b b34 Ah
6 U10 O Z O C
□SREDNJA KNJIŽNICA
PPkiv.wr4SKI DNEVNIK
Lelo XXX VIL Št. 246 (11.068)
TRST, sobota, 17. oktobra 1981
Poštnina plačana r gotovini ^	r, A(. .,
Abb. postale 1 gruppo (»en«! 401) UT
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. inaja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bii je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL
DOKUMENT BODO POSLALI VLADAM VSEH DRŽAV EGS
Evropski parlament odobril listino o pravicah manjšin
Listina predvideva minimalne pravice: pouk materinega jezika v vseh šolah, pouk v materinem jeziku, kjer je to mogoče, poučevanje jezika in kulture manjšin na univerzi
STRASBOURG — Od včeraj se narodnostne in jezikovne manjšine v zahodni Evropi lahko sklicujejo na dokument več pri zahtevah po uveljavljanju svojih pravic. Evropski parlament je z veliko večino glasov brez bistvenih popravi! odobril listino o deželnih jezikih in kulturah ter o pravicah jezikovnih manjšin, prvi tovrstni dokument v evropski skupščini.
Listina predvideva "minimalne* pravice, ki jih .je treba zagotoviti narodnostnim manjšinam: pouk materinega jezika v vseh šolah in Pouk v materinem jeziku kjer ie to mogoče, obenem pa poučevanje jezika in kulture manjšin na univerzah. Listina nato predvideva pravico manjšin do dostopa k sredstvom množičnega obveščanja in pravico manjšine, da njeni predstavniki uporabljajo svoj jezik v odnosu z oblastmi. Nadalje listina predvideva poskusno ustanovitev jezikovnih tečajev z namenom, da se preveri uspešnost večjezične izobrazbe in ugotovi, v kolikšni meri lahko večjezični pouk pripomore k ohranjevanju krajevnih jezikov in kultur. Listina vsebuje tudi priporočilo komisiji EGS. nai s posebnimi finansiranji iirispeva za razvoj krajevnih kultur in obvezuje komisijo, naj vključi v svoje programe o obveščanju in kulturi projekte, katerih namen je razvoj evropske kulturne politike v skladu s Pričakovanji vseh evropskih manjšin in njihovih kulturnih organizacij. Predsedstvo evropskega parlamenta bo sedaj listino poslalo evropskemu svetu, komisiji EGS. vladam in deželnim upravam držav članic EGS in tudi držav članic evropskega sveta. Besedo imajo torej oblasti posameznih držav. Kar zadeva Italijo je treba poudariti,' da imajo rimske oblasti že mnogo gradiva, da lahko sprejmejo- ustrezne ukrepe. V dvodnevni razpravi *o bili ti ukrepi nakazani V T.Vell Skupinah: Tisti.’ ki zadevajo manj- . šine ob meji, ki imajo za sabo rta--]j lični narod in drugi, ki zadeva 'o- ' stale manišine oziroma narodnostne skupine. Dokument, ki ga'-je odobril strasburški parlament pa ie j nedvomno obveza več za italijanske oblasti, da v svoji zakonodaji uredijo manjšinska vprašanja.
To velja po eni strani za tiste narodnostne skupnosti, ki živijo v srednji in v južni Italiji ter ne uživajo nobenih pravic. Za te skupnosti je bilo že predloženih več zakonov. prav tako pa so nekateri deželni sveti sprejeli ustrezne zakonske ukrepe, ki p? seveda niso obvezujoči, sai so tudi le priporočilo parlamentu, naj zakonodajno ukrepa. Na drugi strani oa so tu manjšine, ki živijo ob meji. O Južnih Tirolcih je bilo mnogo govora, še zlasti v zvezi s popisom prebi-v’alstva: Komunist Gouthier. predstavnik Južnotirolske ljudske stranke Dalsass, radikalka Bonino, fašist Almirante so zastopali že znana stališča svojih strark. Vprašanje Slovencev je bilo neposredno omenjeno le enkrat, ko ie koipunist gouthier poudaril zahtevo po manjšinski zaščiti, posredno pa ie. kot smo že včeraj napisali, o niem govoril župan Gecovin*. Vsekakor na •ie jasno, da listina zadeva tudi slovensko manjšino in ker vsehuje ,es minimalne pogoje, ki naj iih manjšine uživajo, ie treba nač pričakovati, da bodo te pogoje (šo-lan.ie v materinem jeziku, sredstva množičnega obveščanja, raba mate ninega jezika v javnosti! v okviru odobritve globalnega zaščitnega zakona tudi uresničile, seveda na v)em območju, na katerem Sloven oi živijo.
BOJAN BREZIGAR
KAKO JE PRIŠLO 00 ODOBRITVE LISTINE 0 PRAVICAH MANJŠIN
Razprava o manjšinah se je v evropskem parlamentu začela že 28. septembra 1979, ko je skupina socialističnih poslancev predložila osnutek resolucije s predlogom o odobritvi evropske »listine* o deželnih jezikih in kulturah. Mesec dni kasneje je evropska skupščina poverila komisiji za mladino, kulturo, šolstvo, informacijo in šport nalogo, da izdela dokončen predlog za razpravo v skupščini. Kmisijo za deželno jjolitiko in za prostorsko planiranje pa so zaprosili za mnenje o predloženi resoluciji. Kasneje so še druge politične skupine predložile resolucije o tem vprašanju. Med temi je tudi predstavnik Južnotirolske ljudske stranke Dalsass, ki je predložil dokument. V komisiji so predloge združili in poverili italijanskemu socialističnemu p»slancu Gaetanu Arfeju nalogo, da pripravi osnutek listine o deželnih jezikih in kulturah ter o pravicah narodnostnih manjšin. Osnutek so dokončno odobrili na seji 24. februarja letos skoraj soglasno. Proti predlogu se je izrekel samo en poslanec (predstavnik konservativne in golistične skupine). Po tej odobritvi je bil predlog vključen na dnevni red plenarne skupščine, (bbr)
OSTER ODGOVOR CK PZDP SOLIDARNOSTI
V komunistični partiji ne bo prostora za člane neodvisnega sindikata
Vlada in Solidarnost sprejeli sporazum o zamrznitvi cen
VARŠAVA — Člani poljske zdru-1 ponenti PZDP. Po informacijah iz
žene delavske partije, ki so se vklju čili v dejavnost Solidarnosti, bodo morali izbirati med partijo in sindikatom. To je ena od poglavitnih točk na zasedanju plenuma CK PZ DP, ki se je začelo včeraj zjutraj v Varšavi. Predvčerajšnjim so iz partije izključili enega cd voditeljev Solidarnosti, Bogdana Lisa, včeraj pa predsednika poljskih novinarjev Stefana Barcikoivskega. Med sejo plenuma je Zofia Crzyb, edina predstavnica piolitbiroja, ki je bila tudi članica Solidarnosti, sporočila svoj odstop iz sindikata.
Ta dejstva torej utemeljujejo domneve, po katerih naj bi plenum jio-stavil ostro ločnico med pripadniki partije in člani Solidarnosti. To pa naj bi pomenilo, da je istočasna pripadnost obema organizacijama v neizpodbitnem nasprotju in da ni več ne časa ne volje za iskanja skupnega jezika. Zaskrbljenost, ki spremlja ta četrti plenum izhaja tudi iz dejstva, da sta se na zadnji seji politbiroja ostro spopadli dve kom-
•iiiiiiiiiiiiiiiiMiMiMiimiiiimimiiimiiiiiiiifiiiiiiimiiiuiiiiiimiMHtiHiiiiiHHiHiMMiiiniiiimiiiliiiiiiiiiiiiMiiimimiiHiiuiiinmiiMiiiniimiiiiHiiiiiiiiiMiumiiii
NA SLOVESNOSTI OB PRVEM «DNEVU PREHRANE« OZN
SPADOLINI IN mur BRANDT ZA BOJ PROTI LAKOTI V SVETU
Spadolini (v ozadju Brandt) na slovesnosti FAO v Rimu
(telefoto
disidentskih krogov naj bi namreč struja, ki je proti dogovoru s Solidarnostjo (vodili naj bi jo član politbiroja Siwak, bivši notranji minister Grabski in sekretar CK za varšavsko področje Kociolek) namen, da bi med plenumom izločili iz vodstva vse zmerne predstavnike. Mednje prištevajo sedanjega glavnega sekretarja Kanio, člana politbiroja Jaruzelskega (sedanji predsednik vlade), Barcikowskega, Ku-biaka in Labenskega ter samega sekretarja CK Olszoivskega, ki se je v zadnjih časih večkrat zavzel za ustanovitev enotne nacionalne fronte, v kateri naj bi imeli besedo tudi Solidarnost in Cerkev.
Isti viri tudi zatrjujejo, da če ne bo omenjena filosovjetska skupina dosegla zaželenega že na CK, bo zahtevala sklicanje izrednega kongresa PZDP.
V svojem uvodnem izročilu je včeraj Kania zaigral na že običajne strune, po katerih je vsega kriva Solidarnost in njene protisocialistične težnje, katerih cilj je vzbujanje kaosa in zmede*. Kania je zarisal temno sliko stanja v državi, za katero «pa so najbolj nevarne notranje težave*. Sekretar PZDP je na koncu napovedal, da bo morala vlada sprejeti vsaj dva sklepa, od katerih predvideva prvi prepoved stavke v vseh jesenskih in zimskih mesecih, drugi pa jznovno uvaja obvezno sobotno delo za rudarje. Kania je sklep obrazložil z izredno težko gospodarsko krizo, ki se bo pozimi še bolj poglobila.
Če se na tej jzlitični fronti pojavlja nič kaj ugodna slika — opazovalci celo menijo, da najzveduje skorajšnjo »normalizacijo* stanja v »prevroči* Poljski — so včerajšnje vesti o pogajanjih med Solidarnostjo in vlado bolj oozitivne. Obe strani sta se namreč sporazumeli, da za nekaj časa zamrznejo cene nekaterih živilskih nroievodbv široko potrošnje. Sindikalni predstavniki so tudi predstavili predlog za ustanovitev jzsebnega socio-gosjzdarškega sveta, ki naj bi ga sestavljali člani Solidarnosti (n- gospodarski izvedenci. Svet. ki ga je seveda vlada o-dločno zavrnila, naj bi imel celo nravico veta do sklepov parlamenta. O osrednjem vprašanju, kako povečati zaloge osnovnih živil, pa jzga-janja še niso stekla.
TEL AVIV — Glasnik obrambnega ministrstva je včeraj zanikal, da bi izraelska letala v zadnjih dveh letih preletela zračni prostor nad Saudovo Arabijo. Izraelci menijo, da so to le govorice, ki so jih nekateri krogi razširili, da bi opravičili prodajo ameriških radarskih letal Saudovi Arabiji.
•CIUDAD DE MEXICO — Vsedr-žavni tajnik KPI Enrico Berlinguer se je včeraj sestal z mehiškim predsednikom Lopezom Portillom.
•""‘»iiilimni..minili,.....................
RIM — Ustanova OZN za kmetijstvo in prehrano je priredila včeraj po vsem svetu prvi «dan prphrane*. Slovesnosti v Rimu se je udeležil tudi predsednik vlade Spadolini, ki je predlagal ustanovitev svetovnih zalog hrane, poudaril, da je Italija že določila 4.700 milijard lir za pomoč lačnim in se je obvezala dodeliti nadaljnjih 3 tisoč milijard ter obljubil posredovanje pri EGS Obvezal se je tudi ustanoviti v Rimu Svetovni center za prehrano, kjer naj bi imele sedež vse pristojne ustanove.
Za njim je spregovoril predsednik komisije za vprašanja razvoja, bivši nemški kancler Willy Brandt, ki je ojjozoril, da živi na svetu 800 milijonov ljudi v pojx>)ni bedi, 500 milijonov pa jih dobesedno gladuje. Take krivice vzbujajo brezup in sovraštvo in jim je treba napraviti konec, s tem da se preide od besed k dejanjem, je poudaril Brandt, ki je s tem v zvezi naslovil f>o-ziv na udeležence svetovnega vrha o odnosih Sever - Jug, ki se bo začel prihodnje dni v Cancunu v Mehiki.
Gospodarska stabilizacija središču prizadevanj
se v
BEOGRAD - Člani zvezne komisije za vprašanja gospodarske stabilizacije, ki jo vodi Sergej Kraigher, so se na včerajšnji seji med drugim zavzeli za upočasnitev splošne rasti skupne in investicijske Porabe. O porabi je bilo včeraj tudi veliko govora, ko so razpravljali o proračunu federacije za leto 1982. Slišati je bilo nedvoumno stali-da se lahko poveča samo v skladu z rastjo družbenega PU)IZ_ ^°da države, nikakor pa izven teh okvirov. Slišati je bilo podatkč.
se v preteklih letih udeležba proračuna federacije v družbenem Proizvodu države nenehno zmanjšuje (z 11 odstotkov v letu 1976 na •■59 odstotka v preteklem letu), vendar so kljub temu poudarili, da Je nujno iskati možnosti, da bi to rast še zmanjšali.’ Odločno so Podprli stališče, da v prihodnjem letu primarne emisije ne bi upo-rahljali za pokrivanje izdatkov j^roračuna.
Razpravo o zveznem proračunu so razširili na vse uporabnike Proračunskih sredstev v republikah, pokrajinah in občinah. Del družbe, živi, kot je bilo rečeno, od proračunov, še ne čuti vseh težav gospodarstva, razmišljanja o stabilizaciji pa so najpogosteje usmerjena na varčevanje, namesto na odrekanje.. Oj»zorili so tudi, da Se nenehno Več'a administracija s' slabo organizacijo, veliko število sorodnih ali nepotrebnih ustanov in na trošenje denarja za različne proslave, srebanja, nagrade in potovanja. Zahtevali so občuten preobrat pri porabi Proračunskih sredstev na Vseli ravneh, na katera sicer'združeno delo Praktično nima nikakršnega vpliva. Cdd)	'
INTERVJU DUŠANA PRAGOSAVCA «KOMUNISTU»
Narodnostnemu vprašanju je treba posvečati vedno veliko pozornost
BEOGRAD — Član predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac je v pogovoru .z novinarji glasila Komunist odgovoril na več vprašanj o mednarodnostnih odnosih v Jugoslaviji. Opozoril je. da so pravilno zastavljeni temelji za reševanje mednarodnostnih odnosov in da marksizem naroda nikoli ni potiskal samo v kulturno avtonomijo. »Zavedamo se», je dejal Dragosavac. «da pa to vprašanje nikoli ne bo dokončno rešeno, saj so možna nacionalistična delovanja, vse dokler bodo obstajali narodi, kar povzroča določene narodnostne probleme. To je tudi posledica razredne družbe. Prav zaradi tega moramo narodnostnemu vprašanju neprenehoma namenjati veliko pozornost in probleme reševati takoj, ko se pojavijo. Če tega namreč ne storijo socialistične sile’, ie odprta pot za delovanje razrednega sovražnika. Sovražnik seveda uspešneje deluje, če v družbi obstajajo problemi. To še posebej, ko prihaja do večjih kriz. kot v nekaterih obdobjih razvoja revolucije, ko nismo dovolj uspešni pri razvoju samoupravljanja. Če pa uspehi so. potem je tudi manj prostora za sovražno pa tudi nacionalistično delovanje.*
»Sovražnik pri nas sam no sebi ni neka Sila*, je nadaljeval Dragosavac. »Moramo pa se zavedati, da je v svetu precej tistih, ki gojijo določene želje do Jugoslavije. Različne reakcionarne sile v svetu vzpodbujajo notranjega sovražnika. Tam. kjer nismo dovolj budni poskuša Sovražnik osvojiti nozicijo. Zato si moramo še brli nrizadeva-ti za razvoj združenega dela in socialističnega samoupravljanja nasploh.*
Na vprašanje kako preprečiti gospodarske nacionalizme, je Dušan Dragosavac odgovoril, da je treba
izhajati iz dejstva, da ekonomski interesi objektivno obstajajo nri vsakem človeku, v vsaki delovni organizaciji in da obstajajo tudi nacionalni interesi v gospodarstvu, ki pa jih ni mogoče primerjati z ekonomskim nacionalizmom. Če bi pa že prišlo do tega. da se nacionalni gospodarski interes izkaže kot nacionalizem, potem je to velika deformacija. Takšni primeri pa so že bili in še obstajajo. Po mnenju Dragosavca .je treba vse oblike nacionalizma zatreti v kali. Precej gospodarskih problemov, s kateri-
mi se v Jugoslaviji spopadajo, bi verjetno bilo tudi v primeru, če bi bila Jugoslavija enonacionalna, je dejal Dragosavac. idd)
LONDON — Pripadniki skrajnega gibanja »muslimanskih bratov* so bržkone avtorji napada na rezidenco sovjetskih vojaških svetovalcev v Damasku, med katerim je bilo baje ranjenih in ubitih na desetine oseb. Kot znano sta Sirija in SZ podpisali pogodbo o vojaškem in gospodarskem sodelovanju.
SKLENJEN KONGRES ANGLEŠKIH KONSERVATIVCEV
V dvorani ovacije za Thatcherjevo pred njo pa protesti brezposelnih
«Železna dama» napoveduje nove prehode državnih podjetij v privatne roke
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiMiiimiiiiimMiuiiiiiMiJiiiiiiiiiiiiiiiirumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitmiiiiilliHii
BIVŠI IZRAELSKI ZUNANJI MINISTER JE IMEL 66 LET
UMRL JE MOŠE DAJAN
Bil je med najvidnejšimi protagonisti zgodovine sodobnega Izraela - Leta 1956 je zasnoval in vodil desant na sinajski polotok
JERUZALEM - Sinoči je izraelska televizija sporočila, da je umrl Moše Dajan — bivši obrambni Minister in eden najvidnejših protagonistov izraelske zgodovine.; Dajan je podlegel srčni kapi, čeprav so ga že dvakrat operirali zaradi raka ina želodcu. Redil še 1915. v Deganyji, kjer jd izraelski kibuc. Njegovi starši^,*«, bili ruska Žida, ki sta se malo prej' preselila v Palestino. Na to, da je;
«sabre*, je bil Moše Dajan vedno zelo ponosen.	\ ’ A
Leta 1939 so ga britanske oblasti v Palestini aretirale pod obtožbo, da se ukvarja z «ilegalno hebrejsko dejavnostjo*. Čez nekaj let so ga izpustili in prav ob britanskih vojakih se je nato boril v Siriji proti francoskim četam, ki so ostale zveste vladi iz Vichyja. Takrat je med sjjopadom izgubil oko.
Pozneje je postal član vojaške židovske organizacije «Hagana* in leta 1948 si je po ustanovitvi neodvisne izraelske države v bojih proti'
Arabcem pridobil velik ugled. Leta 1953 je jiostal poveljnik izraelskega generalštaba. Leta 1956 je zasnoval in vodil desant'proti Egiptu: v 7 dneh so Izraelci, zajeli ves sinajski polotok. Z letom '1958'je opustil vojaško funkcijo in se posvetil predvsem politiki. V tistih viharnih letih se je opredelil za nepopustljiva nacionalistična načela, >ki so bila značilna za 'ustanovitelja sodobnega Izraela — Davida Ben Gu-rionh. ,	*	.	;
. Zasedal je več ministrskih mest (bil je minister za kmetijstvo, za obrambo in za zunanje zadeve). Po zmagi leta 1967, je za šest let močno prednjačil na prizorišču političnega dogajanja, toda poraz v kipurski vojni ga je leta 1974 prisilil,. da se je umaknil z mesta zunanjega ministra. Leta 1977 je izstopil iz laburistične stranke in’ pionovno sprejel vlogo zunanjega ministra v Beginovi vladi. Sodeloval je pri pogajanjih med Izraelom in Egiptom ter pri sporazumu,, ki so ga leta 1978 podpisali v Čamp Davidu. Pred dvema letoma pa se je prav zaradi bolezni umaknil iz narodnega in mednarodnega prizorišča. Moše Dajan je bil dvakrat poročen in zapušča tri otroke.
LONDON — Medtem ko je na stotine policajev branilo kongresno palačo v Blackpoolu pred tisoči ma-nifestantov, ki so se sem zgrnili iz. vse države v protestnem jsohodu «za pravico do dela*, je angleška premierka Margharet Thatcher morala kar trikrat vzdigniti svojo skrbno likirano pričesko v zahvalo za petminutni aplavz, s katerim je kongres konservativne stranke pozdravil njen sklepni govor.
Nasprotno, napovedala je, da bo poleg dobave plina vrnila privatnim jx>djetnikom še druge žp davno podržavljene družbe, za veselje delegatov pa je poskrbela z grobimi šalami na račun opozicijskih strank (laburistov, socialdemokratov in libaralcev) ter z ostrimi naj>adi na sindikate. Njen recept ostane ne-izpremenjen: inflacijo in brezj»sel-nost je mogoče premagati le s prepuščanjem proste roke špekulacijam zasebne pobud? in tržnim zakonom. Na žalost (zanjo in še bolj za angleški narod) dejstva dokazujejo, da ji ni uspelo s tako politiko niti znižati inflacije, ki je še vedno nad 11 odstotki, niti zmanjšati brezposelnost, ki se je nasprotno za njenega vladanja podvojila, tako da je sedaj v Veliki Britaniji več kot 3 milijone ljudi brez dela.
Prve odločnejše reakcije talci politiki prihajajo iz. velike avtomobilske tovarne British Leyland, kjer je 46.000 delavcev sklenilo stopiti v neprekinjeno stavko proti grož-njem lastnika, (ki je baje dobil ža to privoljenje vlade), da jib odpusti.
Na sliki vrsta policistov na konjih brani kongres angleških konservativcev pred demonstranti (telefoto AP).
HUD UDAREC DEMOKRACIJI
\ i	.	...	— i	. f	1	»	. .
V Turčiji razpustili vse politične stranke

Predsednik Evren je sicer zagotovil skorajšnjo vzpostavitev demokratičnega reda
ANKARA — Turški državni varnostni svet je včeraj izdal ‘ dekret, ki določa razpustitev vseh dosedanjih jsolitičnih strank. Kot poiočajo uradni viri, je v dekretu napisano, da so vsi prostori, dobrine in bančni računi strank že last zakladnega ministrstva.
To je prvič od ustanovitve turške republike leta 1923, da so vse poli-
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiMiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiriifniiiiKiliiiitfiiitffiiiiiiiiiiiiiiiMifiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Uspela vsedržavna stavka železničarjev
RIM — Vsedržavna stavka* železničarjev je povsem uspela. Kot poroča tajništvo CGIL - CISL - UIL se je najmanj 80 odstotkov železničarjev odzvalo vabilu enotnega sindikalnega gibanja, ponekod pa je bil odziv celo stoodstotni. Gre za prvi in najbrž ne epizodični odgovor na {»manjkanje obnovitve delovne pogodbe, ki je zapadla že pred desetimi meseci.
Medtem pa upravni svet železniš kega podjetja in prevozno ministrstvo načrtujeta povišanje železniškili tarili za deset odstotkov, kar naj bi veljalo za normalne in turistične vozovnice ter vsakovrstne abonmaje. Za spalne vagone p>a je povišek predviden v višini med 19 in 24 odstotki. Za potovanje od Milana do Rima bosta vozovnica in spalni vagon stala najmanj 49 300 lir. Računajo, da bo v železniško blagajno nrišlo okoli 7 milijard,
Na sliki (telefoto AP): skupina potnikov je zaman čakala na odhod vlakov med včerajšnjo vsedržavno stavko.
tične stranke posfayljene v ilegalo. Doslej so .namreč v Turčiji razpustili izključno komunistično partijo. V uradnem komunikeju je utemeljena nepričakovana in protidemokratična odločitev: »Za odpravo uničevalne politike, ki jo jp bilo moč zaznati v preteklosti, je potrebno u-stvariti novo vzdušje za izoblikovanje novih strank- in uvedbo nove u-stave*. -	-	,
Včeraj, je državni varnostni svet, ki ga sestavlja pet voditeljev, imenoval 160 članov posvetovalne skupščine, ki ima nalogo, da nakaže smernice za novo ustavo in nov zakon o političnih strankah.
