Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in pošlo vanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
sLov)enskA
FOR A. FREE SLOVENIA
Novejši družbeni ln politični razvoj v Jugo slnvijl se giblje v smeri naraSčujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja In zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno In demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XXVII — VOLUME XXVII September 1976
Published monthlv bv: Slovenian National Federation, of Canada. 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
Številka 9.
Number 9.
Torontski pomožni škof g. A. Ambrožič ob veliki udeležbi Slovencev in Slovenk blagoslavlja kip misjonarja škofa F. Barage na letovišču v Bol tonu.	Foto: Sesar Studio
Kip škof F. Barage na slovenskem cerkvenem letovišču v I Bol tonu, — delo akademskega i kiparja Franceta Goršeta.
Foto: Sesar Studio
NOV ZAKON 0 KANADSKEM DRŽAVLJANSTVU
OD SRCA DO SRCA
<» ♦ ♦
OSTRE IN TEŽKE BESEDE
"Ali bomo mar branili eno marksistično diktaturo pred invazijo druge? Razumljivo je, da moramo preprečiti tako invazijo, toda ali, naj zaradi tega začnemo tretjo svetovno vojno? Nikakor ne. Menda ne boste pričeli vojne samo za to, da boste rešili šako komunističkih kuzlimh SiftCvTki sTofljJJ VSe, da nam delajo težave povsod po svetu, ne samo na Donavi, Oprostite. Jaz sem imel opravka z Jugoslovani v Združenih -Narodih. In pokažite mi en sam primer, ko nam Jugoslovani niso hoteli škodovati . . . Preklet naj bom, če bi se boril za Beograd! ..."
Patrick Movnihan, bivši ame-; riški poslanik pri Združenih Narodih, je zgornje besede izrekel sredi letošnjega maja v VVashingtonu med razpravo o "morali v zunanji politiki".
KOLIKO SVETA JE ŽE POD KOMUNIZMOM
Po zmagi v Rusiji je Lenin prvi boljševiški državi dal pomembno ime: "Zreza Socialističnih Sovjetskih Republik. Izbrisal je iz njeg vsako sled po narodnosti v prepričanju, da se bo to ime — ZSSSR končno raztegnilo na ves planet. Danes, manj ko 60 let po prevzemu oblasti nad nekdanjo "sveto materjo Rusijo" je Marxov me-sijanizem že trdno ustaljen na velikanskem delu zemeljske površine in nad stotinami milijonov človeštva. Razen na seveto-ameriškem knotinentu in v Av- j straliji se je razširil že na vse j celine in je v stalni ekspanziji, i
številke, ki jih navajamo, so naravnost grozljive:
Evropa: Od 10.000.000 kv. Jem površine je danes že 8.3000.000 kv. km pod zastavo srpa in kladiva, od njenih 633.000.000 prebivalcev jih je 311 milijonov zasužnjenih komunistični diktaturi.
Azija: Od 44 milijonov kv. km površine in 1900 milijonov ljudi je pod komunizmom že 30 milijonov kv. km, prebivalstva pa nad 900 milijonov.
Afrika: Celotna površina je 30 milijonov kv. km, od teh je 20 milijonov kv. km že v oblasti marksističnih režimov; od 330 milijonov ljudi je pod komunističnimi režimi že 200 milijonov.
Latinska Amerika: Na najbolj "katoliškem" kontinentu se je komunizem zasidral že na 1.500-000 kv. km od celotne površine 44 milijonov kv. km (kupaj s Sev. Ameriko), od njenih 200 milijonov prebivalcev Jlatinske
Po večletni pripravi je kanad-1 ska zakonodaja odobrila zakon o kanadskem državljanstvu j (BiH C-0). Zakon je podpisal tudi zastopnik kraljice in bo postal veljaven prihodnje leto.
Novi zakon bo odpravil nekatera razlikovanja, ki jih je vseboval prejšnji zakon n. pr.: priseljenci iz Anglije nimajo več privilcgkaaega. ppJ^žaj^ ujm-. več veljajo zanje isti predpisi kot za vse druge' priseljence.
Nekatera glavna določila novega zakona so:
Čakalna doba za podelitev državljanstva je skrajšana od 5 na 3 leta.
Čakalna doba je enaka za ne-kanadsko ženo kanadskega državljana kot za nekanadske-ga moža kanadske žene.
Prošnjo za kanadsko državljanstvo za nedoletnega otroka' more vložiti bodisi oče, bodisi mati.
Otroci kanadskih staršev, ki so rojeni izven Kanade, imajo enake pravice glede državljan-, stva kot otroci, rojeni v Kanadi.
Kanadčan ke, ki so izgubile državljanstvo pred 1. 1947 zaradi možitve, ga lahko dobe nazaj enostavno s tem, da obvestijo o svoji nameri pristojnega ministra.
Državljanstvo je po novem zakonu pravica, ne več privilegij. Izpolnjeni morajo biti samo v zakonu določeni pogoji. Od-^arprnost za .odločitve, glede državljanstva je dana državljanskim sodnikom. Proti njihovi odločitvi se more pritožiti tako prizadeta« oseba kot tudi vlada.
Po novem zakona ni več avtomatičnega spregleda znanja jezika (angleščine oz. francoščine) ter poznanja Kanade za starejše osebe in žene, toda sodnik ima pravico spregledati te zahteve v poedinih primerih.
Novi zakon priznava polnoletnost z 18 letom.
Zakon priznava tudi položaj "državljan commonvvealtha" za vse državljane drugih držav v britanskem imperiju brez ozira ali so angleški državljani ali ne.
z srca do srca je bilo geslo slavnosnega kosila v počastitev ospoda škofa g. V Ambrožiča pri "družini" Marije Pomagaj!
Foto: Sesar Studio
Škof, slavljenec pri župniji Marije Pomagaj, v družbi župnika č.g Toneta Zrnca sprejema slovenski pušelc iz rok mladenke v slovenski narodni noši pri vhodu v cerkev.	Foto: Sesar Studio
VEČKULTURNOST V ŠOLI
Med pontifikalno mašo škofa pri Mariji Pomagaj v Toronto na Manning ulici.	Foto: Sesar Studio
Starši, ki pripadajo drugim;
kulturam kot angleški ali fran-
coski v Kanadi, sodoživljajo te- j žave in razočaran ja otrok v pre-. hodni dobi, dokler ne obvladajo enega uradnih jezikov dovolj,! da morejo slediti pouku brez. težav.
Da bi olajšali ta proces, je organiziral urad za: vzgojo To-ronta posebno delovno skupino, ki je po večletnih [pripravah in zasliševanjih tako . organizacij i kot tudi poedincev, predložila uradu v svojom končnem poročilu 12. februarja t. 1. 99 pripo- j ročil. Urad za vzgojo je sprejel 92 teh predlogov, ki bodo po-stapno uvedeni v šolski sistem poleg raznih programov, ki so
Amerike) pa jih je pod komu irizmom oz. filo-komunističnimi režimi že okrog 20 milijonov, i V Braziliu je že 12 let na oblasti protikomunistična vojaška vla j da, tudi Paraguay, Bolivija in Uruguay so v protlkomunistič- j nom bloku, Čilerici so se pred tremi leti s krvavim vojaškim udarom otresli Allendejeve ko-1 munistične vlade, v Argentini pa je 24 marca 1.1. "junta1' povel j ni- j kov vseh treh oboroženih sil brez prelivanja krvi odstranila gospodarsko neučinkovit, politično dema koški, ideološko pa j zmeden in nedefiniran peronis-1 tičen režim, ki je republiko | pehal v naročje komunizma. I
jih uvedli že za časa preučevanje tega problema.
Študija je pokazala, da so si vsi edini v dveh točkah: otroci naj se kar najhitreje nauče enega uradnih jezikov, da bodo sposobni izkoristiti vse ugodnosti, ki jih nudi šola mlademu človeku; to prizadevanje pa naj ne prepeči ali ovira otroka, da bi obdržal svojo kulturno individualnost.
Več kult urnost, ki je zlasti očitna v Torontu, naj pride do izraza v šolskem programu in tudi v organizaciji ter učiteljih. Pogoj za uspeh takega programa pa je, do postanejo tudi starši del vzgojnega procesa.
Za dobo, dokler se otroci ne nauče dovolj enega uradnih jezikov, bodo imeli del dneva ločeni pouk. Vse ljudske šole naj organizirajo posebne letne tečaje ža otrok, ki se prištevajo drugim kulturam.
Vlada naj spremeni zakon o vzgoji, da bodo smeli uporabljati učitelji, kadar je primerno, v šoli tudi druge jezike razen angleščine in francoščine. Vlada naj organizira tudi posebne tečaje za učitelje, da bodo usposobljeni poučevati v šoli, kjer je v razredu zastopanih več kultur.
———————————
• Mati novo posvečenega škofa v škofiji Reno, Nevada (ZDA) Normana MoFarlanda, je Slovenka z dekliškim imenom Pla-
WE GUOTE
The gov«rnment supports the concepts of bilingualism and multicultarlism because we belive they vvill lead to greater understandin among aH Canadians and a better, more compassionate socitey.
Both these policies need the backing of the government to succeed. As far as multiculturalism is concerned, it is important that ethnocultural groups are consciously assisted to develop and strengthen their culture on Canadian soil. It is neccessarv to activeiy promote their acceptance in Canada on a basis of af]uality in ali aspects of Canadian society.
But official policies and official support and encourage-ment can onlv accomplish so much. They provide a frame-vvork. It is the citizens in the end vvho vvill give meaning and substance to that framevvork in their everydav lives.
This is the challenge to ali Canadians.
From an address by the John Munro, Minister respon sible for Multiculturalism at the opening ceremonies of the Canadian Folk Arts Festival at the 1976 01ympic Games in Montreal, Oucbec, Sunday, July 18, 1976.
