Številka 3.
ureduje
Misli.
človek je stroj,	kateri
moraš vedno le	,ma-
zati", ak-o hočeš,	da ti služi!
Ljubi svoj narod, kakor samega sebe, ne pa zaradi sebe.
Izjema.
»No, kaj pa ti tukaj iščeš?" praša mimogre-doči gospod postarnega kmeta.
„Ko bi ne bili vi gospod, dejal bi vam: kai vas to briga!" D. Č. j
Izdaje in
Srečko Magolič.
Leto II. 1887.
*N e m o g o C e.
„ Povej mi, prijatelj, povej, koliko je številka na vašej hiši! Veš, nocoj se mi je sanjalo, da je vf.ša hiša pogorela, kedar se pa meni kaj sanja, a da potem stavim v loterijo, gotovo zadenem."
„ Sedaj pa ne boš, ker je številka na našej hiši — jednaindevetdeset."
D. Č.
Pa kaj bi tožil ? Zaman je, zaman, Usoda je kruta tako ukrenila! Naj srce razjeda mi jad grozan, Nocoj še, nocoj se bova ločila.
ko mi veselja solze rosi, Srce pa mi tihe sreče tre peče, Ko gledam ti, draga, zopet v oči, Ko zopet ti lice poljubljam žareče.
Kako pač je bilo tedaj lepo, Ko sva se še kot deca ljubila! — Zakaj, oh, zakaj ni več tako, Zakaj sta se najina pota ločila?
Molče bom trpel, molče venel, A ti pa, draga, srečna ostani, In ako bo drug te nevesto objel, Spomin vsaj na-me v srci ohrani!
s. Magolič.
S
Ženska molč e č 11 o s t.
Spisal Levili.
h, kaj sem storil!" zdi-lioval je pozno po noči domov prišedši soprog Ivan Grogelj.
„Za Boga! Kaj ti je vender, da si ves okrvavljen?" vsklikne prestrašena njegova žena Meta. „ Povej mi vender, kaj se ti je zgodilo, povej!"
„Pusti me, — naj se zgodi, kar hoče. Nekoga sem ubil; toda molči, da me ne zaslede, kajti zakopal sem ga varno in ne bodo ga izvohali, ako me ti ne izdaš."
„Moj Bog, kaj si mislil, da si se tako pregrešil! Kaj bo z menoj, ako te zapro ubijalca! Ta sramota, ta sramota!" toži žena ter si pokrije obraz z rokama.
„Molči, da me s svojim jokom ne ovadiš."
„0h, saj bodem molčala, molčala kakor skala, po meni nihče ne izve tvojega zlodejstva; pazi pa tudi ti, da se sam ne ovadiš. Bog se nas usmili!"
„Molči sedaj in zaspi!" — —
Vso noč je vzdihovala in jokala. Tudi on se je burno premetaval v postelji in ni zatisnil oči.
Jedva se je prihodnje jutro zdanilo, stala je Meta, žena ubijalčeva objokanih oči na pragu ter se vzdihovaje ozirala na vse strani, ne pridejo li žandarji po njenega soproga.
„Kaj ti pa je vender, da si objokana?" praša jo zvedavo soseda Marijana ter postavi košaro, katero je vzela s seboj na polje poleg sebe na tla. „Potolaži se, saj se ti menda ni taka nesreča pripetila!"
„Moj Bog, kako naj bi se potolažila? Pripetila se mi nesreča, grozna nesreča. Bolje bi bilo, da bi umrl, nego da je kaj takega storil."
„1 no, povej mi vsaj, kaj se ti je zgodilo. Meni vsaj smeš zaupati, ker znam molčati."
Verujem, da znaš molčati, zato ti povem, toda prosim te pri vseli svetnikih, ne povej nikomur, da se ne izve, kajti pretil mi je s smrtjo, ako ne bodem molčala."
„Za Božjo voljo, ne boj se!"
„Moj mož je sinoči nekoga ubil in prišel je domov ves okrvavljen," razodene Meta jokaje svojej sosedi ter z nova zaihti.