Odločitev državnega varnostnega sveta je najbolj prizadela, najvažnejši turški px>litični stranki: »stranko pravice* Sulejmana Demirela (desnica) in »ljudsko republikansko stranko* Bulenta Ecevita .(levicaL ki sta se v zadnjih , letih stalhb zamenjavali za krmilom Turčije.
Vojaška hunta, ki je oblast prevzela pred 13 meseci, ni nikoli skrivala svojega nasprotovanja, do strank, katere je obtoževala, da sejejo razkol v državi in paralizirajo delovanje parlamenta.
V poslanici ljudstvu, je državni poglavar, general Kenan Evren zagotovil vzpostavitev demokratičnega reda, vendar ne s sedanjimi političnimi silami. Ne glede na izjave Ev-rena pa je jasno, da gre za hud udarec turški demokraciji in dokončno uveljavitev vojaških sil.
SAN SALVADOR - Podpredsednik salvadorske hunte polkovnik Jaime Abdul Gutierrez .ie včeraj na ■ povedal odpravo policijske ure, H so jo v Salvadoru uvedli 11. januarja letos,
BLIŽAMO SE RAZPUSTU SKUPŠČINE
PRED IMENOVANJEM KOMISARJA ŠE ENA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Bila je sklicana za danes v prvem in za ponedeljek v drugem sklicanju - Svetovalci KD, KPI, PSI. SSk. PRI in PSD! se je ne bodo udeležili
Seje tržaškega občinskega sveta, ki je bila sklicana za danes popoldne ob 18.30, gotovo ne bo; manjkala bo več kot polovica svetovalcev, zaradi česar ne bo moč seje niti začeti. Pač pa se bo občinski svet lahko sestal v ponedeljek popoldne, ko je za njegovo sklepčnost zadostna prisotnost le tretjine (20) svetovalcev. Znani so razlogi, zaradi katerih se stranke u-stavnega loka ne bodo udeležile ne
Res neverjetno!
Pri razdeljevanju popisnih pol po domovih smo tudi letos, kot sicer že pred desetimi leti, žal priča kršenju pravic naše narodnostne skupnosti. Iz informacij ter obvestil, ki smo jih včeraj prejeli od naših bralcev, moramo sklepati, da je bil dobršen del popisovalcev, ki so v glavriem študenti, zelo slabo poučen kako je treba točno ravnati s slovenskimi obrazci. Dogaja se namreč, da mnogi popisovalci sploh ne vedo, da i-majo slovenske popisne pole pravno veljavo, torej so enakovredne italijanskim. Zdi se nam res neverjetno, da niso pristojni organi poskrbeli za natančno informiranje popisovalcev o teh zelo važnih vprašanjih. V mnogih primerih so morali sami ljudje dopovedati popisovalcem, da so slovenske pole enakovredne italijanskim.
Opozorili so nas tudi, da v središču mesta in v nekaterih predmestjih že primanjkujejo slovenske popisne pole. Nam pa so odgovorni zagotovili, da slovenskih pol ob letošnjem popisu gotovo ne bo zmanjkalo. Pa še dogodek, ki je res vreden omembe. Bralka iz okolice Trsta nas je obvestila, da jo je v jutranjih urah obiskala popisovalka ter ji enostavno zabrusila: »Gospa, s seboj imam tudi slovensko polo, svetujem pa, da izpolnite tisto italijansko in tako nam prihranite delo za prevajanje*. Prošnja, ki ne potrebuje komentarja.
deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine o kraških rezervatih, ki jih ustanavlja zakon Belci.
«Po temeljiti in razčlenjeni razpravi o celotni zadevni problematiki, ki zaobjema vprašanja zaščite Krasa, kraškega človeka in s tem našo narodnostno skupnost, je rečeno v tiskovnem sporočilu SSk, je komisija ugotovila, da tudi ta zadnji osnutek ne ustreza koristim in pričakovanjem naših ljudi, saj jim praktično razlasti njihova zemljišča in ne nudi nobenih jamstev, da bodo domačini imeli odločilno besedo.
Zato je komisija sklenila, da bo celotno vprašanje globalno preučila v luči urbanističnih instrumentov in z vidika koristi direktno prizadetih ljudi in sestavila svoje predloge*.
V PRIČAKOVANJU SMOTRNEJŠEGA UKREPANJA NA VLADNI RAVNI
i
Vprašanje sodnih stanovanjskih izgonov se postopoma zaostruje
Včeraj zjutraj bi bili morali izseliti tričlansko družino iz poslopja v Ulici Orlandini, nazadnje pa je prišla odredba o enomesečni odgoditvi izgona
Včeraj ob devetih zjutraj se je pred hišno številko 14 v Ulici Orlandini, v neposredni bližini Sv. Jakoba, oziroma pri Pončani zbrala množica radovednežev. Tedaj bi bili morali sodno izgnati iz stanovanja v tretjem nadstropju novejše stavbe tričlansko družino. Gre za delavca Alda Attruia, njegovo žp-no Mirello Braico in osemnajstletnega sina Fabia, ki obiskuje četrti letnik šole z industrijsko usmeritvijo. Med zbranimi na ulici so bili zastopniki vseh treh sindikatov stanovanjskih najemnikov (SU NIA, SICET in UIL - Inquilini).
Družina Attruia biva v tem stanovanju od leta 1967, sedaj pa ga potrebuje lastnik. To je pomorščak Annese z ženo in petnajstletnim sinom, ki prebivajo v nezdravem (pretesnem in vlažnem) stanovanju. Povedali so nam, da imajo v dru-
• V četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri se na sedežu v Ul. Caprin 18 sestane šentjakobski rajonski svet.
m..ui»hi.h<.iumim..ihh.miii............i....i...................................................niiiiiliiiiiiliiiiiiiin.iiiii.iiiiiiiiiniiiiiiiiiliiiiiil.iiiitiiiiiiiiimiiii.il.
žini tudi bolezen. Enako velja za družino Attruia.
Izgona naposled ni bilo. Lastnik stanovanja, ki mu je stal ob strani odvetnik Abeatici, je privolil v enomesečno odgoditev izgona, zadevno listino so podpisali v navzočnosti sodnijskega funkcionarja Tarascia. Attruiovi k sreči nimajo posebnih problemov, ker so jim sindikalisti priskrbeli drugo stanovanje. Najemnina bo sicer mastna: 250.000 lir.
Navedeni primer pomeni le začetek nove vrste sodnih stanovanjskih izgonov, ki jim botruje nesmotrna vladna politika, z njo pa špekulacija velikega števila stanovanjskih lastnikov, ki svojih prostorov nočejo oddati v najem zaradi računice: zakon o pravičnih stanarinah, ki je začel veljati, kot znano, leta 1978, jim pač ne do-
ZARADI VELIKIH FINANČNIH TEŽAV, V KATERIH SE NAHAJA EAPT
Deželna uprava nakazala luški ustanovi skoraj tri milijarde lir za letošnje leto
Odbornik Rinaldi podčrtal, da so državni prispevki za tržaško pristanišče odločno prenizki
današnje, niti ponedeljkove seje. To svojo odločitev so KD, KPI, PSI. SSk. PRI in PSDI sporočile županu Cecovini.iu že 26. septembra Ob takratni priložnosti so podčrtale, da po zavrnitvi proračuna in po njegovi odobritvi s strani po krajinskega komisarja, bi moral manjšinski odbor Liste za Trst po najosnovnejših pravilih demokratične nrakse odstopiti. Ker pa tega ni storil, so bili načelniki svetovalskih skupin KD, KPI. PSI. SSk, PRI in PSDI mnenja, da bi bilo vsako sklicanje občinskega sveta povsem neprimerno in zagotovili, da se o-men.jene stranke ne bodo udeležile sej, v kolikor bi do sklicanja skupščine kljub vsemu prišlo.
Prvotno je občinski odbor, ki medtem nemoteno še naprej uprav lja mesto in na osnovi člena 140 občinskega pravilnika («iz nujnih razlogov in s pristojnostjo sveta*) spre.iema tudi zelo važne sklepe, upošteval to mnenje; pred tednom dni pa je sklical občinski svet. ker je od pokrajinskega nadzornega od bora prejel opomin, naj opravi u-gotovitev aktivnih in pasivnih o-stankov, ki jih je treba ohraniti v obračunu za leto 1980, ugotovitev aktivnih in pasivnih ostankov, ki jih je treba črtati iz obračuna za leto 1980 in naj odobri obračun za leto 1980. Dnevni red današnje in ponedeljkove seje vsebuje torej le te tri točke.
Kljub temu, da gre za »ukaz* pokrajinskega nadzornega odbora, naj občinski svet izpolni določene upravne obveznosti in je torej občinski odbor Liste zu Trst sklical sejo samo zaradi tega. se je stranke ustavnega loka ne bodo udeležile. Kot so že večkrat poudarile, bi moral odbor odstopiti takoj po zavrnitvi proračuna; ko ni bilo več nobene možnosti, da bi lahko prišlo do kakršnekoli oblike sporazuma, na osnovi katerega bi se nato izoblikovala nova večina, bi prišlo do imenovanja komisarja «ad acta», to je tistega prefekturnega komisarja, ki bi razpustil občinski svet in prevzel vse njegove pristojnosti. Te obveznosti, ki jih mora sedaj izpolniti pbčinski svet. bi tako izpolnil sam komisar. Ker se lista ni držala teh sicer nenapisanih, a že ustaljenih pravil demokratične korektnosti, ne more sedaj priča kovati, da bodo as to le stranke, z izjemo njenih zvestih zaveznikov misovcev, sprejemale taka nova, samosvoja in protidemokratična pravila.
Sicer pa ima tudi občinski odbor že štete dni. Minil je namreč 15. oktober, to je tista prelomnica, po kateri se upravne volitve avtomatično preložijo do pomladi, če pride do imenovanja komisarja in razpustitve skupščine po tem dnevu: gotovo je. da bo komisar «ad acta* imenovan še pred koncem meseca, saj so tako zagotovili pristojni pre fekturni organi: govori »e že tudi o osebi, ki naj bi prevzela komisarske posle in odslovila Ceeovini-jevo upravo iz občinske palače, ki je na drugačen način noče zapustiti.
Komisiia SSk o kraških rezervatih
V preteklih dneh se je sestala komisija za pravna in urbanistična vprašanja pri Slovenski skupnosti in razpravljala o zadnjem osnutku
Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je v prejšnjih dneh nakazal skoraj tri milijarde lir za potrebe tržaškega pristanišča. Nakazal jih je zaradi velikih finančnih težav, skozi katere se prebija luka in da bi ji na tak način zagotovil največjo možno podporo, saj je po važnosti med osnovnimi državnimi in mednarodnimi strukturami gospodarskega značaja v naši pokrajini.
Kot je povedal odbornik za promet in prevoze Rinaldi, gre v bistvu za vrsto kratkoročnih posegov, ki se nanašajo na tekoče finančno leto 1981, torej na obdobje, ki je za luko še posebno težavno. Pri tem ne gre pozabiti, da je promet v prvih devetih mesecih letošnjega leta močno padel, poleg tega pa je. v luki moč čutiti posledice vsedržavne in krajevne krize; k temu je še treba dodati veliko konkurenco ostalih luk, predvsem v tu; jini. Vsekakor pa ni izključeno, da bo deželna uprava v bližnji prihodnosti in v povezavi s skladom mesta Trst še prispevala za potrebe tržaškega pristaniška.
Ukrep, ki ga je sprejel deželni odbor v korist luke se deli na dva dela: prvi se nanaša na povišanje, za finančno leto 1981, letnega prispevka za upravljanje od treh na štiri in pol milijarde lir, ki ga de-
želna uprava dodeljuje na osnovi člena štev. 4 državnega zakona štev. 589, s katerim je bila ustanovljena ustanova za tržaško luko. Z drugim ukrepom pa so bili pristaniški ustanovi podeljeni prispevki za 1,2 milijarde lir — vedno za finančno leto 1981 — kot določa deželni zakon štev. 28/81 o razvoju prometa, da bi ji na tak način nudili vrsto tarifnih olajšav za na bavo posebnih vrst blaga ter za uresničevanje promocijskih pobud mednarodnega značaja na zainteresiranih tržiščih za špedicije in prevoze preko tržaške luke.
Povišek, v višini 50 od sto, letnega prispevka za upravljanje pristaniške ustanove, ki so ga predlagali odborniki za promet in prevoze Rinaldi, za načrtovanje in proračun Coloni in za finance Zanfagnini, je bil vključen v zakonski osnutek o spremembah proračuna za leto 1981 in večletftga načrta izdatkov, ki ga je v sredo sprejel deželni odbor in .o katerem bo v kratkem razpravljal deželni svet.
Deželna uprava je namreč smatrala. da je lak postopek v primerjavi z drugimi še najhitrejši, da bi lahko prispevala pri reševanju najnujnejših finančnih potreb ustanove. Pri tem je treba podčrtati, da je bil s sklepom deželnega odbora
Skupščina KZE odobrila člen o rabi slovenščine
Glavna skupščina Krajevne zdravstvene enote (KZE) je v četrtek na svojem rednem zasedanju odobrila člen pravilnika, ki pri delovanju te pomembne javne ustanove omogoča rabo slovenskega jezika. S tem je KZE v bistvu potrdila vsebino paragrafa šest Zdravstvenega konzorcija, katerega pristojnosti je sedaj skoraj v celoti prevzela ta zdravstvena ustanova.
Na četrtkovi seji smo bili priča, kot je bilo sicer tudi pričakovati, že dobro znanim stališčem Liste za Trst o rabi našega jezika v javnosti in v javnih ustanovah. Predlog upravnega odbora KZE, ki so ga nato podprli vsi razen misovcev in lisiarjev, dovoljuje rabo slovenskega jezika na skupščinah KZE. Pred končnim glasovanjem in razpravi, sta bila predstavljena še dva predloga v zvezi z rabo slovenščine. Prvi, ki ga je predstavil komunist Sancin, priznava pravico do uporabe slovenščine, upravni organi KZE pa morajo to pravico nato zajamčiti. Ta predlog je večina zavrnila, zanj so glasovali komunisti, radikalci, socialisti in zastopnik SSk Opelt. Lista za Trst pa je zatem predstavila predlog, ki pravi, da je raba slovenskega jezika dovoljena le pri posegih v skupščini. Šlo je za čisto demagoški in dobro preštudirani predlog, ki izključuje rabo slovenščine v pismenih interpelacijah in glasovalnih izjavah. Slednji predlog je bil zavrnjen z veliko večino glasov, podprli so ga le tisti, ki so ga predstavili. Še prej pa je skupščina soglasno zavrnila resolucijo o rabi slovenščine, ki so jo predstavili neofašisti.
Skupščino KZE čaka sedaj še razprava o rabi slovenskega jezika tudi med uporabniki zdravstvenih storitev. Do debate o tem vprašanju bo verjetno prišlo čez nekaj mesecev.
o povišanju letnega prispevka za upravljanje, ki je bil v izrednem primeru povišan na 4,5 milijarde lir, v letošnjem letu dejansko izenačen prispevek, ki ga država dodeljuje tržaški pristaniški ustanovi in ki dosega, od leta 1979 dalje, 4,6 milijarde lir letno. Po podatkih pristaniške ustanove se je poprečno povišanje stroškov od leta 1967 povečalo za 5,5-krat, medtem ko je državni prispevek, od začetnih 1,6 na sedanjih 4,6 milijarde lir, nezadosten pred takim inflacijskim pojavom; nasprotno pa se je deželni prispevek, od začetnih 500 milijonov v letu 1967 do 3 milijard v letu 1981, ki je bil sedaj povišan na 4,5 milijarde lir, povečal kar za 9-krat v primerjavi z začetnim prispevkom.
Te ukrepe je deželna vlada sprejela po vrsti sestankov, ki so bili na sedežu 'pristaniške -ustanove v prejšnjih tednih, katerih so se ude ležili tudi parlamentarci in drugi krajevni predstavniki,. deželno ii-pravo pa je zastopal odbornik Rinaldi. Slednji se je tudi večkrat sestal s predsednikom sklada za Trst Pittonijem: po dosedanjih težnjah, naj bi sklad za Trst nakazal pristaniški ustanovi, kot povišek dotacijskega sklada, 3 milijarde lir za leto 1981.
Ob vsem tem ie odbornik Rinaldi izjavil, da je državno nakazilo v korist tržaške luke odločno prenizko, saj država, ki ima vse pristojnosti pristaniškega sektorja, prispeva ravno toliko kot dežela.
• Posvetovalna in začasna odbora, ki sta bila ustanovljena v okviru vsedržavnega združenja za poklicno navtično izobraževanje in ažu-rirenje, sta na nedavnem sestanku sklenila, da bo prva skupščma združenja v ponedeljek, 19. oktobra, ob 9 30 v veliki dvorani liceja Dante Alighieri.
Danes se poročita
SUZI GUŠTIN in
IGOR SANCIN
Klub KUK jima čestita in želi obilo sreče t> novem življenju.
voljuje samovoljnega navijanja najemnin, zato ostajajo stanovanja prazna. Kupiti jih je težko, ker so cene vrtoglave, a obresti na bančnih posojilih — v kolikor so sploh lahko zadostna — previsoke.
Celovito vprašanje stanovanjskih izgonov bodo uvodoma omenjeni sindikati ponovno nadrobno pretresli na skupščini, ki bo 6. novembra v prostorih ENAIP v Istrski ulici št. 57. Od prihodnjega meseca pa do marca je predvide nih kar še dobrih 150 izgonov. Sindikati SUNIA, SICET in UIL-Inquilini so doslej že veliko pomagali žrtvam, pomagali bodo tudi še naprej, problema pa sami gotovo ne morejo razrešiti. Predlanskim je bila pod pritiskom sindikata SUNIA ustanovljena posebna komisija na prefekturi, ki ima nalogo te probleme reševati; v njej so predstavniki tržaške občine, hišnih oziroma stanovanjskih lastnikov in navedenih sindikatov. Žal, komisija ni mogla mnogo storiti za ublažitev pekočih razmer. Po eni strani se je občinska uprava premalo angažirala v , tej smeri oz. prepozno, po drugi strani pa so vsi napori naleteli na gluha ušesa pri nepremičninskih lastnikih. Razen nekaterih izjem, seveda, kakršna je npr. akcija zavoda za ljudske hiše IACP, ki je v pogledu priskrbljania strehe najbolj potrebnim marsikaj ukrenila.
Naloga sindikatov je tudi sicer težka. Dela imajo do izobilja, vseh primerov ne morejo rešiti, zato pa se omejujejo le na najbolj žgoče, ki zadevajo pač ostarele in osamljene osebe ali pare. Dokajšnjo pozornost pa posvečajo tudi mladim parom. Toda kaj. ko vladna stanovanjska politika in politika na gradbenem področju v celoti ne ustreza stanovanjskim potrebam. Te dni je čuti glasove, da bodo pristojne rimske oblasti tako ali drugače prikrojile zakon o pravičnih stanarinah. Kako. ni znano, to pa seveda vzbuja zaskrbljenost tako pri stanovanjskih lastnikih, ki se bojih) morebitne začasne ukinitve sodnih izgonov, kakor pri najemnikih, ki pa se boje nasprotnega. V sindikalnih krogih menijo, da bo treba v prihodnjih mesecih močno pritisniti na vlado, da se vendarle loti pravičnejše stanovanjske politike.
Deželni svet sprejel zakonski osnutek za razvoj kmetijstva
Deželni svet je na včerajšnji seji z večino glasov odobril zakonski osnutek, ki nakazuje okrog 66 milijard za kmetijstvo; proti so glasovale skupine KPI. PDUP in DP, Furlansko gibanje in misovci so se vzdržali, ostale skupine pa so zakonski osnutek podprle: v trenutku glasovanja so bili odsotni socialdemokrati.
Zakonski osnutek v bistvu določa izvršilne norme tako imenovanega državnega zakona «quadrifoglio». Včerajšnja seja je bila v glavnem posvečena razpravi o amandmajih, ki so jih razne svetovalske skupine predložile k 80 členom zakonskega osnutka: zaradi tega so bili razni posegi zgolj tehničnega značaja: stranke so z amandmaji dajale konkretne predloge za izboljšanje zakona, ki je bil, kot rečeno, po tridnevni razpravi odobren z večino glasov. Zakonski osnutek predvideva petletne načrte za živinorejo, vinogradništvo, sadjarstvo, sredozemske kulture in za valorizacijo goratih predelov. Za pogozdovanje in namakanje pa so načrti desetletni. Predvidenih 66 milijard lir bo deželna uprava porazdelila v sedmih finančnih letih, od celotne vsote pa jih je preko trideset predvidenih za letošnje finančno leto.
PRIHODNJE ŠTIRI NEDELJE
Koncerti stare glasbe
v repentabrski cerkvi
Jutri ob 18. uri bo v cerkvi na Repentabru prvi od štirih koncertov, ki jih prireja Odsek za staro glasbo pri Glasbeni matici. Pobuda je zanimiva že zato, ker bodo koncerti v cerkvi, še zlasti pa, ker je na programu stara glasba. Glavni nameji odseka je ta, da skuša približati staro glasbo širši javnosti. Že v prejšnjih letih so organizirali na to temo razna predavanja. Sodelovali so italijanski predavatelji, predavatelji iz Jugoslavije, pa tudi iz Amerike in Velike Britanije. Toda med občinstvom ni bilo velikega zanimanja in zato so se tokrat odločili za bolj rživo» predstavitev te glasbene zvrsti.
Prvi koncert je posvečen glasbi iz zgodnje klasike z dvema prečnima flavtama, čembalom in čelom. Izvajali bodo skladbe Bacha, Mozarta in Haydna. Drugi koncert bo posvečen izrecno kljukastim flavtam z baročnimi in renesančnimi skladbami. Tretji koncert bo samo za riale »da gamba» in «da braccio» z renesančno glasbo. Zadnji koncert pa bo posvečen baroi-
O BOLNIŠNICI NA KA TINAM
«KAJ BI SE PRITOŽEVALI SAJ JE NA JUGU HUJŠE»
Danes proslavljata $0-letničo. poroke
IDA in IGNACIJ BOGATEČ lz srca jima čestita vnukinja Leila
Če bi se uresničila le tretjina obljub, ki so jih dali odgovorni za gradnjo bolnišnice na Katinari, bi morali imeti v Trstu že precej časa sodobno opremljeno bolnišnico. Vendar je bilo teh praznih obljub že toliko (seveda največ v predvolilnih obdobjih), da si danes praktično nihče ne upa resno napovedati, kdaj bo bolnišnica sploh sprejela prve bolnike.
Tekom petnajstih let gradnje bolnišnice je le-ta postala v Trstu že neke vrste simbol požiralca denarja in vzorec amaterskih gradbenih napak (dimnik, ki je spominjal na znani stolp v Pizi. neupoštevanj sestave tal, ki baje niso primerna za podobne gradnje, pronicanje vode v notranje prostore, slabo urejene higienske naprave itd.) Poseben »uspeh* te bolnišnice je tudi, da je spravila do bankrota eno od gradbenih podjetij. ,
O vprašanjih bolnišnice na Katinari je bilo v Trstu že nešteto razprav, komisij, volilno - propagandnih akcij, pikrih komentarjev in okroglih miz, katerih zadnja se je odvijala sinoči v sejni dvorani glavne bolnišnice. In ne bi mogli reči, da je bila kaj drugačna od prejšnjih, saj je bil že sam uvod predsednika tržaškega združenja zdravnikov, Belsassa, značilen. Dejal je, da je še najbolje, da se na okrogli mizi ne razpravlja o dosedanji zgodovini bolnišnice, saj ni mogoče spremeniti ničesar. To bi z drugimi be-
nim arijam, s petjem, dvema kljunastima in dvema prečnima flavtama, violo in čembalom.