Some money-conscios taxpavers at times become concerned that their monev is spent on immigrant children in-stead of on Canadian-born children. Recentlv I sat in the Citizenship Court in Vancouver listening to the judge read aioud the talents and skills brought to Canada bv ninetv aduits vvho vvere seeking Canadian citizenship. That one contained thousands of dollars vvorth of training vvhich had been paid for bv the immigrants or by their countrie of origin an e.vported to Canada free — vve can surely afford to spend something on their children.
Mary Ashvvorth, Immigrant children an Canadian schools, p. 186.
Torontski pomožni škof G. Alojzij Ambrožič z novin zlatim škofovskim križem s petimi žlahtnimi kamni na slavnostnem kosilu v dvorani Marije Pomagaj.	Foto: Sesar Studio
MH.f- 1	' * »F
Moški zbor poje v počastitev slavljenca.
Foto: Scser Studio
ninšek. Med sedanjimi škofi	renče v ZDA Rausch. — škof
Zdruenih držav je to že drugi	Rausch je letos govoril na Bara-
škof, čigar mati je Slovenka,	govi proslavi 29. augusta v Mar-
Prvi je tajnik škofovske konfe-	uetteu.
WINTARIO DAL 3 MILIJONE DOLARJEV ZA MNOGOKULTURNI ZGODOVINSKI NAČRT
VVintario je dal na razpolago 3 milijone — do sedaj najvišjo vsota iz loterije "VVintario" — na posebni Konferenci 10. sept. letos, ki jo je imel posvetovalni odbor za mnogokulturnost ontarijske provincije.
Načrt bo izveden v dobi naslednjih pel let pod vodstvom na novo ustanovljene "Multi-Cultural Historyc Society of Ontario".
V načrtu je zbiranje in ohranjanje ter publiciranje preteklosti in doprinosi etnično-kultumih občestev Ontaria. Dal bo občestvom ponos in zavest za uspehe v Ontario. To bo skupno deljenje bogate zgodovine naše province.
K načrtu se povrnemo v naslednji številki.
sLovenska
>«« A Mil iitviau
•.bscription rates J4.00 per year: 3(k. per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo (jO kiuzeirov, za Anglijo 2U šilingov, za Avstrijo 3i šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, zt Francijo 600 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjeva oaziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva In
Izdajatelja.
mjjzojLO/EA/C/
V vseh pravnih zadevah se z zaupanjem obrnite na:
CARL VIPAVEC
Chicago
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towen, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-400-
(z odličnim uspehom), Miriam S. Osredkar (Ferkulj), B.A., Cy-ril Pleško, B.Ap.Sc. (Civil Engi-neering), Helen Prežel j, Hon. B.
A.,	Marv Prokopec Hon. B. A., Bernard Rataj, Hon. B.Sc., Ma-gdaline A. Resnik, B.Ed., John Slana, B.Ed., Andrew J. Stražar,
B.Sc.,	Milena šalehar, B.A., Mark F. Sebanc, Hon. B. A. (z odličnim uspehom), Anne E. Ur-bančič. Hon. B.A. {z odličnim uspehom), Bernadette Vidergar, B.Sc., Diana M. Vižintin, Hon. B.A., Elizabeth Crančič, Hon. BJ\.
Na univerzi McMaster v lla-milton-u pa je diplomiral Andrej Pahulje, B.Mus.
Martina Kramar, Mary Kr-melj (Bučar), Vera Novak, in Helen Tomšič (Stajan) so dokončale študije na učitelišču O. T.E.C.
Na proslavi desetletnice italjanskega tednika "Vita Italiana" v Torontu je fotograf ujel veselo družbo naslednjih od leve na desno: Dr. Stanley Haidasz, MP bivši minister za Multiculturalisem, Cont-rojor Norih Yorka Mr. Bosa, i>omočnik ontarijskega ministra za kulturo in razvedrilo g. Leluk. MPP in predsednik E. T. Z. O. in urednik SD g. V. Mauko.
foronlo
• Počastitev torontskega škofa
"g. A. A mb rožič a pri Mariji Poma gaj. — V nedeljo 14. septembra .Stno pri župniji Marije Poma-. .gaj prvič slovesno sprejeli novega škofa g. A. Ambrožiča. G. škof je imel pontifikalno mašo, pri kateri je pel slovenski cerkveni /bor pod vodstvom dirigenta g. D. Klemenčiča slovensko mašo. Slavljenec je imel sam lepo in zanimivo pridigo. Po maši je bil v dvorani slavnostni banket. Ob vstupu v dvorano so sprejele g. škofa številne slovenske narodne noše, kar je močno povzdignilo praznično vzdušje, že v cerkvi sami in nato v dvorani. Moški zbor je zapel Zdravico. Sprejem in točke je vodil spretno g. Peter Cekuta. V imenu mladenk je škofa pozdravila gdč. Helena Preželj, v imenu mladeničev, pa jc spregovoril g. Joško Mihevc. Kočno je v imenu faranov spregovoril žuipnik Tone Zrnec, ki je v glavnem govoril o misli, ki ga predstavlja glavni dar škofu: pcctoral, — škofovski križ z verižico, za katerega je napravil načrte slovenski arhitek g. Vili Cekuta, izdelal pa ga je slovenski zlatar g. Miro Rak. Križ ima 5 žlahtnih kamnov, ki v povezavi predstavlja 5 kontinentov, in o tem zlatem križu in teh 5 povezanih kamnih jc govoril g. župnik, kot o blagovestniku s peterimi žlahtnimi kamni peterih kontinentov, katere preple- ( /tajo — simbol Slo venccv — lipovi listi.
G. škof je poleg križa še do- j bi i oljnato sliko z rojstno hišo in krajem, delo slovenskega | umetnika g. T. Kramolca. G. Ci- j ril Soršak je kazal skioptične | slike iz rojstnega kraja Dobra- j ve z zvočnim trakom, kjer so vaščani in znanci in prijatelji i ter slovenski škof g. Lenič, j čestitali g. škofu k posvečenju. j Za konec je g. Soršak poklonil g. škofu nagel in slovensko ma-jolko s škofovim grbom. Isto- j tako je tudi ga. Ambrožič, mati g. škofa, dobila v dar slično majolko.
Ženska liga pri Mariji Pomagaj pa je podarila, kot poseben dar, g. škofu mitro.
Velike stroške za zlati križ j
sta prevzela slovenska zlatarja g. Rak in g. Slokar, za kar so jima vsi Slovenci- iz srca hvaležni.
Ob zaključku slovesnosti se je prisrčno zahvalil za vse darove sam škof g. Alojzij Am-brožič.
Bil je lep in nepozaben popoldan, ki bo ostal vsem v prijetnem spominu.	— o
•	5. septembra je bil blagoslovljen Baragov kip — delo slovenskega umetnika Franceta Goršeta — na Slovenskem letovišču v Bol tonu. Kip je blagoslovil novi pomožni torontski škof g, L. Anibrožič. Slovesnosti je vodil New Torontski župnik č. g. J. Kopač. Primerno recitacijo je imel g. Vili Cekuta, Baragov oratorij, ki ga je za to ipriliko pripravil g. prof. J. Osana, pa je zapel občuteno g. Blaž Potočnik ob spremljavi g. prof. J. Osane.
•	Zvezi slovenskih protikomu-
nističnih borcev sta priredili romanje 1. sept. v Midland. Pri Slovenskem križu, — postavljenim v spomin vojnih žrtev pretekle vojne in revolucije — je bila najprej kratka komemora-oija; spregovorila sta g. Otmar Mauser in g. Vili Cekuta; — nato pa križev pot in končno maša. Romanja se je udeležilo ogromno število Slovencev iz najrazličnejših krajev Ontaria, ki so z udeležbo potrdili spomin in opomin nam vsem, da niso umrli zastonj, in da je spomin na nje živ in pla-meneč.
•	Letošnje leto, je bilo eno naj bolj plodovitih za slovenske akademike v Kanadi. Na Torontski univerzi (University of Toronto), je diplomiralo 28 slo- ^ venskih deklet hi fantov. Zdi se nam primerno, da jih osebno imenujemo hi jim čestitamo .j
Louise S. Babic, B.A., John Benko, B.Ed., Bernadine K. Do- j lene, iHon. B.A. Joanne Filipič,' B.Ed., Elizabeth A. Jan (Hart-| man) Hon. B.A., Michael F. Jan, MB.A., Maria Jereb, Hon. B.Sc., Elizabeth Kolenc, M.Ed., John Končan, B.Sc., Maria A. Kuk, Hon. B.A., Andrevv Lamovšek, B.Sc., Margaret M. Levstek, B.
A.,	Canmen M. Markdš, Hon.
B.A.,	Joseph A. Mihevec, B.A.'
Verjetno so Slovenci diplomirali tudi na drugih Kanadskih univerzah pa na žalost nimamo podatkov.
Ap.Sc. — Applied Science and Engineering. BA. — Bachelor of Arts. B.Ed. — Bachelor of Educa-tion.
Hon. B.A. — Honours Bachelor of Arts. B. Mus. — Bachelor of Music. B.Sc. — Bachelor of Science.; Hon. B.Sc. — Honours Bache-,' lor of Science.
M.BA. — Master of Business Administration	i
M.Ed. — Master of Education. O.T.E.C. — Ontario Teacher Education College.
•	"NAPREDNA" FRONTA. —
Na farmi pokojnega Majorja VVilliam Jones v VVellandu so proslavjali v družbi osobja Ju-goslovenskega konzulata dan borca 3. in 4. julija letos. Slovensko Podporno Društvo Bled, odsek Planica iz Hamilton-a.
•	Enako so proslavljali dan
borca v Slovenskem Dachau-u-Skofji Loki 4. julija torontski orkester Veseli Alpinci in član Slovens ko Kanads kega d mi I va za kulturne izmenjave.
