Št. 5. V Zagorju, dne 3. junija 1910. L. I. Izhaja trikrat na mesec in sicer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in upravništvo lista je v Zagorju ob Savi. Glasilo slovenskih rudarjev Zavarovanje rudarjev. Slovenski rudarji so govorili. Govorili so glasno in odločno na svojih zborovanjih, da jim že preseda to večno zavlačevanje njih zavarovanja. Zahtevali so, da se takoj uvede zavarovanje rudarjev proti nezgodam in se uvrsti v krajevno zavarovanje. Na vseh shodih je vladala edinost, da se mora takoj udejstviti zavarovanje rudarjev. Na vseh shodih se je govorilo o zavarovanju sledeče: Karkoli zahtevajo delavci od države, podjetnikov in od gospodujočih razredov sploh, povzroča trdovratne boje. Najnaravnejših reči ne morejo doseči delavci, ako niso dovolj močni, da izsilijo gospodujočim razredom svoje zahteve. To dejstvo ne pozna nikake izjeme. Ta pojav opažamo v bojih za skrajšanje delovnega časa, v dosego dostojnih plač in za izvrševanje rudarsko-policijskih naredb. Rudarji si morajo priboriti celo samo po sebi umljivo zahtevo, da se z njimi dostojno in človeško ravna. Povsod zastopajo podjetniki svoje ošabno in prevzetno stališče, ki se ga da premagati samo z vztrajnim, trdovratnim bojem. Delavec je podjetnikom samo predmet iz-koriščevanja. Plačilo, ki ga mora plačati delavcu je podjetniku najneprijetnejše mesto v poslovni knjigi. Kakor hitro pa je delavec nezmožen za delo, se podjetnik popolnoma neha brigati zanj. Onemoglega delavca vrže na cesto z brezobzirno trdosrčnostjo; tam naj pogine. Kadar pride delavec v tako stanje, da je nezmožen za delo, tedaj bi ga najrajši oropali pravice do življenja. Zato smo tudi prišli tako daleč, da moramo bojevati trd boj za socialno preskrbo bolnih, onemoglih in pohabljenih delavcev. Bili so časi, ko so zastopali gospodujoči krogi mnenje, da onemogli delavec sploh ne potrebuje državne pomoči, ker ga plačajo podjetniki. Delavec naj hrani in varčuje, da more v onemoglosti živeti od svojega prihranka. Da pa je to v današnjih časih povsem nemožno, je tako jasno vsakemu delavcu, da nam res ni treba izgubljati nepotrebnih besed. Take misli so imeli gospodujoči razredi o socialnem zavarovanju in skušali so jih celo zagovarjati in braniti. Navedli pa smo to dejstvo zategadelj, da delavce opozorimo, kak odpor se je moral streti, preden so podjetniki priznali potrebo, da mora urediti postavodaja starostno in onemoglostno zavarovanje. Tega boja so se odslej rudarji živahneje udeleževali. To so prav tisti rudarji, ki imajo vendarle starostno in onemoglostno zavarovanje, kakor se je izrazil grof Falkenhayn. S temi besedami je mislil ta mož, da nimajo rudarji nikake pravice-do pritožb o starostnem in onemoglostnem zavarovanju. Ni naša naloga, da bi obravnavali na tem mestu vse gospodarstvo bratovskih skladnic. Vsekakor pa je jasno kakor beli dan, da bratovske skladnice dandanes niso nič drugega kakor prava spaka delavskega zavarovanja. Kraj tega pa je ustroj bratovskih skladnic tak, da z njih pomočjo rudniški posestniki delavce stiskajo in ovirajo delavsko gibanje. Tisoči in tisoči so že izgubili svoje težko prislužene pravice. O tem sicer nimamo nikakih statističnih podatkov, vendar pa nam podaja nekaj podatkov statistika stavk, ki jo priobčuje od leta 1894. do vštetega leta 1908. je bilo vsega vkup 668 stavk, ki se jih je udeležilo 319.736 rudarjev. Vsled teh stavk so odpustili 6154 delavcev, 4727 pa jih je odšlo prostovoljno, ki pa jih smemo po pravici prišteti k odpuščenim delavcem. Saj vemo, kako se tedaj godi. Tako imamo torej vsega vkup 10.881 