(bg)
• Razstavo (iZlato Peruja* so zaradi velikega zanimanja občinstva podaljšali do 10, novembra.
Poziv tajništva SSk za izpolnjevanje slovenskih popisnic
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti nam je poslalo tiskovno sporočilo, v katerem poziva vse rojake na Tržaškem, naj pri razdeljevanju popisnih pol splošnega popisa prebivalstva, ki se je začelo v četrtek, zahtevajo poleg italijanske
sedami pomenilo: pozabimo na vse napake, na ves zapravljen denar, ki ga konec koncev plačujemo vsi in ne vprašujmo, kam je šel ter ne zahtevajmo, da nam kdo polaga račune.
Vsa poročila na včerajšnji okrogli mizi, ki so jih pripravili nadzornik bolniške ustanove Bevilacqua, predsednik ustanove Morgera, rektor tržaške univerze de Ferra in predsednik krajevne zdravstvene e-note Pangher, so bila obrambnega značaja. Napisana torej za obrambnimi zidovi pred sredstvi množičnega obveščanja, ki naj bi bila po mnenju Pangherja glavni krivec za dezinformacijo tržaške javnosti. Krivi so torej novinarji, ki po nepotrebnem opozarjajo Tržačane, sami sicer ne morejo videti, ker je nova bolnica mogoče na premalo vidnem mestu, da nekateri niso izpolnili danih obljub.
Težave pri gradnji bolnišnice pri Katinari je verjetno najbolje opredelil predsednik bolniške ustanove Morgera, ki ni, klical na zatožno klop le italijansko«>birokraci jo .zaradi njene neučinkovitosti pri nakazovanju potrebnih,, milijard, tokrat v sod brez dna, ampak celo zlo usodo, ki se drži gradnje bolnišnice že od postavitve temeljnega kamna. Vendar so po besedah Morgere Tržačani lahko zadovoljni, saj je njihova bolnišnica skoraj dokončana; naj le pomislijo na podobne primere v južni Italiji, kjer trajajo podobne gradnje 25 let in še Več. (Dev)
Stavka ohromila železniški promet
Danes se poročita
SUZI GUŠTIN in
IGOR SANCIN
Mnogo sreče v skupnem življenju jima želi
teta Milena
Danes bodo odprli «Tuttozoo 1981»
Na razstavišču pri Montebel-lu bodo danes ob 9. uri odprli razstavo živali «Tuttozoo 1981», ki jo prireja uprava živalskega parka «La Cornelle* pri Bergamu. V bistvu bodo organizatorji predstavili manjši zoološki vrt, ki bo nedvomno naletel na veliko zanimanje in radovednost zlasti pri mlajših obiskovalcih. Vsak dan bodo na razstavnem prostoru predvajali dokumentarne filme o živalskem svetu. Razstava »Tuttozoo 1981» bo odprta do prihodnje nedelje, vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa do 19. ure. Vhod je na Trgu De Gasperi 1.
tudi slovensko polo in naj jo potem 25. oktobra izpolnijo v slovenščini. V poročilu je tudi rečeno, da je to zakonita pravica, ki se je moramo Slovenci poslužiti. To pa nikakor ne pomeni, da se bo število Slovencev merilo po slovenskih izpolnjenih polah, ker vemo, da pri nas še ne obstajajo razmere, da bi se lahko izvedel objektiven popis prebivalstva po narodnosti.
Konferenca o ureditvi parka ob Timavi
Ob izviru Timave načrtuje devinsko - nabrežinska občina ureditev posebnega parka. Da bi podrobneje seznanila širšo javnost s temi načrti, bo uprava priredila konferenco, na kateri bodo govorili predstavniki občine ter razni strokovnjaki. Kon-' ferenca bo danes ob 18. uri na sedežu novega družbenega središča v Naselju sv. Mavra pri Sesljanu.
v nekaj vrsticah
Siavka železničarjev v organizaciji enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, ki se je končala sinoči ob devetih, je v bistvu ohromila ves železniški promet na Apenin-
..iiiimi.n......m......................................"""'"""""""""i".
DEJAVNOST SLOVENSKEGA ZAVODA ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Zahtevne natege poklicnega usmerjanja
S šolskim letom, ki se je začelo pred mesecem dni, stopa tudi Slovenski zavod za poklicno izobraževanje v novo delovno dobo, ki predstavlja za to sicer mlado, a zelo pomembno strukturo naše narodnostne skupnosti, važno preizkušnjo. Poklicno izobraževanje in usmerjanje mladih ter tudi odraslih Hudi igra za našo narodnostno specifiko zelo važno vlogo, v prvi vrsti pri uresničevanju načela, da ima vsak Slovenec pravico do izobraževanja v svojem materinem je ziku. Nadalje pa se zavod, za u-stanovitev katerega so. kot znano, dale pobudo Dijaška matica. Sin dikat slovenske šole, SLORI, Kmečka zveza ter SDGZ. postavlja kot pomemben faktor v našem krajevnem delovnem tržišču. Nedavni de lovni občni zbor te organizacije, ki je sicer pokazal senčne in sončne plati njenega delovanja v preteklosti, ie vsekakor nakazal nekatere temeljne izhodiščne smernice, na katerm bo treba graditi bodočo dejavnost. V novi mandatni dobi
se zavod predstavila tudi z novim I bohrvaščine. za uradniško poslovodstvom. ki se je že lotilo z de vanje, za ažurnirame v zunanji triom za uresničitev vseh zahtevnih govini in za specializacijo pri vo-in pobud. Z a novega j denju malih trgovinskih in obrtni-
programov predsednika upravnega odbora je bil izvoljen bivši dolgoletni predsednik upravnega odbora SSG Josip Tavčar, za podpredsednika oa Bogdan Petelin za ravnateljico pa je bila imenovana Tamara Bla žina.
Med najpomembnejše naloge zavoda spada sedaj izpeljevanje te čajev, ki jih bo letos skupno sedem. od katerih pet v tržaški ter po eden v goriški in videmski po krajini V Nabrežini bo že naslednii teden stekel drugi letnik tečaja za kamnoseke, ki zaobjema praktični in teoretični del in ki je lani do živel res spodbuden začetek Prvo srečanje tečajnikov, ki jih bosta tudi letos vodila geometer Walter Gruden in kamnosek Albert Kras nič. bo v torek, 20. oktobra, ob 17. uri v dvorani SKD I. Gruden v Nabrežini V kratkem pa se bodo začeli tudi tečaji za prevajalce sr-
ških podjetij. Omenjeni tečaj prireja zavod tudi v Gorici, medtem ko se bo v Čedadu kmalu začel drugi letnik tečaja za prevajalce slovenščini, ki se ga je lani udeležilo leno število slušateljev.
Omeniti je treba, da dežela letos ni sprejela nekaterih tečajev, ki jih je predlagal zavod, bodisi zaradi nizkega števila učnih ur ki da ni ustrezalo zakonskim predpisom, bodisi zaradi togega tolmačenja zakonskega normativa, ki ureja šolsko in poklicno izobraževanje v Furlaniji - Julijski krajini. Vprašanja jasnih odnosov z deželno upravo, od katere je zavod uradno priznan, je bistvenega pomena za splošno de lovanje ustanove, ki ii po zakonu pripadajo tudi določena javna finančna sredstva. V bodoče pa se bo moral naš zavod tesneje povezati tudi z deželnim zavodom za poklicno usmerjanje (1RFOP), ki
ima v svojem pravilniku tudi nekatere konkretne posege v korist naše skupnosti.
Kar zadeva vlogo, ki jo odigrava Slovenski zavod za poklicno izobraževanje v okviru naše skupnosti, pa je treba poudariti zlasti nujnost po vejjji povezanosti z vsemi gospodarskimi komponentami, ki delujejo v zamejstvu. Povezanost, ki gotovo zahteva dobro poznavanje stvarnih razmer in predvsem potreb delovnega tržišča vri nas. V ta namen ima novo vodstvo zavoda v programu srečania z upravitelji okoliških občin in z zastopniki šolske stvarnosti, ki je bila doslej vse preveč zanemarjena pri načrtovanju poklicnega izobražena nja. Ob vsem tem pa je treba pristaviti, da je zavod za našo stvarnost dokaj nova ustanova, ki se bo lahko razvila le ob konkretnem so delovanju vseh njenih komponent in dejavnikov, ki strmijo za razvoj naše skupnosti tudi na področju poklicnega usmerjanja in izobruže vanja.
skem polotoku, tako seveda tudi v Furlaniji - Julijski krajini in na Tržaškem. Mirovali so tudi potniški kot tovorni vlaki, k stavki pa je pristopilo okrog 80 odstotkov železničarjev. V sindikalnih krogih so spričo tega zadovoljni, čeprav na-glašajo, da bi ljudem najrajši prihranili težke nevšečnosti; tega pa ne morejo zaradi nepopustljivosti ministra Balzama,
Sindikalni predstavniki so nam tudi pojasnili, da stavka pravzaprav ni kdo ve kako prizadela javnost, saj je bila pravočasno najavljena, kar pa se po navadi ne dogaja v primeru podobnih protestov iz vrst tako imenovanih avtonomnih sindikatov. Res pa je tudi, kot smo sicer te dni že naglasili, da sp polagoma pričenja odvijati določen dialog med enotno federacijo in »avtonomisti*. Prvič z namenom prihraniti ljudem razumljive težave, drugič pa zato, ker se vzroki protesta zoper rimsko vlado, ki zaenkrat, kot kaže, noče pristati na takojšnjo obnovitev delovne pogodbe, bistveno ne razlikujejo; kvečjemu treba reči, da avtonomni sindikalisti običajno po svoje osvajajo teze »konfederal cev*, obenem pa še, da si slednji ne prizadevajo zgolj za denarne izboljšave, ampak tudi in predvsem za reformo uprave državnih železnic z ustreznimi naložbami, o čemer pa je bilo v krogih »avtonomnih* bolj malo govora.
Stavka je povzročila nevšečnasti tudi v mednarodnem prometu, ta-
ko na primer z Avstrijo in Jugoslavijo.
Na sliki prizor s tržaške železniške postaje med stavko, ko je bilo na peronih mrtvilo.
•	V Trstu se je 14. in 15. oktobra mudila delegacija koroške sindikalne zveze OGB. ki jo je vodil njen predsednik Erwin Friigbauer. ki je tudi podpredsednik koroške vlade. Avstrijski sindikalisti so bili gostje tržaških sindikatov UIL. Glavni predmet razgovorov je bilo
tržaško pristanišče.
* * #
•	Miljska občina je navezala prijateljske stike z občino Cres - Lošinj. V tem okviru bo prišla v ponedeljek in torek, 19. in 20. oktobra, na obisk v Milje delegacija te dalmatinske občine, ki jo bo vodil predsednik občinske skupščine prof. Zorovič. Sprejem bo v ponedeljek ob 19. uri v občinski palači.
* * *
•	Prejšnjo soboto je zapadel rok za predložitev skladb na glasbenem tekmovanju »Citta di Trieste*. Prispelo je 122 skladb raznih avtorjev iz 24 držav. S ponedeljkom bo začela z delom posebna ocenjevalna komisija.• proglasitev zmagovalcev pa bo 24. oktobra.
* * *
•	Poslanec Belci je včeraj odprl zasedanje Zaccagninijeve struje KD naše dežele. Stranka se mora prenoviti, je bila glavna misel posl. Belcija. Njen krščanski duh in ljudski značaj je treba pretvoriti v izboljševanje družbe. Skratka KD se mora po mnenju posl. Belcija odpreti življenjskim centrom sodobne družbe.
iiiiiiMiintiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnfiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiimiMiH"
POLICIJA ARETIRALA DVA MLADA VLOMILCA
Izdnl ju je motor, na katerem sta se odpeljala - Ukradenega blaga še niso našli
Agenti tržaške kvesture so včeraj aretirali 19-letnega Antonia Bo-nettija iz Ul. Lazzaretto' Vecchio 12 in 20-letnega Dina di Domenica de Palma s Trga Cbronelia Romana 3, ki so ju prijavili sodišču zaradi vloma in kraje v stanovrnju 49-letne Adriane Taccari - Giu-bilo v Ul. Romolo Gessi 24.
V sredo, 14. t.m., je gospa Giu-bilo zalotila v svojem stanovanju dva neznanca, ki sta ob njenem prihodu pobegnila preko balkona na vrt in od tam na cesto, kjer sta imela parkiran motor znamke kawasaki 400, s katerim sta se odpeljala. Nezaželena obiskovalca, ki sta vdrla v stanovanje skozi steklena vrata balkona, na katerih sta razbila steklo, sta razmetala vse omare in odnesla za več milijonov lir vrednosti zlatnine in drugega nakita, Policaji, ki jih je poklicala okradenka, so z zbranimi
podatki in pričevanji nekaterih sosedov, ki so videli bežati tatova, uspeli identificirati nepridiprava in ju aretirati.
Obstaja utemeljen sum, da sta prav omenjena mladeniča vdrla v stanovanje gospe Giubilo že 17. avgusta letos, način vloma je bil namreč isti. Stanovanjske miši so tudi takrat odnesle iz stanovanja večjo količino dragocenosti.
Preiskovalcem še ni uspelo najti ukradenega blaga.
• Predsednik tržaške trgovinske zbornice Marcello Modiano je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega poveljnika tržaških karabinjerjev polk. Carla Alfiera. V pogovoru sta se dotaknila glavnih problemov, ki zadevalo javno varnost v tržaški pokrajini, zlasti kar zadeva gospodarske dejavnosti.

KZ vabi na sestanke po vaseh
Končno je tudi deželna uprava Furlanije - Julijske krajine izdala izvršilne nor.me 'deželnih zakonov štev. 62 iz leta 1978 in štev. 19 iz letošnjega leta. Zakona predvidevata razne ugodnosti in prispevke za posodobljenje kmečkih obratov ter prispevke kmetom v goratih predelih. V te namene bo dežela:
—	prispevala pri plačevanju obresti za uresničitev razvojnih načrtov posameznih kmetij:
—	dajala prispevke za vodenje knjigovodstva:
—	delila kompenzacijske odškodnine kmetom v hribovitih področjih (približno 100 tisoč lir letno za vsako glavo odrasle živine, ali za hektar obdelane zemlje).
Ker zapade rok za predložitev prošenj za razvojne načrte na hribovitih področjih 20. oktobra, nižinskih predelov 20. novembra ter za delitev kompenzacijskih odškodnin ravno tako 20. novembra, je_nujno, da se zainteresirani kmetovalci točneje seznanijo z ugodnostmi, ki jim jih nudita deželna zakona. Kmečka zveza zato prireja vrsto sestankov po vaseh, ki bodo v naslednjih dneh:
V	ponedeljek, 19. oktobra, ob 20.30, za vasi devinsko - nabre-žinske občine, v prostorih starega vrtca v šempolaju.
V	torek, 20. oktobra, ob 20.30, v srenjski hiši v Gročani.
V	sredo, 21. oktobra, ob 20.30, v Domu A. Bubniča za vasi repentabrske občine.
Zaradi bližnje zapadlosti rokov in pomena omenjenih ugodnosti, je važno, da se sestankov udeležijo vsi zainteresirani kmetovalci; vsekakor se jih bodo udeležili tudi predstavniki Kraške gorske skupnosti in občinskih uprav. Prošnje bo treba vložiti na KGS, ki je že dala tiskati dvojezične obrazce in ki bodo kmalu na razpolago.
SLOVENSKO S STALNO^. GLEDALIŠČE V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1981 - 82
FERDO KOZAK
« P U N t K A T>
Dramatična zgodba v 5. slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936 Režija: JOŽE BABIČ
Ponovitve:
Danes. 17. t.m., ob 20.30 a-bonma red F — druga sobota po premieri.
Jutri, 18. t. m., ob 16. uri abonma red G — popoldan ha dan praznika.
Nadaljuje se vpisovanje a-bonmajev ob delavnikih od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, telefon 734265.
Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstav
Gledališča
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji prireja v petek, 23, t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje z naslovom Zapleteni položaj na Bližnjem vzhodu. Predaval bo Pavel Stranj, znani strokovnjak za vprašanja na tem področju. Ker je predavanje zelo aktualno in bo zaradi tega brez dvoma zanimivo, vabimo k obilni udeležbi.
KRUT - Krožek za rekreacijsko u-dejstvovanje - Trst. Urnik telovadbe: torek od 19. do 20. ure, sreda od 9. do 10. ure, petek od 18. do 19. ure. Plavanje:- četrtek, odhod ob 15.30 s Trga Perugino.
KD Slovan sporoča, da bodo pevske vaje za sezono 1981-82 ob torkih za ženske in ob petkih za moške v prostorih Gozdarske zadruge na Padričah ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke!
Na državni osnovni šoli Albert Sirk v Križu se je začelo vpisovanje za tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ki jih v akademskem letu 1981-1982 za odrasle Križane prireja ljudska univerza iz Trsta. Vpisovanje se bo nadaljevalo vsak ponedeljek, sredo in petek, od 19. do 21. ure do vključno 23. oktobra 1981. Vpisnina za vsak tečaj je 5.000 lir.
ZAHTEVA SVETOVALCA WALTRITSCHA GORIŠKEMU ZUPANU
Če ni moč drugače, naj pride denar za šole iz sredstev za izvajanje osimskega sporazuma
Socialistični svetovalec meni, da bi morali zahtevo po finansiranju zgradb za slovenske šole v Gorici, vključiti v ponovno finansiranje zakona o izvajanju Osima
VERDI
Kot napovedano se bo operna sezona 1981-82 začela v torek, 27. t.m., ob 20. uri z Verdijevo opero »Nabucco*.
Med glavnimi pevci naj omenimo Radmilo Bakočevig, Noro Jankovič, Kari Nurmelo, Gaetana Scana. Alfreda Zanazza, Gianfranca Casa-rinija. Daria Zeriala in Gianno Jen-co. Opero bo vodil Oliviero De Fabritiis.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1981/82: 10 pred-
Prosveta
a u vsec LOtkiu.a in ples? 'lES «Stu ledi» sprejema nove člane. Pridi v Dijaški dom v ponedeljek. 19. oktobra 1981, ob 20. uri. Prinesi dobro voljo in copate.
f Čestitke
GLASBENA MATICA - TRST Oddelek za staro glasbo DEŽELNI SEDEŽ RA V TRSTU ŽUPNIJA REPENTABOR
REPENTABOR
Glasbeni popoldnevi v repentabrskl cerkvi
Jutri, 18. oktobra 1981, ob 18.00.
.Na sporedu: Ph. Em. Bach,
W. A. Mozart, J. Haydn.
DINA SLAMA - čembalo
MILOŠ PAHOR flavta...... .
ERIKA SLAMA - flavta	*
EDI MAJARON - violončelo
ODBOR GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ
obvešča vsakogar, ki želi obiskovati
GLASBENO ŠOLO
da bo vpisovanje v ponedeljek, 19-, in v sredo, 21. oktobra, v Kulturnem domu v Ricmanjih od 18. do 20. ure
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 17. oktobra c	MIRA
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 17.16 — Dolžina dneva 10.52 — Lu-Da vzide ob 20.24 in zatone ob 10.55. Jutri, NEDELJA, 18. oktobra LUKA
Vreme včeraj: na j višja temperatura l" stopinj, najnižja 15,9, ob 18. uri l" 2 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb harašča, brezvetrje, vlag- 75- odstot j1®, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19,C stopinje.
_ ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mauro Rusignac-S0, Lorenzo Paulatto, Emanuele “Carpellini, Marisa Sestan, Barbara Barnaba, Valentina De Luca, An-tmea Peruzzi, Roberta Grlzon, Sara fhttino, Valentina Basiaco, Irene Sulieh.
UMRlj SO: 73-letni Romano Corte-e, 42-letni Pietro Giachero, 74-let-a Bruna Dellavedova, 59-letna Mala Bibalo por. Pregara. 82-letna Ma-'a Rofulin por. Comauri, 70-letni mino Gombač, 71-letni Davide Co-ontia, 72-letna Anima Rosa Stifa-oh vd. Velikaverh, 77-letna Giorgi-R* Godnich vd. Battistuta, 63 letna aria Ucin vd. Hvastja, 61 letna runa Scitta por. Ruan, 71-letni
Ritton'0 Tiberi0’ 701etni Gelindo
dnevna služba lekarn
Tn _ («d 8.30 do 20.30)
T„ L Settefontane 39, Trg Unith 4,
Prila 6 merdale 26 'n Trg XXV' * Co«! 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) ninjr7' XX Settembre 4 in U1- Bcr nočna SLUŽBA LEKARN t, (od 20.30 dalje)
Drev. XX Settembre 4 in Ul. Ber
lekarne v okolici
BO!junec: tel. 228-124; Bazovica: p'- 226165; Opčine: tel. 211001: trosek: tel 225041; Božje polje tel' 225 596; Nabrežina: tel. j Ses'Jan: tel 209 197; žavlje: 213 137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
tel °79oa^lu*ha 0,1 21. do 8. ure XV1- ‘J2 627. predpraznična od 14. do ur® in praznična od 8. do 20 ure. tel. 88-441.
Danes praznuje v Bazovici MILKA PETAROS rojstni dan. Vse najboljše ji želijo hčere Silvana, Dragica, Maruška, vnuki in mala Fede-rika.
,	,	T ,	Danes se poročita SUZANA GUŠ-
stav v abonmaju - Informacije m XIN in IGOr SANCIN. Sreče in ra-rezervacije pri raznih podjetjih, so-	j	zumevanja na skupni življenjski polah, društvih in sindikatih.	Popu-	j	tl jima	želijo kolegi in nenžno 0.
sti za delavce, študente in upoko- 5Pbje Državnega poklicnega zavoda, jence Informacije pn Teatru Sta- J v četrtek je praznova, rojs(ni dan bile, tel. 567-201/2/3 in pri	glavni:	T0MAŽ	CAHARIJA. Vse najboljše
blagajni v Pasaži Protti.	|	;n 0|)j|n	uspehov v šoli mu voščijo
sorodniki in prijatelji.
Kino
Ariston 16.00—22.00 »Times square*. j
Ritz 18.00 «La cruna dell’ago». D. j Suttherland.
Eden 15.30 «I.a pelles. Režija Eliana Cavani. M. Mastroianni, Ken Mar-shal, C. Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Scontro di titani*. Barvni film.
Fenice 17.30 «Tarzan, 1’uomo scim-mia». Bo Derek.
Cristallo 16.30 «Asso». Adriano Ce-lentano, Edvige Fenech.
Aurora 16.00 »Fuga di mezzanottes.
i HrcpoitedariorritedjuiaiiajidftM. letom.
Capitol 16.30 «C’č un fantasma nel mio letto*. - Prepovedan mladini
1 "pod 14.' I£tbn1.‘',v"“ *<•*• V4»'
Moderno 16.00 «11 falco e la colom-ba». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 »Porno pen-sieri*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Mary Mary — vio-lenza carnale per una vergine». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 »Le notti di Salem*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 «Le porno viziose del sexy shop*. Prepovedan mladini pod ■ 18. letom.,	•
Lumicre 16.30 «Ag. Riccardo Finzi, praticamente detectjve*, Renato-PozzeHo.	I ’>
PRODAM merilec za določevanje stopnje alkohola v vinu. Telefon 040/741670.
PRODAM zimski plašč za fantka starega od 4 do 5 let. Telefon 040/71322.
OBČINA Dolina išče kuharja/co za začasno zaposlitev. Telefon 040/ 228110 ali 228127.
PRODAJAM hišo z zemljo pri Novi Gorici. Zainteresirani se lahko o-brnejo na: Porta Virgilia - Via del Carso 29 ,- .Grafia 'Italija), telefon, (0481) 81139.
UGODNO prodam parcelo -. gozd veliko pribhžno 1, ha. I.tormacije -Škabar, Repen 56.