„Jejš, jejš! — Kaj slišim! Bog me varuj kaj takega okoli trositi, kajti utegnili bi ga zalotiti in potem--uboga Meta!"
Pri jednakem zatrjevanji molčečnosti izvedela je še isto popoludne vsa vas in naposled tudi sod-nija, da je Ivan Grogelj morilec.
Tema je že pokrivala zemljo, a pri Grogeljevih ni bilo luči. Mati Meta se je spravila takoj z mrakom v posteljo in kmalo potem tudi morilec, njen mož. Nekoliko časa sta še budila ter se pogovarjala o nezgodi, in tako je izvedela Meta, da je žrtev zakopana v hlevu. Kmalo pa sta zatisnila oči utrujena vsled prejšnje prebujene noči.
Pozno po noči zaropoče nekdo po veznih vratih na kar Meta prestrašena skoči iz postelje ter zakliče spečemu soprogu:
„Beži in skrij se, žandarji so tu!"
„ Prišli so, ker si me ti ovadila s svojim klepetanjem ; toda zgodi naj se z menoj kar hoče; jaz ostanem!" odgovori jej mož mirno ter se obrne k steni, Meta pa hiti odpirat vrata prišlim žandarjem, ter jim šepne na uho, da je žrtev zakopana v hlevu. Dklenivši Grogelja, odidejo skupno v hlev iskati zakopanega mrtveca, katerega po kratkem iskanji izvlečejo iz kupa gnoja. Bil je zaklan — zajec.
Vsi so ostrmeli, Grogelj pa se je dobrovoljno namuzal, kajti namerjana burka obnesla se mu je izvrstno, celo bolje nego je pričakoval.
Žandarji so ga seveda takoj odklenili, ker zajce klati ne prepoveduje noben zakon; zagovarjati pa se je moral Grogelj zaradi svoje burke.
„Žena moja" — pripovedoval je — „črnila me je in obrekovala, kjer je mogla; trdila je, da sem zapravljivec, pijanec, ponočnjak in Bog ve kaj še vse. Čestokrat sem jo pokaral ter jo svaril, do živega pa jej vender nisem mogel priti, kajti izgovarjati se je znala izborno in tajiti. Naposled pa mi ni preostajalo druzega, nego da sem izvel burko, katera jo bode morebiti spametovala, kajti le
na ta način je bilo mogoče priti obrekovalki na sled ter jej obrekovanje dokazati."
Žandarji so se zadovoljili s to izjavo Gro-geljevo, vender pa se je vsa stvar objavila sodniji, katera je po natančnej preiskavi razglasila Grogelja za nekrivega, ženo njegovo, Meto Grogelj, pa zaradi obrekovanja obsodila na pet goldinarjev globe.
Nezgoda pri telovadbi.

Imenik družbe sv. Mohor a.
Pred petimi leti je priobčil nSlovenski Narod" v svojem „Listku" pregled imen članov slavne naše družbe sv. Mohora. Ker pa je družba jako napredovala ter je število članov ogromno naraslo, gotovo ne bode odveč, ako podamo tu čestitim prijateljem svojim z nova pregled imen teh članov. Cenjeni či-tatelji naši se bodo gotovo čudili, ako povemo da je vpisanih dvanajst papežev, a samo jeden kardinal, osemnajst škofov in jeden škofič, dva prosta, jeden dekan, jeden kaplan in dva mašnika.
Po čestiti duhovščini vvrščeni so drugi cerkveni služabniki in sicer jednajst mežnarjev, jedna mežna-rica, štirje cerkovniki in jeden kristijan. Vpisani so dalje tudi trije dijaki, jeden menih in dva prednika. Vpisan je tudi Franc Jožef, kateri pa bržkone ne bode naš presvitli cesar sam, temveč je le priimek katerega izmed njegovih podložnih; dalje osem cesarjev, osemintrideset kraljev in jeden kraljek, ki je pa menda silno majhne postave: vpisanih je pet kra-Ijičev in jeden princ, dva hercoga in jedenindvajset knezov. Še nekateri potomci nekdanjih judovskih kraljev in duhovnov se nahajajo in sicer jeden He-rodež, pet Kajfežev in jeden Judež, pet vitezov, dva namestnika, jedna grofinja in jeden vojvoda. Izmed vojakov sta vpisana jeden huzar in jeden dragonar. Vpisani so tudi: jeden tržan, štirje notarji, dva sodnika, pet šribarjev, jeden tajnik, jeden starejšina, štirje stvarniki, trije modrijani, trije puntarji, štirje fakini in trije rihtarji.