rudarjev, ki so izgubili delo ob stavkah. Kolike pravice do bratovskih skladnic se je uničilo! Toda tudi kot zavarovalni zavodi so bratovske skladnice utelešeni sestav brezsrčnosti. Z ozirom na bolniščnino se je v zadnjih letih obrnilo na bolje in sicer vsled zmagovitega boja, ki ga je bojevala Unija avstrijskih rudarjev. Ne pretiravamo, ako pravimo, da so premogokopni ve-likaši osleparili rudarje v letih 1890. do 1906. za dobrih 20 milijonov kron. To dejstvo je pomemben dostavek k zgodovini podjetniške delavske prijaznosti. In kako je s pokojnino? Od 166.804 rudarjev imata dve tretjini pravico do letnih 200 K, ostala tretjina pa ima deloma višjo, deloma nižjo vsoto. V sedmih okrožnih rudarskih okrajih znaša pokojnina manj kakor 200 kron. Kraj tega morajo plačevati rudarji jako visoke prispevke. Ali vse to ne pomaga nič; bratovske skladnice propadajo bolj in bolj. Oglejmo si. samo stanje bratovskih skladnic v Trbovljah in v Zagorju. Pri trboveljski bratovski skladnici je bilo leta 1895. 96.822 kron primanjkljaja, leta 1898. pa že 525.672 kron. Torej je narastel primanjkljaj tekom treh let za 428.850 kron. Leta 1903. je imela bratovska skladnica 823.745 kron primankljaja, torej je narasel tekom osmih let za 726.923 kron. Leta 1906. je bil primanjkljaj 1,068.800 kron, narasel je torej za 971.978 K. Anuiteta znaša letno 5 do 7 kron. Za pokritje tega ogromnega primanjkljaja so se prispevki zvišali leta 1908. za trideset odstotkov. Kako je z zagorsko bratovsko skladnico? Po sklepnih računih iz leta 1897. znaša primanjkljaj 22.594 kron, za katerega plačujejo in bodo plačevali do leta 1928. delavci latnih 1308 kron anuitete in prav toliko rudnik. Sklepni računi iz leta 1903. pa izkazujejo vsled zvišanih pokojnin kakor so danes 220.006 kron primanjkljaja. Podobno se godi tudi drugod. Delavci morajo krvaveti. Kaznjencem v avstrijskih zaporih se godi boljše kakor rudarjem, saj znašajo dnevni stroški za vsakega kaznjenca čez dve kroni. Onemogli delavci morajo prosjačiti, ako nimajo domačih, ki bi skrbeli zanje. Potrkati pa smejo samo na vrata ubožnih ljudi, kajti bogataši so navadno člani društev proti prosjačenju in zategadelj zapirajo vrata pred ubožci. Ako pa se predlaga povišanje pokojnine, se vlada in podjetniki upro povišanju z vso silo, češ da ni zadostnega pokritja. Potemtakem delavci sploh ne bodo doživeli povišanja, čeprav bi učakali Metuzalemovo starost. Zaradi teh že več desetletij trajajočih ne-dostatkov se je utrdilo v rudarjih upravičeno prepričanje, da sploh ne morejo pričakovati izboljšanje rudarskega zavarovanja na podlagi bratovskih skladnic. Zategadelj je boj za odpravo bratovskih skladnic povsem opravičen. Zaeno z drugim delavstvom zahtevajo rudarji z vso odločnostjo, da se ustanovi starostno in onemoglostno zavarovanje. Razen tega zahtevamo tudi krajevno zavarovanje proti nezgodam, ki so ga že davno deležni tvorniški in obrtni delavci. Kako pa je s to stvarjo? V jeseni leta 1904. je predložila KOrberjeva vlada vsej javnosti načrt o starostnem in onemo- glostnem zavarovanju. Po tem načrtu bi se bili morali uvrstiti rudarji v krajevno zavarovanje proti nezgodam. Čeprav je izpolnil ta načrt le majhen del delavskih zahtev, so se mu vendar podjetniki uprli z vso silo. Predlagalo se je vsa poslabšanja, ki so si jih le mogli izmisliti. Slednjič pa je vlada kar na lepem utihnila. Šele ko je vse delavstvo najodločneje protestovalo in so tudi socialno-demokratični poslanci spravili stvar v nov tir, se je vlada zdramila in je pokazala svojo barvo 2. novembra leta 1908. Predložila je državnemu