•	Mladinski pevski zbor Iz Hamilton-a, tako beremo v Naših Novinah, je sodeloval na njihovem pikniku, katerega dobiček je šel v fond "naprednega tiska"
•	Slovenske šole Iz Kitchener-a,
St. Catharines in Toronto (ravnatelj prof. L Dolenc) so sodelovale na proslavi Cankarjeva dneva v domu društva Sava pri Kitchener-ju. Kot častni sodelavci so nastopili Ivan Kurent, gledališki umetnik iz Ljubljane in predsednik društva pisateljev iz Ljubljane Ivan Potrč. Sedaj lahko upano, da bo g. I. Potre zastavil besedo, sedaj ko je videl v Kanadi "demokracijo na delu", za zaprte slovenske di-sidente Viktorja Blažiča in sodnika Franca Miklavčiča, katerih veliki greh je bil dopis v Tržaški Zaliv in to celo pod psevdonimom.
•	G. Ivan Potrč, je tudi govoril na radio v slovenski oddaji Karavan prijateljstva, kjer je dal vedeti, da je Cankarjevo delo povezano z "našim" današnjim delom. Težko je uganiti, kakšno delo je s tem g. Potrč mislil, ali delo, ki ga opravlja, odnosno, ne opravlja Društvo Pisateljev Slovenije?
•	DNEVNIK, novi slovenski
kanadski mesečnik je končno začel izhajati. Urednik je g. prof. Ivan Dolenc, B.A. M.A., bivši tajnik Slovenskega Prosvetnega Društva Simon Gre-, gorčič, za katerega je to že drugi poskus uveljaviti se na tem polju. Uvodni članek je napisal Jože Presen, urednik Rodne Grude, — od režimske Izseljenske Matice.	— v
•	Slovenska šola pri Manj i
Pomagaj začne z rednim pov-kum 2. oktobra in ima vpisanih letos 100 otrok.
•	Banket Ženske lige bo 9. oktobra na katerega vse opozarjamo in je namenjen za kritje stroškov predela nove kuhinje. Vredno podpore!
• Dr. Alfred Fishinger, 70 letnik
Ne bi mu prisodil, ko ga srečujem tu in tam. Kar mladeniško še izgleda. Luč sveta je zagledal 6. septembra 1906 v Gradcu kjer je bil oče sodnik. Gimnazijo je študiral v Novem mestu. Po maturi se je posvetil študiju prava in je diplomiral 1. 1932 na ljubljanski univerzi. Pri vojakih je položil izpit za vojaškega sodnika s činom poročnika. Po vzgledu svojega očeta, ki je lani umrl v 94. letu starosti, se je posvetil sodni praksi. Bil je preiskovalni sodnik na okrožnem sodišču v Ljubljani. Radi svojega protikomunisličnega delovanja je moral zapustiti domovino. Bil je v taboriščih Tro-faiach in Judenburg. V Ameriko je prišel" za Božič 1950. Moral je tudi on poprijeti za ročno delo v tovarni pa ga je po 14 letih moral opustili radi okvare na roki. Postal je organist pri Sv. Juriju v Južnem Chicagu, pozneje pa je nastopil službo organista pri Sv. Štefanu kjer še danes vodi petje in orglanje. Že med delom v tovarni se je vpisal v večerno šolo za glasbo na Shervvood Music School v Chicagu kjer je leta 1957 dosegel akademsko stopnjo Bachelor of Music.
G. Fishinger je priznani pianist in je profesor glasbe na isti šoli. S svojimi učenci prireja večkrat glasbene nastope, ki so na zavidni višini. Rad sodeluje pri vseh prireditvah kot glasbenik in pianist. Je bil dolga leta predsednik Lige slov. kat. Ame-rikancev in član raznih kulturnih in vt'1'okih 'Organizacij. Slovenska Rad. ura je njemu in njegovi ženi Metodi podelila j častno priznanje za kulturne zasluge. Njegova žena Metoda je tudi izvrstna organizatorka kar dokazujejo slovenski nastopi na mednarodni razstavi na Navy Pier in ob slovenskem božiče- j vanju v Muzeju za znanost in trgovino.
Oba Fishingerja: Alfred in Metoda sta lahko ponosna na svoje otroke. Dobro sta jih vzgojila in jim omogočila višjo izobrazbo, Peter ima MD in Ph. D. in je priznan strokovnjak na j področju rakastih bolezni; na-1 pisal je več strokovnih razprav | v raznih mednarodnih listih. Andrej ima Ph. D. in je profesor na kolegiju, Tomaš in Mojca sta se posvetila učiteljskemu pokli-1 cu. Tomaž ima M. Ed., Mojca pa B.A.
G. Fishinger je tudi naročnik "Slovenske Države". Zato mu tudi "Slovenska Država" k lepemu življenskemu jubileju iskreno čestita.
•	Na mednarodni razstavi na
Navy Pier bodo tudi letos Slovenci zastopani. Ga. Metoda Fishinger pripravlja razstavo, ki bo pod geslom: slovenski doprinos k ameriški kulturi.
•	Slovenska sobotna šola je
začela šolsko leto s sveta mašo v nedelji 26. sept. Bila je tako-zvana mladinska nedelja. Udeležba jc bila kljub slabemu vremenu prav lepa, prav tako tudi sestanek. Sola spada v okvir, fare Sv. Štefana dn ima v župniku p. Tomažu vso zasloinbo. Dr. Androj Remec je postal ravna- j telj te šole. Ob tej priliki ge. Ani Gaber, l i je 15 let vodila Lo j šolo iskrena Zahvala za ves trud,I ki ga je vložila v šolo. Seveda bo pa še- nadalje poučevala srednji oddelek slovenske šole.
•	t Dr. Franc Kimovcc je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi v najlepši dobi življenje 53 let. Bil je zdravnik v Ravens-vvood bolnišnici in profesor radiologije na medicinski šoli Illi-noiske univerze. Študiral je me-I dicino na graški univerzi, ko jc 1 prišel v Ameriko leta 1951 je de-. loval po raznih bolnišnicah v Ameriki. V Ameriki se je tudi poročil z Dano, roj. Rant, ki je tudi zdravnica. Pred leti je imel težko operacijo na srcu in se od takrat ni popolnoma pozdravil. Pok. Kimuvec je bil rojen
PROSIMO POZDRAVITE IN P0SL0Y1TE SE DOMA!
Za zmanjšanje gneče na letališču Transport Canada svetuje da se prijatelji in sorodniki potnikov od njih poslovijo ali da iste pozdravijo doma. Ce pa je potrebno pripeljati ali odpeljati potnike, storite to brez vstopa v poslopje letališča. Ce pa morate sprejeti vaše pot-
nike v poslopju letališča, skušajta držati vašo skupino po-zdravljajočlh čim manjšo in veš obisk naj bo v poslopju kratek.
■ ^ Transport Transporta I T Canada
Air
Canada Air
+ Doktorju Francetu
Kimovcu v slovo!
Tiho je odšel od nas 16. avgusta zvečer, kar nenadoma, čeprav sme vedeli do je težko bolan. Hudo je zbolel že pred enim letom, komaj so ga rešili, vendar France se je dnevno vozil v Ravensvvood bolnico, kjer je delal na radiologiji. Moč se mu ni več vrnila. Žena dr. Dana mu je zvesto stregla, se bala zanj, ga svarila, France pa je samo dejal: Kadar pride moj čas, tedaj pride . . . France je nosil v srcu tri ljubezni: zvest vsem trem do konca: do svoje družine, do svoje Slovenije in do svojega poklica. Dr. Dana je opustila svoje poklicno delo kot zdravnica, da se je lahko domu posvetila in vzgoji otrok: Mariji in Ireni obe že na univerzah in Franku, ki še hodi višjo šolo. Zelo povezani med seboj bodo zolo očeta pogrešali.
Po maturi na klasični v Ljubljani se je France 1941, vpisal na medicino, bil kot študent odpeljan v Gonars, se vrnil na pol mrtev in nadaljeval svoje študije na graški univerzi, tam diplomiral, odšel -je v Chicago in več kot 20 let delal kot zdravnik v Ravensvvood bolnici. France je bil doma iz Glinj pri Cerkljah iz iste hiše, ki je dala mu-zika Dr. Kimavca Slovo od doma je France vzel po svoji dveh hčerkah, ki jih je pred svojo smrtjo poslal domov; in ob vrnitvi jih je vprašal: Ali sedaj veste kje sem doma? — Pogrebna maša v farni cerkvi v VVilmette je pokazala, koliko prijateljev je imel naš France v širnih krogih. Prepeljali smo ga ven iz mesta na mirno pokopališče v Blgin in tam se je ob odprtem grobu v imenu vseli starih prijateljev od njega poslovil Dr. Leopold Humar, ki je pokazal Francetovo trnjevo pot skozi življenje in položil v slovo na krsto slovenski rožmarin in našo zastavo.
Težko bomo pogrešali našega Kimzija: Počivaj v miru dragi! France!	K. L.'

Milena Gobetz —
Breda Lončar
Authored by two professional language teachers. the manual contains 333 large pages and has been pretested, vvith excellent results, In several upper grade-chool classes, in adult education courses. and in college and university Slovenian Studies programa, as nell as by Frank J. Trenta, a hlgh school teacber from Bar beton, Ohio. "I have pre-gressed more hi a fevv months than in several years of previous offert". — In spite of its large slze, the manual costs only $7 per copy, postage included. Schools vvhich buy ten or more copies, pay only $6 per copy. Order from:........
Slovenian Research Center qf America, Inc.
29227 Eddy Road, Willoughy IIIlls Ohio 44992 Ohio
We celebrate the,25th anniversary of our researoh, education, publications, exhibits, and information service, and the creation of the entire \vorld, by doing ALL WE CAN to give you vvliat YQU need the most to preserve our ge-nuine Slovenian heritage. We hope that vou vvill in turn do ALL Y0U CAN to suppotl the vvork of Slovenski Ameriš ki Institut — The Slovenian Research Center of America, Inc. Thank you.
Prof. Edvvard Gobetz, Director and Editor.