Sedaj smo z gospodo pri kraji in navedemo naj še razne narode; vpisanih je osemindevetdeset Kranjcev, osemindvajset Korošcev, šestinsedemdeset Hrvatov, štirje Moravci, jednajst Cehov, štiriindvajset Rusov, štiriintrideset Lahov, osemindvajset Furlanov, šestnajst Poljakov in čudo Božje sedeminštirideset Turkov, jeden German, devetnajst Potjancev, dva Haložana, jedna cela dežela, pet Gorčanov, deset Dolenjcev, jeden Šavničar, dva Kozaka, dva Lapa, trije Prusi, pet Švabov, sedemnajst Nemcev, sedem Kočevarjev in, žal, samo jeden Slovenec.
Zdaj pa k rokodelcem. Vpisanih je jedenintri-deset logarjev in sedem podlogarjev, šestindvajset ko-larjev, devetnajst zalarjev, dva peka, jedeninšestdeset kovačev, pet rezarjev, šest korbarjev, štirinajst mlinarjev, štirje šoštarji, jeden kužnar, osemnajst kramarjev, jeden kožuhar, štirje glažarji, dva ovčarja, štirje strelci, dva orača, dva pokrivača, osemnajst ko-
pačev, devetnajst godcev, pet koscev, dva kokošarja, petdeset Žagarjev, osem pevcev, trinajst lončarjev, dva šlosarja, deset jagrov, šest klobučarjev, osemnajst pečarjev, petinštirideset pintarjev, štirje čolnarji, jeden pasar, dva padarja, jeden brodar, jeden tičar, jednajst zidarjev, trije mlinarji, sedem oglarjev, jednajst te-kalcev, dva zvonarja, trije sedlarji, dvaintrideset str-garjev, jednajst ribičev, pet mesarjev, jeden težak in jeden vseznalec. Nadalje je deset kmetov, dva pogo-relca, jeden oštir, jeden dacar, šest nemaničev, jeden gostilničar, jeden hromeč, jeden ropar, jeden moder, sedem samcev, jeden točaj, sedem šolarjev, jeden novinec, jeden paglavec, jeden znanec, jeden dolžnik, jeden mali Nace, trinajst prijateljev, štirje udovci, štirje goljufi, jeden Serafin, jeden angelj, jeden sta-novnik, jeden najbrž, jeden privržen, dva popotnika, jeden bogateč, jeden prodan, jeden stroj, jeden krajcar, jeden žejen, jedno srce. Martin Kerpan še tudi živi, ker je vpisan v družbo sv. Mohora. Vpisan je tudi nek Berdavs, ki bo pa najbrž potomec onega Ber-davsa, ki ga je Kerpan na Dunaji umoril. Vpisani so tudi trije strahovi, jeden stražar, jeden berač, jeden mutec, jeden par, dva trobentarja, jeden majhen, jeden pobijač, trije kupci in jeden konec. Starogorski.
Dovtip z ulice.
Mojstra Skaze vseh muh polnega vajenca prime na ulici želja do dišečega tabaka; ker pa, kakor vam znano, vajenci nimajo na razpolaganje denarja za tako razkošje, pomaga si „brihtni" vajenec
tako-le.
O t r o č j e.
Mati: „čomu se pa plaziš po tleh, Milči?" M i 1 č i: „Samo pod tvoj pantofelj bodem po-j gledala, če je res, kar je zadnjič tetka rekla, da je papa tebi — pod p a n t ofelj em!"
