilperfki kaznjenci so bili razdeljeni v tri vrste: z najtezjim, tezkim in Iahkim zaporom. Obsojenci v najtezjem zaporu ticali so po noci in po dnevi v ve-rigah, niso irr eli lezlSoa in ziveli so o samem krahu in vodi. Obsojenci 7 te^kem zaporu ticali so, kakor oni, po noci in po dnevi v verigah, samo da verige niso bile tako tezlce, kakor pri onih. Za Iezisce imeli so deske in dvakrat na teden dobivaH so po pol funta Obsojenci na labki zapor bili so samo z nozni-mi in roinimi oklepi priklenjeni in njih jeco so stale v prvem nadstropji; dobivali so tudi toplo hrano vsak drngi dan. Tndi v tem oddelkn podkopor stoji mucilaica. V njej je videti Skripec, se isti, ki jo pred sto leti visel, na katerem so jetnika, potem ko so mn roke ri hrbet privezali. z debelo vrvjo v zrak potezali. Yrv pa so privezali na kolec, ki je tidal med zveza-nimi rokami. Tudi noge so bile trdo prirezane. Eo je jetnik visel visoko ˇ zraku, obesili so mu na noge zelezno niei. po 46 funtov tezko, na roke pa utez po 25 funtov. Nesrecnemu ste se vsled tega razkre-6ili rameni in plrci. Cel kup se drugega mucilneg* orodja hranijo v tej groznej atanici. Tu je n. pi-, videti zelezna lisioa ali palcnica, t ktero je moral jetnik oba palca vtak-niti. Babeli jn je na to stiskal, da je kri veu sikala. Vidi ae tndi spanjaki &evelj in enako zeloaao orodje, 3 ia&rifij jo nftwecflikpjca roke, aoge, ^lela meikaji in se je zdelo, da je vsa diraSba, ki je mislila priti, vknp, izpregovori dr«§tveni predsednik dr. A. Gre-gordid, ki jo*T daljsem govoru razlozil, da amo diu-stvo nadejati se dobre prihodnosti v novih prostonh toliko gled6 na svojo notranjo sestivo in na nacela, katerih se drii, kolikor glede na svojo zunanje okoli-icine, namre« na razaa slovenaka drnitva ˇ Gorici in razne narodne zavode, ki drug dragemu pomagajo^in sknpno delnjejo za napredek in povzdigo naroda. Zi-vahna pohvala donela ma je od vseh stranij, ko je kon«5al avoj govor. Po nekolikem odmoru, med kate-rim so pevci navzofo kratkocasili, vzdigne se zopet predsednik ter objavi zbranim drakvenikom caativen odgovor, ki je doSel draStvu vslrd najvisjega povelja od si. c k. okrajnega glavarstva v Gorici na ono ce-stitko in izraz neomahljive udanoati, ki sta ae odpo-alala na Dunaj o priliki nnjvisjega imendana presvit-lega eesarja, Id ga je druitvo slavilo v Reii&ih v druibi z Reniko ob5ino. Svoje porofiilo^ konfial je predsednik s trikratnim iivi(»-klicem na Njegovo Y«-li^anstvo, katore so navz>«!i tako krepko ponavljali, da so jo v dvorani mocno odmevalo. Na to zapojejo pevci Hribarjevo kantato, ki prehaja ˇ cesarsko pe-sem, katero so vsi stoje posloiali, vecinom tudi peli. Na to bilo je sredkanje. Prva stevilka zadela je de-belega purana, ki je bil opitan za sv. Martiua; druga stevilka dobih je steklentco dobreg* vina za Mtrti-nov veder, tretja pa lep zvezek dolgih smolek. Vsa-dniiba biia je na tem jako veseia, posebno oni, ki so dobili, ker so imeli en razlog ve6, da so se ve-seltli. Marsikdo je morda mislii, da druzba ost.ine malo casa skupaj, in se potem kmalu razide, alt prislo je dniga<5e. Kr5mar je dobro stregel in skuSal zadovo-ljiti svojo nenavaclne go3ter pevci so tudi skrbeli po svoji strani, da ni manjkaio razvedtenja, in tako je tekel cas, da nikdo ni misiil na dotn in da so osrali §e taki dalje 5asa v druzbi, ki so bili prisli z name* nom, da kmalu odidejo. Ni cudo, da v takih okoli-S^inab so so zadele napravljati tndi napitnice, ki so mnogo pripomogle, da se je obrantla in vedno bolj airila fivahnost in zadovo^nost med navzocirai. Prof. Kloinraayer druliveni odbornik spominjal so je nekda-njega wSlavca* in njegovega wgeneraia,* ki ja prav zdaj nekoliko reven, ter jo napil gg. pevcem, ki so ?ovzdrgovali veselje in radosfe tega vefiera. Ooapod Jr. irjavec, drulfcveni denarnicar, opozoril je navzoce na vainosfe rednega izpolnovanja vsakoratnih dolino-stij ter izrazil zeljo, naj bi mu bilo mogoce vpbovati vsako vplacilo o pravom c.hu. Prof. Kleinmiyer se zopet vzdigne in nazdravi % lepimt besedami druStve-nema prodsedoiku kofc novemn dczelnemu poslaoca. SploSno pritrjevanje in odobravanjo bil je odgovor na njegove besede. G. Ivan Pirjevec poprime besodo ter opomni, da podporao drnlfcvo tma