V CENTRU Križa oddamo v najem lpkal. Za informacije telefonirati ng št. 040/220 216 ob uri kosila.
OSMIUO je na Hrvatih 36 (Boršt) odprl Bruno Hrvat.
PRODAM fiat 128 coupe 1100 v dobrem stanju po ugodni ceni. tel. 040/743071.
OSMICO je odprl Pepi Sancin - Sar-nek Dolina 112, toči pristno belo in črno vino. •	‘
PRODAM lancia beta Coupe 1600 letnik 1975. Telefon 040/227284.
PRODAM avto alfa rorneo 2000 ber-lihav dobrem stanju po ugodni Ceni. Telefonirati 040/227222.
Potem ko je rimska vlada ponovno izdatno finansirala zakon za obnovo od potresa poškodovanih krajev v Furlaniji in s tem omogočila nadaljnjo gradnjo v Furlaniji, je prišlo v Gorici in Trstu do obnovitve zahtev po ponovnem finansiranju zakona o izvedbi določil vsebovanih v italijansko-jugoslovanskem osimskem sporazumu. Predsednik deželne vlade Comelli je tudi na nedavni proslavi 150-letnice Goriške hranilnice povedal, da bo deželna uprava Fur-lanije-Julijske krajine v kratkem postavila rimski vladi zahtevo po ponovnem finansiranju tega zakona. Tako naj bi bila dana injekcija go-riškemu in tržaškemu gospodarstvu zlasti z gradnjo obmejnih infrastruktur.
V osimskih sporazumih pa so tudi določila, ki se tičejo narodnostnih manjšin in šolsko vprašanje zavzema velik pomen v nemotenem razvo-
JUTRI V NOVI GORICI
Zborovanje nekdanjih borcev in internirancev
V Novi Gorici bo jutri zbor nekdanjih borcev 1. prekomorske brigade ter nekdanjih političnih pregnancev na Sardiniji. Bivši borci se bodo zbrali ob 8.30 v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij, na Kidričevi 9, ob istem času bo v dvorani občinske skupščine zbor nekdanjih političnih pregnancev.
Ob 11. uri bo pri hotelu Argonavti partizansko zborovanje ter razvijanje prapora skupnosti nekdanjih političnih deportirancev na Sadriniji. Na slavnosti bo - govoril Marjan Lenarčič - Tomo, sekretar republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Po zborovanju bo še kulturni program, ki ga bodo oblikovali godba na pihala z Vogrskega, pevska zbora Ciril Silič iz Vrtojbe in Franc Zgonik z Branika ter recitatorja Ernest Zega in Sergej Ferrari. V veži občinske skupščine pa bodo odprli razstavo o pevskem zboru Srečko Kosovel.
ju narodnostne manjšine. Zato je treba manjšini zagotoviti šolsko vzgojo v sodobnih šolskih stavbah, meni socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch v pismu, ki ga je poslal goriškemu županu dr. Antoniu Scaranu. Ob začetku letošnjega šolskega leta smo se v Gorici spet znašli z nerešenimi vprašanji prostorov za nekatere slovenske šole in vprašanje bo lahko postalo še bolj akutno če bo goriška nadškofija prodala stavbo semenišča v Ulici Al-viano kaki drugi ustanovi. Kam tedaj s slovenskimi šolami, ki poslujejo danes v tej stavbi?
V pred nekaj leti sprejeti splošni varianti goriškega regulacijskega načrta so bila nekatera zemljišča v južnem delu mesta izrecno določena, da bodo tam zgradili stavbe za slovenske šole, tako imenovani slovenski južni šolski center kjer naj bi bil prostor tako za osnovno šolo, ki je sedaj v zavodu Lenassi, kot za srednje šole. Znano pa je tudi, da so sedanji državni predpisi zelo restriktivni kar se tiče finansiranja novih šolskih stavb. V državi je pač treba uvajati. varčevanje, vendarle bi v tem primeru to prizadelo prav slovenske šole v Gorici, kar spet ni prav.
Svetovalec Waltritsch je zaradi tega mnenja, da bi oviro lahko obšli s tem, da bi goriška občina morala zahtevati od deželne uprave naj bi potrebni denar za gradnjo slovenskih šolskih stavb v Gorici vključila v zahteve po ponovnem finansiranju zakona o izvajanju osimskih sporazumov, če ni moč dobiti denarja na drug način. Potrebnih je seveda nekaj milijard lir. To tudi upoštevajoč dejstvo, da je v osimskem sporazumu izrecna točka o spoštovanju manjših pravic, šolstvo pa je osnova vsakega razvoja narodnostne manjšine.
NEPOŠTEN FUNKCIONAR
Proti denarni nagradi zagotavljal višjo odpravnino
Pod obtožbo izsiljevanja so v četrtek v Gradežu aretirali ter prepeljali v goriški zapor 48-letnega Paola Rizzija iz Trsta, sicer pa
NAVAL JUGOSLOVANOV V TEH DNEH NA GORICO
Razstave
V galeriji jribbio bo od danes, 17. do 3(1.' oktobra razstavljal milanski slikar Luciana Sforza, ki se prvič predstavlja' v našem mestu. Otvoritev razstave bo danes, 17. oktobra, ob 18. uri. Razstava do odprta občinstvu ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30,' ob praznikih pa od 11, do 13. ui?e. Ob ponedeljkih bo galerija zaprta.
Izleti
KD Primorsko Mačkolje obvešča, da bo odhod na. izlet v Begunje jutri, 18. t.m., ob 7. uri. Zbirališče pri Pilu. Prosimo za točnost.
Sekcija KPI občine Dolinn organizira dvodnevni izlet 24. in 25. t.m. v Kumrovec in Ptuj. Na razpolago je 50 mest. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure na sedežu sekcije. Cena 45.000 lir.
Združenje Union - Podlonjer priredi enodnevni zaključni izlet 25. oktobra v Benetke. Vpisovanje ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 - telefon 64459 ali 732858. „
■	. .. ‘ ISP -7
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE-/TRŽAŠKA KREDITNA BANICA
■ '-v.- r
TRBt,' UUCA-r- FlLZUlO • JE*
16. 10. 1981	
Ameriški dolar	1.184.-'
Kanadski dolar	980.*-
Švicarski frank	■ 630.—
Danska krona	160.—
Norveška krona	197.—
Švedska krona	210.—
Holandski florint	v475,—
Francoski frank	209,—
Belgijski, frank	30,50
Funt šterling	2 175 —
Irski šterling	1.800.—
Nemška marka	530.—
Avstrijski šiling	- 75.70
Portugalski escudo	16.-
Pezeta	11,40
Jen	4,-
Avstralski dolar	1.250.—
Drahma	16.—
Debeli dinar	27.30
Srednji dinar	26,30
Mali dinar	25,50
menjalnica
vseh tuiih valut
ftfflJI
L xr.l.
NADOMESTNI DELI
KMETIJSKIH
STROJEV
TRST
UL. VALDIRIVO 30 TEL. 040 - 69-244
NADOMESTNI DELI ZA KMETIJSKE STROJE NA GORIVO DIZEL ALI BENCIN:
LOMBARDINl • RUGGERINl - DUCATI ACME
za motorne tage:
ECHO - STIHL • ALPINA • OLE« MAC
za motokultivatorje in kosilnice:
BCS - FERRARI - BKRTOLIN1 NASSI - GOLDONI
P1NZA - BE-
PO ZELO UGODNIH CENAH!
V zadnjih štirih dneh so turisti iz Jugoslavije dobesedno preplavili Gorico. Avtomobili z jugoslovanskimi tablicami, predvsem slovenskimi, so zasedli vsa parkirišča, tako da ni bilo nikjer najti prostega prostora za vozila. Trgovine so bile natrpane s kupci, Vrednost dinarja je precej poskočila. Kaj, .je botrovalo takemu nepredvidenemu prihodu tujcev-turistov? Kar na lepem so se razširile vesti, da bodo v pristojnih odborih .v Beogradu sprejeli toliko kritizirani ukrep o I plačilu takse za prehod £et mejo. j Letos poleti so nekateri tako takso že predlagali, nipa prodrla zaradi nasprotovanja slovenske . delegacije V-zvezi. .' ,	» ■
Včeraj so ljubljanski časopisi o-b,javili izjavo zveznega sekretarja ža finance, ki je potrdil, ,da še o zakonu razpravlja, vendarle., pa o njem - potekala še dolga razprava in vsi ne soglašajo s tem ukrepom.
Vsekakor pa je bilo tudi včeraj, kot prejšnje dni, v Gorici veliko Jugoslovanov. Na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši so nam povedali da so zabeležili v teh dneh približno 50 odstotkov več prometa kot je običaj. Zvečer pa so bile na tem prehodu dolge vrste povratnikov. čakati so morali v vrstah tudi po nekaj ur. kar ni pri nas običaj.
Na razpolago zakonitemu lastniku
V občinskem uradu za najdene predmete v Gorici hranijo, na razpolago zakonitim lastnikom, sledeče predmete: štiri motorna kolesa, tri zložljiva in eno žensko kolo, par naočnikov za vid, obesek iz dragocene kovine, mošnjiček z žensko zapestno uro, pet denarnic z različnimi zneski denarja, znesek denarja, dve ženski zapestni uri, torbo z raznimi predmeti, nekaj šopov ključev.
Zaposlitev na pokrajini
/
Pri goriški pokrajinski upravi nameravajo začasno zaposliti (za dobo trgh mesecev) nekaj pomožnega osebja. Prošnje na kolkovanem papirju, skupaj z dokazili je treba predložiti v uradu za osebje do 31. oktobra letos. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v uradu za osebje.
Nova struja v PSI
Na sedežu PSI v Koprivnem so i ustanovili «krajevno strujo za o-krepitev pokrajinskega PSI, za notranjo demokracijo v stranki, za priznanje vloge federacije v državnem okviru, za boj proti socio gospodarskem propadu in krizi v Posočju.*
Nova struja obtožuje sedanje vod
stvo PSI, da je zanemarilo vpisovanje, politično delovanje in da v stranki ni več diskusije. Cilj struje je pOvgčati politično težo pokrajine.
ZIMCXI URNIK VLAKOV
S povratkom k sončnemu času je stopil v veljavo zimski urnik vlakov. Urnik odhodov in prihodov na goriško železniško postajo je sledeč:
ODHODI
v Trst: 0.03 (L), 5.35 (L*), 6.18 (L),
7.15	(D**), 7.49 (L), 8.18 (D), 9.31 (D), 10.42 (L), 11.20 (R***), 13.45 (D), 14.27 (L). 16.00 (D), 17.06 (L), 13.28 (L), 19.11 (E), 19.51 (L), 21.36 (L), 22.08 (D);
v Videm: 0.04 (L), 6.06 (L), 6.54 (D),
7.16	(L), 8.04 (D), 10.45 (L), 13.06
(D)	, 14.12 (L), 14.41 (D), 15.27 (L), 17.56 (L), 18.26 (D”), 19.01 (L), 20.05 (D), 20.55 (L). 21.24 (D);
v Novo Gorico: 8.08 (L), 17.39 (L). PRIHODI
iz Trsta: 6.05 (L), 6.53 (D), 7.12 (L), 8.01 (D), 10.40 (L), 13.02 tD), 14.10 (L), 14.40 (D), 15.25 (L), 17.51 (L), 18.24 (D**), 18.59 (L), 20.04 (D), 20.54 (L), 21.23 (D), 24.00 (L); iz Vidma: 0.02 (L), 5.34 (L*), 6.17 (L), 7.14 (D**), 7.47 (L), 8.16 (D), 9.29 (D), 10.40 (L), 11.19 (R***), 13.43 (D), 14.23 (L), 15.59 (D), 17.04 (L),	18.25 (L),	19.10	(E),	19.50 (L),
21.34 (L), 22.07	(D);
iz Nove Gorice: 9.50 (L), 19.17 (L). (L) lokalni vlak, (D) direktni vlak,
(E)	ekspresni	vlak,	(R)	brzovlak.
*) Vozi od 1.6. do 8.8. in od 17.8.81
do 22.5.82 samo ob delavnikih **) Vozi samo ob delavnikih.
***) Ne vozi 7., 25., 26., 27. decembra 1981.	ter 1., 2.,	januarja
in 1. maja 1982.
funkcionarja razpuščene bolniške blagajne Cassa marittima adriati-ca. Nekemu gradeškemu zdravniku (ime žal ni znano), ki je sodeloval z zgoraj omenjeno bolniško blagajno, naj bi «uredil» izplačilo odpravnine. Slednja naj bi v normalnih pogojih znašala okrog 2,5 milijona lir, z malenkostno nagrado pa bi se lahko zvišala na okrog 7 milijonov lir. Zdravniku se je stvar zdela sumljiva, navidezno je sicer ugodno ponudbo sprejel, istočasno pa o zadevi obvestil pristojne organe.
Funkcionar je odpravnino uredil, tako kakor je napovedal, v četrtek pa je prišel po domenjeno nagrado v višini 500 tisoč lir. Zmenek, ki je menda bil dogovorjen v zdravnikovi ambulanti pa se je, kakor smo že zapisali, končal z a-retacijo.
PRVI URADNI OBISK
ŠOLSKI SKRBNIK OBISKAL ŠOLE V NOVI GORICI
Dr. Antonina Condorellija in njegove sodelavce je v Novi Gorici sprejel predstojnik zavoda za šolstvo Miro Nakrst
Najvišji predstavnik šolstva v goriški pokrajini, šolski skrbnik dr. Antonio Condorelli, je bil v četrtek v Novi Gorici na prvem uradnem o-bisku pri svojem kolegu Miru Nakr-stu, predstojniku organizacijske e-note zavoda SRS za šolstvo. Obisk sodi v okvir dobrososedskih odnosov, ki jih vzdržujeta sosednji mesti in ki bodo dobili svojo visoko {»trditev z udeležbo dveh zunanjih ministrov na svečanem odprtju MMP štandrež.
Šolskega skrbnika Condorellija so spremljali trije njegovi ožji sodelavci in predsednik Sindikata slovenske šole ravnatelj Albin Sirk.
Predstavniki italijanskega šolstva so si v Novi Gorici ogledali tri šole nižje stopnje, in sicer osemletko za umsko prizadete, otroški vrtec v Novi Gorici in novo osemletko. V vseh šolah so gostje v odkritem pogovoru izvedeli podrobnosti o delovanju šol, njihovem finansiranju, učnih programih, urnikih itd. Med drugim so jim povedali tudi to, da sp ob-
MiuaiiiitiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimniiiiiiitimmiiiiiiiitfimimiiiiiiiiiiiiiitiiiiimnitiititiiiiiiiiiiii
Ni zanimanja za zaposlovanje pri krajevnih ustanovah
Kaže, da se Slovenci še zmeraj težko odločamo za zaposlovanje pri javnih ustanovah. Tudi če gre za pretežno slovenske občine. Tako je mogoče sklepati na osnovi zanimanja in zares skromne udeležbe na javnih natečajih za prosta delovna mesta. V nekaterih primerih sploh ni bilo kandidatov, oziroma je bil odziv tako skromen, da so občinske uprave morale nekajkrat podaljšati rok za prijavo k natečaju.
Posebno vprašanje pa predstavlja nameščanje občinskih tajnikov, ki obvladajo ali vsaj približno znajo slovenščino. Od treh pretežno slovenskih občin na Goriškem imajo tajnika, ki obvlada slovenščino le v Sovcdnjah. Š podobnimi težavami (če je izraz pravzaprav sploh primeren) se ukvarjajo tudi v pretežno slovenskih občinah na Tržaškem. Iz gleda, da oseb, ki bi bile strokovno pripravljene opravljati to službo, med Slovenci ni. Vsaj tako pravijo na prefekturi, ki je pristojna za nameščanje tovrstnih uradnikov. Zanimanje za druga mesta v javni upravi pa je prav tako zelo skromno, čeprav bi bilo pričakovati, da bo odziv, spričo trenutnega zares neugodnega gospodarskega piVožAj&rriSTšjF pisane natečaje zelo visok. Dejansko stanje pa je precej drugačno. O teni smo se pozanimali 'tekb vSdtfbdnjahV kakor v Doberdobu, kjer imajo trenutno razpisan natečaj za tri delovna mesta, prošnje za udeležbo pa niti ene. Občina Sovodnje namerava zaposliti uradnika v tehničnem uradu, rok za predložitev prošenj pa poteče 30. novembra. V še bolj neugodnem položaju pa so v Doberdobu, kjer so razpisali natečaja za mesto knjižničarja, prevajalca in kulturnega animatorja (rok poteče že 24. trn,) ,ter za čistilko na osnovnih šo-'ah v Dolu in .Tamliah. Rok za pred-'n*itev rvrošenj za to delovno mesto Doteče 30. oktobra. Skorajda bj človek dvomil o gosoodarski krizi, naraščanju nezapostenosti itd.
Šoia Ivan Trinko solidarna s šolo Srečko Kosovel
šole
seji
Profesorski zbor srednje Ivan Trinko iz Gorice je na dne 14. oktobra t.l. razpravljal o obžalovanja vrednem barbarskem dogodku na enotni srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah, ki kaže na nestrpnost in na pritisk, ki ju nekateri krogi izvajajo na našo narodnostno skupnost.
Ob zaprepadenju, da se taki in podobni dokodki ponavljajo, izreka profesorski zbor šole Ivan Trinko svojo solidarnost sorodni šoli na Opčinah.
Seja rajonskega sveta na Rojeah
Rajonski svet na Rojeah se bo sestal v torek, 20.t m., ob 20. uri. Razpravljal bo o ureditvi lastnega sedeža, o prometnih težavah ter o
IIHIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIHIIIHIIIIHIIlillilllllillIlIllllliiMiiiiiiimnilllllllllMIllIllIlllOllllllIllillliiliiHIIMdlttH
VČERAJ IN DANES V GRADEŽU
Razprava o preučevanju krajevne zgodovine
Več desetin zgodovinarjev iz vsega Veneta in Furlanije - Julijske krajine se je zbralo včeraj V Gradežu na posvet o preučevanju kra jevne zgodovine. Posvet se nadaljuje danes zjutraj. Tema letošnjega simpozija, za katerega je dal pobudo zgodovinski inštitut fakultete Magistero na tržaški univerzi, je bila preučevanje ceravene zgodovine. Uvodne misli ie v oetek Dove-dal prof. Gabriele De Rosa z rimske univerze, potem pa ie poročilo o raziskovalni dejavnosti preučevalcev kra ievne zgodov irie imel profesor tržaške univerze dr. Fulvio Salimbeni V razpravo so segli s svojimi poročili raziskovalci iz več krajev, v glavnem univerzitetni profesorji.
Med razpravljavci sta se pokazali
dve težnji. Prva stremi za preučevanje splošne zgodovine in nekako postavlja v ozadje krajevno zgodovino, ki običajno nima veze s splošno, tudi zaradi tega keh so bile težnje in zahteve prebivalstva ter princev in mest v raznih krajih Italije zelo različne med seboj. Drugi_ pa so mnenja, da ie treba pospeševati raziskavo kra jevne zgodovine in da se je treba zaustaviti tudi pri najmanjših podatkih, saj prav iz teh mnogokrat razumemo razloge, ki so botrovali raznim dogodkom in razvoju. Občutili smo. da se nekateri preučevalci zelo navdušujejo nad sodobno francosko zgodovinsko šolo. ki zelo podrobno preučuje življenje tako imenovanih malih ljudi, ne pa samo dogajanje veljakov.
nekaterih drugih zadevah. Na sejo so povabili tudi odbornika za javna dela ter za decentralizacijo. ■
Razna obvestila
V domu Andreja Budala priredi danes ob 20.30 prosvetno društvo «Oton Župančič* tekmovanje v bri-školi. Vabljeni.
Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva vabi smučarje na razgovor, ki bo v ponedeljek, 19. t.m., ob 20. uri na sedežu v Ulici Malta. Govor bo o pripravah na letošnjo zimsko sezono.
Martinovanje Slovenskega planinskega društva bo 15. novembra v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave sprejemajo na sedežu društva vsak dan v dopoldanskem času, do 13. novembra oziroma do oddaje razpoložljivih mest.
Mladinski odsek PD Jezero v Doberdobu bo ob nedeljah prirejal ples-na-zabavne večere. Prva taka prireditev bo na sporedu že jutri ob 20. uri v prostorih PD Jezero.
čani s samoprispevkom, se pravi z denarjem iz lastnega žepa, pokrili polovico stroškov gradnje nove o-semletke.
V duhu prijateljstva ir v želji, da bi sodelovanje še poglobili, bodo predstavniki goriškega šolstva kasneje obiskali še višje srednje šole.
Razstave
V	goriški razstavni galeriji II tor-chio bodo danes ob 18.3C odprli razstavo del slikarke Maure Israel. Na ogled bo do 30. oktobra.
V	nedeljo, 18. oktobra, bodo ob 12.30 v razstavišču avditorija odprli razstavo nemške umetnice Karole Ramas. Odprta bo do 24.'oktobra.
Včeraj so v galeriji Mebla v Novi Gorici odprli razstavo risb in grafik slikarja Franca T uge iz Ločnika. Odprta bo do 31. oktobra.
Kino
Gortca
VERDI 17.30-22.00 »La pelle*. C. Cardinale in B. Lancaster. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00—22.00 »Tarzan l'uomo scimmia*. Bo Dereck in R. Harris. Barvni film.
VITTORIA 17.00 — 22.00 »Dammene ancora*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Una va-canza del cactus*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Pari e di-spari*.
/Sovo Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Lovec*.. Ameriški film. 22.00 «Španske oljke*. Nemški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Asi neba*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Po zakonu in pendreku*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarnr Centrale, Trg republike, tel.. 72-341.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84-576.
ilimiHifiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiilliiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHitiiuiiniiiiiiiiiilllliiuiiiiiilliiiiiiiiuiitllliiiilliimiM
S TRANSPARENTI, BOBNI IN KLAKSONI
.-'»i" Ul* I1-,-	1	"1	1 u ;	'	"	‘
DELAVCI DETROITA VČERAJ DEMONSTRIRALI PRED POKRAJINO
Po devetih mesecih splošne solidarnosti z njimi se njihov položaj neprestano slabša
Nadaljujejo se pritiski delavcev Detroita iz Tržiča na oblasti, da bi se zganile pri reševanju njihovega vprašanja. Včeraj so delavci s transparenti, bobni in klaksoni spet prišli v Gorico in se ustavili pred pokrajinsko palačo, kjer so ropotaje opozarjali na svoj položaj.
Devet mesecev je namreč poteklo, odkar so vse ustanove in stranke začele izkazovati solidarnost do njih, toda po vsej tej javni skrbi zanje se položaj podjetja iz dneva v dan slabša in je prav v teh dneh najbolj zaskrbljujoč.
V četrtek zvečer je o možnih rešitvah krize razpravlja’ pokrajinski odbor pod predsedstvom Cumpete, navzoči pa so bili tudi tajniki petih političnih strank. Včeraj dopoldne je bil predsednik Cumpeta na pogovoru na deželi v Trstu. Do tega tre--nutka nam ni znano, s kakšnim rezultatom v žepu se je vrnil v Gorico.,
Kakor vse kaže, je Zanussi prte pravljen proizvodnjo hladilnih vitrin prenesti iz Tržiča v Gradišče in zaposliti en del delavcev, toda pod
pogojem, da za to operacijo prejme deželno podporo. Sindikati pa se > takšnim načinom reševanja vprašanja ne strinjajo, ker bi bilo po njihovem mnenju pravilno deželni denar dati Detroitu. Sicer pa se govori o grozeči krizi še v drugih obratih pri nas, zaradi česar deželnega denarja ne nameravajo kar tako izplačevati.
Planinci vabijo na praznik kostanja
Pri štekarjevih v Števerjanu bo jutri popoldne praznik kostanja. Na družabnost vabijo goriški planinpi, !ri bodo poskrbeli, da ne bo zmanjkalo dobre volje (in vina). Za tiste, ki bi se radi sprehodili, naj povemo, da planinsko društvo priredi tudi pohod v Števerjan. Zbirališče in odhod od pevmskega mosta ob 9. uri. Povratek po uvidevnosti!