Olikani prašički.
Slovenec potoval je po Ogerskem ter obedoval nekega dne v gostilni, v katerej je obedovalo več Ogrov. Slovenec po starej svojej navadi naredi križ ter moli pred obedom in po njem. Ko hoče oditi, praša ga nekdo izmed ošabne ogerske družbe porogljivo :
„No, ali v vašem kraji ni še nič takih olikancev, kakor smo mi, da bi jim ne bilo treba moliti pred obedom in po njem?"
„0 pač, tudi taki so."
„Kako pa, da ste vi ostali tako neolikani ?"
„1 tako, ker se nečem po njih ravnati, kajti pri nas doma so taki samo prašiči." Starogorski.
Kdor iš č e, ta naj de.
Porogljiv nemčur praša v gostilni pri mizi sedečega Slovenca, o katerem je čul, da zna na vsako prašanje modro odgovoriti:
„Kaj pravite; kako to, da imam lase črne, brado pa, navzlic temu da je dvajset let mlajša, sivo?"
„ Brad a je blizo jezika, znamenje, da ste veliko govorili, lasje pa blizo možgan, znamenje, da ste prav malo mislili."	Starogorski.
Nezgoda na t r i c y k 1 u.
Vdavkariji.
Dva kmeta sta šla davek plačevat. Prvi se je pisal Janez Plačal, drugi Janez Osel.
V davkariji sta morala nekoliko čakati. Čez nekoliko časa reče davkarski nadzornik, naj denar pripravita. Janez Osel našteje denar na mizo, Plačal ga pa v rokah drži.
Davkarski nadzornik vzame zapisno knjigo ter praša:
»Kdo je plačal?"
»Jaz sem plačal," oglasi se Osel.
»Ti nisi Plačal, ti si Osel!"
„Tako pa ne smete zmirjati soseda," opomni davkarski nadzornik. „Vsak se Iehko zmoti."
„Jaz sem plačal'« kriči Osel.
„Ti si Osel!" upije Plačal.
Davkarski nadzornik si ne ve pomagati iz zadrege, dokler mu naposled kontrolnik mej smehom ne razloži zmote.	Rogačevič.
Pri sodišči.
Predsednik (žandarju): „Privedite prihodnjo pričo!" (Zgodi se.) „Kako se pišete?"
Priča: „Uršula Zajec."
Pred s.: „Koliko let imate?"
Priča: „Dveindvajset."
Pred s.: „Omoženi ali ne?"
Priča: „Saj to ne spada sem."
P red s.: „Naglo, naglo!"
Priča: „E, gospod predsednik, vi se gotovo šalite, saj menda vender ne mislite na — ženitev."
Rogačevič.
Kultur niazur nemškega „Turn-verein-a".
Kar se je preteklo soboto dne 5. februvarija na plesni veselici pripetilo, nečemo tu javno razkladati, a smo radovoljno pripravljeni vsakemu, kdor bi želel izvedeti o tem natančneje, povedati na uho. Navesti hočemo tu le v glavnih potezah dogodbico, ali prav za prav povedati, zakaj se ponavljajo jednake burke na veselicah Dežmanovih »šoceljev"; Upamo da se za pičico ne motimo, ako trdimo, da je vse to samo zato, ker hočejo biti naši nemčurji izvirni, kakor pa je vsakemu znano, pleše se kadrilja tudi na narodnih veselicah, zato nemčurjem ne kaže več plesati ta ples, temveč so izumili nov ples, kateri so krstili kultur-mazur. Tu lete po zraku semtertje kozarci, steklenice, krožniki in drugo. Zanimivo je gledati ta ples, menj zanimivo pa ga je plesati, kajti tu se dele kotilijonski redi — na glave — in tak red se nosi navadno več dnij po plesu. Na zadnjem plesu je dobil največjega
Casino
znani Malič in nosil ga je več dnij v spomin na tur-narski ples in na nemškega glumača Rusta.