nocoj razen uze znanib gospodov dva podniratelja v svoji sredi, ki sta se pcviC udolezila drustvene zabave, ter napije gg. dr. Stanifiu in dr. Lisjaku. Zivabno pritrjevanje in veselo nazdravljanje sledilo je na to. Tudi g. Ernest KIav2ar poprime za besedo, govori o jez'cnili in drugih doktorjih ter napije slednjic sloinemn po-stopanju onih dveh narodnih druatev, ki sti se zJra-zili pod Marzinijevo streho. Z veliko pazljivustjo in med pogosfim smehom poalasali so navzo&iiki zdra-vijco, ki je bila dobro osoljeua iu opoprana. Med tem so pevci razne pesmi vpletali, ki so navzo&m jako dopadale, tako da marsikatero so morali ponoviti. Gladko so jim sle vse, naj so imeli sekirice pred ae-boj, ^ ali naj so le na sluh in pamet peli. Nekatere krati, ko so prisle domac'e in znane pedmi na vrsto, peli so tudi drugi izmed pricujocih, Le tudi niso bili iz Stevila pevciv. Re5i se mora, da so druStvoni pevci zasluzili spIoSno pohvalo po svojem natanfiuem in ubranem petji. Zopet se oglasi g. Pirjevec in po daljsem govoru napravi zdravijco druStvenemu zdtravnikn in nav-zocemu pomocaiku. Dr. Ltsjak odgovori v l«>p:. besedi ter poudarja korist in potrebo pjdpornogi drustva ne le z ozirom na ude, ampik tudi z ozirora na dezelo in posamezne obcine, katerim bi se botniski stiroski mocao zmaujsaii, ako bi se vsak obcan, ki gre z de-zele, vpiaal v kako. podporno druitvo. S casom zaceii so gostje odhajati in ko se je predsednik pevcem za-hvalil, ostalo jih je malo vec v dvorani. Trpela je za-bava skoro stiri ure, a presla je tako hitro, kakor da bi stela le nekaj trenotkov. Srefioeina se pa6 ure ne stojejo, in srecen se 5uti <51ovek, ko je med donia-cini in rojaki za par ur, potem ko se je ves teden trndil ia bavil z raznimi opraviii. Podporaemu dru-Btvu ielimo, naj bi imelo Se veliko takih zabavnih vederov, in naj bi se s citalnico vred tako lepo w«-vijalo, kakor mu je njegov predsednik aodil pri tej prvi zabavi v novih prostorih. Iz gonske okolice, 10. sept. — V zadnji stitvilki priporo&d je neki dopisnik, naj bi obcine, po katerih pojdo tramvaj iz Gorice na Trnovo, rado-VOlin° PrePu?Sale prori odSkodnini potrebni svet in vodo. Tudi jaz se s tem njemam, vender mslira, da uljudnost ni lepa samo pri kmefcu, ampak tudi pri gospodu, pri podjefcniku. Ko je podjetnik nameiaval napraviti vodotok za svoje potrebe pod sv. Goro, ni fliko|?*pr»H amnakje zrteL deM. Nararnoje, da mn je kmet, na cegar zid je nastavljal cevi, vso Saro vrgel raz zid in da je bil potem pri pogajanji toliko ostreji. Ako se tramvaj res posreSi, naj gozdni urad skrbi o proven* casa za dobre ceate, da ga podjetnik ne ho stiskal, ko odtisne voznike s ceate. V to svrho priporocal bi cesto fiez Caven, katero mislijo obcine same napraviti, dokler sega obcinskt svet, ako se jim da le nekoliko podpore. Po drlaynem svetu naj bi gozdni urad napravil cesto. Po tej cesti' bi ob 5asu sile vozila vsa vipavska dolina in podjetnik tramvajev bi ne inogel po svoji voiji narekovati cene za pre-voznjo. Tudi ko bi gozdni urad ne potraboval ceate, stala bi mu dobro, ker bi k njo br/dal morebitne zahteve podjetnikove. Vipavcom pa bi bila cesta vedno v korist. Omenjeni dopisnik pravi tudi, da v hrtbih ni ved drv in da zato ne plavijo vec" drv nokdanji lesni trgovci. Meni se je stvar druga6e pripovedovala, da namrec plavljenje se je ustavilo v prvi vsti radi kon-kurence. C'e tudi nimajo hribi ved toliko gozdov ko nfckdaj, vender imajo jib §e vedno nekaj. Toliko v pojasnilo. ________ S Krasa, $. nov. 1885. — Nadejaje se, da ne pi5em, kar bi ne bilo treba. kakor mi jo neki dopisnik ˇ 35, Stevilki Vasega lista o5ital, prosim, sprojmite, g. nrednik, le te vwtice v pred ale Vaiega cenjenega lista. Resnica bi priSla slednji^, kakor vie ka2e, vender le na dan. Ono v vsakem oziru pomilovanja vredno ponoeno tavanje, vsled katerega je, kakor se je vice napre*> previdelo, marsikateri pono^njak svojo zdravje izgubil, ugasoe zdaj po tolikih izrnrSlje-nih in tudi hudobnili lazch menda popolnera. Y torek 3. t. m. dos'.o je zopet na povelje si. glavarstva mnogo delavcev in vec" iendarjev, da so v drugih postavljeni altar do tal podrli ter ga zopet v Sezano odpoljali pod kljul Prav tako ! Kakor ali-lim, se okrajno