Milil
• SLOVENSKI ROMARJI, ki
so se. vračali iz obiska Svete Dežele, so na domači meji ob povratku doživeli tole: prvi avtobus, ki jih je vozil domOv iz Italije, je Šel. srečno mimo znane Rdeče hiše pri Gorici, pri drugem pa se je zataknilo. . Carinik je romarjen pregledal vso prtljago, kot bi Šlo za kaka mamila ali orožje. Vsi palestinski spominčkd, rožni vehci, podobice in svetinjice in podobno . . . vse se mu je zdelo očividno nevarno za državno varnost — vse je zaplenil kot (prepovedano blago. Res gorečnost prve vrste — romarji pa oropani veselja prinesti domačim nekaj -v spomin ...
To se ni zgodilo pred 25-inu leti, ampak letos pred veliko nočjo.
Misli, junij 1976, str. 175.
v Cerkljah na Gorenjskem pri Kranju in je bil nečak pok. ljubljanskega stolnega prošta in skladatelja dr. Franca Kimovca. Zapušča ženo Dano in tri otroke Franka, Marijo in Irmo. Pokopan je bil 19. avgusta v Elgin, 111. kjer so tudi pokopani stariši žene Dane. Pokojnik je bil tudi naročnik "Slovenske države". Naj blagi pokojnik, ki je bil zaveden Slovenec in katoličan počiva v miru božjem, ženi in otrokom pa naše sožalje!
•	Pri dr. Goršičevili v Elmhur-
stu, lil. so dobili v avgustu zalo deklico, katero so v naši slovenski cerkvi Sv. Štefana krstili na ime Helena Barbara. Delala bo družbo dvema bratcema in dvema sestricama. Naše čestitke! Dr. Jože Goršič je profesor na kolegiju v Elmhurslu, poučuje! pa tudi vsako soboto višji od-1 delelk Slomškove slovenske šole v Chicagu.
•	Obiskala sta nas msgr. dr.
Janez Hornboeck, ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu in žup-nikHudl. Imela sta sestanek z Mohorjani v Chicagu.	|
•	Škof dr. Janez Jenko iz Kopra, kateri se je udeležil evliatis-tičnega kongresa v Philadelfiji, je obiskal tudi Chicago in se je nekaj ur mudil pri Sv. Štefanu.
•	Na Baragov dan v Marquette,
Mich. so iz Iz Chicage odpeljali kar 3 busi. Precej romarjev je prišlo tudi z privatnimi vozili, tako da je bilo kakih 150 čikaža-nov na tej slovesnosti. Pel je cerkveni pevski zbor fare Sv. Štefana pod vodstvom p. dr. Vendelina Spedov, pri orgij ah je bil naš organist Alfred Fishinger. P. Vendelin je vodil tudi ljudsko pelje pri škofovi maši v Philadelfii. Maševai je škof dr. Jenko ob somaševanju' škofov iz Člevelanda in 'Mar-' quelte ter slovenskih duhovnikov. Zal, da ni bilo iz Člevelanda nobenega slovenskega duhovnika, dasiravno je somaiše-val njihov škof. Msgr. Bazuik in č. g. Krajnik že nista več v Clevelandu.
•	Naročniki iz Chicaga, Jolieta
in drugog, kateri še niste poravnali naročnine, lahko to pošljete tudi na našega zastopnika •Mr. Mirko Geratič, 1937 W. Cer-. mak Rd., Chicago, 111. Ne čakajte na opomin! Tudi naš list "Slovenska Država" živi le od naročnine, ne pa od meoenov.!
• Zapadna Nemčija je izdala
posebno spominsko znamko, s katero je počastila stoletnico rojstva znanega "apostola Berlina" Karla Sonnenscheina.
• Skupina rudarjev — pevcev iz
Sydneya, N. S., je obiskala za 3 tedne Kitajsko, kjer so imeli 3 uradne in nešteto spontanih koncertov. Med pogoji njihove ture so kitajske oblasti odredile, da smejo peti samo pesmi, ki nimajo nobene zveze z vero, ljubeznijo in pijančevanjem. — Skupina se imenuje Men of the Deeps in je izdala že več plošč z rudarskimi pesmimi.
» Novi pronuncij v Jugoslaviji
je 56-letni nadškof Michele Cec-chini, ki je bil doslej pronuncij na Madagaskarju. Prejšnji pronuncij v Jugoslaviji nadšof Ca-gna je bil imenovan za nuncija na Dunaju.
* Po ljudskem štetju L 1971 je
bilo v Kanadi okrog pol milijona oseb, ki so se izrekli za Ukrajince, toda velika večina (81.7%) se je rodila že v Kanadi. Kljub temu zna ukrajinsko v mestih še 45.9% Ukrajincev, na deželi pa 57.8%. Narodnostno se izgubljajo zlasti ženske, v glavnem s poročanjem lie-Ukra-jincev. To :ge pozna tudi pri članstvu ukrajinskih katoličanov —■ mnogi prestopajo v rimsko katoličke cerkev, pa tudi v protestantske, zlasti v United Chureli.
PITTSBURG, PA,
• Ko se je sredi avgusta vračal
s počitnic na "Planina Ranch" in "Go Home Lake" domov v Pittsburgh, Pa., USA, se je pripetila našemu sodelavcu in pisatelju g. J. Planinšiču prometna nesreča. Ko je po 13 urni vožnji bil že skoraj doma je na takoimenovani Washington cesti izgubil oblast nad vozilom, podre 50 čeljev kameni tega zidu, ter se prevrnil na svojo streho. Auto je bil popolnoma razbit, našega prijatelja pa so s 16 šivi na čelu in obrazu zakrpali v bolnici. Ko to pišemo, upamo in mu želimo popolnega okrevanja.
ALI JE BES VEČINA SLOVENCEV ZA JUGOSLAVIJO?
Vili Ravnik
"Smer v Slovenskj Države"
L. 12. 62, stran 7 & 8. 15. 6. 1976)
Tisti ljudje med Slovenci, ki se še vedno niso mogli zntf-biti politične ideologije tako-imenovanega "jugoslavanstva", radi očitajo nam, ki smo za samostojno slovensko državo, da nimamo za seboj večine slovenskega naroda in da je večina ali celo velika večine Slovencov za Jugoslavijo oziroma za to, da ostanemo Slovenci vključeni v jugoslavensko državo, pa naj bo kakršnakoli, to rej tudi, če je totalitarna diktatura če ostane takšna še za nedogleden čas.
Pri tem ne povedo, po čem sklepajo, da je veči na Slovencev za Jugoslavijo. Slovenci namreč še nismo imeli možnosti in priložnosti, da bi svobodno izbirali med neodvisno slovensko državo in Jugoslavijo, in šele če bi imeli to možnost, bi sa lahko nekdo skliceval na rezultat takih volitev, če bi izpadle v prid jugoslavenske držafve. O čemer pa upravičeno dvomimo — če bi bile namreč te svobodne volitve ali bolje rečeno plebiscit.
Propaganda za slovensko državo do danes, veleizdajstvo
Propaganda za Jugoslavijo je bila med Slovenci vedno dovoljena in intenzivna, izvajana z legalnimi politično propagandnimi sredstvi, že v stari Austriji in v preteklem stoljetu je lahko vsakdo brez vsakega resničnega tveganja delal propagando za jugoslovansko državo, čeprav samo v okviru Avstro-Ogrske. Nihče pa ni upal reči ali kje zapisati, da je za neodvisno slovensko državo! Morda bi bil lahko to rekel ali zapisal, ne da bi bili zaprli in obsodili na težko ječo. Toda zagotovo je, da bi mu bile avstrijske oblasti to težje odpustile. Avstrijsko-nem-
dali vsaj nekateri v svojih govorih najbolj jasno čutiti ali so sc ji vsaj najbolj približali in prav zato se avstrijske oblasti tabore tako nerade videle, jih začele po vrsti prepovedovati in so jih končno zatrle. Potem ni bila ideja slovenske države nikoli več jasno izrečena, čeprav je lahko čutimo ali slutimo v spisih mnogih Slovencev tistega časa.
V stari Jugoslaviji je bila prepovedena celo beseda Slovenija v pomenu domovine slovenskega naroda, kaj šele govorjenje ali pisanje o slovenski državi. Kdor bi bil kaj takega
ški šovinisti so videli v slaven-! izrekel ali zapisal, bi se bil takoj
skih deželah Kranjski, južni Koroški, južni Štajerski, Primorski itd. del avstrijske države in bi bili neprimerno ostreje reagirali, če bi se začel kdo zavzemati za njihovo odcepitev od Avstrije in za samostojno slovensko državo, kakor če je kdo izražal meglene misli o nekaki jugoslovanski državi. Avstrijsko-nemš-
znašel v ječi, obtožen bi bil delovanja proti jugoslavenski državi, narodnemu in državnemu "edinstvu"( itd. in postavili bi ga bili kot velejzdajalca pred sodišče za zaiščito naroda, seveda enotnega "j ugoslovenskega".
no, da za današnjo jugoslovansko totalitarno diktaturo ni važno, če je nekdo komunist ali antikomunist, ampak če je za Jugoslavijo ali proti njej, to se pravi, za Jugoslavijo kot enotno državo ali pa za slovensko ali hrvaško državo. Samo v tistih, ki nočejo več Jugoslavije, vidi Titova diktatura svoje resnične sovražnike. Tisti pa, ki so za Jugoslavijo, bodo vedno iskaili — in iščejo— za vsako ogabno hudodelsvo Titovega režima kako olajševalno okolnost predvsem to, da mu nasilje pomaga držati skupaj Jugoslavijo in da z njim onemogoča tiste, ki bi jo hoteli razbiti. In Titov režim jim šteje to v prid.