Bil je ples v najživahnejšem tiru in mislili so že miroljubni (!) naši nemčurji na srečen izid obče (?) priljubljene veselice Griinovih čestilcev. Tedaj pa se pridrvi policaj v dvorano ter jim hoče skaliti nedolžno veselje nad kulturnim plesom, toda na občno veselje se mu to ni popolnoma posrečilo, kajti znani dolgo-peti turnar (!) Dzimski je skrbel, da policaj ni mogel rušiti miru ter žaliti olikane (!) gospode. Prijel ga je namreč na ne posebno uljuden način ter ga po-
rinil pred vrata. Seveda tudi policaj najbrž ne bode prezrl in pozabil tega prijaznega čina Dzimskijevega ter mu v kratkem vrnil ljubeznivost s tem, da ga
bode porinil z a vrata.
Tako bode zopet vse v redu in „Laibacher Zei-tung" lehko med tem vzame svojega ljubljenca nem-čurski turnverein v svoje naročje ter mu zapoje materinski: „aja tu-tu".
Bismarck vrhniškim Nemcem.
Zmaga Nemcev, trdih Nemcev — kajti še nemški ne znajo, tako so trdi — na Vrhniki je obveselila Bis-marcka tako, da se je bati za njegovo zdravje. V svojej radosti se je tako spozabil, da se je prijel stari kancelar za glavo in izgubil pri tem jeden las, toraj ima samo še dva. Sam ne ve, kako bi to vrhniškim Nemcem, trdim seveda, poplačal in zaradi samega premišljevanja dobil bo skoro gotovo vročinsko bolezen. Posebno pa misli odlikovati tiste, ki so pripomogli k zmagi, in pa tiste, ki so tako naudušeno kričali: »Živi o Nemec, hudič naj vzame Slovenca!" Prosil jih bo v posebnem pismu, da naj se mu oglase, gotovo jih bo povabil v Berolin na veliko pojedino, za pot ne vem, ali jim bo plačal ali ne.
Gospodu O. bo povrnil tudi tiste goldinarje, katere je pri volitvi razdal, in sploh namerja povrniti vse volilne stroške. Ker je zvedel, da gospod I. še dosti dobro nemški ne zna, poslal mu bo najučenej-šega germanista za učitelja. Boji se tudi zanj, da bi se ne zadavil na slonih, katere je (odgovoril je namreč znancu na prašanje, kje bo obedoval: »Teh Ele-phanten essen!") kedar pride v Ljubljano. Gospodu M. poslal bo častni diplom, ker tako hrabro in ne-utrudljivo dela nemški most do Adrije in mu seveda povrnil tudi vse stroške, katere je žrtvoval, da je postal odbornik. Največjo čast pa misli skazati županu g. L. samemu, ker premeniti hoče sosesko »Ober-laibach" v »Bismarcksburg" in njega postaviti za prvega »Biirgermeistra" v novem »Bismarksbnrgu". Tako se je izrazil veliki kancelar proti meni in jaz — relata referro.	—i —i.
Skoro bi človek pozabil, ker si vsega ne more zapomniti, kajti bile so take litanije, da imam še sedaj polna ušesa. Tudi Podlipi hoče ime spremeniti,
ker je zvedel, da so se posebno ti farani s svojimi krepkimi grli odlikovali, prekrojiti jim hoče Podlipo v »Eichendorf", da bi bila bolj nemška in Podgorje, kaj si pač mislite, v »Bismarcksberge".
Vsem tistim pa, ki so bili tako pametni, da so Nemce volili, pa misli poslati diplome s zlatimi oslovskimi ušesi. Vsem Slovencem pa žuga prokletstvo, vender jim obeča, ako se bodo pri prihodnji volitvi spreobrnili, sedajni pogrešek in sedajno nezaupnost proti njemu odpustiti. Od današnjega dne pa postanejo vsi, ki so Nemca volili, častni člani pruskega dvora in nemčurskih turnarjev v Ljubljani.