glavarstvo dolgo ni hotelo v to za-devo meSati, ker je raenito, da je bolj ^verskega" nego poIitiLnega poinena. Zdaj pa je, rekel bi, Bog sain to zadovo ovrgel. Nastala je namre6 kuina bolezen in vsled te, kakor tudi vsled mnogo bolezni, katero si je marsikteri po no& pod milim nebom na Pliskavski gmajni nakopal, jo slavno c. k, okr. gl'ivawtvo ustavilo to ponofino brezp,»trebno in Ikodljivo potovanje ter je altar raz-dilo in ostro prepovodalo *) potovaujo ter za2ugalo kazen 100 gtd. ali pa 14 dni zapora njemu, ki bi na Pliskavsko graajno zahajal. To bo imel za od-pastke vsak ponoSnjak. katerega 2endarji tamkaj za-aactjo. Tako zdij vsakdo misli, d* bo tega fiude^a konec; da bi le tudi druzih poaledic konec bilo! Mnogo se je govorilo in ittgalo a kaznimi celo zoper nekatere resnieoljube Suvaje, katori so se drznili povzdigniti svoj glas na pravem mestu in o pravem casu z nameaom, da bi pravo vero branili in ohra-nili Ijudatvo pred oskrutiljivim govorjenjeni poaoSoim taTanjem in raznoterimi la^mi. Todn raolitev in po-bi»5nost do prave Matere B. katora se je meseca ok-tobra po katoli§kem svetu opravljala, jo morebiti tudi to res zalostno izmisljeno zmoto na Piiskavski gmajni odpravila. Proved je vze bilo I 'he nekaj Kij pa naj se zdaj stm z nabranim denarom, co tie bo veS luc gorela na tako zvani: nboiji poti?' Tako so zdaj nekateri poprasujojo, katerim jc uze od ztcecka neka „raea pocena" pravda. da se je sarao v oni noci uabralo za ,ono dobro kravy'. Ma-.-sikateri pravi, da bi bilo pravidoo, dt s<» s tistim deaarom poplafia Skoda, katera se je naptavila s tein, da se jo nekomu kmetu iz Plisko-vice onde zraven lezeca seao?.et pop-ilnem poteptaia iu za vs6, let unicila, ker je toliko ljudij vedno po njej bodilo. Vreme imiino zdaj slabo; ljudje se vedno ozi-rajo, kedaj se mogle izgube in se razjasni, ker niso zita se nic vsejali. Bog d*j lepo vreme. (Z.i vreme ste 2e uslisani. Oglasite se veckrat. Ur,) Politieni pregled. Najvaznej§;i vest, katero imarao v tem ted-nn takraj Litave zabiljeziti je ta, da je naufni minister baron Conrad dal svojo ostavko, katero je prvsritli cesar tudi sprejel, ter bivaemu ministru o to} priliki podelil veliki kriz Leo-poldovega reda in ga poklical kot dosmrtnega uda v gosposka zbornico drzavnega zbora, in da ma je naslednik v miuisterstvu dr. Gaulsch vi-tez Frankenthurn, dosedanji vodja Terezijanske in orijfMitalske akademije. Bil je v resnici n^e skrajni cas, da je Conrad odsel, ker on je bil Tsem narodnostnim tirjatvam glede preustrojenja sol na narodni podlagi in zahtevaui konservativ-nih poslaacev glede konfes;jonaIue Sale vedno *) Ta glATuanrena prepored rasgUte se daaas po vssa iup*aij»k ixiieg* jiUrantra. Torej gnwl odloden nasprotnik. Govorilo se" je celo, da nje-mii bi sedanja desaica ne bila vcfi dovolila v drs&avnem prorneunu nnstavljenih vsit in tako primorala njegov odstop, Kafce gore list pi da je novi minister, menda drugi ne ve, ko Taaffe sam; njegova pditicna barva je vsem wpozuana MoL je zelo ml id, ki §vje konuj 34 let, rojen je DunajSan, hvalijo tudi njegovo ufienost in sposobnost,, ali v politique zadevo se se do zdaj ni vtikat. Njegovo delovauje sodila bode priliod-nosfc in po delovauji ga bodemotudi poznalr. Odseki ogerske delegacije so se svojjm de-lom uie pri kraji, tamkaj sprejete svote skup-nega proraduna imajo se §e odobriti v javnih skup§cinah. Minister Kallay je obsinio govoril o bosenskih in hercegovinskih razmerah; raeddru-gim je dokazoval, da so dohodki v soglasji s proradunom, da se mladenifii ne odtegujejo ve6 novadenju in da pri vseh nastalih zmeinjavau v Bulgariji in Rumeiiji vlada do zdaj red in mir po eelej Bosni. ProraBunskr-odsek avstrijske delegacije pa je razpravljal proracuu ministerstva zunanjili zadev, vojne mornarice in vojnega ministerstva. Tudi tukaj, kakor prej v ogerskej delegaciji, je minister Kalnoky govoril in §e od-loLnej§e poudarjal, da se mora ^status quo anteK v vzhodnjej Rumeiiji zopet povrniti; njemu je pritrjeval delegat Dumba, med tern ko sta de legata s (5e§koga Rieger in Matui govorila za zdruienje obeh Bolgarij. 