zboru predlogo o socialnem zavarovanju. Ta predloga pa je slabša od nekdanje Kbrberjeve. In ta predloga leži že dobrih osemnajst mesecev v državnem zboru, ne da bi se o njej resno posvetovalo. Vlada in meščanske stranke naravnost nočejo, da bi se udejstvovalo socialno zavarovanje prejkoprej. To so prav tiste meščanske stranke, katerih kandidati so v času državnozborskih volitev sveto obetali, da se bodo pobrigali za socialno zavarovanje. Medtem pa se je izpulilo delavcem na milijone kron in se jih zapravilo. Agrarcem, ki ljudstvo stalno izžemajo in ropajo, se bo kraj tega podarilo še več milijonov kron. Delavci naj le mirno čakajo. Poudarjati moramo, da meščanske stranke zavlačujejo udejstvovanje socialnega zavarovanja načrtoma in nalašč. Krščanski socialisti pravijo: Brez uvedbe samo-stojnostnega zavarovanja ne bo starostnega in onemoglostnega zavarovanja za delavce. To dejstvo je tudi povzročilo, da je vlada sprejela v svojo predlogo tudi samostojnostno zavarovanje. Nikakor nismo nasprotniki samostojnostnega zavarovanja, z vso odločnostjo pa se hočemo zavarovati proti nakani, da se skuša s samostoj-nostnim zavarovanjem zavleči ali obremeniti udejstvovanje socialnega zavarovanja za delavce. Tega početja rudarji ne morejo mirno gledati. Vsled te nesramne lahkomiselnosti trpi vse delavstvo ogromno škodo. Tisoči tvorniških in obrtnih delavcev oslabe vsled nečloveškega izkoriščanja, potem se jih pa izroči izgonskemu vozu in se jih pusti lakote umreti. In vendar so ti delavci še na boljšem kakor rudarji, ker imajo vsaj zavarovanje proti nezgodam. Rudarji niti tega nimajo. Zares obupno stanje! Vsako leto izgubi v rudniku svoje življenje čez 200 rudarjev. Vdove in sirote ponesrečencev pa dobe vsak dan borih 26, oziroma 10 vinarjev. Stotine vsakoletnih pohabljencev se prav tako odpravi s sramotno nizko pokojnino. In zakaj je vse to? Samo zato, ker rudniški posestniki naravnost nočejo zavarovanja proti nezgodam, ker bi morali plačati devetdeset odstotkov, ostanek desetih odstotkov pa bi plačali delavci. Vlada gre vedno na roko rudniškim posestnikom. Šele sedaj zaeno z uvedbo socialnega zavarovanja bi imeli dobiti rudarji zavarovanje proti nezgodam in sicer bi se imeli uvrstiti rudarji v poklicno zavarovanje proti nezgodam poleg krajevnega zavarovaja. Karkoli žele podjetniki, je vladi povelje. Proti temu se moramo braniti. Poklicna zavarovalnica bi bila namreč to, kar so bratovske skladnice: Zavod za tlačenje rudarjev in ropanje njih pravic. Toda kakor kažejo razmere, bi bila tudi ta zavarovalnica delo pozne bodočnosti. Zakaj nika-kega dvoma ni, da bo minulo še marsikatero leto, preden dobimo socialno zavarovanje. Le poglejmo, kako delajo gospodje v državnem zboru! Drugo za drugim si slede posvetovanja. Odsek za socialno zavarovanje često ne more storiti nikakega sklepa. Ako je treba kakim tisoč še krepkim ge- neralom dovoliti 21 milijonov pokojnine in drugim vampirjem vreči milijone v žrelo, tedaj so gospodje takoj na mestu. Delavci lahko čakajo. Ako torej uvažujemo vse te razmere, bo minulo dobrih osem let, preden dobimo socialno zavarovanje. Ali pa morejo rudarji tako dolgo čakati? To je nemožno! Do tedaj bi se zavarovanje rudarjev še bolj poslabšalo. Zategadelj zahtevamo od vlade in državnega zbora, da se uvrsti rudarje še pred udejstvovanjem socialnega zavarovanja v že obstoječe krajevno zavarovanje, in sicer takoj. Socialnodemo-kraški poslanci so stavili v državnem zboru tozadevni predlog, ki se ga je izročilo socialnopolitičnemu odseku. Predlog ne potrebuje nikakih dolgotrajnih posvetovanj; reši