TRGOVINA
OBUTVE
CALZATURE
al
RISPARMIO
(Ex ARA)
Ulica
Duca cTAosta 10 TRŽIČ
OGLEJTE Sl NASO VELIKO IZBIRO ČEVLJEV ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
UGODNE
CENE
UGODNE
CENE
PRVA LETOŠNJA PREMIERA V KULTURNEM^ DOMU
Kozakova «Punčka» kot igra strasti etično dvomljivih meščanskih ljudi
Uglajene in prepričljive kreacije članov SSG - Sodobna sporočilnost te realistične meščanske drame, ki jo je režiral Jože Babič
Iz umetnostnih galerij
Z uprizoritvijo Punčke Ferda Kulaka se je začela letošnja nota sezona Slovenskega stalnega gledališča. Pomembno je, da se sezona začenja z delom slovenskega dramatika in nemara ni naključje, da je Punčka postavljena na sam začetek, saj njena sporočilnost močno bije tudi v današnji čas.
V Punčki je namreč Ferdo Kozak še bolj, vsebinsko in oblikovno, izčistil nravno sliko meščanske družine in hkrati družbe. Razčlovečenost je tu popolna, Parvenijski trgovec, njegova žena — hladni računar, ki se trdoživo polašča tujega gozda, hkrati potajena vlačuga, pravnik Sitar, ki pohotno zasleduje Punčko — so prototipi meščanske morale. Kdor si v tem svetu ohranja lepo dušo, je zapisan obupu in samomoru, kar potrjuje tudi Punčkino končno dejanje. Le ta se ne more podrediti zakonom dobičkarske in dehumanizirane meščanske logike, ki se kaže skozi celoten tok te realistične meščanske zgodbe v petih slikah. Tako smo postavljeni pred konflikt med etično dvomljivim svetom, ki i-šče svoj jaz samo v družbeni u-veljavitvi, v dobičkarstvu in svetom hrepenenja, čiste erotike in ljubezni, ki išče svoja izrazila v romantično zanesenem ozračju. Jasno je, da je v takem svetu hrepenenje močno handikapirano, da so sanje po čisti ljubezni iluzija, kar seveda tragično vpliva na Punčko, ki je nosilec svetlega, človeškega sporočila. Skratka, naslovna junakinja je edina svetla točka v groteskno razjedenem prostoru, v katerem se gibajo razni Kirni, Sitarji, Krže-ti pa Ida in Ivan Svetina. Nad zatohlo meščansko hišo se vzdiguje le Punčkina lirska retro-spekcija, ki razkriva njeno lepo otroštvo, saj meščansko individualistični pohlep razvrednotuje vse: ljubezen, hrepenenje, humanističnega človeka in skrbi, da se naposled poiivini tudi ženska. Tri-umfirajo sila, zvijačnost, karierizem — kralj vsega pa je denar. In prav Punčkin skok skozi okno je, najglasnejša moralna obtožba vsega tegd. negacija meščanskega individualizma.
Taki so poanta, vsebina in potek te Kozakove drame. Delo samo na sebi sicer ne kaže . izrazitejših artističnih vzponov, je pa s svojo tematiko izjemno žgoče, rekli bi moderno, predvsem ko pristopamo k tej literaturi z drugačnim branjem, ki je manj o-bremenjeno s tezo in ko skušamo in posodobitev tudi prinesti na oder. Takrat učinkuje Punčka .sveže in prodorno.
In prav k temu novemu načinu branja je pristopil režiser tržaške uprizoritve Jože Babič. Močno je utišal didaskalične in realistične Ione, ki velikokrat delujejo kot zapora in ves napor je usmeril v to, da bi iz Punčke ustvaril tekočo, konfliktno, a hkrati ne preveč obremenjeno predstavo. Delo režiserja ni bilo lahko, saj je moral odločno posegati v tekst, pri čemer gre o-pozoriti tudi na zasluge lektorice Bogdane Hermanove.
Babič je tako seveda potenciral Kozakove tone. ki kažejo na konflikt med dvema svetovoma, vendar je skušal podati te tone tudi skozi oko ironije. Po drugi strani pa je postavil v ospredje ljubezensko hrepenenje, zavrti e-rotizem, ki ne more zagledati luči, saj je ujet v ozračje dvoličnosti in dvoumja. ki ne dopušča svobodnega kretanja. Predstavo
je bilo treba razbremeniti realizma in zato se je Babič odločil za kvaliteten premik — uveljaviti lirično sporočilo, nekakšen sanjski svet. kar je seveda še bolj potenciralo gnilobo meščanske filozofije.
Ob vsem tem povedanem predstava ni mogla v celoti obdržati začetne koncentracije, saj bi bilo treba še močneje poseči v nekatere dialoge, kljub temu pa. je bila dovolj živa in gledališko u-činkovita. Režiser je gledalca od časa do časa razbremenil z raznimi domislicami, kot sta bili e-fektni začetna in končna promenada, pa Punčkin ples pred ogledalom v prvem delu, ki je na eni strani pomenljiva lirična nota, po drugi pa je še bolj kazala na ujetost erotike oziroma hrepenenja v meščansko brezizhodnost.
Celotno dogajanje se vrši pred gledalcem, kar je zasluga tudi scene Svete Jovanoviča, ki pa je bila kljub vsemu preveč statična in malo povedna, vendar je odslužila svojemu mmenu in režiserjevi zamisli — razgaliti določen tip mišljenja, ga v vsej goloti pokazati občinstvu.
Res pa je tudi, da je kvaliteta predstave rasla s točno in izjemno koncentrirano igro. tržaških komedijantov. Spomnimo se le na lik, ki ga je izdelal Livij Bogateč • v vlogi dr. Kirna.' Bil je karakter. ki se giblje v dvomljivo galantnem in finem zunanjem videzu, Kirn ne pozna nihanja. Bogateč, ga 'je• podal zelo točno, slzoraj osladno uglajeno, kar je seveda še bolj stopnjevalo duševno pokvarjenost tega državnega mogočneža.
Pravo nasprotje njega je bil pravnik dr. Sitar. Z velikim smislom za intuicijo in menjavo o-strih položajev ga je igral Anton Petje. Tako je Sitar enkrat ciničen, ironičen, velik gospod, drugič pa zvijačen, erotično pohlepen. boječ in na koncu otroško razorožen. Skratka, ironičen cinizem, dopolnjen s točno mimiko.
Tak močno nabit psihološki moment je upodobil tudi novi član SSG Tone Gogala. Vseskozi je kazal na nekakšno duševno razklanost, ki niha med pravo ljubeznijo in željo po osebni uveljavitvi, pri čemer seveda zmaga drugo, saj je bil Gogalov študent Krže zapisan meščanskemu svetu. Ta psihološko zastavljen lik je bilo pravo nasprotje Punčki (kot tudi vse ostale osebe), ki jo je igrala Nevenka Sedlarjeva, članica gledališča iz Nove Gorice. Njena kreacija je skušala zaobjeti vse življenjske aspekte in duševna stanja, v katerih se giblje mlado dekle. Njena z asa-iranost in vera v svobodo je puščala odprta vrata tudi nenavadno hitrim menjavam videza, čeprav je bila najbrž bolj prepričljiva v svojih «realističnih tonih* kot pa v izrazito liričnih momentih, kjer je bila psihološka kontrapoziclja premalo poudarjena.
Predstavnika tipične meščanske in trgovske družine sta bila Ivan Svetina, ki ga je igral Alojz Milič in njegova žena Ida, ki jo je igrala Lidija Kozlovičeva. Milič je bil n vlogi trgovca sodobno krut in plitek, na trenutke celo preveč robat, hkrati pa diabolično stvaren, zvest svoji družbeni vlogi, ki ne pozna drugega kot svet kupčij in denarja. Prav taka je bila tudi Lidija Kozlovičeva v vlogi Ide: poživinjena ženska, ki se je z «dna» preko-
iiisistslili
Prizor iz Kozakove «Punčke»
molčila do uspeha. Hladna je bila, v njej so utrinki materinske ljubezni, fci pa jo prerašča dvomljiva moralnost in skrb za hčerko. Kozlovičeva je ustvarila lik ženske, ki odločno obvlada položaj in razni duševni premiki k čustvu je ne morejo odmakniti od glavnega cilja — denarja.
Zelo dobro je na predstavo, v kateri je v vlogi višjega natakarja igral tudi Drago Gorup, učinkovala glasba Aleksandra Vo-
dopivca, ki je stopnjevala psihološke momente in dopolnjevala «besedo», medlem ko so bili kostumi Marije Vidau najbrž hoteno preveč nevtralni.
Skratka, na odru Kulturnega doma smo gledali tako predstavo, ki pomeni osvežitev v repertoarju našega gledališča in nedvomno kvaliteten dosežek, tako po režijski zasnovi kot tudi zaradi dovršene in učinkovite igre nastopajočih. MARIJ ČUK
TRECCANIJEVA UMETNOST V GALERIJI «CARTESIllSs>
Galerija Cartesius, ki nedvomno spada med najbolj kvalificirana tržaška u-metnosina razstavišča, saj je doslej predstavila svojemu občinstvu že vrsto odličnih domačih in tujih likovnikov, ima od pretekle sobote v gosteh izrednega gosta, znanega italijanskega umetnika Ernesta Trecca-nija, ki spada v generacijo zrelih, italijanskih lilcovnih mojstrov, lahko rečemo celo v krog najbolj uveljavljenih italijanskih slikarjev. Ernesto Treccani. je prinesel v Trst kakih trideset svojih del iz svoje novejše ustvarjalnosti, predvsem barvnih jedkanic in. sitotiskov, pa tudi nekaj obarvanih ali akvareliranih risb.
Gre. kot smo rekli, za dela iz novejše dobe in za dokaj raznoliko motiviko, vendar Ernesto Treccani, ki je, kot je znano, družbeno odločno seveda napredno opredeljen in močno angažiran, saj ga srečujemo med aktivnimi antifašisti milanske univerze že pred zadnjo vojno,, v italijanskem odporništvu med vojno, pa tudi v socialnih bojih italijanske^ ga Juga v prvih povojnih letih in tudi pozneje, se tokrat predstavlja v Trstu z družbeno neo-barvanimi deli, s preprostimi motivi, kot so na primer njegove grafike z naslovi «Dve vrtnicu, «Poljub», «Raj na zemlji», «Ma-rina», '<Marlza-» in podobno, med obarvanimi risbami pa je več predvsem ženskih obrazov.
Če smo rekli, da gre za družbeno neopredeljene in preproste motive, pa bomo posebej podčrtali, da gre za zelo veljavna dela, za dela, v katerih je v nežni črti in v skladnem spajanju barv očitna umetnikova vrhunska sposobnost. Razstava, ki je dostojen prikaz Treccanijeve
umetniške ravni, 23. t.m.
bo trajala do
Velika
retrospektiva skulptur Olge Jevrič
V	sredo so v beograjskem .Muzeju sodobne, umetnosti odprli veliko razstavo skulptur sodobne ■srbske umetnice Olge Jevrič. Gre za veliko prireditev, na kateri bo razstavljenih kakih 140 večjih in manjših skulptur, ki jih je umetnica napravila od 1948 do sedaj.
Olga Jevrič je znana srbska ozircma jugoslovanska umetnica. Rodila se je v Beogradu 1922. leta, prav tako v Beogradu je diplomirala na akademiji za likovno umetnost in na akademiji za glasbeno umetnost, študirala je tudi zgodovino umetnosti in se še med študijem začela- u-veljavljati, . saj je svojo prvo o-sebno razstavo pripravila še za časa študija, leta 1948. Njen sloves pa je šel daleč po svetu, saj ni razstavljala le po Jugoslaviji na primer v Beogradu, Zagrebu in drugod, pač pa tudi v tujini, v Turinu. Londonu, v Benetkah. v nekaterih mestih Zahodne'Nemčije. Pred leti je po-; stala članica Srbske -akademije znanosti in umetnosti.
V	prvih povojnih letih se je uveljavljala še z deli iz tako imenovane tradicionalne umetnosti, po letu 1957 pa se je vedno močneje uveljavljala «v smislu novih tokov», s čimer se je že leta 1958 odlično izkazala tudi na Beneškem bienalu.
...................................iHiimminiimmiMiiiiiiiiliiiiiHimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiliiiiniim....
V PETEK SE ZAČNE ABONMAJSKA SEZONA V KULTURNEM DOMU
ZNANA KOMORNA SKUPINA TRIO LORENZ'> PR VI LETOŠNJI GOST GLASBENE MA TIČE
Kot posebna zanimivost petkovega koncerta bo sodelovanje Jožeta fcaloula
Prvi koncert letošnje desete a l>antoajskajkoucertne sezone Glasbene matice bo z nastopom Tria Lorenz nudil ljubiteljem glasbene • umetnosti priložnost, da se srečajo ' z odličnimi umetniki, ki danes tudi v mednarodnem pogledu predstavljajo prvovrstno komorno zasedbo, saj jih kritiki največjih svetovnih glasbenih centrov uvrščajo med vrhunske in najuglednejše ansamble te vrste. Izmed številnih laskavih glasbenih kritik, naj omenimo milanskega glasbenega poročevalca (II Giornale), ki izvrstno ocenjuje izvajanje slovenskega ansambla zlasti glede na tehniko in pretanjeni občutek za stil. V drugih ocenah pa je še posebej poudarjena brezhibna homogena igra, ki jo med drugim pogojuje .neprekinjeno dolgoletno skupno muziciranje Tria Lorenz.
Bratje Lorenz: Primož (klavir), Tomaž (violina) in Matija (violončelo), so bili že gostje glasbenih prireditev v Kulturnem domu in nas niso nikoli razočarali, njihov nastop je bil vedno kulturni dogodek na visoki ravni. Še posebej pa jim štejemo v zaslugo da so z uvrstitvijo domačih glasbenih del v svoje repertoarje pripomogli k poznavanju literature, ki nam je žal dostikrat bolj tuja od Rujev.
Trio Lorenz si je pridobil velik
ni ih Južni Ameriki in v Afriki. Snenjali so , za najrazličnejše radijske in televizijske postaje in posneli tudi več plošč. Za svoje dolgotrajno neprekinjeno in izjemno umetniško delovanje je Trio Lorenz prejel vrsto nagrad in priznanj (koncertira- že. od 1. 1958), med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada 1. 1974.'
Kot posebna zanimivost petkovega koncerta bo sodelovanje Jožeta Falouta, ki bo nastopil v Brahmsovem triu za klavir, ■violino in rog. Falouta. katerega vrhunsko muziciranje smo že ponovno spremljali na raznih koncertnih odrih, zagotovo rii potrebno posebej. predstavljati. Dar.es ga glasbeni svet pozna kot' hornista, ki vrhunsko obvlada svoj Jnstrumeht in pozna vse njegove tajnosti. S toplim in baržunastim tonom, z izredno muzikalnostjo in sijajno tehniko je vedno dokazal, da more biti tudi rog zelo izrazit solistični instrument. O Faloutu je že J. 1960 znan beograjski glasbeni kritik Mi-lorad Milič napisal: «Brez zadržkov moremo reči, da ljubljanski hornist Jože Falout obvlada tehniko svojega instrumenta ter da je svoj spored odigral z zrelo sigurnostjo umetnika, za katerega izvedene
skladbe niso predstavljale niti tehnično niti okspiesiNl*^EU^»ftfi»'*a-preke. Njegov ton je plemenit, legata zveni brez napor,a. fraza je izpeta in muzikatnaf—pHsaže precizne . in sigurne — vse to pa so zelo pozitivne odlike njegove reprodukcije. Jože Falout je mlad u-metnik, a to kar nam je pokazal, mu zagotavlja visok položaj med jugoslovanskimi reproduktivnimi u-metniki».
Spored petkovega koncerta bo obsegal v prvem delu že omenjeni Brahmsov trio op. 40 za klavir, violino ih rog iz 1. 1865, ki predstavlja poleg -tria za klarinet posebnost v komornem ustvarjanju znamenitega nemškega glasbenega mojstra. Da se je CC Johannes Brahms odločil pritegniti v svoje
mi, na videz aleatoričnimi motivi. Med te je treba, prišteti, tudi po; samezne, metrično nenavadno nastopajoče tone različnih višin in dinamičnih kakovosti- Menjava tako postavljenih in neprestano menjajočih se odstavkov s kratkimi, ostrimi pasažami klavirja — to je značilnost prvega dela, niedtem ko se v allegru pojavljajo sunkoviti, sveži in domiselni odstavki v asimetričnem in naglo spremljajočem se" glasbenem tonu. Vsa ta novejša zvočnost se poleg tega opira na atonalno tonsko gradivo. Prva izvedba Kontrastov je bila 14.7:1963 na koncertu Tria Lorenz.
Prvi letošnji abonmajski koncert bo v izvedbi Tria Lorenz zaključil trio «Dumky» češkega skladatelja Antonina Dvoraka.
•iiiiiimRJiiHMiMiuiiiiMmmi

^ X
NOVICE Z VALUTNIH TRZISC
Okrepitev šv. franka in marke, dolar negotov
Tudi ta teden so se odvijale kupčije na valutnih tržiščih v znamo nju negotovosti zaradi padanja obresti v ZDA ter ošibitve dolarja, kapitali pa so se v glavnem preusmerili od dolarja k švicarskemu franku, marki in zlatu. Tako je marka poskočila za dober odstotek, švicarski frank pa za dva odstotka. Zlato je ostalo pri prejšnji ceni. ki se suka še vedno med 444) in 450 dolarji za unčo, malo živahnejše je bilo povpraševanje po srebru, katerega unča stane še vedno manj kot 10 dolarjev.
ŠVICARSKI FRANK je bil tudi ta teden vroča valuta na tržiščih in je poskočil od 628 na 638 lir, za dolar pa je treba zdaj dati 1,84 franka (prej 1,88 franka). Opaziti je bilo zlasti velike premike ka-pitalov iz Francije v Švico, kjer so potem ostali v frankih ali pa se pretopili v zlato. Pravijo, da se ta pojav, ki se je pričel po francoskih političnih volitvah, sedaj še stopnjuje zaradi zadnjih ukrepov francoskih oblasti glede prekupčevanja z zlatom in srebrom. švicarskim oblastem sicer priliv kake valute ugaja, vendar ne dopuščajo večjih naložb v okviru svoje države. Raje sprejemajo posredniško nalogo za naložbe v drugih državah ter v dragocene kovine, od dobička pa si zaračunajo kar 35 odstotkov dajatev. Pri taki politiki švicarski frank iz dneva v dan raste, to pa ne moti preveč denarnih oblasti. ker lahko izravnavajo z.una njetrgovinski primanjkljaj kar z
valuto, ki jo pridobijo od davščin na dobičke naložb.
NEMŠKA MARKA je poskočila na 533,4 lire in je tudi zelo ak tualna. Ker pa gre za valuto več je in močnejše države, ki je ve zana tudi na gospodarsko šib kejse države EGS, se ni tako o vrednotila kot švicarski frank. O bičajno opravljajo naložbe v markah bolj dolgoročno, v frankih pa bolj kratkoročno.
MED OSTALIMI VALUTAMI E
GS je treba omeniti zmerno o-vrednotenje holandskega florinta, ki deloma sledi nemški marki. Ostale valute pa so nekoliko padle, tako lira, francoski frank in belgijski frank. Tudi danska krona se ni dobro obnesla.
DOLAR ni več tako privlačen kot je bil pred nekaj meseci in sicer zaradi padanja obresti v ZDA ter zaradi ublažitve »Reaganovega efekta». Obresti prime ra-te so padle na 18 odst., obresti
NAKUPNA	CENA	TUJIH	VALUT	1
	Trst	Celovec	Ziirieh	Beograd
	16. 10.	15. 10.	16. 10.	16. 10.
Ameriški dolar	1.165.-	15,3	1,86	36,48
Kanadski dolar	955,—	12.74	1,55	29,84
Nemška marka	523,—	698,3	83,90	1.480,72
Holandski flurint	473,-	634,2	76,14	1.953,08
Belgijski frank	28,-	41.70	5.01	95,80
Danska krona	163,—	213,-	26,10	508,23
švedska krona	208.—	278.—	33,90	685,09
Norveška krona	197,—	2G2.—	31,60	623,62
Francoski frank	210,—	276,2	33:45	654,64
italijanska lira	—	1.3	1,57	3,08
Angleški funt	2.185	28.75	3,46	67,91
Irski funt	1.800,—	24.21	—		* (
švicarski frank	623,-	835,7	' 1		1.953,08
Avstrijski šiling	75.5	—	12.02	234.74
Japonski jen	4,75	6.74	0,83	15,66
Avstralski dolar	1.250,-	17,5	1,94	41,17
Španska peseia	11.45	15.8	1,97	37,93
Portugalski eskudo	15.—	20,—	2.93	—
Jug. dinar; mali	26,5	34.-—	4.7	—
velikj	26.5	31,-	4.7	—
Grška drahma	16.5	26,-	2.58	62,80
pri kreditih za borzne operacije na 17 odst., obresti zveznih obveznic znašajo sedaj 16 odst., obresti na področju evrodolarja pa komaj 15 odstotkov. Polagoma je prevladala med operaterji misel, da gospodarska politika preds. Reagana le ne bo prinesla sadov, ki so jih v ZDA pričakovaili. Viša se inflacija, veča se brezposelnost. zmeraj večja je nejevolja nižjih slojev, ki se zavedajo, da bodo s tako politiko vedno revnejši. Zaradi vseh teh vzrokov je dolar padel na 1176 lir (pred enim tednom je veljal še 1184 lir). V Frankfurtu je veljal
2.2	marke (prej 2,22 marke), v Zuerichu 1,84 franka (1,88), v Tokiu 228 jenov (228,6). v Londonu pa je treba odšteti za funt 1,86 dolarja (1.88),
ZLATO se je sukalo med 440 in 450 dolarji za urico. Opaziti je bilo precej nakupov; v'Švici in sicer s strani francoskih operaterjev. Živahno so kupovali zlato tudi na Japonskem, zmerno, pa so ga prodajali Sovjeti. V ZDA ni bilo posebnega zanimanja za zlato na daljši dobavni rok. Opazili je bilo precejšnje poslovanje z zlatniki, zlasti južnoafriškimi, ki tehtajo Točilo eno unčo (Kruger-rand), kar daje razumeti, da kupujeta zdaj zlato zlasti revnejši ljudje (za tak zlatnik je treba odšteti 580.000 lir). V Evropi je še vedno veliko zanimanja za francoske Nanolecne (155.000 lir) ter za angleške »Elizabete* (140-
170.000	lir).
Jože Falout
komorno snovanje ta, posebno romantiki priljubljeni inštrument, je morda vzrok, da se je skladatelj v mladosti sam posvečal študiju roga.
Trio sestavljajo štirje stavKi: An-dantfe, Scjierzo, Adagio mesto, in Finale. Naj posebej omenirno čudoviti adagio,- posvečen spominu skladateljeve..matere, 'zfasti nepo zabni idvo^cjvor violine in roga, ki ga- sfrremljffjo tajiuštveni harmonski {»stopi na klavirju.