0 proradunu vojne mornarice se je oglasil delegat dr. Tonkli in na-glasal, da se ima nasa mornarica postaviti v tak stan, da se bode mogla r vojnein pHmerljeji braniti drugira sosednjim diiavam ter ne bo pri-moraua v vojnih lukali iskati zavetja; to bo mozno pa le tedaj, ako se pomnozH itevilo vojnih ladij in torpednic. Ob enem je tudi pripo-rofial, da naj se pri stavbah bojniU ladij ozira na ladijedelavnice v Trstu in da se vojne ladije v prid domaie obrti izdelujejo doma. Ker so nekateri Xemei toliko naglalali znanje nem§kega jezika pri vojaeih, je odgovoril vojni minister, da v manjsih vojskinih oddelkih ni potrebno znanje neralkega jezika, ali v vecih in v vojni pa je nedbhodno potrebno kot sredstvo porazum-ljenja. Ni treba, da zna vsak vojak nem§ki, ali treba je, da zna eden ali drugi, dase razumejo straie in donasajo poroSila. Konec rabuke v Kraljevem Gradeu med C'ehi in neniSkimi turnarji je obsodba skoraj vseh zatoifcencev zarad javnega nasilstva od 2 do 18 mesecev; med obsojenimi je tudi mestui zupan. V Zagrebn so deli poslanca Grzanida in dr. StarSevitfa zarad izgredov v zbornici in napadov na bana v preiskovalni zapor. 10. t. m. je zacela novo izvoljeua zbornica franeoska svoje zborovanje. Ministerstvo je ho-telo odstopiti, ali predsednik Grevy ni hotel sprejeti ostavke celega ministerstva rek§i, da izid volitev za to ne daje povoda; odstopilasta le dva ministra, ki sta pri volitvah propala, na niesto teh dvth sta iinenovaiu pjslauec Gomot ministrom poljedeistva m poslanec Dantresme trgovinskim ministrom. Konferenca v Carigradu je imela do zdaj dve redni seji, ali uspeha njenega posvetovanja se ne vidimo, in tudi ga ni koj pricakovati, ker so si velevlasti navskriz\ Avstrija, Nemcija in Ilusija so edine, in tirjajo astatus quo ante"; ali Anglija hoce zmesnjave nasejati. Tisti an-gleski Salisbury, ki je s pokojnim Disraeli-jem na Berolinskem kongresu razdrl Sv. Stefanski mir, se menda sedaj naj bolj poteguje za ne-kako zedinjenje Bolgarije in to le iz nasprotstva proti Rusiji, ki za zdaj o tern zedinjenji in se posebno pod knezom Aleksandrom noce nic sli-sati; vidi se, da se na Balkanu krizajo angleiki interesi z ruskimi. Srbska inBolgarska pa siob mejab nasproti stojiti in vsak trenutek zna priti do redne vojske. Ruski car je svojo veliko nevoljo nad bul-garskim knezom Aleksandrom se posebej s tem izrazil, da ga je dal izbrisati iz iraenika ruskib vojakov; ta carjev din je aeki zeio razjarii an-glesko kraljico, ki je s knezom v svaStvu. Doiaafie in razne vesti, Studentovska kuhroja druzbe svfVmcencija. Darovali bo : Mons. Lnka Jeran iz Ljubljane 5 gld. s pristavkom „Novi blagi sestri v Goi-ici s serenim cestitanjera k ujeuemu zaeetku in z iskreno zeljo, da bi piav dobro uapredovala*. Math. VI. 2.-4. za no-veuiber I gld. Predesfc. g. dekan v Kanalu u.bral ia z zeljo fldobro, naj tekue in Bog naj pozegiia" vpo-slal: gg. dek. Vidiy 2 gl, Anton Ukraar 1 gl., Gr. Strakelj 1 gl., Ant. Tcrpin 2 gl., Jos. TomSid 1 gl., Binu-Jtos-l-^lM--X^-y--l--gli^Vali-Bre»aii8ig--l-gl^-And. Skert 1 gl., tV. Delkin 1 gl„ Mih. Cenci6 2 gl., And. Vuga 1 gl. Bog poplaSaj. Vsera dobrofcni* kom mladine izi'eka iskieao zahvalo druibeni odbor. I. pi. K. GroflDja Ciiambordova prisia jo protokli teden zopet v Gorico, da tukaj prozimi, Zadnjo 6aeo ni bila niL kaj trdnega zrkavja in dolgo potovaujo bilo jo jo moojio potlacilo, ali zdaj se pooiiti bolje in uadejati se je, da ji bo goriSko podaebjo, kate-romu so je uzo dolgo piivatlila, tudi lotos dobro ugajalo in pomagalo, da so popolaoraa okrepi. Ubogi Bpo&tujojo v nji svojo mater, ki za nje rada skrbi, pa tudi cerkvaui pomaga, kjer koli je treba. ImeuovaDJa. U. k. namostnik v Trstu imono-vol je Janesa S o r 1 i-ja iz Klavz blizu Podmelea, dosedanjega namestniStvenega koncipiata, okrajnega komisaria; biviega konceptnega praktikanta Ofcoaa conte Manzano-a pa uamoatniStvenoga koncipiata. — Primoiske define ^cndarmoiijo povoljnik, major Anton G a 11 i n a, premeftten je v Brno na Mcrav-akem; na njegovo mesto pride stotnik Marchetti, do zdaj v 6ernovicah v Bukovini. — C. k. finaufino Yodatvo za rnraorsko je imonovalo kontrolorja Anto-na V r a t n i k a za davkarja. — Pravni praktikant Julijan C o v a z imenovau je avskultaufc na Primor-ikom. — Sodnijski pristav Silvij G a n d u a i o pride iz Podgrada v Istri v