Nobena politična ideja v slovenskem svetu ni danes in ni bi la nikoli tako resnično in globoko revolucionarna in tako odločno osvoboditeijska, kakor je ideja o demokratični neodvisni slovenski državi. Zato nobena, druga politična ideja, tudi najbolj ekstreno levičarska, ne vzbuja takega nemira in odpora vseh konservativnih elementov ne gleae na njihovo ideloško in politično barvo. Ideja o demokratični slovenski državi je pravi izziv za sve oportuniste, bo-jazljivce, starokopitneže, slovenstvu odtujene in politično nazadnjaške element^. To je ideja 1 pogumnih Slovencev, ki imajo zaupanje v slovenstvo in v nj
EAST EUROPEAN QUART-ERLY, X-l, pomlad 1976. Znanstvena revija, ki izhaja čerttlet-no v Coloradu, prinaša v 1. številki X. letnika razpravo Jamesa C. Davisa z naslovom. A Slovene Laborer and his Experlea-ce of Industrialization, 188«-l-97f (str. 2-20).' (Slovenski delavec in njegovo izkustvo industrializacije, 1888-1976). - James C. Daviš je profesor zgodovine na vseuučilišču Pennsylvanije in je zet Franca Žužka, čigar osebna zgodovina (in njegove družine) je prikazana, kakor je bila vplivana in oblikovana od sprememb v gospodarstvu in deloma tudi po političnih dogodkih (dve svetovni vojni, doba fašizma). Bolj podrobno delo, ki spremlja spremembo cele vasi,
je delo antropolaginje Irene Winner, A Slovene Village: že-rovnica, ki je bilo objavljeno 1. 1971. V obeh delih motijo napake v slovenskih imenih, v Da-visovi razpravi tudi to, da ni rabil vsaj v oklepaju tudi slovenskih imen naselij, ki jih omenja. Pomembnost obeh del je zlasti v tem, da se uveljavi slovenska identitata tudi na znanstvenem področju. — dreš
POVERIT IN AMERICAN
DEMOCRACY. A STUDY OF
SOCIAL POWER. United States Catiholic Conference, 1975; 173 strani. — Za dvestoletnico obstoja ZDA je pripravila komisija škofov ZDA — "Kampanja za razvoj človeka" poročilo, je izšlo končno tudi v knjižni izdaji. Kot navaja msgr. Higgins v u-
vodu, predstavlja knjižica relevantne ideje iz teologie in krščanskega družbenega nauka glede reščine, ki je je dovolj v ZDA in glede razdelitve sredstev, ki ljudje z njimi razpolagajo. Soočitev nauka in dejanskega stanja, ki je posneto iz uradnih statistik in ištevilnih študij, naj bi, posebno ob dvestoletnici, zpodbujalo vse državljane, zlasti pa katoličane, k premišljanju, kako daleč je dejansko družba od deklamiranih načel, pa tudi k dejanjem, daj se primeri družbene krivičnosti vsaj znatno omilijo, če jih že ni mogoče povsem odpraviti.
Snov je razdeljena na sedem poglavij. Prvo opredeli revščino kot nemoč. Drugo poglavje razpravlja o družbeni moči v družbenih odnosih. Naslednje poglavje vsebuje deset primerov iz ZDA, ki jasno prikažejo nemoč revnih. Četrto poglavje o-znači kot prevladujoče vredno-note v družbi ZDA individualistični imaterializem in etnocent-ričnost (zaljubljenost v samega sebe). V naslednjih poglavjih je opisana nemoč delavcev, razdelitev bogatstva in družbene moči v ZDA (gospodarska elita,, za zaključek pa so podane misli o gospodarstvu v ZDA in o dvestoletnici v luči cerkvenega družbenega nauka.
Čeprav so konkretni primeri vzeti iz družbe ZDA, so problemi v glavnom enaki v vseh gospodarsko razvitih deželah. — Knjižica bo koristila vsem, ki nočejo biti samo nedeljski kristjani.	— dreš
• S podporo zvezne vlade bodo
v šolskem letu 1976-1977 štirje govo prihodnost, Slovencev, ki vseučiliški profesorji predavali
se ne ukvarjajo z aportunistič-nimi računi, kaj bi jim lahko
ki šovinisti so dobro vedeli, da je v bistvu taka ideja fanta Slovenci vsak dan polna ušesa
To je bil vzrok, da si nihče ni osebno koristilo ali škodovalo, upal spregovoriti ali kaj zapisati o ideji samostojne slovenske države, med tem ko so imeli
stična m da se slovensko ljudstvo ne bo nikoli v celoti vnelo zanjo, zato so bili strpni do nje, ikot do kakršnekoli fantazije. Toda ideja slovenske države bi bila postala Avstriji nevarna kot dinamit, zato so dali čutiti, da bi sledile . hude represalije, če bi jo bil kdo odkrito izrekel. In slovenski politični voditelji ter izobraženci so to vedeli ali jasno čutili, zato je niso upali
o jugoslavenski državi in propagando zanjo.
V litovski Jugoslaviji je ideja neodvisne Slovenije še bolj nevarna in obsojanja vredna. Kdor bi prišel Z njo na dan, bi bil ob sojen najmanj na dogoletno ječo, laliko pa tudi na smrt kot veleizdajalec in sovražnik socializma. A za jugoslavensko državo lahko dela propagando vsak, kdor hoče. Slovenci je imajo
na kanadskih univerzah pred mete, ki so v tesni zvezi z več-kulturnostji: piof. Gordon Mac-
ampak so odločeni živeti kot Lennan bo predaval na vseuči-svobodni in ponosni ljudje v' lišču Ottavva, prof. Jean Copans lastni državi, zgrajeni na novih na Lavalu, prof. Ellen Baar na
idejah, ali pa vsaj posvetiti svoje življenje delu in boju za tako državo, kar je končno isto.
jasno izreči. 'Na taborih so jo' spet pobia ušesa.
Slovensem so vcepili strah pred slovensko država
Spričo tega se1 je nujno pola , stil celih slovenskih generacij j podzavesten strah pred samo! besedo "slovenska država". Odkrito izgovorjena ali zapisana se jim zazdi nenansko drzna, poli tično ekstremna, kar bogokletna. V njej vidijo tabu in nervi-ra jih, da nekdo prelomi ta tabu. Bodisi v stari Jugoslaviji bodisi v novi je človek veliko manj tvegal, če je bil revolucionar katerekoli druge vrste ali bančni ali cestni ropar, kakor pa če bi se bil odkrito pokazal za pristaša slovenske neodvisnosti (čeprav celo ustava zagotavlja slovenskemu narodu to pravico), bi pomenilo pravo politično blaznost in samomor, po sodbi oportunistov.
Če se omejimo na čas obeh Jugoslavij, lahko rečemo, da jc od leta 1918 dalje lahko vsakdo svobodno delal med Slovenci propagando za jugoslovanstvo in za jugoslovansko državo ter zatrjeval režimu v Beogradu, da so vsi Slovenci za Jugoslavijo, o tem je lahko pisal v časnikih in knjigah, to je laliko zatrjeval v političnih govorih, to je lahko trdil pri omicajih v gostilnah in kavarnah. Toda tisti, ki so videli rešitev za slovenski narod
DOBILI SMO S PROŠNJO ZA OBJAVO SPOŠTOVANI!
Prosim Vas oprostite, da Vas tako od daleč nadlegujem v Vaši lepi deželi; obenem, še dolgo, odkar je že drugič sraš-ni potres hudo prizadel tudi naše rojake v Beneški Sloveniji. Postali so pravi reveži za kate-; Kanadi in položaj pakistanskih
Brock vseučilišču in prof. Grace Anderson pol leta na Yorku in pol leta na Simon Fraser vseučilišču.
• Kanadska-pakistanska organizacija je imela koncom julija v Ottavvi simpozij o pričakovanjih Pakistancev v Kanadi kot tudi o tem, kaj pričakujejo Kanadčani od njih. Med posebnimi problemi so obravnavali vzgojni, kulturni in družbeni napredek pakistanskih otrok v Kanadi, položaj pakinstanskih žen v
e Letošnje zborovanje Vanier-
jevega Instituta za družino bo od 1. do 3. oktobra v Sydney, N. S. Tema zborovanja je "Mora biti različno". Uvodno predavanje bo imel Grant Maxwell, ki dela v okvirju kanadske organizacije katoliških škofov v Otta-, vvi. Pred kratkim je zaključil potovanje po celi Kanadi, da bi zvedel za mnenja o sodobnih
problemih, kakor jih čutijo navadni ljudje in je govoril s 750 Kanadčani.
samo v slovenski državi, niso re, dovolite, da se pozanimam
smeli o tem niti pisati niti javno govoriti in zastopati svoje teze in o tem niso smeli ziniti niti v gostilniških pogovorih. Vedeli so, da bi lahko takoj vstal kak ovaduh in nesel to politični policiji na nos. Sicer pa je lahko stopil tudi samo do orožnikov ali do milice.
Samo zaradi take absolutne prepovedi ideje o neodvisni slovenski državi lahko danes kdo trdi, da so Slovenci za Jugoslavijo in ne za slovensko demokratično državo. V resnici po Slovenec, ki kaj misli, ne more biti za drugo kot za neodvisno Slovenijo. Ce narod pred alternativo: Jugoslavija ali neodvisna Slovenija, bi se čisto gotovo z veliko večino odločili za neodvisno Slovenijo, pod pogojem seveda, da bi se lahko svobodno odločali in da bi bila propaganda za slovensko državo prav tako svobodna ikot propaganda za Jugoslavijo. Predstavljamo pa si, kaj bi bilo, če bi bila dovoljena samo propaganda za slovensko državo, propaganda za Jugoslavijo pa bi bila prepovedena in da bi tako stanje trajalo že več kot pol stoljeta.