Skrtehsko glasbeno ustvarjalnost bo tokrat zastopal Primož Ramovš, eden najpomembnejših živečih slovenskih skladateljev.. Skladbo »Kontrasti«, ki jo je Ramovš kom pobiral posebej za Trio Loren/, (1. 1961),- je Jožjvpla dosl-j preko sto izvedb doma in na tujem. Kontrasti so značihto delo v dveh. brez prpkinitye sislcrlecvh stavkih ([.argo, Allcgro), v katerih gradi Ramovš obliko z razmeroma kratki-

ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Jo Gaillard: Otok spominov, 3. epizoda
10.50	Družina Mezil
11.15	Velike bitke preteklosti
12.05	Dcctor Who
12.30	Posebna oddaja o medicini Zelo popularna rubrika o zdravstvu Check-Up bo danes obravnavala temo srca, to se pravi srčne motnje gledane z medicinskega vidika, z vidika kirurgije, pa tudi z znanstvenega vidika nasploh. Gre za ugotavljanje, kaj nam ob vedno pogostejših srčnih motnjah more pomagati zdravstvo. Pravzaprav bodo ti problemi tema oddaj, ki jih pripravlja Bia-gio Agnes in bomo danes i-meli priložnost prisostvovati oddaji, katere se bodo udeležili zelo znani italijanski in tuji strokovnjaki
13.52 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Dogodivščine Davida Bal-foura
14.30	športna sobota Milan: Kolesarstvo
16.00	V evroviziji iz Beograda: Nogomet: Jugoslavija - Italija. vmes DNEVNIK 1 -
. Flash.
17.45	Trije vnuki in majerdom
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Posebna oddaja iz parla-- menta
18.50	Craddockova dolina, 2. e-pizoda
Paul Craddock je novi lastnik velikega posestva Shal-loivford. Po nasvetu Claire Derwent mladenič organizira sprejem, na katerega povabi sosede, tudi zelo »živahnega« Lorda Gilroya, ki je nasproti gostom hudo vsiljiv. Paul in Claire odideta v mesto, da bi kupila nekaj stvari za sprejem. Ko se vračata, ju zaloti dež in se u-makneta pred njim v senik. Tu se zbližata in poljubita, toda Paul se strežne in se spomni na Grace Lovell.. .
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Fantastico 2, glasbeno nagradna oddaja
22.00	Skupinska slika
23.00	Napoved programov na prihodnji teden
23.15	DNEVNIK in Vremenska slik d.
23.45	Medicina ’81
Drugi kanal
10.00	Dve operi
12.30	Replay
13.00	DNEVNIK. 2 - Ob 13. uri
14.00	Veneli :pik,-(VJk ? TV. filip.
14.30	Zverina, film
Igrajo: Robert Mitchum, Telesa Wright„ Diana. Lynn.
16.00	Ppvesti z vsega sveta ,
16.15	II barattolo
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	Napoved programa za prihodnji teden
18.05	DNEVNIK 2 - Dribbling
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Dober večer z Aldom in Carlom Giuffrejem, vmes TV film iz serije Obiski na domu - Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	Zgodba Zahoda, 7. nadaljevanje
Ob pomoči Lesterja je VVillk uspelo prepričati vrača plemena Siouxov, da je začel zdraviti njegovo ženo Kevve-dinok. Medtem pa je njegov sin v sovražnem taboru. Had-
ley in Haivkins imata opravka s skupino pionirjev, ki bi hoteli presenetiti Indijance in jih potolpi. Razmere postajajo od trenutka do trenutka vedno bolj napete, stanje je rievzdržno, vendar zmaga smisel za zmernost, ki je odlika «poglavarja» Hadleva. Uspe mu namreč prepričati ljudi, da je treba z Indijanci ravnati kar se da zmerno in mirno, ker bi sicer postali zelo nevarni
21.30	Las Vegas: Avtomobilizem VN ZDA
22.45	Napoved Bunuelove serije
23.30	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.05	Tolpa Casaroli, film
18.45	Napoved programa za pri hodnji teden
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Programi tretje TV mreže
20.00	Kinoteka 1951-1981 - 30 let italijanske televizije
20.40	Mednarodna filmska srečanja
21.40	Beseda in slika
22.10	DNEVNIK 3
22.45	Posebna oddaja Gianni Da-voli
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Glasba za cicibane: Nekaj veselih
8.25	Beli delfin, zadnji del
8.35	Divja leta, nadaljevanka
8.55	Ko utihne šolski zvonec
9.25	Pravica do dela. dok. oddaja
9.55	T. Hardy: Župan v Caster-bridgeu, 1. del
10.50	Ljudje in zemlja
11.50	Poročila
14.50	Reportaža o boksarskih bojih Rusevskega, Perunoviča in Popoviča
15.25	Poročila
15.30	Pravila šaha, izobraževalna oddaja
15.50	Beograd: Nogomet: Jugoslavija - Italija
17.45	Potovanje Charlesa Darwi-na, dok. serija
18.50	Naš kraj
19.05	Zlata ptica
19.10	Risanka
19.26	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK in Vreme
20.00	Camelot, film
22.50	Modni utrinki
22.55	TV kažipot
Koper
16.00	Nogomet: Beograd - uvrstitev za Svetovno prvenstvo
17.45	Ponovitev filma
19.30	Rezervirano za najmlajše Pravljice iz gozda, risanke
20.15	Stičišče - Dve minuti
20.30	Tri ure do umora, film Igrajo: Dana Andrews, Don-, na Reed, Dionne Foster
22.00	Dnevnik danes
22.10	Prenos nogometne tekme Jugoslavija - Italija, na kon cu Dnevnik danes
Zagreb
13.45	Alkoholizem, izobraževalna oddaja
14.50	Boks, reportaža
17.45	Pionirji - Partizanski kurirji
18.15	Dnevi kajkavske popevke
18.45	Ko sem bil vojak, nad.
20.00	Film
ŠVICA
10.50	Ob opravljenih računih
16.35	Izgubljena deklica
17.25 Musič mag
18.00	Danes je sobota
20.40	Izgubljeni psi, film
Ta 'priljubljeni skladatelj, ki je s svojo bogatp glasbeno'ustvarjalnostjo posegel na vsa'področja glasbene umetnosti pa je vendarle uajlepše strani napisal v skladbah ./.a komorne sestave. Njegova glasba je pplna čudovitih melo$ijs preprostih a globoko občutenih!, _ 6aj v.ečkr.at vzetih iz. ljudskega melosa. Te značilnosti so še posebej prisotne y njegovem 'čete tern. po slednjem klavirskem triu op. fiO, imenovanem tudi Dnmky. Irpe-dz ,liaja iz značilnega Češkeva ljudske ga plesa, ki «a srečujemo Tudi'',v glasbenih delih, Bedriha Smetane. V triu Dumkv' je Dvorak sestavil /očarljiv- zvpčni rnožagš otožm^reš nih nnogvov in vriskajočih rit-'triov, kakor jih poznamo i/. dumk — slovanskih liudskih elčPmnih ha ■Jad olpžne vsebine in nedoločenega, hrepenečega, razmišljajočega razpoloženja.
H*
TRST A
7.00,	8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Jaz ženska, žena, mati, gospodinja; 10.10 Koncert; 11.30 Izbrani listi; 12.00 Rezija in Kanalska dolina - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci: 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik: 15.00 Začnimo s črko «A»;
17.00	Neposreden prenos nogometne tekme Italija - Jugoslavija iz Beograda, v premoru (17.45-18.00) lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila:
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored;
7.15	Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov:
13.05	Med rojaki v zamejstvu;
13.40	Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30. 14.30, 15.30, 16,30, 17,30,
18.30	Poročilat, 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 6.15 Koledarček; 7.15 Horos-.op; 8.32 Count down; 9.15 Knjiga na radiu: 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...; 10.45 Mozaik; 11.00 Kini; il.32 Vedno zeleni; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Srečanje z . .. Giustom Curtom; 15.45 Orkester Borghc-si; 16.00 Istrski akvareli: Ezio Ma-strovich; 16.10 Italijanski zbori; 16*32 Glasbeni iveekend; 16.55 Pismo' iz . . .; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00, 12.00. 13.00,11.00..
19.00,	Poročila; 6.00 Prvi kanal;
6.03	Almanah; 6.10, 7.40, 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 7.15 'Tukaj govori Jug; 9.02 in 10.03 Week end;
10.15	Glasba za orkester; 10.45
Glasbeno srečanje z Mino; 11.30 in
12.03	Black-out; 12.00 Mestni ki no; 13.30 Musič maker; 14.02 Glasbena oddaja, vmes 75. giro Lom bardije; 15.45 Nogomet; Jugoslavija - Italija; 17.55 Globetrotter;
18.30	Evropski objektiv; 19,30 Jazzovski koncert; 20.00 Black out; 20.40 Glasbeni odmor; 21.03 Medicinske aktualnosti; 21.30 Rock rock; 22.00 Odprti oder; 22.28 Naš veliki mali -svet.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30. 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Po ročila; 6.C0 - 8.00 V vseh onih nekdanjih letih; 9.00 Zaročenca, A. Manzonija, ob koncu glasba; 9.32 in 10.13 Direktno prenos z Zemlje; 10.00 Posebna oddaja o motorjih; 11.00 Long Playing Hit; 12.48 Prizori današnjega življenja;
13.41	Sound - Track, glasba in ki no; 15.00 Evropsko srce: Potova nje v Beethovnov svet; 15.42 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Nino Taranto: Lekcija o far si; 17.32 Smrt trgovskega potni ka, dve dejanji; 19.50 Jazzovski protagonisti; 21.00 Simfonični kon cert; 22.15 Poker asov; 22.50 Mesto ponoči: Palermo.
LJUBLJANA
6.00.	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00. 19.00 Poročila; 6.10 in
6.45	Prometne informacije; 6 20 Rekreacija: 6.50- Dobro jutro, o troci!: 7.30 I/. naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z ra diom na poti; 10.05 Amaterski zbo ri; 10.30 Sobotna matineja; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Po republi kali in pokrajinah; 11.40 Zapojta z nami; 12,10 Godala v ritmu;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Vc
seli domači napevi: 13.00 Iz na S ih	krajev; 13.30 Priporočajo
vam...; 14.05 Glasbena panora ma; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio da nes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak';^
17.00	Zunanjepolitični magazin;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Zbo rovska pesem mladih; 19.35 Mia di mostovi: 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer;
21.00	Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki; 23,10 Od tod do polnoči; 00.05 Nočni program.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET,
PRED KVALIFIKACIJSKO TEKMO ZA SP V BEOGRADU
ODBOJKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
Jugoslavija odločno meri na zmago proti Italiji
Miljanič je pripravil presenečenje in uvrstil kar tri napadalce - «Plavi» so prepričani, da se bodo oddolžili za poraz v Turinu - Bearzot pričakuje spektakularno igro
(Od našega poročevalca) BEOGRAD — V kvalifikacijskem srečanju pete skupine za SP v Španiji se bosta danes v Beogradu ob 16. uri spoprijeli reprezentanci Italije in Jugoslavije. Če je še pred
Današnje nogometno srečanje bosta neposredno prenašali tudi italijanska (po 1. sporedu), ljubljanska in koprska televizija, in sicer s pričetkom ob 16. uri. Koprska televizija bo poleg tega ob 22.10 prenašala tudi registriran prenos tekme.
sredo, ko sta v Solunu igrali Grčija in Danska, bila današnja tek-rna v središču pozornosti vseh ljubiteljev nogometa tako v Jugoslaviji kot v Italiji, pa .je, resnici na ljubo, zanimanje zanjo po zmagi Danske nad Grčijo znatno padlo. Organizator se celo boji. da se bo danes na stadionu Crvene zvezde zbralo znatno manj gledalcev, kot je. bilo pričakovati. Za nameček na je včeraj ves dan v Beogradu deževalo.
Na tiskovni konferenci, kj sta jo včeraj imela oba zvezna trenerja, je prisotne časnikarje nemalo presenetil iugoslovanski zvezni trener Miljan Miljanič. ko je objavi! enajsterico, s katero bo igral proti Italiji, Le ta pa je naslednia: Pan-telič, Buljan, Stojkovič Zajec, Gu-delj, šuriak. Z1 at ko Vujovič, Petrovič, Halilhodžič. Sljivo, Pašič. Nihče namreč ni pričakoval, da bo Miljanič uvrstil m’adega Sarajevčana Pašiča, ki sicer ni igral v Kopenhagnu, bil pa je med boliši-*ni v Splitu, ko je Jugoslavija nadigrala Grčijo.
Miljaničev cilj je jasen: Jugoslavija bo jurišala na zmago. Iz začetne postave je to povsem jasno: «olavi» bodo igrali s tremi napadalci: Zlatko Vujovič. Halilhodžič in Pašič. če dodamo še. da sta v napadu nevarna še Petrovič in Šuriak in da ie Šliivo že nekajkrat presenetil nasprotnikove vratarje z močnimi streli izven kazenskega prostora, potem ie na d’ani da je bil Miljanič te dni «mož beseda*: ♦plavi* bodo igrali napadalno Njihova velika žepa je sedaj, da se oddolžijo za poraz v Turinu.
Italijanski zvezni trener Bearzot Pa ni poskrbel za presenečenja. Italija bo igrata v naslednji postavi: Zoff, Gentile. Cabrini Dosse-ha. Collovatj. Scirea. ' Conti, Tar-delli, Altobelli, Antognoni in Bet-tega.
«Ni skrivnost, da nas čaka tu v Beogradu težka naloga. Iz postave, bi jo je objavil moj prijatelj Miljanič je tudi povsem jasna taktika, ki j° bodo Jugoslovani ubrali. Njihov piij je zmaga. Naša naloga je, da igramo najbolje in da z dobro igro zadovoljimo ljubitelje nogometa. Pričakujem spektakularno tekmo,* je dejal Enzo Bearzot.
♦Italijanska reprezentanca sodi med najboljše na svetu. Že dejstvo, da je kar devet. - deset italijanskih reprezentantov doseglo gole, kaže, kakšna je udarna moč tega moštva. Proti takemu nasprotniku bomo dali vse od sebe, da osvojimo zmago in tako nagradimo naše številne na vijače,* je izjavil Miljanič.
♦Zmagali bomo z 2:1,» nam je pdločno dejal Ivica Šurjak. Italijanov seveda ne gre podcenjevati. Izkušeni so, uigrani, vseeno pa mi-siim, da jih bomo premagali.*
»Nudi se nam velika priložnost, da razveselimo svoje navijače z zmago proti zelo kakovostnemu nasprotniku kot je Italija. Prepričan sem, da bomo uspeli in zmagali,* nam je dejal Vahid Halilhodžič, ki je očividno s tremi goli, ki jih je pravkar dosegel v francoskem prvenstvu, ponovno dobil tudi zaupa-,nje vase.
Kot da bi se zmenil s Šurjakom, je tudi Ivan Buljan izjavil, da bo zmagala Jugoslavija z 2:1. Naj še dodamo, da bo verjetno Buljan že drevi po tekmi poletel skupno z i-talijansko reprezentanco v Milan, kjer bo jutri igral prijateljsko srečanje s Cosmosom proti Milanu.
Kot vidimo, je razpoloženje v jugoslovanskem taboru na višku. Se bo «plavim» uresničila velika želja, da premagajo velikega in tradicionalnega nasprotnika?
Sicer pa je tudi na dlani, da so «azzurri» najnevarnejši prav tedaj,
ko niso favoriti. Sicer pa sedaj, ko Sta si obe reprezentanci že zagotovili vizum za Španijo, navijači pričakujejo predvsem veliko nogometno predstavo.
BRANKO LAKOVIČ
TENIS
Barazzutti in Panatta sta si zagotovila nastop v polfinalu
NEAPELJ — V prvem srečanju mednarodnega teniškega turnirja v Neaplju, katerega se udeležuje tudi Šved Bjorn Borg, je Corrado Barazzutti v treh setih z rezultatom 6:4, 3:6, 6:3 premagal Indijca Am-ritraya.
Zatem sta se pomerila Američan G. Mayer in Čehoslovak Šmid. Ame-
ričan si je napredovanje v višje kolo zagotovil v samih dveh setih z rezultatom 6:2, 6:4. V polfinale se je uvrstil tudi Panatta, ki je s 6:4, 6:2 odpravil Američana Fritza Biih-ninga.
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO LOMBARDIJI
Favorita Moser in Saronni
MILAN - Včeraj je. bilo v Milanu plombiranje koles za mednarodno kolesarsko dirko po Lombardiji. Plombiranja pa se je od 149 prijavljenih tekmovalcev udeležilo le 122. Med tistimi, ki so manjkali, so bili tudi Raas, Kneteman, De Vlaeminck, Peeters in drugi.
Številne odsotnosti tujih tekmovalcev bodo seveda precej olajšale nalogo Francescu Moserju, ki je prav gotovo glavni favorit te dirke.

NOGOMET
EVROPSKO PRVENSTVO «UNDER 2h
TESNA, A ZASLUŽENA ZMAGA JUGOSLAVIJE PROTI ITALIJI
Kljub porazu pa se bodo, razen velikih presenečenj, v nadaljnje kolo uvrstili mladi «azzurri» ■ Tehnična raven srečanja ni bila visoka
(Od našega poročevalca)
Jugoslavija — Italija 1:0
(1:0)
JUGOSLAVIJA: Pudar. Jankovič,
Z. Cvetkovič (od 37. min. Markovič), B. Djurovski, Hadčibegič, B.
Bošnjak, Z. Marič (od 46 min. A-leksič), Deverič, Majstorovič, Kr-kič. Mlinarič.
ITALIJA: Zinetti, Contratto. Tas-sotti. Albiero, Pin, Nela. Mauro.
Bonini, Virdis. Sclosa, Massaro (od 46. min. Monelli).
SODNIK: Krčnak (ČSSR).
RUMENI KARTON: Z. Cvetkovič (16.).
BEOGRAD - V kvalifikacijskem srečanju za evropsko prvenstvo reprezentanc pod 21. letom je včeraj Jugoslavija zasluženo premagala Italijo in se ji tako oddolžila za tesen poraž. v Bčlagtii <Očl). Kljub porazu pa se bodo. razeh velikega presenečenj^, uvrstili v nadaljnje koto'Itali jani, ktobodo zadnjo tekmo igrali doma proti Grčiji.
Odločilni gol na včerajšnjem sfe-čaniu je padel že v uvodnih minutah, ko je mladi Krkič izvedel kot, italijanski vratar Zinetti je zdrsnil, tako da Jankoviču ni bito težko poslati žogo v mrežo
Večji del srečanja so imeli pobudo v svojih rokah Jugoslovani, predvsem po zaslugi mladega veznega igralca Beograda Bojana Kr-kiča (19 let), ki ie bil, no našem mnenju, najboljši na igrišču Tehnično vodstvo italijanske reprezentance se ie po tekmi pritožilo, češ da je sodnik oškodoval »azzurre* vsaj za eno enajstmetrovko. Na dlani pa je. da so imeli »olavi* | daleč več od igre in predvsem več j —
priložnosti za zadetek kot Italijani. | Na m dnarodnem prvenstvu Italije
»Mislim, da smo zasluženo zmagali, pa čeprav tehnična raven srečanja ni bila najboljša. Posebno sem zadovoljen z debitanti v naši
reprezentanci, to ie s Krkičem, Markovičem, Majstorovičem in A-leksičem. Škoda, da nismo izkoristili nekaj ugodnih priložnosti,* je izjavil zvezni trener Topiak.
<tNajboljši Italijani?»
»Nela, Mauro, Virdis in Contratto,* je dejal Toplak in dodal: «Ško-da, da smo si zapravili uvrstitev v nadaljnje koto z remijem proti Grčiji.*
Zvezni trener mladih »azzurrov* Azeglio Vicini: «Škoda, da nismo iztržili točke, čeprav mislim, da smo to zaslužili, sa.i bi bili v tem primeru že danes matematično kvalificirani. Sicer pa sem s svojimi fanti zadovoljen. Ne bi posebno* hvalil posameznikov.*
«Ka: pa Jugoslovan:?*
«Po mojem mnenju sta bila najboljša Krkič in Bošnjak.*
»Mislim, da s prikazano igro nismo razočarati!'' Manjka nam še uigranosti, kar .je tudi povsem razumljivo, sa.j le malo igramo skupaj,* je rekel 'Juventusov napada lec Virdis.
BRANKO LAKOVIČ
---—r
Jutri finale SP za mladince
SYDNEY — Jutri bodo v Sydneyu odigrali finalno srečanje letošnjega svetovnega mladinskega nogometnega prvenstva, na katerem se bosta srečali reprezentanci Zah. Nemčije in presenetljivega Qatarja, majhne, z nafto bogate arabske državice.
Danes pa se bosta potegovali za tretje mesto v malem finalu Romunija in Anglija.
izločila že v prvem kolu, ista usoda je doletela tudi Italijo 3 (Nannoni in Manneschi) proti Luksemburgu. V drugem kolu pa je izpadla Italija 4 (Pero in Silveri), ki je zgubila proti Madžarski, potem ko je premagala Belgijo.
Med ženskami ‘je Italija 1 (Cergol in Bevila'cqua) že v prvem kolu klonila proti Jugoslaviji, Italija 2 (Vi-gnola in Zatnpif.r) proti -Špartiji, I-tali.ja 3 (Masia in predstavnica Krasa Damjana Sedmak) pa proti Luksemburgu.
Ob mreži tokrat deklice mladinke ter mladinci
Danes in jutri bo na sporedu drugo kolo
Nekatere naše mlajše odbojkarske ekipe bodo danes in jutri odigrale drugo prvenstveno srečanje. Kot običajijp pa pride. pri tekrpah mladih odbojkaric in odbojkarjev do številnih preložitev, tako da je izredno težko slediti vsem tem spremembam.
Mladinke
Odbojkarice Sokola bodo gostovale v-Gorici pri Fiatu Comolli, ki je bil v, prvem srečanju uspešen (in še kar. prepričljivo) v Gradišču s Torriano, Slovenske zastopnice čaka torej precej težka naloga.
Mladinke Kontovela so bile v prvem kolu proste in bodo prvo tekmo odigrale v gosteh proti Interju. Verjetno bo tudi ta tekma precej izenačena. .
Vrsta Sloge, ki je v prvem nastopu zmagala, se bo spoprijela z nasprotnicami od Vivai.Busa, kj so tudi uspešno premagale prvo prvenstveno oviro.'
Mladinci
V prvem kolu je’ Intrepida premagala Volley club, Bor pa je moral prepustiti prvi točki Solarisu. Srečanje med Borom in Intrepido bo za Tržačane popravni izpit in priložnost, da pokažejo boljšo odbojko kot pred tednom dni.
Deklice
Po prvem domačem spodrsljaju ima Kontovel tokrat enkratno priložnost, da se oddolži, ne glede na to,
HiiMiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiininitiiiiii
1.	-
2.	-
4. -
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
2
2
1
2
1
2
1
1
t
l
I
1
1 X X 1 2 1 2 X
1 1 2 X 2 X
X
1
da igra v gosteh. Prav gotovo Vol-Iey club -ne spada med nevarnejše nasprotnike v skupini.
Potem ko je Sokol slavil zmago v slovenskem derbiju s Slogo, je nesporen favorit tudi drevi, ko bo i-mel na drugi strani mreže drugo postavo Orna.
Mlade odbojkarice Brega so v skupini B glavne kandidatinje za o-svojitev prvega mesta. Brez večjih težav so odpravile Orna B in niti Sloga jim ne bi smela prekrižati računov jutri dopoldne v do-
linski občinski telovadnici.
G. F.
MONTECARLO — Organizatorji so sporočili, da bo prihodnji avtomobilski rally Montecarlo od 16. do 23. januarja prihodnjega leta. Računajo, da se ga bo udeležilo okrog 240 posadk.