TrziS (Monfalcono). Sodnij-ska priatava imenovana a»a avskultanta dr. Karol 0 h e r s i c h z& Mutavtm in Frano 1) u k i 6 m Pod-grad. Umrl jo 1. novombra t. 1. v goriiki bolniSnioi usmiljonih biatov, kjer je bil le 3 ali 4 dm, Jozef Uermelj, duhovnik v pokoji, rojen 27. fobruarja 1808 v Goja^ah v ieruiSki zupniji. — Dne 10. no-vembra umrl je v Trstu dr. Peter pi, F a v o u t o, v Goriot dobro znaui zdravnik, ki jo bil ze dalie 6asa bolan na uinu. Proti kouou bila je njegova bolezen vedno hujn, tako da snnt ga je reSilu prezalostu^ga fltanja. Glediski igralci, ki so najeti, da bodo igrali v goiiskem gledi§6i, igrajo zdaj v Palmiuovi blizu avstrijske moje. Ko so priSH uekdaj na sprehod na avatcijski Bvet, za6eli so uekateri zabavljati 6ez Av-strijo, da so finan6ni strazniki dva Sirokoustaika pre-jeli in odpeljali r 6ervinjanski zapor. 8Corrierea je to pripovedoval, a skoro tako, kakor da bi uboga jetnika pomiloval; v zadnji stevilki pa zatrjuje, da krivca eta od drulbe izobfiona in da ostali so dobre duse. Drugace bi pa6 ne nameravali priti v Gorico. Zivinsld sejmi na GoriSkem, ki bo bili pre-povedani zastran goveje boleini, so zopet dovoljeni, ker je bolezen ponehala. Ta vest gotovo razvesoli marsikoga, ki je icelol prodati zwino, pa ni mogel, ker so bill sejmi zabranjeni, ali ki jo je hotel kupiti, pa ni vedel kje, ker zivina ai emela iz obdine. Po-sebno za sejem sv. Andreja pri5el je preklic o pra-vom 6asu. Dr. Bsnjamia Ipaveo, zdravnik v Gradci in znani skladatelj, izdal je droje novih glasbenih del pri Engelmanuu in Miihlberga v Lipsiji. Prvo se ime-nuje aSpomin6ioeB, valflek za glasovir, drugo pa „Mu-zikalni liati" za glasovir. Drugo delo obsega naslednje kose: Prr zibelji. Pri plosu. Alj Se misli na me ? Spavsj sladko. Na grobu. Rojaki, ki se bavijo z glas-bo, bodo gotovo veseli, da imajo zopet novih muzi-kalnih koaov, ki obdelujejo znaae predmete iz nasega slovstva. 0 glasbeni vrednosti navedenih del ni nam treba govoriti, ker monimo, da zadostuje skladateljevo ime v njih priporocenje. NajlepSe sprehajali§5e, katero imajo Gori-&mi, je ono iz mesta do po3taje in uazaj. Naravno je, da bi raoralo mesto za ttk prostor po9ebe skrbeti. Zato so pa vaakdo 6udi, kako je mogol slavni magi-strat dovoliti Oskarju Ritterju, da je sezidal konjski hlev tik najlepiega sprehajalisfia, in g. Darbu, da je sezidal hiso, ki je glede svoje lege proti vsem este-ti6nim pravilora, tako da ztli oko vsakega eloveka, ki mora iti onde mimo. Eateticai 6ut, ki je prej spal, kakor se zdi, zbudil se je, ko je hotel menjaveo R. Vervega v omenjenem kraji hiSo zidati. Ali zdi se, da magistrat je svojo nvwdbo proti predloionemu naertttspomanj&ljiviiui razlogt. podprl, kajti imenova-ni|gospod je ulozil proti od.oku utok, v katerem svoj nadrfc krep'ko zagovarja. Ne vemo, kaj porefo k temu mestno starelinstvo, a toUXivno je, da se med ina-scaoi vsaj eden nahaja, ki si upa zagovarjati svojo 5tvar tudi nasproti magistrstu, kajti odkar Marzini mtliif am iwH tiwtm .&<$» w>&, Zammiva sodnijska obravnava svetovnega pomena se bo vrSila pred goriskimi porotniki, kadar ulogi prof. Majonica ovadbo in zntozbo proti dr. Biz-zarru. Zadiiji je v St. 18 takajSnje wRassegneB od 5. t. m. objavil s polnim podpisom dolgo poslanico ptoti prof. Jlajonici. kateio mora ta tozlti, ako hofie ostati drzavni uraduik. Cu je poslanica neresnidna, mora prof. Majonica to2iti dr. Bizzarra zarad obreko-vanja; 6o je resuifina, mora po nasem mnenji toKti drzavni pravdnik prof. Majonico; tako da stvar se skoro no more spriviti se.sveta brez sodnije. Prof. Majonica je_objavilr da nastopisodnijsko pot j dr, Bizzarro pa trdi, da ostane pri tem, kar je pisal. — Obravnava bo zauimiva zavoljo stvari, o kateri se suee, in v tem ozira bo segala 5ez meje naSo dr&ave; a enako zanimiva bo tudi v marsikatei-em drugera oziru. KatoliSko bralno druStvo v St. Frjauu napravi v nedeljo, 22. novembra 1.1., besedo v dvo-rani visokorodnega gosp, Jolefo baroua Forraontina, Program objavi se prihodnjid, Naznanja se tudi vsem (5aat. gosp., ki so darovali za druitveno zastavo, da so je zastava U narofiila pri znani firm! I. Zambach na Dunaji. Y St. Frjanu, 10, novembra 1885, Odbor. Nesreda ali rop. To dni so dobili