Konečno kličem nespametnim Slovencem svarilne besede: »Spreobrnite se, pepel si potresajte na teme in volite prihodnjič privržence Bismarckove, da se bo čez tri leta ves »Bismarcksburg" združil jednoglasno v tuljenje : »Zivio Nemec, hudič naj vzame Slovenca!" kajti po tem vas bode spoznal nemški rod za svoje, kakor spozna pastir po glasu zvonca svojo čedo.
Pozor! Pozor!
»Zarad konkurza, kateri je moral podpisani odbor napovedati, uljudno naznanja slavnemu občinstvu nemškemu, posebno sebi jednakim in vrednim somišljenikom, da se dobe pri njem vse, za »Elite-Ball" potrebne reči, kakor kotiljonski redi, darila za dame i. t. d. po najboljšej ceni. Tudi sobe se oddajo proti primernej odškodnini za vsakojake shode, namenjene razširjenji nemške, od največjih genijev za jedino zve-ličalno priznane kulture, katero je hotel podpisani že v Mozirji vcepiti in povzdigniti, a brezuspešno.
Dopisom, pisanim v nemškem jeziku, odgovori se brzo gratis in franko.
Odbor ad hoc v Mozirji.
Otrok po D a r w i n u.
D e m a ii t.
Priobčil Rogačevič.
			a			
		a	a	a		
	a	a	c	c	e	
e	e	e	h	. i	j	j
k	k	k	k	1	m	n
0	r	r	r	s	s	š
	š	t	t	t	t	
		t	v	v		
Beli naredi mat v 2 potezah.
Vc. g. J. Simonich v Severnej Ameriki: Pošljemo Vam vse letos izšle številke na ogled. Umrlemu prijatelju Vašemu in rojaku bodi tuja zemlja lehka! — Vc. g. V. K. v T.: Risbina aima prave prespektive. Dovtip je tudi premalo osoljen. Z lansko risbino Ste nam pa jako ustregli. Priporočamo se Vam za kaj drugega. Srčen pozdrav. — Vsem dopisnikom in prijateljem : hvala in srčen pozdrav!
Letošnjih številk imamo še nekoliko izvodov.
Rešitev
15. naloge v 2. številki „Rogača".
	Beli.		Črni.
1.	e4 — e5		Tbl — b2
2.	Th2 — h4f	a.	mat.
1			Lal — b2
2.	Ta4 x b4f		mat.
		b.	
1.			Lal — c3
2.	Df3 X f7f	c.	mat.
1			f7 — f6 ali f5
2.	Lh7 — g8f	d.	mat.
1			Tbl — b3
2.	Df3 — c<; f	e.	mat.
1			Lal — d4
2.	Sc2 — a3f		mat.
		f.	
1			Lal X e5
2.	Sd7 X e5f		mat.
		g-	c7 — c6 ali c5
1			
2. Sd7 X b6 f	mat. h.
1..........S vleče, kamor koli.
2. Df3 — d3 f	mat.
Jako fina naloga z mnogimi varijantami. Priso-jena jej je bila prva cena v problemskem turnirji društva „Irish Chess Association" 1886. leta.
v
Črke naj se med seboj zamene tako, da se bode čitalo devet besed od leve proti desni, srednja, rekše peta, pa tudi zgoraj nizdolu — Besede naj pomenijo: 1. soglasnik, 2. žužkojedo žival, 3. slovenskega pesnika, 4. diči vrtove, 5., 6. in 7. imenitne slovenske pisatelje, 8. igro, 9. soglasnik.
ve Velikih Laščat\.
16. naloga.
Zložil O. C. Miiller v Spandovu.
(Deutsche Schachzeituug.) Črni.
,,Rogač" izhaja lO. in 25. dan vsakega meseca na celi p31i velike četvorke ter stoji po pošti prejeman celo leto 8 gld. 20 kr., pol leta 1 gld. 60 kr., četrt leta 85 kr.; za Ljubljano celo leto S gld., pol leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr.; izven Avstrije celo leto 4 gld. Posamične številke so po 15 kr. — Naročnino in dopise sprejema lastništvo in uredništvo: Gradaške ulice štev. 16. v Ljubljani. — Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.