Kras (na sliki med tekmo proti Domiu) se bo jutri pomeril z novincem lige Olimpio

' V VV)*1	"J'"}	+>s‘Vh \"V‘	. •	•	v	v	'	^	< * "APAUU" V
Domači šport
"• • •......... •
. '•
DANES
SOBOTA, 17. OKTOBRA 1981
NOGOMET
UNDER 20
14.30	v Žavljah: Zaule - Vesna;
NAJMLAJŠI
15.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Farra;
CICIBANI
14.30	v Ločniku: Lucinico - Juven-tina; 14.30 v Žavljah: Zaule A -Breg;
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Trstu, Monte Cengio: CGS - Breg;
ODBOJKA
MLADINKE
18.00<v Gorici:; Libertas GO - Sokol; 18.00 v Trstu, Petrarca: Inter -Kontovel; 16.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Vivai Busa - Sloga;
NAMIZNI TENIS

I VČERAJŠNJO ZMAGO
Korčnoj končno prišel do točke
Karpov še vedno vodi (s 3:1)
MER AN — Viktor Korčnoj je o-Sv°jil šesto (in svojo prvo) partijo svetovnega šahovskega prvenstva v Jeranu. Karpov se namreč sploh javil za šahovnico, da bi nada-,Jeval (v četrtek prekinjeno) parti-J.k' amPak je v pismenem sporočilu bvestil glavnega sodnika, da to Partijo prepušča nasprotniku. Korč-P°J. je imel namreč v trenutku pre-•mtve prepričljivo prednost in Kar-P°v je uvidel, da bi bilo kakršno-“au nadaljevanje igre le brezmisel-110 odlašanje neizbežnega poraza.
Karpov je sporočil svojo odločitev Števnemu sodniku že 40 minut pred aeetkom nadaljevanja, ki je bil do-‘ocen za 17. uro.
i Tr<-nutn° stanje tega dvoboja je •L, o (Po šestih odigranih partijah) 01 v korist Karpova.
Korčnoj je tokrat ponovno potrlo ’ i8 .se na šahovskih turnirjih Počasi »ogreva* in prihaja v for-kasne je, kot pa njegovi nasprot-, 81- Če je bila njegova včerajšnja niaga res »zakasneli start* ali le »olj slučaj, pa bo morda pokazala današnja sedma partija.
AVTOMOBILIZEM
j VEGAS — Avstralec Alan hni ** ie na w‘lliamsu dosegel naj-niJf' ^as na za(tojih poskusnih vož-Jan za veliko avtomobilsko nagra-
(l’li»»<mLas .Ve6asu' Njegov čas „ a k • pa, Je Precej slabši od one-sltf' » Sa ie dosegel njegov klub-U’rr’82)1^ ^eulemann V četrtek
Lestvica zadnjih poskusnih voženj
1.	Jones (Avstral.) na williamsu
1'18”31
2.	Andretti (ZDA) na alfa romeu
1T8”81
3.	Reutemann (Arg.) na willamsu
1’19”02
4.	Watson (VB) na MP4 1’19”23
5.	Patrese (It.) na arrow.su 1’19''39 7. Villeneuve (Kan.) na ferrariju
119 ”65
Vse domače ekipe izpadle
BENETKE — Mednarodno prvenstvo Italije v namiznem tenisu v Mestrah se je za domačine slabo začelo, saj je že v prvem dnevu izpadlo vseh sedem- domačih ekip, štiri moške in tri ženske.
V moški konkurenci je Italija 1 v postavi Bisi in Costantini po zmagi proti Španiji v prvem kolu v Četrtfinalu .zgubila proti Angliji. Italijo 2 (Bargagli in Troilo) je Jugoslavija
IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIlillllllllll
Bari - Pistoiese	1
l.azio - Lecce	I
Palermo - Cavese	X
Pescara -.Catania	1
Piša' - Foggia	1
Reggiana - Brescia	X
Rimini - Cremonese	1
Sampdoria - Vdrese	1
Spal - Perugia	X
Verona *Saipbenedettese 1 Modena - LR Vicenza	X
Trevlso - Parma	X
Pralo - Siena	1
1' "
X
1 2 X 2
Jugoslovan Bošnjak, eden boljših na igrišču (v temnem dresu), skuša zaustaviti Maura, na tleh pa je strelec edinega gola Jankovič	(Telefoto AP)
fnitiiiiiiiiiHiiiliiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiijiitiiiimiiiiiiiliiliilimtiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiHTiimiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifmiiiiiiiiMiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiim,
NOGOMET
NASA MOŠTVA V AMATERSKIH PRVENSTVIH
Vesna v gosteh pri solidni Cosfalungi
To kolo bo naporno tudi v 2. Al, kjer le Primorje igra doma ■ V 3. AL Gaja računa na obe točki, Primorec pa bi se zadovoljil s polovičnim uspehom
AMATERSKA LIGA
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
VEC ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B
MLADINCI
18.30 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Intrepida Mariano; 18.00 v Krmimi: Cormons - 01ympia;
DEKLICE
17.00	v Nabrežini: Sokol - OMA B; 15.30 v Trstu, Zandonai: Volley club
-	Kontovel;
KOŠARKA
TROFEJA MESTA TRST
20.00	v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT
-	Kontovel (naraščajniki);
JUTRI
.A-
Posebno na Tržaškem vlada veliko zanimanje za jutrišnje peto kolo" lv AL. Na sporedu so namreč trije medsebojni spopadi tržaških enajsteric in sicer Costalunga - Vesna,. Muggesana .- Sovrana in S. Giovanni - Portuale.
COSTALUNGA - VESNA
Križani gredo v goste k ekipi, s katero so v lanski sezoni še igrali , v 2. AL. Derbj med novinci bo zato verjetno zanimiv. Costalunga je letos odlično startala, saj je v
Odbojkarski ekipi nabrežlnskega Sokola In jugoslovanskega državnega prvaka Radničkega Iz Beograda, U ita v sredo v Nabrežini odigrali prijateljsko srečanje
štirih tekmah zbrala šest točk in deli prvo mesto s Palmanovo- in Is. Turriaco. .Križani pa v tem začetnem delu niso imeli veliko sreče; dve tekmi so izgubili s tesnim 1:0 in so šele prejšnjo nedeljo prišli do prve točke, še vedno pa Vesna ni- dosegla gola, na katerega seveda navijači upajo že jutri in seveda vsaj na točko, čeprav se vsi zavedajo, da je Costalunga solidna enajsterica.
2. AMATERSKA LIGA
Za naše enajsterice bo jutrišnje peto kolo naporno, saj igra od na ših ekip le Primorje doma, medtem ko gredo Kras, Zarja in Breg v goste k nevarnim nasprotnikom.
OLIMPIA - KRAS
Po visoki zmagi nad Roianesejem je morala v taboru Krasa zelo visoka in zato tudi vlada optimizem pred jutrišnjim gostovanjem, čeprav se vsi zavedajo, da naloga ne bo lahka. Kljub temu, da je Olim-pia novinec lige, se je do sedaj dobro izkazala; klonila je namreč le proti močni ekipi Stocka ter presenetila kar dve naši enajsterici in sicer Zarjo in Breg s klasičnim 2:0. »V tretje jim ne bo šlo*, menijo navijači Krasa, ki računajo na točko.
S. MARCO - ZARJA
S. Marco letos še ni doživel poraza in računa, da bo tudi jutri o-hranil nepremagljivost. Neodločen izid bi prav prišel tudi Zarji, ki noče zgubiti stika z ekipami zgornjega dela lestvice. Pozabiti pa ne smemo, da so v lanski sezoni zarja-ni z 11-metrovko Puzzerja presenetili S. Marco, ki se je oddolž.il za ta poraz s tem, da je premagal Zarjo v Bazovici z visokim 3:0. Obstajajo torej vsi pogoji za lep dvo-
boj, ki bi morda z remijem zadovoljil obe strani.
PRIMORJE — STOCK Zelo težka naloga čaka enajsterico Primorja, ki sprejme v goste prvouvrščenega Stocka. Po treh tekmah so Prosečani na repu lestvice brez točk. Prejeli so tri gole, v mrežo nasprotnike pa niso spravili še nobenega. Navijači Primorja so zato upravičeno zaskrbljeni, tudi tokrat bo težko priti do točke, saj Stock, ki računa na prestop v višjo ligo, meri na celotni izkupiček. ZAULE - BREG Po dveh zaporednih porazih gredo »plavi* v goste k enajsterici, ki je v zadnjih treh nastopih doživela tri poraze. Zato bo borba za točke gotovo precej ostra in napeta. Brežani bodo zato morali imeti mirne živce (upamo, da so jim bile tri izključitve v tekmi s S. Marcom dobra šola). Jutri bo Softič ponovno imel na razpolago vse nogometaše, medtem ko bo v vrstah Zauleja odsoten napadalec Milanese, ki je diskvalificiran.
3. AMATERSKA LIGA V tretjem kolu igra Gaja na domačih tleh, Primorec pa v gosteh. GAJA — ESP. S. GIOVANNI Po zmagi s Primorcem, gajevci tudi tokrat ne bi smeli odpovedati, saj predvidevanja govorijo v njihovo korist. Seveda pa nikakor ne smejo podcenjevati nasprotnika.
S. SERGIO — PRIMOREC Dva zaporedna poraza sta nekoliko potrla Trebence, ki vsekakor ne smejo popustiti. Jutrišnji nasprotnik sodi med močnejše ekipe tega prvenstva in čeprav Tržačani računajo na celotni izkupiček, jim Trebenci lahko prekrižajo račune B. R.
NEDELJA, 18. OKTOBRA 1981
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Trstu, Sv. Sergij: Costalunga - Vesna;
2.	AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Olimpia - Kras;
14.30 na Proseku: Primorje - Stock;
14.30	v Ribiškem naselju: S. Marco - Zarja; 14.30 v Žavljah: Zaule -Breg;
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah: Gaja - Espe-ria SI; 10.45 v Trstu, Šv. Sergij: S. Sergio - Primorec; 14.30 v Tržiču: Italcantieri - Mladost; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Juventina;
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Repnu; Kras - SLFY; 10.30 v Križu: Olimpia - Gaja; 9.30 v Podgori: Piedimonte - Juventina;
NAJMLAJŠI
9.30	v Trstu, Sv. Sergij: S. Sergio - Zarja: 12.00 na Proseku: Primorje - CGS;
ZAČETNIKI
10.30	v Dolini: Breg - Ponziana; 13.45 na Opčinah: S. Andrea - Kras;
10.30	v Trebčah: Primorec - SLFY;
KOŠARKA
TROFEJA MESTA TRST
11.00	na Kontovelu: Kontovel -Ferroviario (mladinci);
ODBOJKA
DEKLICE
10.30 v Dolini: Breg - Sloga;
NAMIZNI TENIS
MLADINSKI TURNIR
10.00	v Bologni: nastnoa tudi Kras
LOKOSTRELSTVO
NA MLADINSKIH IGRAH
v tarčo na razdalji 25 m i izstrelitvijo 72 puščic. Med zastopniki 18 dežel je Makuc zasedel osmo mesto. Na dvodnevnem turnirju si je skupno pristreljal 561 točk. Zmagovalec tega tekmovanja pa je bil Rossi, ki je zastopal Lombardijo. Dosegel je 643 točk.
Po povratku iz Rima nam je Makuc dejal, da je z nastopom v glavnem zadovoljen, čeprav bi po njegovem mnenju lahko dosegel precej boljši rezultat. Za ta nastop se namreč ni pripravil tako, kot si je zamislil in želel. Zaradi okvare na loku več dni ni treniral in je celo nastopal z izposojenim lokom. Poleg tega pa si je samo nekaj dni pred odhodom v Rim poškodoval roko.
Kljub vsemu pa menimo, da je za našega mladega lokostrelca že nastop na državnem finalu velik u-speh, ki je lahko v ponos matičnemu društvu.
Vili Prinčič
NAMIZNI TENIS
NA TURNIRJU V BOLOGNI
Igralo bo (udi devet Kraševcev
V nedeljo bo v Bologni mladinski namiznoteniški turnir, na katerem se bodo ločeno pomerile vse starostne kategorije. Kras je prijavil na tekmovanje devet svojih naj-mlajših, in sicer štiri fante ter pet deklet, ki bodo v kategorijah deklic, naraščajnikov in naraščajnic nabirali prepotrebne tekmovalne izkušnje. Nastopu pa se je odpovedala mladinka Sonja Doljak, ki 'je nekoliko utrujena in si bo doma na-rala energijo za težko prvenstveno srečanje, ki jo čaka čez teden dni v Bariju.
B. S.
SAINT MALO (Francija) - Evropski boksarski prvak v suuer-velter kategoriji, Italijan Luigi Mih-chillo, bo 28. novembra branil naslov proti francoskemu prvaku Claudeu Martinu. Dvoboj bo v Rennesu.
OBVESTILA
Solidna uvrstitev Diega Makuca
Minuli teden je bil Rim prizorišče finalnih tekmovanj mladinskih iger, na katerih se je zbralo več kot 9.000 mladih športnikov iz vse Italije.
Teh zaključnih tekmovanj se je u-deležil tudi lokostrelec Diego Makuc, ki je član ŠD Naš prapor iz Pevme. Nastopal je v kategoriji naraščajnikov, kar pomeni streljanje
SZ Dom — namiznoteniška sekcija
vabi ljubitelje namiznega tenisa, da se udeleže propagandnega turnirja, ki bo danes, 17. oktobra, v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 15. uri. Vse informacije bodo udeleženci prejeli
pred pričetkom tekmovanja.
# # #
Jadralni klub ČupA ,	*
vabi vse člane na izredni občni zbor, ki bo danes, 17. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/II, s sledečim dnevnim redom: privezi.
« « »
ŠK Kras
sporoča, da se je začelo vpisovanje za tečaj otroške telovadbe. O-troci iz repentabrske občine naj se prijavijo Sonji Lazar, Repen 132, tel. 227 229, ofrnci iz zgon*ške občine pa Nevenki Škrlj, Salež 35, tel. 229 393.
ŠPORTNIKI, POZOR!
Zbirka Jadranskega koledarja 1982 vsebuje poleg ostalih knjig še posebno zanimivo monografijo o vseh oblikah športnega življenja pri nas: z zgodovinskim pregledom, popisom današnjih društev in delovanja posameznikov in ekip z okrog 160 fotografijami.
A Ido Rupel:
ŠPORT MED SLOVENCI V ITALIJI
Prednaročniška cena 18.000 lir velja samo do 31. oktobra t.l. Od 1. novembra dalje bo zbirka Jadranskega koledarja stala 23.000 lir.
Prednaročila sprejemajo:
•	raznašalci Primorskega dnevnika
•	Tržaška knjigarna
•	uprava Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
POHITITE S PREDNAROČILI!
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletno 84 000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din. za orgonizaciie m podietia mesečno 100.00, letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2iro račun 50101-603 45361 «ADIT» DZS 61000 Ijubljan« Gradišče 10/tl. naa.. telefon 22207
Ob delavnikih trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm| 27.000 Ur Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300, sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mah ogiosi 200 tu beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlamie-Julijsk« krailne se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v ltaiiji pri SPI.
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
17. Oktobra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj«
kt tiska
H
21T Trst
Čfan italijanskeJj
. ., fcrji
zveze časopisnih tfllSH
zaloinikov FIEG
Leto suhih krav
V7 republiških in zvezni vladi tečejo prav zdaj razprave o go spodarskih načrtih v prihodnjem letu oziroma o razvoju v ‘letu 1982. V vladah namreč snujejo tako imenovane resolucije, kakor imenujejo gospodarski in družbe ni načrt za vsako leto. Take resolucije naj bi na neki način u-smerjale delovanje celotne družbe, čeprav nimajo tistih značilnosti. kot so jih imeli nekdanji letni načrti iz obdobja petletk, kajti sistem načrtovanja je v sa moupravni družbi zastavljen drugače kot pa v centralističnem socializmu. Pa vendar so resolucije tudi zdaj še vedno predvsem napotki, kaj bi morali doseči ali, kaj bi vsaj bilo dobro, da bi do segli, kajti načrtovanje vsakolet nega razvoja se težko premakne od zbirke želja in zamisli do ne kakšnega operativnega načrta, ki bi moral že sam prinesti številne spodbude in celo rešitve za dosego načrtovanega. Resolucije so zato prav v času, ko nastajajo v vladah (kasneje gredo nam reč v močno pretresanje v družbene in politične organizacije), najboljši pripomoček za ugotavljanje. kako vlade same ocen ju jejo zdajšnji gospodarski položaj, kajti predlogi, kakršne ponujajo za prihodnje leto. so odraz tega položaja.
Sredi tega tedna je slovenska vlada sporočila, kakšne možnosti vidi za razvoj v prihodnjem letu. Napovedi niso rožnate, kot tudi zdajšnji gospodarski položaj ni rožnat. Slovenska vlada namreč predvideva, da industrija leta 1982 ne bo zmogla izdelati več kot letos. Torej naj bi bila rast gospodarske aktivnosti enaka — ničli.
Za Slovenijo je to dejstvo goio-to neprijetno, saj na tako nizko stopnjo gospodarstvo še ni padlo od leta 1954, odkar statistika spremlja ta gibanja. S tem se je Slovenija izenačila z industrijsko razvitimi državami, kjer predvide rajo, da bo gospodarstvo v 1982. letu naredilo kvečjemu za odsio tek več kot letos, raje pa za od stotek manj. V teh državah trdijo. da morajo zaradi zdajšnjih gospodarskih tokov še ostati v defenzivi. Zaradi takih tokov se je morala tudi Slovenija odločiti za defenzivo, toda celo bolj kot ti zunanji dejavniki so na tako odločitev vplivali notranji. Žara di najrazličnejših vzrokov (najpomembnejši pa je, da slovensko go spodarstvo nima dovolj lastnih reprodukcijskih materialov, surovin in energije) letos ne bo doseglo za 2.5 odstotka načrtovano večjo proizvodnjo, saj je v desetih letošnjih mesecih doseglo precej manj od načrta. To dokazuje, da se gospodarski tokovi obračajo drugam, kot pa je bilo pričakovati v začetku leta in da so nasto pile nekatere nepredvidene težave, ki pa jih zdaj ni mogoče hi tro odpraviti. Med take težave prišteva slovenska vlada pred vsem devizno bilanco republike o-ziroma plačilno bilanco s tujino.
Slovenija si je zadala nalogo, da bo svoj zunanjeplačilni pri manjkljaj že letos skoraj povsem odpravila (bilanca naj bi se sko raida izravnala), toda zaradi pre majhnega izvoza ji vse to ne u speva. Zato predlaga — in doka zuje. da drugega izhoda ni - da bi bilo treba devizno in plačilno bilanco leta 1982 še izboljšati. Pri tem uidi edini možni izhod še povečati izvoz, vendar pa hkrati tudi ne uvažati več kot letos, ra je manj. Kako ob tem doseči 6-odstotno povečanje izvoza v pri hodnjem letu. je nejasno. Indu striia namreč ne bo naredila več kot letos. Če bo prišlo do večjih težav pri oskrbovanju tovarn, bo celo tak cilj izjemno težko doseči. Ker uvoz ne bo večji kot le los. je takšna napoved povsem u pravičena. kajti že letos je slo rensko gospodarstvo uvažalo pred vsem reprodukcijske materiale, surovine in energijo, uvoz blaga za široko potrošnjo pa je bil moč no skrčen. Gotovo pa bo prišlo do težav tudi pri domačih doba riteliih. saj predvidevamo, da bo do tudi v drugih republikah za radi podobnih težav z devizami, kot jih ima Slovenija, skušali čim več izvažati. Najlažje pa je izvoziti prav reprodukcijske mate riale in surovine. Tega pa se o
črtno boji tudi slovenska vlada, saj izrecno poudarja, da ne bi smelo priti do trganja reprodukcijskih verig in da je treba tako trga nje preprečevati predvsem z o-krepljenim sodelovanjem med republikami.
Slovenska industrija bo torej težko izpolnila takšen načrt. Na kmetijstvo se ni mogoče opirati, ker mora Slovenija precej hra ne kupovali drugod. Podobno je s turizmom, ki precej let v Slo veniji stagnira in v letu dni ne more napraviti kakšnega bistvene ga napredka. Vlada vendarle polaga v kmetijstvo velike upe. Zasejali naj bi več njiv, predvsem pa povečali hektarske donose, ta ko da bi bilo treba uvoziti manj hrane. Zlasti pa išče vlada oporo v gozdarstvu. Že leta 1982 naj bi posekali toliko, kot je bilo sicer predvideno šele za leto 1985. To seveda pomeni, da nameravajo večje, količine lesa prodati v tujino neposredno. Iz vsega tega se da izvleči preprost zaključek. Izvoziti bo treba celo precej tistega. kar bi sicer nujno rabili doma. bodisi da gre za izdelke ši roke potrošnje, bodisi za izdelke, ki jih ena tovarna dela za drugo. Pri tem vlada ne računa, da bi tako povečan izvoz povečal tudi narodno bogastvo, da na tujem torej ne bo mogoče prodajali pod ugodnejšimi cenami kot letos. Načrtuje namreč, da se leta 1982 narodni dohodek ne bo povečal za več kot 0.2 odstotka.
Ti okviri bodo seveda krojili tudi celotno ostalo življenje. Via da sicer načrtuje, da bo prihodnje leto možno zaposliti 18.000 de lavcev. Vendar ne na novih de lovnih mestih, pač pa tudi na izpraznjenih. Iščejo celo možnosti, da bi zmanjšali nadurno in po godbeno delo. Tega naj bi opravljali na novo redno zaposleni delavci. To je seveda dokaz, da vlado skrbi, kako bo z nezaposlenostjo in za koliko se bo povečala. Srečuje se 'orej s problemom, ki ga v Sloveniji že dolgo vrsto let niso poznali. Nezaposlenosti namreč praktično ni bilo, pač pa je delavcev celo primanjkovalo, zato so v Sloveniji dobili delo številni delavci iz drugih ju goslovanskih republik.
Nezaposlenost se bo torej žago tovo povečala, največ preglavic pa bo s tem, kako zapbsliti mlade, šolane ljudi. Ob tem naj bi delavci zaslužili ceh manj kot letos. Vlada namreč napoveduje, da bodo plače zaostajale za rastjo življenjskih stroškov za odstotek ali dva. To je sicer ob tako nizki napovedani ravni industrijske dejavnosti logična posledica, vendar pa je zanimivo, da so na nedavnem partijskem plenumu zahtevali, da se standard delavcem ne bi smel več slabšati. Kljub temu Slovenija koraka že v tretje leto, ko se bodo plače realno zmanjševale. Zmanjševala pa naj bi se tudi vsa ostala poraba, kar pomeni. da bo denarja manj tudi za vse družbene službe. Predvidevajo celo zmanjševanje slano vanjske gradnje, čeprav je imela gradnja stanovanj že več let odločilen predznak prednostna, Tu di naložbe v gospodarstvo naj bi se. potem ko so se že letos precej zmanjšale, še zmanjševale, prednost pri posodabljanju in novih gradnjah pa bodo imeli pre mogočniki in elektrogospodarstvo.
Vsi ti podatki in napovedi pri kazu je jo sicer prihodnje leto kot leto. ko bo moralo gospodarstvo v defenzivo. Vseeno pa bi težko pristali na misel, da gre za kakš no taktično umikanje, da gre pri tem za že dolgo znano načelo: en kora nazaj, da bi naredili dva na prej. Gre za preprosto dejstvo, da je treba začeti živeti predvsem od dela lastnih rok. Od tujine ni mogoče več zahtevati podpore za razvoj (menda te podpore žara di velike zadolženosti niti ni več mogoče dobiti), ker je ta podpora že tolikšna, da jo komaj da še zmoremo vračali, Seveda pa se zastavlja vprašanje, zakaj si z lastnimi rokami, ne bi mogli zagotoviti hitrejšega razvoja. Kljub temu je nesporno dejstvo, da ie leto suhih gospodarskih krav nedvomno pred vrati. Ni pa zaman opozoriti, da bo prihodnje leto zato tolikanj bolj politično vroče.