na Mm* niiki progi v LoSnlku pri Gorici elove&ko truplo, ka-teremu je gelezniiki vox glavo odtrgal. BotiSnik jo bil doma h Lofinika, 38 let star. Ker niso dobili pri njem ure, povrkne suknje in nekih drugili vedij, su-mijo nekateri, da je bil Slovak oropan in na progo vr^on. Takih reSij se prej ni sliialo v teh krajih. Martin pi. Lamb je v svoji oporoki z dno 23. januvarja 1744 ustanovii denarni fideikomis ter ob jednem dolo&l, da se ima v sluoaji, ako bi ta fi-deikomis preuehal, od poStetega denarja napraviti dijafika ustanova za ueeuoe in uiienke iz njegovega sorodstva, in ako bi taojh ne bilo, m revne ufionco in u&mke Vipavsko, Ornovriko in Idrijsko ?,upo, Zgoraj omenjeni aluLaj je zdaj aastopil in razpiuano bo itiri uetanovo m deoke po 150 gld, in itiri za dekliee po 50 gld. Ustanovna glavnioa all kapital je 21.150 gld. v diiavnih papiijili. Hove knjige: Karto dor Balkanhalb-insol und dor angrenzeriden Gebioto (zemljovid balkanskega poluotoka in eoaodnjih pokrajla) izfilajo v zalogi A. II a rt 1 o b o n na Dunaji. Zemljovid je natandan in velik, ima visokoati 68, Mrokoatl 70 con-timetrov ter stane 60 kr. — N a r o d n o b i b 1 i o-teke, ki izhaja v Rudolfovem v zalogi 3. Kraj-o a v snopiLih po 15 kr., iziel je Id. snopifi, ki obsega dve povesti: 13ora6, in Eltzabeta, angleSka kraljiea. — Dr. Karol Glaser, cea. kr. gimna-zijski nrofesor v Trstu, prelo^il je indijsko gle-disetio igro „Urva§i" na slovenski jezik. To je prva prestava, kolikor je nam znano, iz staroindijskega na nai jezik. „Urva§ia izhajali je kot lis'ek v „Edi-nosti" ia se nahaja zdaj ponatisnena v Dolencovi tiskarai v Trstu. — pLjudska knjiinioa% katero tiska sv. Oiriia tiekarnav Mariboru, ima v 17. snopici povest: Mirko Po§tenjtvkovi6, pro-sto poslovenil j. Leban; v 18. snopici povesti: Roglu-va Franca, podomaSil H. Majar, Blagor milosrinim in Podudne povesti; v 19. in 20. snopidi zgodovinsko povest: BeneSka svatba, prelozil Podgoridan. Vsak snopid stane 6 kr. — „Dukovnegapastirjau izsla sta v Ljubljani v Kat tiskarni 10. in 11. zvezek z mnogobrojnim, izbranim gradivom, ki ie namenjeno dusoim pastirjem. Za vsako nedeljo m praznsk ima list po dva govora, ki Bta izvrfiena ali vsaj na6rtana, razen drugih opomb. Za vso leto stan© „Duh. pastir" 4 gld. Krajcarska podru&uca ,Narodnega Doma8 v Ljubljani. Pred nedavnim 6asom nam je bila prijetna dolZnost, pohvaino omenjati marljivega truda, 8 katerim se dosledno zanima narodno u6itelj-stvo za zgradbo nNarodnega Doma" v Ljubljani. Nehvaleino bi bilo od nas, nifieaat omenjati o jedna-kem zanimanji ndrodnega trgovstva. V oskrbi narod-nih trgovcev in njihovih pomoiaikov je ule 40 kraj-carakih in 9 desetkrajcarekih kojig. M li lo jasen dokaz zivega zanimanja, vreden, da se ga spominjamo 8 toplo zahvalo. Bazposlanihje sedaj blizu 400 knjizio, razprodanih 18 krajearskih. Pretelcli teden vrnila se nam je nanire5 16. knjizica pod St. 246 (poverjenik g. E. L. v drugid), 17. pod St. 175 (poverjenik g. dr. V. G.), 18. pod St. 279 (poverjenik g. R. K. v drugie), vso tri iz Ljubljane. Razen tega so poslali nekteri gg. poverjeniki nekaj manjSih na svoje knjizice nabranih 8vot. Njihova imena in Stevilke doti5nih knjizic obja-vimo, ko doposljejo ie ostale svote a knjizicami vred. Lepa hvala vsem! (Denar in oglasila poSiljati je g. dr. Josipu Sta-retu, blagajniku ,Narodnega Doma« v Ljubljani.) Kupce slepMl hoSejo pogosto pri takem blagu, ki se je valed dobrih lastnosti rao6uo prikupilo. Tako so se prikazale v zadnjem caau razne krogliee, ki so popolno tako pospravljene kakor edino pristno, pri slabem prebavljanji jako uapefine lebarja R« »r**&* i*k»r*%P *r*f»t*i terj?