Osvobodilna je edina ideja slovenske države
Ce so med nami še ljude, ki; ja uredniška mesta kot privile-
giranci prav zato, ker je nekdo, ki je odločal, hotel, da pridejo tja ljudje, ki so za jugoslovansko, ne pa za slovensko državo. Ni slučaj, če je npr. "Ameriška domovina" v rokah pristašev jugoslavenske države, če prav je glavni del zavednih ameriških Slovencev gotovo usmerjen k slovenski državi. Zanimivo
so za Jugoslavijo in proti slovenski državi, so žrtve kompleksa strahu, tabuja in propagande, ki se jim jc zapičila v možgane. To so papagaji, ki ponavljajo, kar so poslušali desetletja, ne da bi kaj razmišljali. In še na nekaj je treba opozoriti: iz vzrokov, ki jih tu ne bom razčlenjeval, a so v zvezi z našo žalostno politično preteklostjo, imajo ves večji tisk v slovenskem zamejstvu in begunstvu v
bi|
saj vse kaže do bodo prekmalu pozabljeni, ker tista zaskrbljenost za njih prenaglo izumira. Vse skupaj jih je zaneslo na zadnjo stopinjo siromaštva. Komisije in druge uradne ustanove so preveč okorne in niso nič1 za posamezne slučaje. Skoraj vsaki dan bi bilo treba kateremu pomagati, ampak tiste vsakdanje kapljice denarja, ki dobro zaležejo, bi bilo treba, da bi odkod prišle. Torej, aiko Vam je mogoče vsaj nekaj storiti, srčno Vas prosim, dajte jim to živo iskro upanja za boljšo bodočnost. Več kot jim bomO pomagali lažje bodo za naprej potrpeli. Potem, če kdo čuti kaj več narediti, naj kar širi to akcijo; (kadar le more naj druge prepričuje, da naj pomagajo v tej zadevi. Vsaka pošiljka nam bo dragocen dobrodošel dar za naše potresne žrtve. Rad bi Vas tudi o vsem obveščal.
Naši rojaki Vam bodo neizmerno hvaležni in nikdar ne bodo pozabili prijete dobrote. Odlično Vam pozdravljam in Vam želim samo dobro.
Za potrebne črtve Beneške Slovenije:
S. P. Gorkič Lojze
Via Don Bosco 2
UDINE, Italia.
* * »
V okolici Vidma (Udino) so najmočnejše prizadeti po obeh (potresih naslednji kraji: Pušča ves, Hurnin, Raten, Osoppo, Buia, Mužec, Mariano, Collore-do, Forgaria, Majano, v Benečiji pa v Rezijski dolini kraji: Bela, Ravnica, Osoje, Njiva, Viskor-ša, Brdo, Tipana, Brezje, Platišče, Suhid (ostala je le ena
bilo raziskati, kdo je tisti skriti režiser, ki odloča o tem. Ni mo-! hiša), Cenebola, Porčino, Cam-goče namreč verjeti, da je to pej, Fojda, Neme, Ahten in Re-
rokaih ljudje, ki'so prišli na svo- j res le shačaj. Dobro je tudi zna-; fcluž,
profesionalcev.
• Kanadski odsek mednarodnega središča za preučevanje in informacijo o javnem in zadružnem gospodarstvu ( C. I.R. I. E. C.) bo imel v začetku septembra seminar o vlogi zadružnega sektorja v kanadskem gospodarstvu. 0 ribiškem zadružništvu v Atlantskih provincah bo poročal prof. Rudolf Cuješ iz Antigoni sha.
e Canadian Scene, časnikarska
služba za etnički tisk v Kanade, slavi letos 2.S letnico svojega delovanja. Etnički časopisi, radijske in televizijske postaje dobivajo vsaka dva tedna članke o Kanadi, ki jih morejo uporabiti, da seznanijo svoje bralce s kanadskim življenjem. Trenutno dobiva to informacijo 126 časnikov, A radijskih in 6 televizijskih postaj.
e Onlarijska vlada Je ustanovila posebno komisijo, ki naj preučuje nasilje v industriji občil, predvsem televizije. Komisiji predseduje sodnica in bivša mi-nistrorvka zvezne vlade Judy La-Marsh. Komisija je sprejela nad 800 pismenih vlog in številne organizacije ter poedinci so izrekli svoje manje na javnih razpravah v raznih krajih Onto-rija. Končno poročilo komisije naj bi izšlo v tisku prihodnji pomlad.
BLOOD DONOR!
53


UPRAVA LISTA SPOROČA:
PROSIMO,
PORAVNAJTE
NAROČNINO
IN
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD NAŠEGA LISTA!
fielieve /t or Not/
Augustus Hill garland
<	of ARKAN5A3,
REFGSED A N0MINATI0N TO THE U.S.SUPREME COURT ONI THE GROUNDS THAT HE DID NOT HAVE A l/f£ EXPfCTANCy FOR TH£ COURT OF 20 Y£ARS " He DIED 13 VEARS LATER, '. WHliE arguing
A ČASE BEFORE . THAT COURT
—irdSM North wales,
IS A MEMORlAL TO 20t000 SAINTS"WHOSE ASHES WERE TRANSPORTE!) i THERE WHEN * INVADERS DESTROyED A CEMETERy M Banqor on Dee, Emjland, /300 VEARS AGO

T£pefR0W80ATS of the KavVo!*b> v Afriea, WHICH CARRV 7.0 TO 4® OARSMEN, ARE OONSTROCTSD Of .60ARDS SEWN TOGETMEJt U/TH F!B£fZ ROPg ^
• študija ndnisterstva za delo
in vseljevanje, katere predmet je bila prilagotitev 12.000 beguncev iz CRS (1967) v Kanadi, je pokazala, da so se v pretežni meri dobro prilagodili razmeram v Kanadi. Vsekakove ta skupina ni. imela večjih težav ikot druge skupine priseljencev, ki so prišli v Kanado.
GLOBE AND MAIJ. F H 979
Nevv government mint in VViimipeg
POGLEDI ŠKOFA AMBROZlCA NA PRILAGODITEV PRISELJENCEV IN NA SPREMEMBE V CERKVI
r
Ljubljanska Družina Je objavila razgovor Jožeta Grošlja smo lahko samo hvaležni Ir-z novin pomožnim škofom v Torontu dr. Jojzetom Am-j cem: ti so organizirali katoliš-brožičcm. Iz razgovora prlobčujemo dva sestavke.
Uredništvo.
Gospod škof, poverjena vam ga človeka, da bi bil "kakor dru-
je skrb za narodnostne manjšine v Kanadi. V čem bo v glavnem vaše delo? In v čem se ta skrb loči od "navadnega" škofovanja?
Moram priznati, da za zdaj še ne poznam vseh razsežnosti svojega dela. Sem pač pomožni škof v Torontu, kot sta druga dva pomožno škofa, in s tem v službi Cerkve v Kanadi. Probleme priseljencev sem doslej študiral predvsem na svoji koži. Saj s tem, da človek spoznava sebe in svoje probleme, spoznava tudi probleme drugih.
Zdi se mi, da gre vsak priseljenec nekako skozi tri stopnje razvoja. Prva je da se človek ne počuti doma in ker si tega noče priznati, vali krivdo za svojo nelagodnost na druge' in — zabavlja. Spominjam se svojega prvega dne v Kanadi. Začel sem zabavljati čez. obliko nekega to-rontskega dnevnika. Moj stric,' pater Bernard Ambrožič, me je! nekaj časa poslušal, potem pa mirno rekel: "Kar zabavljaj, prvo leto ima vsak priseljenec pravico zabavljati čez novo deželo — potem se pa tej pravici sam odreče".
Doda I pa hi, da je prisel jenec vedno v nevarnosti, da "zamrzne" na tisti stopnji razvoja, kjer je bil ko je zapustil staro domovino. Ne raste niti s staro domovino niti s Kanado, s katero
gi". Tudi ta stopnja včasih traja vse življenje in je pogosto precej boleča. Nekateri ljudje si spreminjajo imena, da zvene bolj angleško, mnogi se stra-mujejo novih valov preseljecev, ki prihajajo za njimi. Tak človek hoče pokazati Kanadčanom, da je on sam drugačen, da se loči od tistih, ki še ne znajo jezika, ki so nerodni, ki včasih govore preglasno in podobno. Po gmotni strani hočejo dokazati svoje kariadstvo s tem, da imajo prav take ali boljše hiše kot rojeni Kanadčani, da svoje j le: Res . je, da je bila Cerkev v hčere razkošneje poročijo kot preteklosti preveč povezana z ob
ke šole, ki so zdaj popolnoma kanadske ustanove in rešijo vero številnih priseljencev drugega rodu.
Cerkev v spreminjajočem se svetu
• Kateri pojavi v Cerkvi se vam zjde najbolj zaskrbljujoči? Casijikarju "Toronto Star" ste rekli, da mora škof imeti pogum reči "ne", kadar je treba. Ali je ■v Cerkvi veliko stvari, ki se jim bo treba postaviti po robu?
Najbolj zaskrbljujoč pojav v današnji Cerkvi je gotovo neka pripravljenost "požreti" vse, kar sodobni svet ponuja. Mislim to-
domačini in. tako naprej. In kot sem rekel, to lahko traja vse življenje.
Ce pa ima človek srečo in pamet, in mnogi, jo imajo, potem
stoječimi družbenimi strukturami. Cerkev je govorila tudi preveč starinski jezik. Temu so se uprli,,in mislim, da čisto upravičeno. Toda posledica bolj s-ve-
se zave, da ima v sebi dve kul- < žega vetra, ki je zavel v Cerkvi,
turi, dvoje obzorij, dvoje gledanj na svet; in spozna, da ga to samo bogati in plemeniti. To je po mojem tretja stopnja zdravega razvoja , in to je tista stopnja, ki si jo človek želi zase in za druge. Tak človek jc vesel, da je bil rojen nekje drugje. Obenem pa je vesel, da je prišel v Kanado.