JOŽE PETROVČIČ
VELESILE KREPIJO SVOJO PROPAGANDO PRED ŽENEVSKIMI POGAJANJI
SO VJETSKA IVEl A DEMANTIRA AMERIŠKO POROČILO 0 SVOJI OBOROŽITVI V EVROPI
Predstavnik komisije za mednarodne odnose pri CK KPI SZ Zagladin trdi, da trenutno obstaja v Evropi približno ravnotežje sil, kar bi namestitev novih raket v članicah NATO porušila
Piperno na prostosti
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — VVashingtonska stra tegi.ja zagrevanja ozračja v zahodni Evropi pred a mer iško-sovjetskimi pogajanji o omejevanju taktičnih jedrskih orožij v Evropi — pričela se bodo konec novembra v Ženevi — je že sprožil., odgovor iz Moskve. Ameriško poročilo o sovjetski vojaški moči. ki so ga z velikim hrupom istočasno objavili v • Washingtonu in na bruseljskem sedežu severnoatlantskega pakta, da bi zahodnoevropske zaveznice «seznanili z vojaško grožnjo Sovjetske zveze in poudarili hipnost modernizacije taktičnih jedrskih sil
da ima SZ veliko prednost, kar še bolj aktualizira modernizacijske načrte pakta NATO. porušilo, bo Sovjetska zveza znova vzpostavila ravnotežje, poudarja Vadim Zagla din. Ob tem je obudil znano tezo sovjetskega voditelja Leonida Brež-njeva, da Sovjetska zveza nikoli ne bo prva uporabila iedrskega oro žja, kot tudi ne bo z njim napadla dežele, ki takih orožij nima, kar bodo v severnoatiantskih krogih bržčas ocenili kot poskus vplivanja na Belgijo, da zavrne 48 «manevrirnih raketi, ki ji jih ie odmeril cmodernizacijski načrte a-tiantskega zavezništva iz decembra 1979. Po mnenju Vadima Za.gladi-
NATO* je te dni dobilo odgovor v i na seedaj v Evropi obsta ja «pri-sovjetskem dokumentu, k jer avtor, j bližno ravnotežje* na področju tak-general Nikolaj Šervov, poudarja
tičnega jedrskega oboroževanja, kajti «Američani' so nekajkrat menjali svoja letala in rakete, mi pa tudi*. Sovjetska zveza je dali časa čakala, preden se je odločila za izdelavo novih raket in inštalacija «SS 20» nikakor ne pomeni poseganja v ravnotežje in pariteto, trdi Zagladin. Na drugi strani so rakete «pershing 2» po njegovem mnenju pravzaprav strateško orožje in njihova inštalacija v zahodni Evropi je približno nekaj takega, kot če bi «SS 20» namestili v Mehiki ali Kanadi. Skratka, ameriški tezi. da ie «modernizacijski načrt* nujen boli kot kdajkoli zaradi povečevanja števila sovjetskih raket «SS 20». v Moskvi postavljajo ugovor, da ie ravnotežje sil sedaj vzpostavljeno
in da ga bodo nove rakete v zahodni Evropi le še porušile. V severnoatlantskem paktu so to tezo, ki se ne pojavlja prvič, že «ostro zavrnili*. kot sledi iž neka i komunikejev ob ministrskih ali drugih sestankih.
BOŽO MAŠANOVIČ
LONDON — V Kanadi so predvčerajšnjim objavili dokumente, ki naj bi dokazali, da je bil pokojni načelnik britanske protiobveščevalne službe v resnici sovjetski vohun. Britanska tajna služba je veliko let skušala odkriti človeka, ki se je vgnezdil v njen vrh in od tam obveščal Sovjete. Šele pred 10 leti se je začelo dvomiti o samem načelniku Rogerju Hollisu.
Kot napovedano, so prejšnjo noč v Montrealu izpustili na začasno pro stost bivšega voditelja «autonomie operaie* Franca Pipcrna, ki se j« sicer obvezal, da ne bo zapustil Kanade in je plačal 50 tisoč dolarjev kavcije. Na sliki (telefoto AP): Piperno po izpustitvi
da so Američani manipulirali s številkami. ker niso upoštevali svoiih «orožij prednje razmestitve*, torej letal «F 111». ki so stacionirana v Veliki Britaniji, «F 4». «A 6» in «A 7». ki so del šestega ladjevja ter 300 jedrskih raket v drugih članicah pakta NATO. Po sovjetski trditvi so rakete «SS 20» s katerimi med svojimi zavezniki rožlia Amerika, zgolj »nujna posodobitev sta rih raket*, kar na Zahodu redno počenjajo.
Del «propagandne vojne* pred ženevskimi pogajanji je tudi nedavni obisk člana CK sovjetske partije in namestnika predsednika komisije za mednarodne odnose pri CK KP SZ Vadima Zagladina v Bruslju, točneje v kraljevskem inštitutu za mednarodne odnose, kjer ie profesor Coppieters organiziral konferen co o zunanji politiki Sovjetske zve ze. Vadim Zagladin je tako med govorom na inštitutu kot med pogovorom z novinarji vztrajal pri tezi, da odnosi med Vziiodom in Zahodom temeljijo na ravnotežju moči med severnoatlantskim in varšavskim paktom ter da bi morali nastopiti proti vsakemu dogodku, ki bi porušil to ravnotežje, kot recimo vstop Španije v NATO ali Da poslabšanje položaja na Poljskem. Vadim Zagladin ocenjuje medna rodni položaj kot nevaren, ugotavlja pa. da v svetu obstajajo sile, ki se zoperstavljajo jedrskemu za straševanju, kot so nevtralne in neuvrščene dežele v Evropi, ali pa socialdemokratska in krščansko o-rientirana gibanja različnih tendenc. Med pozitivne dejavnike do njegovi oceni sodi tudi popuščanje napetosti, ki ni v nevarnosti, kot ga predstavljajo v Ameriki, kajti politični stiki med Zahodom in Vzhodom se nadaljujejo, ob^eg go spodarskega sodelovanja, predvsem industrijske kooperacije pa je tolikšen. kot si ga v Sovjetski zvezi pred desetimi leti niso mogli niti zamisliti.
A ob vsem tem je potrebno razmišljati o globalnih odnosih, ki jih po Zagladinovi oceni karakterizira nedosledna ameriška politika. V prid tej trditvi je visoki sovjetski funkcionar omenil dogovo; med Brežnjevom in Fordom leta 1974 v Vladivostoku o pogajanjih SALT 2, kar pa ie poslalo vprašljivo že tri leta kasneje, ko ie predsednik Carter določil nove jedrske tarče v Sovjetski zvezi. Proces dogovarjanja o omejevanju strateškega obo roževanja se je sicer nadaljeval, a je postal vprašljiv v času Ronalda Reagana, ki ie SALT 2 znova postavil na pogajalsko mizo.
Vadim Zagladin se je posebej ustavil ob ameriški tezi. da ie od ločitev o proizvodnji «pershingov» in »manevrirnih rakete nujna, ker ,je potrebno »modernizirati* ameriško taktično jedrsko oborožitev zaradi novih sovjetskih raket cSS 20». V bruseljskem pogovoru z novinarji je Zagladin ugotovil, da ie Wa siiington sprejel odločitev o novih taktičnih jedrskih raketah že dve leti pred po.iavo «SS 20» in štiri leta pred dogodki v Afganistanu, kar naj bi kazalo, da sovjetska vojaška akcija v tei deželi ni raz log, da se ie Amerika spustila v izdelavo novih orožij, kot sicer trdi Washington.
Če se bo sedanje razmerje moči, ki je po sovjetskem prepričanju uravnoteženo, Američani pa trdijo.

V JAPONSKEM PREMOGOVNIKU
Številne žrtve rudarske nesreče
25 mrtvili, 24 ranjenih in 40 pogrešanih rudarjev
iiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliilimniiniiMiiiiini!n“*iiiiilitliniii!iliitiii,<»iiin'l"i,,iii,h|»i,,|",*i1',iii"|m(,*,,>i,1,,!""'"i","l",i"..
LETOŠNJA PRIREDITEV V ZNAMENJU DOKAJŠNJEGA OPTIMIZMA
Minister za mornarico Mnnnino odpri genovski sejem navtike
Navtična industrija uspešno prebrodila krizo, ki je nastala po porastu vrednosti dolarja
TOKIO — Petindvajset mrtvih in 40 pogrešanih je začasni obračun eksplozije v .japonskem premogovniku v Yubariju v bližini Sappora. Vzroki nesreče še niso znani, vendar pa kaže, da je šlo za nenadno razširitev plinov. Smrt rudarjev je torej nastopila zaradi zadušitve in ne le zaradi eksplozije, ki je le povzročila številne usade in zaprla pot do glavnega vhoda.
Nesrečnim rudarjem so priskočile na pomoč številne reševalne skupine in tudi posebna desetčlanska enota opremljena z zaščitnimi maskami. kr bo skušala vzpostaviti stik s pogrešanimi rudarji, ki bi se morali nahajati približno 3000 metrov od glavnega vhoda. Seveda pa je vprašanje, ali je sploh kdo še pri življenju.
V trenutku eksploz.ije je v ja ponskem premogovniku bilo na delu okrog 800 rudarjev, veliki večini pa je uspelo zapustiti podzemlje pred razpršitvijo smrtonosnega pli na Pri tem je bilo ranjenih 24 rudarjev.
je medved približal, mopedu, ki so ga vneti gobarji parkirali'ob robu gozda. Žival je najprej popazila, da je nihče ne vidi. nato pa se je začela ukvarjati z dvokolesnim vozilom. Z brcami je medved najprej preveril stanje gum, nato pa se je skobacal na sedež. Težave so nastale, ko je hotel prižgati motor. Ni šlo in ni šlo. Novopečenega tatu je to spravilo v bes in sklenil je, da če se on ne bo vozil z mopedom, naj se tudi drugi ne In ga je z vso silo raztreščil ob deblo. Gobarjem pa ni ostalo drugega, kot da se peš vrnejo v dolino.
RIM — Sindikalne organizacije gasilcev so oklicale vsedržavno stavko, ki bo v ponedeljek, 26. t.m. od 8. do 14.40. V tem času bo prekinjen tudi letalski promet.
(Od našega poročevalca)
GENOVA — Minister za trgovinsko mornarico Calogero Mannino.je v prisotnosti najvišjih krajevnih in vojaških oblasti včeraj v Genovi odpri 21. mednarodni sejem navtike in 11. sejem potapljaške opreme.
Mimo uradnih izjav, ki so običajne za take slovesnosti, lahko ugo lovimo, da je letošnja prireditev v znamenju optimizma, ki je v kričečem nasprotju z dejanskim gospodarskim stanjem v državi. Optimizem pa je upravičen iz več razlogov. Predvsem sta italijanska navtična industrija in tržišče uspešno prebrodila krizo, ki je nastala po valutnem potresu zaradi višjega tečaja dolarja. Marca meseca je italijansko navtično tržišče prvič po daljšem obdobju zabeležko primanjkljaj v izmenjavi s tujino. Negativni saldo so kasneje odpravili, da bo tudi letos navtična plačilna bilanca
aktivna. Kot drugo se je v - Italiji tazširil krog ljubiteljev morja. Letos so namreč prodali rekordno število napihljivih čolnov in 25 tisoč jadralnih desk. S finančnega vidika je to le delno nadomestilo nižjo prodajo večjih plovil, a odpira izredne možnosti za bodočnost. Današnji lastnik napihljivega čolna, jadralne des-ske si bo jutri zaželel večjo jadrnico ali večji motorni čoln. Namerno izpuščamo gliserje, kljub temu, da so v Genovi najštevilneje zastopani. Gliserji nimajo namreč zaradi podražitve goriv večje bodočno sli in bodo ostali predvsem plovilo za petičneže in za izključno nedeljske pomorščake. Tak trend prihaja do izraza v tujini in je industrija že prešla na večjo proizvodnjo jadrnic, v manjši meri tudi na izdelavo motornih čolnov. Prva, čeprav sramežljiva znamenja opažamo tudi v Genovi. Povečalo se je namreč števi-
HlllllllllllllllllllllUlllllllimiilllllllllliailllllllMII MIHU tllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllUllltlllllHIIIHIilMlllllllllllllllllllllllllll III IIIHIIlItnillUlIHIIIIIHIIIIB
Lažni lepaki o Craxijevi smrti
DUNAJ — Kljub nasprotnim za . trjevanjem nekaterih funkcionarjev | OPEČ je včeraj indonezijski mini ster za energijo Subroto dejal, da so med petrolejskimi državami v teku posveti za morebitno sklicanje izredne konference o poenotenju cen.
...„„„..mn............m.mm.........m..
NA SREČANJU Z DEŽELNIM ODBORNIKOM B0MBEN0M
Minister za obrambo Lagorio o vojaških služnostih v F-JK
Bombni atentat na Južnem Tirolskem
BOČEN — Neznanci so včeraj ponoči v bombnem atentatu poškodovali žičnico v Plan de Corones v bližini Brunecka, ki jo upravlja pri- | paduik nemške narodnostne skupno- j sti. Atentatorji so namestili dve vrečki trotila na nosilnih žicah zimskošportnega objekta, eksplodirala pa je le ena bomba, ki je -sicer hudo poškodovala eno izmed žic, da je žičnica za sedaj neuporabna. Domnevajo, da so atentat izvedli pripadniki italijanske skrajnodesni-čarske organizacije API (organizacija za zaščito Italijanov), kot odgovor na številne «podvige» in oskrunitve italijanskih spomenikov od strani južnotirolskih ekstremistov «Tirola». Lastnik žičnice je obljubil desetmilijonsko nagrado vsakomur, ki bo uspešno doprinesel k izsleditvi storilcev.
RIM — Na sestanku med obramb nim ministrom Lagoriom in deželnim odbornikom Bombenom, pri ka terem so sodelovali tudi namestnik načelnika generalštaba Foli ter izvedenci obrambenega ministrstva in dežele F-JK, so včeraj obravnava ; h vprašanje vojaških služnosti, za katere nosi ta dežela veliko breme.
V komunikeju, ki ga je po sestanku izdalo obrambno ministrstvo, jt Lagorio potrdil zavzetost, da se v kratkem roku in postopoma začnejo reševati odprta vprašanja te zadeve, predvsem * namenom, da
se čimbolj omejijo težave krajevne ga prebivalstva, seveda ob upoštevanju potreb raznih vojaških enot.
Glede letalskega poligona v Ma-niagu Dandolu preučuje vojaško vodstvo možnost spremembe prog pri vzletu in približevanju, že sedaj pa so znižali vaje od osem na štiri ure dnevno. Tudi za vaje na topniškem poligonu na hribu Ciaur-liec je za leto 1982 predvideno občut no znižanje števila ur, še posebno bodo omejili manevre težkega top ništva. Pri tem pa je potrebno, da dežele, ki menijo na F JK, sprejme-
jo načrt vojaških vaj, ki jili je mi nislrstvo predvidelo ter da pospe šijo vaje na svojih poligonih.
Glede »posebnega skladišča«, ki so ga mislili zgraditi pri Osoppu. je Lagorio dejal, da bodo mešani pa ritetni komisiji čimprej predstavili alternativne rešitve, ki predvidevajo izgradnjo te infrastrukture na vzhodnem področju Livenze. O brambni minister je odborniku Bom-benu še zagotovil, da bo v vladnih krogih podprl vključitev Furlanije Julijske krajine v Evropski fond za razvoj dežel.
Heroin so tihotapili kar v trebuhu
RIM — Karabinjerji oddelka za boj proti mamilom iz Rima so odkrili tolpo 10 sirskih in egiptovskih državljanov, ki so tihotapili v Italijo beli heroin. Vest ne bi bila po sebno zanimiva, če bi se tihotapci ne posluževali svojevrstne metode: zavojčke z. mamilom so namreč »prevažali* v trebušni votlini. Baje so se na to pot pripravljali z uživanjem opija, z večdnevnim stra danjem in z vajami po metodi joga. Karabinjerji so jili že večkrat prijeli in pregledali, toda brez uspeha. Vse dotlej, ko so jih pe Ijali v bolnico na rentgenski pre gled. Žarki so neizpodbitno dokazali, da so mladeniči imeli v me denični votlini po štiri tuje pred mete.
«Craxi je mrtev*. Vest se je nevcijelno naglo razširila po vsem Rimu, potem ko so v središču mesta navsezgodaj razobesili s črno barvo uokvirjene lepake, ki so navajali tragični - konec tajnika socialistične stranke. Kmalu so ugotovili, da gre za lažno vest dvomljivega okusa, avtorji katere so bili, kajpak, uredniki satiričnega tednika «11 Male*.	(Telefoto AP)
lo jadrnic in tudi izrivnih motornih čolnov, ki rabijo šibkejše motorje.
Kot zadnje operaterji poudarjajo, da je njihov optimizem upravičen •zaradi pozitivnejšega pristopa oblasti, še odprtim vprašanjem športnega in turističnega pomorstva. Sedanji minister za trgovsko mornarico Mannino je v vseh svojih dosedanjih izjavah in tudi na sinočnji tiskovni konferenci pokazal neobičajno razpoložljivost. Napovedana okrožnica, ki bo pristaniška poveljstva obvezovala. da uskladijo svoje norme, bo poenotila določila posameznih poveljstev. ki so si med seboj v kričečem nasprotju, kar je prvi pozitiven in konkreten ukrep sedanjega ministrstva.
Združenje italijanske navtične industrije upa tudi, da bodo v bodoče oblasti osvojile njihovo zamisel utemeljiti, čeprav samo sezonski izrabi vseli razpoložljivih pristanišč in zalivov v Italiji. Industrija je končno spoznala nerentabilnost in politično napako v gradnji velikih, faraonskih marin, ki postajajo le leglo gradbene špekulacije. Niz dobrih mrtvih vezov spremeni vsak varen zaliv v začasno seznsbo marino, ne da bi bili zato posegi v naravo boleči. Oblasti so kot kaže tudi ugotovile, da si ne morejo v sedanji gospodarski krizi privoščiti ma-čevskega odnosa do navtične industrije in vseh sorodnih ter pomožnih dejavnosti, saj je v Italiji malo finančno aktivnih dejavnosti.
S tem v zvezi prevladuje kljub temnim oblakom tudi umirjen optimizem na področju potapljaške o-preme. Italija je med avantgardnimi proizvajalci v svetu in vsako leto pozitivno vpliva pri italijanski trgovinski1 bilanci. Država pa na vse načine omejuje* domači razrtiali potapljaške dejavnosti z normami, ki nimajo primere v svetu. Že sama uskladitev italijanske zakonodaje, vključno z davčno bi po mnenju vseh industrijcev dala izvrstne možnosti za še večji razmah navtike in potapljaške dejavnosti. Po mnenju večine bo morala Italija prej ali slej to uresničiti, saj so pritiski ostalih članic deseterice precejšnji.
VOJKO COLJA
ailllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIillllllllllllllMllllllllllllllf»llll«IIIIMMIIIIIIflllllllllllllllllllllllllirlllllll<IIIIIIIIIIIII«IIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIlllllinMM|iailllll|llllllllllllllllllllll)IMIlUIMIIMIMA
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
Spomini partizanskega učitelja Šandorja
Medvedove dogodivščine motornim kolesom
i.
MOSKVA Neki sovjetski čašo pis je včeraj objavil zanimivo vest, ki tope medvede, prjka/.u.je v po vsem novi luči. Časopis piše, da se
AJDOVŠČINA — tNaše vasi, naši ljudje so bili dobesedno lačni slovenske besede, be sede, ki so jo fašisti v dvajsetih in tridese tih letih na Primorskem na vse mogoče na čine hoteli zatreti, uničiti. Težko, skorajda nemogoče je opisati trenutke po kapitulaciji Italije, ko so Primorci, po mnogih letih, na osvobojenih ozemljih lahko spet javno spre govorili slovensko. Dvajset let je tudi minilo od znane Gentilejeve šolske reforme, ki je, med drugim, na Primorskem ukinila poučevanje v slovenskem jeziku. In to je bil trenutek, ko so — podobno kot drugod po Sloveniji — vzniknile partizanske šole. Slovenske soleh) se spominja Oskar Venturini Šandor, partizanski učitelj. Eden od več kot 500 partizanskih učiteljev, ki so med vojno vzgajali mladi rod na Primorskem.
«Ne, nisem med prvimi učitelji na Pri morskem. Prej sem delal na Dolenjskem, lo da Primorec sem in vem. kaj nam pomeni slovenska beseda, še po letu dni od usta novitve prvih partizanskih šol v teh krajih, ko sem iz Dolenjske prišel na Primorsko, sem lahko opazoval učitelje, učence, starše, kako so žareli od zadovoljstva. Na zahod nem primorskem območju — enem od štirih, ki smo jih imeli — sem delovat kot nadzor nik. Nadzornik? Tako so me imenovali: sicer pa sem bil zadolžen za organizacijo šol in tečajev za učitelje. Pravzaprav sem bolj vodil tečaje kot pa organiziral šole. Šol je bilo ?e veliko, praktično povsod na osvobojenem ozemlju so. bile. Le učiteljem je bilo treba pomagati. Šole — kakih deset — pa
smo takrat organizirali, le še v Benečiji, kjer jih še ni bilo. Tudi za Italijane smo jih organizirali. Skupaj z nekim Eliom iz brigade Garibaldi sva to organizirala,» se spominja Venturini.
Na območju, ki ga je cnadzorovah Oskar je bilo okrog 60 šol, sicer pa je na Primor skem delovalo po 1943. letu okrog 340 partizanskih šol, ki so jih večinoma ustanovili po sklepu partizanskega narodnoosvobodilne ga sveta za Slovenško Primorje. Pobficfo za ustanovitev šol je na seji sveta 20. septembra v štomažu pri Ajdovščini dal France Bevk. šole so zavedni Slovenci ponekod kar sami ustanovili, po omenjeni pobudi pa se. je šte vilo le-teh znatno povečalo.
Kakšna je bila partizanska šola? Kaj so poučevali v njej?
*Nič knjig, nič zvezkov, le učenci in uči telji, ki so se pač morali znajti. Na Primor skem je večinoma prevladoval sistem — pomagaj si sam. Kakor so se pač učitelji znašli, tako so poučevali. Primorska je, v primerjavi z drugimi območji, bila specifična, kajti dvajset let ni bilo slovenskih učbeni kov. Imeli smo le nekaj knjig, brošur, revij in s tem smo si pomagali. Otroci so prinesli papirje, morda doma skrite stare,knjige in pptem smo brali, pisali, se učili računali, peli smo, se pogovarjali o našem osvobodilnem boju itn. Precej smo morali improvizirati, predvsem pa smo mladim hoteli dati šolo, jili naučiti kar se je pač dalo. Vzgajali smo kot se je pač dalo. Seveda smo imeli
razrede ločene, imeli smo organiziran tudi rdeči križ, pionirsko organizacijo, v šoli smo pripravljali oziroma pisali tudi stenčas. neke vrste vaški časopis bi lahko rekel itn. V partizanskih šolah smo imeli razobešate razne simbole od zvezd do zastavi pa tudi Titovih slik, vse to je dajalo našim šolam nekakšen poseben pečat. Seveda je pouk potekal v posebnih pogojih in šolarji so tudi stražili. Če se je zgodilo, da so nas presenetili sovra žniki, smo pač šolo za nekaj dni prekinili in potem nadaljevali. Kjer smo. imeli možnost, smo imeli šole v starih šolskih poslopjih, drugače pa v drugih večjih prostorih. Tudi v gostilnah, če je bilo treba. Samo. da smo brali, pisali, se učili. To je bilo pomembno. Na Primorskem še posebej. Moram pa reči, da so otroci, kljub zatiranju slovenske besede. slovensko govorili. Za to so njihovi starši poskrbeli. Niso dovolili, da bi slovenska beseda izumrla,* pravi Venturini.
Slovenci na Primorskem in v zamejstvu slovenske besede niso pustili poteptati, s pomočjo partizanskih učiteljev pa so jo le še krepili. In spomin na te dni. ki niso bili prijetni. so pa nepozabni, bodo primorski partF zanski učitelji obudili jutri v Ajdovščinii Na srečanju se bodo dogovorili tudi o zbiranju gradiva o partizanskem šolstvu na Primorskem, kajti u tem svojstvenem poslanstvu v boju za osvoboditev še ni zbranega dovolj gradiva, ki bi nam lahko omogočilo celovit pregled o partizanskem šolstvu na Pri morskem.
DUŠAN GRČA