**^ rocalo po nizji ceni in taznem bvaHaaajiv da bi se eWinstvo sIe?Ho. Ysakdo naj bo torej previden, ko kmpttje lekarJaR. Brandt-a Svicarske kroglice, ter naj vedao pasa, ali ima zavitek bel kiil na radriem dnu in podpis B. Brandt-a. Zanvala. Le v drugiS je slavna trgovaka in obrt-niiska zbornica v Gorici blagovolila podcliti sli-pendij (Ietos 600 gl. znaSajoc) 15 letnemu mladencu Antonu Plefai&r-ju iz Cepovana, da nadaljuje lansko letot prifieti nauk v kovoznanstvu na tehnologicnem musejf na Duoaji, za kar Ji v irnenu gtipendista, kakor todi v irnenu obcme najprisrcniso aahyalo lzreka iupanstvo v Cepovun. ¦—iiii ii iiii- rmiiii nffirmr' Javna zanvala. Vsom blagim sorodnikoni, sosedom, prijatoljora in mancem, kteri so skazali avoje socntje do naso druiine v jasu kratke, mucne bolezni nasega nepo-sabljivega odeta FMANCA KMANJCA in bo ranjcega v obilnem stovilu spreniili k njegove-mu ladnjemu porMtku, izrekamo najtoplejso zahvalo. Mlinako, 7. noverabra 1885. Zalojoca rodbina. Javna zanvala. Presrino zahyalo izreka vsera znnncem in pri-jateljem, posebno ptecastitej duhovlemi, slavoemu ravimtiljstvu c. k. ueiteljskega izobra2evaHSea, caslitim gojenkam III. slovenskega te&ija, domacej Solsk«j mladiai t uMjakini esebjein in darovateljem krasnib veneer za weno ao&itjo, ki so je izkazali 11. t in. pri pogrebn prodrug* nam beerke AMEMNE BAV-CON, ki jo t svojih neiuib letih po dolgej, raucnej bolezni due 9. t. m.» previdena s sv. sakiamenti m umirajoce, mixno in veselo v Gospodu zaspala. ZalojoSa druiina. \\m na Cesti pod Krizem, v kteri je stacuna raznega blaga, je na prodaj. VeS se izve pri opravnj§tvu nSoce.B la m pfoiaj na Otlici bliztt cerkve in pri cesti, pripravna za atacuno ali za Solo, ki se ima napraviti. Labko se kupi tudi neko-iiko zemljiaca. Oglasi do konec tega meseca. Posestni^: J. V. Uo ltt IB, lasten pridelek posestnifca Avgustina Ritossa iz Vizinade, prodaja se na debelo g\ Via delta Croee v Goriti St. 9 X blizu Prelate pri sv. Antonu. V ^00000400000^ potmhe in bla«o spravlja v Ameriko najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, L Kolowratring h. & (Najaterej^a firina te yrste.) lkearxa TitxEacar ^r zravea rotovza, na velikem mestnem trgu v JLjubjisJii -^W ]>np(irr.ih v L»-3otiri ... !>ii i.n|,a'tko^hw »re»i-tvo .wper: pom-Uji^e siastl pvi jedi, t ab Ltlodec, utak, vctrove, iioliko, zlatenico, bijuvai:je, , avrobol, lore v zelodci, bitje Aca, zabasanje, gaste, boiez-y-.x na vranicM na jetrih in ^oper zlato zilo. ^V/HILO! So >'«li nkrat nam c «rn.i iiui»T da s*> te kaptjiw i?po- tavijtn^ vclilccxnu ponareja- iijxt. Nnog«> YuAi ]»», i.i «*" xnajo ptipravljania ttrh fcapljic in pod m;inow nMarI]aljskt" zcIo«lLne kapljlre*. Kdor ton*.i zeK pravih ^.Marijaceljskih zelcdcnib kap-IjiO", paai naj pri kupovanji Teduo na gor^BJO podobo Matere boi^e, ki je za varstveno zaam-ko ^OStaVHO zajamcena in mora biti na Tsaki ste- Dobivajo so v lekarni Trnkoczy zraven rotovza V Ljubljani, so najboljae in, kakor mnoga za-hvalua ptioia pofrjujejo, naj»;>u.4em\j»c in prospcsnejbO kapljico zopcr vse iulodcite bolezni in njiix nasiedke. jjBg^* 1 stoI;"enica velja 20 fcr., 1 tocat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. "VB Razposilja so s posto najmenj jeden tacit sttuklentc. Nasiov: Lekarna Trnkoczy v Ljubljani. xjxjtn so i_,i±jrj; obstojoca, dobro znana §tacuna na debelo ptej Vine, ^trsMseider, razprodaja vso svojo zalogo |pi*ti,>'ili l>x-iiHliili volnenili i*ol> r ostalih fcosih za niozko obloko, Iza'lostujoi'ili za celo obleko, 1 .ainruc sukiijo, hiace in telovnik, -|y yseU barvah in nepokonc-Jjive«a trpe/a po imsicdnjih dvek nizko doloeenih eenah in sicer: II. vrsta za popolno oblcko . . . . gl. 3.50 I. vrsta „ * „ . . . . gl. 4.50 Od tch oatalih kosor so ne razposiljajo uzorci, paL pa se zavezom s ten javno, da vzamem blago, ki ne bi cgajalo, brez obotavljanja nazaj. Razposiljajo sc omenjene robo, n<5 da bi se za-radunili stroSki zaboja proti postnemu povzetju i>Ii za po8lani denar. EDINO t najvccji krojacnici za mozkc IfiNiClJi Mliltl-Jl ¦V GORICI nahajajo se izgotovyeiie v ueizmeruo izbero i 55A XlJVIft^JKLl CAS ' povrhne suknje za niozke podobleceue I z volno.....po gl. 10 do 40 ' popolna obicka za niozice, licno delo po gl. 10 do 30 ~w hiace za mozkc, nov kioj . . po gl. 3 do ll) E^ Mentschikoff za raoike . . - po gl. 14 do 26 I ^Jr halje Nocdpol (sevcrni ;ecaj) neizmer- ' .