In v čem se bo moje škofova-nje ločilo od "navadnega škofovanja"? Moja najvažnejša naloga bo pomoč iz seljenskim duhovnikom. Izseljenski duhovnik
In čemu se bomo morali postaviti po robu? Recimo: Med nekaterimi teologi se pojavlja težnja po nekašnem razoseblje-nju Boga. Pravijo, da Bog ni oseba, s katero lahko govorim, jo molim, se z njo pogovarjam; Bog je zanje neki princip, nekaj, kar je najboljšega v človeku. Res je, da so vse naše predstave o Bogu nepopolne, je pa tudi res, da je naša predstava Boga kot osebe še najbližja resnici. Druga nevarnost te tešnja nekaterih da bi Kristusovemu vstajenju vzeli njegovo resničnost in zgodovinskost. Pravijo, da je vstajenje samo naša "objektivizirana predstava", nekaj, j kar daje človeškemu bivanju nov pomen. Po mojem je ta težnja čisito navadna kapitulacija pred modernimi predsodki, s katerimi sekularizirani svet zavrača vse, kar je "neznenstve-no". Prepričan sem, da če Kristus ni vstal, potem vstajenje nima nobenega smisla in ne vem, zakaj bi o njem sploh govorili.
se ni sprijaznil. In tako čez leta ima v glavnem enake probleme
ugotovi, da je njegov edini dom njegov lasti emigrantski "geto". To samo na sebi sicer ni nesreča, ker se vsakdo le počuti bolje med rojaki, ki cenijo tiste vrednote kot sam. Za nekoga, ki je zgrajena osebnost v svojem lastnem izročilu, pomanjkanje raz-
kot njegovi verniki. Tudi on se ne počuti doma. Tudi on je v nevarnosti, da se zapre v svoj "emigrantski geto". In če narodna župnija postane tak "geto", potem bo duhovnik izgubil "drugi rod", ki se je rodil in raste v Kanadi. Kot sem že
voja sicer ni usodno, vendar si rekel, je nevarno, da drugi rod
takega stanja ne moremo želeti.
Druga stopnja izseljenstva pa je težnja, da hi se človek čimbolj "pokanadil". To je več ali manj podzavestna želja vsake-
gleda tudi na vero kot nekaj, kar pripada k "stari domeni ni", in da jo zavrže z drugim vred, ko hoče postati .kar najbolj kanadski. Ob tem naj dodam, da
je, da so nekateri teologi pripravljeni sprejeti vse, kar je "moderno", kar je "novo", kar
tako imenovano "javno mnenje" bi je lep> toda to ni krSi.an. sprejema. Mogoče se tu ne oziramo dovolj na dva tisočletno
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA
Slovenci po svetu imamo nekaj dobrih beril in podobnih šolskih knjig, ki so jih izdali naši vzgojitelji v zamejstvu, iz-seljenstvu in domovini. Vsa leta pa smo pogrešali knjige, ki bi znala približati in primemo razložiti slovenski jezik mladini in odraslim v angleško govorečem okolju. Teh namreč ne moremo učiti 7. istimi metodami kot mladino v domovini, ki zna materinščino od doma in jo stalno uporablja v šoli. Zato so Slovenci po svetu vsa leta občutili potrebo po slovenskem učbeniku, ki bi bil primeren za vse tiste, ki so /.rasli v angleško govorečem svetu.
To potrebo sta živo občutili tudi dve poklicni učiteljici jezikov, Milena Gobec in njena sestra Breda Lončar. Obe sta že v študentovskih letih začeli poučevati tudi slovenščino in obe sta takoj uvideli, da ni mogoče nikjer kupiti primernega učbenika za tiste, ki slovenčine sploh ne znajo, ali jim teče angleščina
bolj zadovoljna s svojim obiskom sorodnikov v domovini.
Naši slovenski vzgojiteljici sta nam po več letih trdega dela in potrpežljivega preizkušanja v šolskih tečajih in s samouki po-kot v več letih študija z drugimi pripomočki.
Gospa Metoda Mencin, profesorica slovenščine na Universitv of Southern Colorado, nam je sporočila: "S pomočjo Vajinega učnega' gradiva dosegajo študentje mnogo večji uspeh ^'ot pa v .začetku lanskega leta, ko smo še posluževali drugih metod. Občutek zadovoljstva se ne da opisati!" Tudi gospa Anica Tušar, učiteljica •• slovenščine" v. Minnesoti, je sporočila, da to gnadivo - z lahkoto in. pridom uporablja. In Linda Poropet, študentka na Kentu, ki ob vpisu ni znala prav nič slovensko, si je po nekaj mesecih študija začela dopisovati s svojo staro mamo v Sloveniji v slovenščini — kar je obema prineslo veliko
bolje kot slovenski jezik. Žal je j veseIie- Znarni podjetnik -Rudy prav ta kategorija učencev
izkustvo Cerkve, ki se je vedno znova spoprijemala s podobnimi problemi. Sicer pa popolnega ravnovesja v Cerkvi ni nikoli bilo. Zmeraj so bili v njej "konservativci" in "liberalci" in napetost med njimi je nekaj čisto normalnega. Obe struji potrebujeta druga drugo; konservativci, da se rešijo svoje kritičnosti in boječnosti, in liberalci, da se otresejo svoje naivnosti in nekritičnosti. Skrbi me pa, da so v Cerkvi skupine ljudi, ki mislijo, da imajo vse odgovore, ki mislijo, da jim ni treba nikogar poslušati ali se celo s kom pogovarjati. Tako dobimo dve skupini, ki govorita Slovenščina V sami s seboj, med seboj pa ne j bogoslužju dovolj. Naj ponovim, da je naloga škofov prav v tem, da ustvarijo neko enotnost — ne uniformiranost — teh skupin.
Dalje; so kristjani, ki bi radi 1 Ameriki in po drugih angleško zreducirali krščanstvo v huma-' govorečih državah vedno večja, ni/cm. Humanizem sam po se- J To dilemo sta ti naši učiteljici
reščvalt tako, da sta sami začeli sestavljati lekcije in vaje, skupaj s potrebnimi razlagami.
stvo, ki sloni na razodetju resnic, do katerih bi se človek s svojim razumom ne mogel nikoli dokopati. In potem seveda nekak "prosvetljenski" prezir preteklosti. So ljudje v Cerkvi, ki menijo, da je bila preteklost temna in grešna, sedanjost pa da je svetla in čista. Toda, če smo pošteni potem bomo priznali, da so imeli naši pradedje svoje probleme, kakor imamo mi svoje, in da bodo naši zanamci gledali na nas prav tako kritično, kot gledamo mi na svoje prednike.
Družina, 1976, 26-27
videmski nadškofiji
DRAGA
DRAGA, Društvo Slovenskih
izobražencev v Trstu — je letos preselilo študijske dneve na Občine v precej bolj prikladno Finžgarjevo Dvorano. Obisk je bi! kljub zapovedanemu bojkotu s strani slovenskega režima dobro obiskan, saj je na zadnji dan predavanj bilo prisotnih skoraj 250 obiskovalcev, v glavnem iz. Zamejstva, nekaj iz izseljenstva in celo do 20 obiskovalcev iz domovine, nekateri sicer privrženci novega časa, dočim bi ostale lahko označili kot tiha večina.
Prvo predavanje je imel Rev. Franček Križnik o marksizmu in svobodi. Predavanje je bilo
sili so jih celo prijatelji "prenehajte izhajati čimpreje tem bolje". Debata je bila silno močna, trajala dve ari ali še več. Intervenirali so med drugim Dr. Klinec, Dr. Škerl, najbolj globoko in utemeljeno pa Dr. Rozman, urednik Naše Luči. Bil je pravi triumf za obrambo svobodnega tiska in poslušajoč te odločne intelektualce je človeka prevzelo trdno upanje, da so zamejci sedaj odločno na poti braniti svojo neodvisnost pri onih maloštevilnoh svobodnih glasilih, ki so jim še na razpolago.
Zadnje predavanje je imel Dr. Boris Pahor o Kette-ju, Can-
pomislekov. Predavanja so bila sorazmerno dolga z debatami, ki so trajale po 3 do 4 ure, vendar ni nihšče zapustil dvorano odnosno vrta. Nasprotno, vsi so neverjetno intenzivno sledili.
Tržaški dopisnik
filozofsko in je predavatelj tudi j 'karju in Kosovelu. Motilo je hotel ostati pri tem, toda po slikanje vseh treh' pisateljev in silno živahni debati je moral j literatov kot glasnikov socializ-bolj na poljudno polje, še po-, ma, kar so potem poslušalci sebno ko je padel očitek, da se J med debato desavuirali. "Liber-je čutilo pri pradavanju da je' te, Fraternite, Eglalite", — kdo omejen tako v predavanju kot izmed pisateljev je proti temu. v debati. Bistvo, ki se je izci-j Ako greš po tem merilu, potem milo pri debati je bilo po mne- jih lahko vse prištevamo med n ju predavatelja, da je sicer j socialiste, komuniste, liberalce, Marksizem v aplikaciji silno' a!i kakor koli pač veter piha?
grešil proti svobodi človeka, da pa je tudi Katoliška cerkev mnogo grešila in da obstoja tudi pri marksizmu in komunizmu še upanje, da se bo razvil v bolj demokratsko ideologijo. Argument, ki se mi ni dopad^l je bil, češ tudi med marksisti najdeš plemenite ljudi, kot da bi to imelo z bistvom ideologije kakšno zvezo. Prijetneje me je pa prizadelo, ko je na komentar, — češ, — v Italiji bomo imeli pluraistični demokratski komunizem odgovoril, "tako so tudi nam pred 35 govorili".
Dr. Kazimir Humar je imel drugo predavanje o Dilemi Svobodnega tiska. Zadevo je poprijel z zornega kota tednikov Slov. Primorca in Katoliškega Glasu; opisal vse težave svo-
V ostri debati, ko sta bila sorazmerno izzivana sta pisatelja prof. Rebula in Dr. B. Pahor postala silno ostra in to še posebej proti režimski Ljubljani, ki vodi napačno manjšinsko politiko in se pri tem še okorišča sodelovanja nepomembih Tržaških priganjačev, ki brez Ljubljane ne bi pomenili mnogo. Ker je debata postala tako ostra so organizatorji točno ob osmih zvečer zaključili Drago, kljun temu, do bi ljudje še radi nadaljevali.
Letošnja Draga je bila nedvomno najbolj živahna in kar je bolj važno, najbolj svobodna. Predavatelji se niso čutili ome-je po nobenih direktivah, razen mogoče č. g. Križnik, pa
*	Provinciahia vlada Ouebeca
bo povečala število uradnikov, ki uradujejo s federalnimi uradniki za vseljevanje zunaj Severne Amerike od 7 na 22, kar dokazuje večji interes francoskih Kanadčanov za priseljence (francosko govoreče), da bi tako z njimi ohranili svoj odstotek v kanadskem prebivalstvu.