se lahko v par urah. Zahteva rudarjev, da se takoj uvrste v krajevno zavarovanje, je zrela in ne trpi nobenega zavlačevanja. Premogokopni baroni in njih zastopniki bodo seveda kakor vedno nasprotni rudarski zahtevi. Mislijo pač, da bi sami bolje obrnili tistih štiri milijone kron, ki bi jih morali plačati za zavarovanje, kakor pa bi jih obrnila zavarovalnica v svrho izplačevanja podpor onemoglim delavcem in njih vdovam in sirotam. Vlada se doslej še ni izjavila in ne vemo, kako sodi o vsej stvari. Bodi si že kakorkoli, rudarjem je stvar ve-leresna in bodo napeli vse sile, da stro odpor vlade in drugih nasprotnikov. Zavarovanje proti nezgodam je najmanj, kar se more storiti za rudarje pred uvedbo socialnega zavarovanja. Ako bi se vladi in državnemu zboru zljubilo, da bi se ne ozirala na to zahtevo, bodo rudarji že vedeli, kaj jim je storiti. Odgovorni pa bodo tisti krogi, ki so bili nesramni dovolj, da rudniškim posestnikom na ljubo ne zabranijo gospodarskega stresa. Resolucija, ki so jo sprejeli rudarji na shodih dne 29. maja. Dne 29. maja zborujoči rudarji odločno protestirajo proti nakanam vlade, ki namerava izročiti rudarje v vseh zadevah rudarskega zavarovanja na milost in nemilost rudniškim posestnikom. Kot zavarovalni zavodi so bratovske sklad-nice utelešeni sestav brezsrčnosti. Bratovske sklad-nice nimajo nikake socialnopolitične in zdrave zavarovalnotehnične podlage in so vsled teh ne-dostatkov povsem na robu propada. Kljub izboljšanju v zadnjih letih store bolniške blagajne mnogo manj, kakor bi imele storiti po postavnih predpisih. Večina pokojninskih blagajen komaj da izplača pokojnino v tistem najmanjšem znesku, ki ga ukazuje postava. Dasi so si skušale pomagati uprave bratovskih skladnic z najraznovrst-nejšimi načrti, ki so kratili rudarjem njih pravice in jih močno oškodovali, vendar se bratovskim skladnicam vzlic tem poskusom jako slabo godi. Zategadelj zbrani rudarji iznova zahtevajo: uvrstitev rudarjev v splošno starostno in invalidno zavarovanje kakor tudi v krajevno zavarovanje proti nezgodam. Zavarovanje za vdove in sirote naj poviša svoje podpore. Shod izjavlja ogorčeno, da se v zavarovalnem odseku državnega zbora načrtoma in nalašč zavlačujejo posvetovanja o socialnem zavarovanju. Na ta način se skuša zavleči udejstvovanje socialnega zavarovanja do nedoglednega časa. Čeprav bi se začela sedaj posvetovanja nadaljevati hitreje, vendar so meščanski poslanci s svojim nesramnim zavlačevanjem stvar že toliko zakasnili, da bode še vedno minulo nekaj let, preden bo dovolilo socialno zavarovanje, upoštevajoč dolgo čakanje, rento onemoglim in ostarelim delavcem. Sedanje razmere pa so take, da bi se vsled naraščajočega propadanja bratovskih skladnic zavarovanje rudarjev do tistega časa zavleklo še bolj. Proti temu zavlačevanju pa protestirajo rudarji z vso odločnostjo. Da se torej zabrani nadalnje zavlačenje zavarovanja rudarjev še pred udejstvovanjem socialnega zavarovanja in da so tudi rudarji deležni svojega zavarovanja, kakor ga imajo tvorniški delavci že več kakor dvajset let, zahteva današnji shod od vlade in državnega zbora, da se rudarje takoj uvrsti v obstoječe krajevno zavarovanje. Družabna razdelitev Avstrije. Zanimive in velike vrednosti so statistike o družabni in poklicni razdelitvi države, o velikosti obratov itd. Zakaj zelo poučno je razmotrivati in primerjati, v kateri smeri se razvija gospodarsko življenje državljanov, kako prospevajo in napredujejo posamne stroke. Predvsem pa je taka statistika neprecenljive važnosti za sociologa, ki natančno in temeljito proučuje