|| nega trpoza . . . po gl. 10 do 12 |^ i\>polna obleka za decke in otroke, za sobo, I 'I* plaSCi za dez nepremocyivi, cevlji za lov, vrhu tega BOGATA ZALOGA plaScev watherproff, dolman, sacco za gospo — za to blago odprt se je t vciyo slo2nost gospodov I odjemnikov posebeii «dde)ek v posebuem, lo- ' Lenein prosloru blizu prod ujal nice. ixkwi is psTraae sukijs za otrske od 2 let is m- I Blago vsake vr?a*^Ja delo po rueriT cene prav nizko, delo licno, stvo-^'ki ne dopadajo, ae zntenijo J brez tezavc. Edtna zaio0'a svajc, jop, izvirnili svitic z volne iz imenitne tovarne v Stockoloia pod odgovor- I nostjo prof. dr. Jag«rja. 0 I) icepli-eva esenc ^./PICtOLljpkk /lijubljafti i kakor je razviduo iz zahvnlmh piseni I in zdravnisklh spriceval bolezni v Xeiodcu in Itrebuhu, bodenje, kr6, ietcde6no In premen-! ¦javno mrzlico, zabaaanje, hemerojlde, ziatenico, ¦ nigreno itd. in je najboljii pripomocek zoperl 1 gliste pri otrocih. ¦ Posilja izdelovateJj po po§ti v Skatljicah' I po 12 stcklenic za 1 gld. 36 novc. I I Pri veSem Stevilu dobi se primeren odpust.J 6osp. Gabriftlu Piccofi-ju. iekarju y Ljubljani Na zabtevanje potr.jii,i»'i;i, d;. siwn Va< <•«., /. >(do-deo, '-ojogt deli h<> mi dobro ai;'»i, v v.likis .-'ic-jih vsptaiiti rabil proii bnb.'Ziiim v /t-lon. u in ;i«(, ,.11.' Li ubli a tin. mesec janu•ar U.nil r,„z .svoifc', i'. k. vlailni ^vct-Tttloi* in tlt/i \,--i-:i:\i:i t»; \, r.iL^ralec. Uspcsnost tt'gn iavritnc^a ;.:iru\.!a hpricujejti tudi gg. dr. 1). Agostini, dr. Cninbon, vit-z dr. (loraeuclii, dr. Purdo — .-Iov«*ct f.iv.aVci zdravniki. P.idpi'jaiii piitrjujf, da ima zolfidnrnu esonca Ijub-ljanHk«;fja l'»kai'ja l'iri-oli-ja hitrc! in precudne zdrnvilne moLi. Z iro o/dravelo ,i« inno^o IjinJi moje in HOHedno ziipniji-; komi i pre-ccc i'lai», da ji<> Iji kdo priSei k inrnl. ki me p'roKi '/n j«-:lnr» Hiekb-niro zeloduciu! cHtnce, kojih imam vedno mrkoliko pripr. vl.onih. A. Wfas«i'ch, zupnik-nannnik. rinnin, Prirnorsko. Po !*» kr. Hfeklcniro prodiija v Gorici lekarna Pon-toni, v Tolmiim Palisca, v Korminu Fran/oni, v (3ra-disci Couttaitii, v Uradezi Pasipinlis in mhaja «o veci-nom v vscii lekarnab na Tirolslu-ni, v Tintu, Istri in Dahnarji. Kt. 204 Oznanilo. Kavnatcljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljcnc po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 7. deccmbra zacela javna drazba (kant) ncrcScnih zastav III. cetrtleta 1884, t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca julija, avgUHta in soptembra 1884. Ravnatclj: D. LOVISONI. Z«Iodc»e bolezni S5H ititro in gotovo ozdeavi jeruzaiemski balzam ediuo in neprescgljivo ?.olodfino zdravilo. I/bmci v raznih zelodi'-nih boleznth zdravilo, katero bi v iv.stuci odgovarjalo nninenu. ni lahka stvar dandanei, ko *p prodajajo vsa«ovri**na tnka zdravila. Vecji del onili kapljic. id -ekov itd itd., ki ae oznatijajo in priporocajo obcinscva z visoko letef-imi besedami, ni druzega ko provar". pogosfo so 5k"dljiva. Samo jernzalcmski balzam, uze davno znan po svoji pri prosti sestavi in po ozivljajoci avoji moti na zelodcnc zivee-, si je pridobil prednosfc pred vsomi dru-girai do zdftj znanimi pomofki, kar potrjnje njogova razprodaja. ki vedno raste. Tii balzam, bogae krep'rajo^e mo6i kineSkega ra-barbara. k'-rouike, ki jo sploh znana po svojem pre-bavnem usj-fkn. daje gotovo sredsstvo proti zelodcnim slabosriu,, i/.viraji;am iz ncrednega prebavljanja. Zato ae priporo^it, ko jesti ne diSi, proti neprijetni sapi, gajusu. riganju, zabasanju, hemorojdalnim teiavam; poniagu turli proti zlatenici, glisvam in boleznim t droba. hteklenica 8 podukom 30 kr. l! Glavini z.i'oga v Ic'iarni G. B. Poiltoni v Gorici. V TRSTL* pri (i. B. Ko^is r KORMIK0 pri A. Franzoai, v TOLMINU pri C- Palisca. Sft^ —____*^---------^------l.L-JLm..-ilil'^-^"gB"B ..'ioiet Culot, I! trgovec na debelo in na drobno rj! v rtuste\ji9 |3i naznanja slavneinu ob6instvu, da ima v svoji ¦JR stacuni veliko zalogo vsakovrstmh igra6, no- ~s vosfy 'n razlicnib puncik z obleko in brez 'm', nje. razno vrste volnenega blaga, rokavico, ;^ erne ovratne rutc za duhovnike, zapestke raz- »^5i nih vrst, skoroje, volncne cevlje za zimo s !# ~"""'::' '" "='"'"""'....."""'!_ ~" .1: ^4; najra/iicr.cjsiii vrst in ttuii z bisernih matic, j-J: najfineji na verizici se arebra itd. ;V, L'eae tako nizke, da se ni baia tek- [Mj movanja. rrtl ___ pocIpLiti in Irez njjh vsako velikosti. in prav mnu-o drugik reoij: uajfineje podobice iz Pa-ri?a. Hveti'.i e, razpela vsuke vrste tudi z nikla in i'ele ko»»i s atojalora, kipe, roilne vence arsstni^; Jf/3$tgi$.''.~ i^»; Mmmjm?j* Q$tam9 * fiwkju