•	Česko-slovaški-kanadski klub
v Windsorju je predvajal v več krajih znano dramo Karla Cap-ka R. U. R., ki so jo pred vojno igrali tudi v ljubljanski drami. Dramo je prevedel v angleščino Paul Selver.
Videmski nadšof Alfred Bat-tisti je izdal pismeno navodilo, ki je bilo objavljeno v uradnem glasilu videnske nadšofije, v ka terem je priznan obstoj slovenskih vernikov ter njih pravica do rabe slovenščine v bogoslužju. Nadšof je v odliku tudi po hvalil delo slovenske duhovščine, ki se je dolgo borila za je. zi kovne pravice Slovencev. Navodilo poziva "furlanske duhovnike, ki so že bili ali še bodo poslani v župnije, kjer se govori slovensko, da se slovenščine na-uče, jo cenijo in jo uporabljajo kot izraz evangeljske ljubezni do prebivalstva ter njegovih visokih človečanskih in verskih vrednost".
PROSIMO
PORAVNAJTE
NAROČNINO
uprava S.D.
1971 24% družin v ZDA je kupi-verske vsebine.
• Parlamentarna knjižnica v
Ottavvi slavi letos 100-letnico obstoja. Po požaru 1. 1916 so jo obnovili v prejšnjem slogu. Do ustanovitve Narodne knjižnice Kanade 1. 1953 je služila tudi kot narodna knjižnica, sedaj pa j tic Cooperator. služi predvsem poslancem in senatorjem.
• Poznano zadružno glasilo
The Maritime Cooperator, ki izhaja v Antigonishu in služi zadružnemu gibanju v atlantskih provincah, bo končno priznalo to stanje tudi v naslovu in se bo preimenovalo v The Atlan-
•	CBC radijski program —
"Identities" se bo jeseni združil s programom "Music of our people" v skupen program.
#	V ZDA narašča število prodanih knjig verske vsebine. Pred leti je bilo veliko govorjenja in pisanja po Severni A-meriki, da je Bog mrtev (Nietz-sche jih je prekosil v tem že pred več kot pol stoletjem!) zdaj pa tako pisanje ne vleče
• Prihodnji kongres Mednarodne zadružne zveze (ICA) bo v Parisu od 27. sept. do 1. oktobra 1976. Glavni predmet razprav bo sodelovanje med zadružnimi organizajimi ter bodoči programi Zveze. Pred glavnim kongresom bodo krajše konference poedinih zadružnih sektorjev kot poljedeljstvo, stavbarstvo, zavarovanje, potrošništvo, ribištvo, zadružna vzgoja, knjižnice, tisk, itd.
Na pomladanskem zasedanju
Slovenski ameriški Institut — Slovenian Research Center of America je gradivo izpopolnjeval, razmnoževal in pošiljal vrsti slovenskih jezikovnih programov po vsej Ameriki in celo izven nje. Tako je učiteljstvo uporabljalo to gradivo v višjih razredih več sobotnih slovenskih šol, v programu za odrasle na Mayfield Heights Hig School in v Gilbertu, Minnesoti, pri poučevanju slovenščine na državni univerzi v Kentu, Ohio in na University of Southern Colorado v Pueblo, dveh najuspešnejših univerzitetnih slovenskih programih v Ameriki, pa tudi . v VVisconsinu, Pennsvl-vaniji, Californiji in drugod. Gradivo smo brezplačno pošiljali tudi več posameznikom, popolnim začetnikom in tudi takim, ki so slovenščino za silo znali od doma, nikdar pa se je niso mogli dovolj naučiti, da bi mogli prebirati slovenske časopise in kri j ige.
Od povsod smo dobivali dobre in spodbudne odmeve. Frank Trenta, srednješolski učitelj iz Barbertona, nam je n. pr. pisal, da se je s pomočjo našega gradiva v nekaj mesecih naučil več venščine in bila potem toliko
Sims iz VVarrena, Ohio, -in nje gova žehka sta se s pomočjo tega gradiva pridno učila slo-darili odličen učbenik,■ ki bo gotovo mnogo pripomogel • k uspehu vsem, ki se želijo naučiti slovenskega jezika ali svoje znanje slovenščine izpopolniti.- Učbenik uporablja najmodernejše vzgojne metode in uči predvsem s pomočjo lahkih in postopoma zahtevnejših vaj, beril in pesmi. Celotni učbenik Avtorici knjigo posvečata "svoji ljubi mami Albini Osenar, ki je v njunih srcin prva zbudila ljubezen do slovenskega jezika in dediščine in po njej vsem slovenskim materam, ki so z ljubeznijo in žrtvami skozi stoletja ohranjale in še vedno ljubeče ohranjajo — slovenstvo."
Knjiga je izšla v Seriji slovenskih učbenikov, pod uredništvom univ. profesorja dr. Edija Gobca, ki je sam že leta 1950 začel noučevati slovensko v Slovenski dopisni šoli in je lela 1958 ustanovil uradno priznani Slovenski raziskovalni program na Ohio State Universitv, leta 1964 je bil med ustanovitelji Slovenske šole na VVaterloo v Clevelandu, od leta 1967 pa vodi in poleg svoje redne službe brezplačno poučuje slovenske študije na Kent State Univer-sity.
Vkljub temu, da danes skoraj povsod stanejo že majhne knjižice izpod sto strani po 6 do 10
dolarjev, je cena za ta učbenik, ki obsega 333 strani velikega formata, samo sedem dolarjev. Šole, ki kupijo po deset ali več izvodov, pa dobijo pri vsaki knjigi dolar popusta. Avtorici sta v rokopisu že pripravili tudi drugo in tretjo knjigo kot nadaljevanje tega prvega učbenika. Celotna serija bo lahko izšla le, če bomo imeli potrebna sredstva za tisk, k čemur naj .bi vsaj delno pripomogla dobra razprodaja sedanjega učbenika. Učbenik je izšel v založbi Slovenskega ameriškega instituta — Slovenian Research Centra of -America. Tako s trdim delom in osebnimi žrtvami praznujemo 25-letnico svojih raziskovanj in publikacij,-ki smo jih začeli z dijaško Mislijo, nadaljevali z Akademikom in Slovenskim visokošolskim zbornikom in pozneje s knjigami in razpravami v ameriških in mednarodnih univerzitetnih učbenikih, revijah in žurnalih.
Poleg predavanj, tečajev, razstav^ stalne informativne službe o slovenski dediščini in najbogatejše zbirke o slovenskem doprinosu Ameriki in vsemu svetu, ima naš institut v tisku še pet dragocenih knjig o slovenskem doprinosu, ki so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še obtičale v tiskarnah, medtem ko majhna klika ljudi, ki niso nikdar napisali ene same poštene razprave o slovenskih izseljencih in učili enega samega slovenskega tečaja, s pomočjo nekaj pokvarjenih politikov in strankarskih cenzorjev pobira v imenu izseljenskih študij in šol debele desettisočake od občine, vlade in fondacije. Mi vemo, da resnica in pravica vedno na koncu koncev zmaga ali, kot so rekli doma, da božji mlini meljejo počasi, pa gvišno. Z Vašim razumevanjem, potrpljenjem in pomočjo bomo s tem prepotrebnim delom vztrajno in uspešno nadaljevali in sadovi bodo preživeli nas vse kot naš skupni doprinos k lepši in bogatejši slovenski zgodovini.
Učbenik slovu:
se naroča na na-
Slovenian Research Center of America, Inc., 29227 Eddy Road, Willoughby Hills, Ohio 44092, USA.
S. R. C.
več. Statistični podatki kažejo' jugoslovanskih škofov so skle-v mnogih primerih prav obrat-! nili, naj ima vsaka škofija svet še ta se je na koncu odprl, še no: zanimanje za vero narašča. I za pastoralno sociologijo. Taj-bodnega zamejskega tiska od, manj so se čutili omejene razni ( Tako so v ZDA prodali 1. 1974 ništvo škofovskih konferenc bo leta 1945 naprej, ko so jih sku- komentatorji, ki so šli v svojih za 20% več verskih knjig L 1974 odslej zbiralo tudi cerkvene sta-šali takoj zatreti. Pretili in pro-1 debatah do bistva brez vsakih I lo v tem letu vsaj eno knjigo tistike
• 4. julija je odpotoval v Min
nesoto znam i elevelandski pevec Bdi Kenik v spremstvu popularnih pevk June Priče in Dolores Mihelich na celo tedensko gostovanje v Chisholmu. Pevci so nastopali ves teden na raznih prireditvah in banketih, ki so bili organizirani ob priliki proslave 200 obletnice ameriške neodvisnosti. Skupina je žela navdušene aplavze vsaki dan na prireditvah, spremljal jih je znami orkester pod vodstvom Dona Slogarja.
Ste poslali kak odgovor za bibliografijo o multicultural re-sources?
Pri nas sme imeli nekaj dni hudo poletno vročino, potem pa dva dni skoraj novo zimo. Včeraj smo našli že zrele prve dvije jagode, kar je .mnogo prezgodaj za naše razmere — verjetno posledica vročega tedna.
Prilagam še nekaj snovi za SD — verjetno še ne bo pre- j pozno.
Bo prihodnja številka dvojna? j Lepe pozdrave Vam in družini.,
•	Msgr. Janez Belej v Rimu
je bil imenovan za šefa oddelka pri kongregaciji za evan-gelizacijo narodov.
•	Godba na pihala v Kapeli
pri Brežnicah razveseljuje domačine že nepretrgano 125 let.
•	V začetku decembra 1975
je sporočil minister John Munro, da je bilo odobrenih 26 podpor raznim programom etničnih skupin v skupnem znesku $95.079.
Zamenjava straže v Ottavvi.
ČITATELJI, NAROČNIKI IN SOMIŠLJENIKI .
PROSIMO VAS, PODPRITE NAŠ LIST S PRISPEVKOM V TISKOVNI SKLAD!
I
Pošljite na: "SLOVENSKA DRŽAVA" 646. Euclid Ave. Toronto 4, Ontario, Canada