gospodarske in družabne razmere. Slednjič pa je upogled v družabno statistiko zanimiv za slehrnega človeka, ki si služi svoj kruh na ta ali drug način; zakaj statistika mu pove, v kakem razmerju je njega poklic z drugimi strokami, kako raste oziroma pada. Oglejmo si v prihodnjem družabno razdelitev Avstrije! V devetnajstem stoletju je Avstrija pretežno kmečka država. Več kakor polovica njenih prebivalcev se peča s kmetijstvom in poljedelstvom. Toda tudi v Avstrijo je prišel polagoma kapitalizem. Posledica je bila, da se je pečalo s kmetijstvom nekoliko manj ljudi. Leta 1869. se je pečalo s kmetijstvom 67 ljudi od 100 zaposlenih oseb, leta 1880. pa 64. Za leti 1890. in 1900. pa so tale razmerja: Od sto zaposlenih oseb se jih je pečalo 1890 1900 s kmetijstvom in gozdarstvom . 62-41 58-16 z industrijo......................... 21-23 22-25 s trgovino in prometom .... 6-23 7-34 z javno službo, svobodnimi poklici 10-13 12-25 Še jasneje nam stopi pred oči to dejstvo, ako se ozremo ne samo na zaposlene osebe, ampak tudi na družine zaposlenih oseb. Kajti od vsakih 100 ljudi, ki so spadali v družino ali oskrbo zaposlenih oseb, je obsezalo 1890 1900 kmetijstvo in gozdarstvo .... 55-88 52-43 industrija 25-76 26-78 trgovina in promet................... 8 85 9 96 javna služba, svobodni poklici . . 9 51 10-83 Ker je Avstrija od leta 1900. prvič stopila v svetovni promet in svetovno trgovino, ki oba-dva jako pospešujeta rast in rasvoj industrije, je jasno, da dandanes ni več polovica vsega avstrijskega prebivalstva kmečkega stanu. Seveda tako daleč kakor v Nemčiji pri nas še ni napredovala industrija; vendar pa se razrašča vedno mogočneje. Toda tudi avstrijske številke odločno obsojajo agrarnokapita-listično politiko, kakor se je pospeševala vedno silneje v tem desetletju. Zaeno z nazadovanjem poljedelstva se preobračajo tudi krajevne razmere. Kmečko ljudstvo, ki se množi prenaglo, da bi jih mogla preživljati rodna gruda; mlajši kmečki sinovi, ki nimajo pravice do posestva; hlapci in poljedelski delavci in dninarji, ki se radi umaknejo majhnemu zaslužku, nedostojnemu ravnanju veleposestnikov in velikih kmetov in ki jih itak oropa dela uvedba poljedelskih strojev: vsi ti se selijo s kmetov. Sprva iščejo dela izven dežele; zategadelj prihajajo milijonske armade krepkih in zdravih delavcev v čezmorske dežele, zlasti v Ameriko. Tudi Nemčija je poslala stotisoče svojih sinov v Ameriko, ki bi morali doma umreti lakote; ali ker se je nemška industrija tako mogočno razrastla, je izseljevanje izven države pojemalo bolj in bolj. Leta 1881. je vrelo iz Nemčije 221.000 ljudi, leta 1907. pa samo 32.000. Delavske moči, ki se ne morejo preživeti na kmetih, dobe dovolj posla v bližnjih domačih mestih. V Avstriji se opaža ta pojav še v novejšem času. Pri nas se je izselilo leta 1900. 60.000 ljudi, leta 1907. pa 177.000. Naša industrija še ne more dati dela vsem tistim ljudem, ki se selijo s kmetov. Toda tudi v Avstriji se opaža, da se vsled selitve z dežele razvijajo domača mesta. Tako je bivalo od vsakih 100 oseb skupnega prebivalstva v kmečkih občinah (do 2000 pre- 1880 1890 1900 bivalcev) deželnih mestih (2000 do 5000 61-6 57-8 53-7 prebivalcev) malih mestih (5000 do 20.000 18-4 18-6 19-3 prebivalcev) srednjih mestih (20.000 do 9-4 10-8 11-5 100.000 prebivalcev).... velikih mestih (čez 100.000 pre- 5-4 4-6 6-1 bivalcev) 5-2 8-2 9-4 Število prebivalcev, ki prebivajo v občinah nad 2000 prebivalcev, je narastlo od 38-4 do 42-2, oziroma 46-3 odstotkov. Dandanes pa seza gotovo že čez polovico skupnega prebivalstva. Tudi v Avstriji je stanovanjsko vprašanje vedno večjega pomena in se tiče vedno širših množic. Roko v roki z mogočno rastjo industrije pa gre tudi proletarizovanje ljudstva. Zakaj industrija slabi in uničuje samostojnost delavcev. Pojdimo dalje! V industriji, trgovini, prometu in kme- tijstvu je bilo med 100 zaposlenimi osebami 1890 190# samostojnih............................. 23-9 25-2 nastavljenih............................ 1-3 1-7 delavcev in dninarjev................... 74-8 73-1 Ako razstavimo to razpredelnico, dobimo tale pregled: V kmetijstvu (poljedelstvu): 1890 1900 samostojnih............................... 23-7 26-4 nastavljenih............................... 0-3 0-3 delavcev in dninarjev 76 0 73 3 V industriji: 1890 1900 samostojnih . ............................ 20-8 18-9 nastavljenih............................... 1-4 2-4 delavcev in dninarjev..................... 77-8 78-8 V trgovini in prometu: 1890 1900 samostojnih............................... 37-2 35-6 nastavljenih.............................. 12-6 108 delavcev in dninarjev..................... 50-2 53‘6 Tako vidimo jasno, kako napreduje v industriji, trgovini in prometu proletarizovanje delavskih moči; to proletarizovanje narašča celo jačje kakor v Nemčiji. Najrazločneje se vidi to proletarizovanje v industriji. Dasi je narastlo število delavcev od 2,244.000 do 2,470.000 (torej za 226.000 oseb), je vendar padlo število samostojnih delavcev od 598.000 do 593000. Torej ni dobila nobena izmed tistih 226.000 oseb samostojnosti; kot mezdni delavci ali kot nastavljenci si morajo služiti svoj kruh. Z ozirom na družabno razdelitev opažamo veliko razliko med Nemčijo in Avstrijo. Najbolj izrazito se pojavi ta razlika, ako razdelimo vse obrate (Betrieb) po njih razteznosti in velikosti in pogledamo, koliko ljudi dela v obratih te in koliko v obratih one velikosti. Ako razstavimo vse strokovne obrate (torej industrijo in trgovino) na majhne (ako dela v njih do 5 oseb), srednje (ako dela v njih do 50 oseb) in velike (ako dela v njih več kakor 50 oseb) obrate, dobimo tole podobo: mali obrati 52-5 odstotkov vseh zaposlenih oseb srednji „ 185 veliki „ 290 ■ Nasprotno pa je bilo v Nemčiji že leta 1895. samo 46-5 odstotkov v malih obratih, leta 1907. pa 37-3 odstotkov. Ravno tisto velja tudi za industrijo in izdelovanje sirovin (brez trgovine in prometa): mali obrati 46-8 odstotkov vseh zaposlenih oseb srednji „ 190 „ veliki „ 34-2 B V Nemčiji pa so bile za leto 1895. tele številke: mali obrati 39-9, srednji obrati 23-8, veliki obrati 36'3 odstotkov; za leto 1907: mali obrati 29-5, srednji obrati 25-0, veliki obrati 45-5 odstotkov. V Avstriji dela še skoro polovica zaposlenih oseb v malih obratih, v Nemčiji komaj tri desetine; pri nas daje veliki obrat komaj eni tretjini dela, v Nemčiji pa skoro polovici. Vsekakor pa bi bilo napačno, ako bi hotel kdo na podlagi teh številk presojati gospodarski pomen malih obratov in bi mislil, da se krepko razvijajo in da so neobhodno potrebni za skupno delovanje. Zakaj izmed vseh tistih oseb, ki jim daje posla obrt, jih dela 18-3 odstotkov v industriji, kamor smo uračunili tudi rudnike, 16 odstotkov pa v samostojnih obratih, katerim pa se zelo slabo godi in jih kapitalizem stiska še huje kakor delavce po tvornicah in rudnikih. Slednjič pa se ne smemo ozirati samo na človeško moč, ampak tudi na stroje. Tako se je uporabljalo v malih obratih 200.000 konjskih moči, v srednjih obratih 250.000 in v velikih obratih 1,000.000 konjskih moči. AkO nadomestimo strojno konjsko moč z delom 20 mož in jo prištejemo človeškim delovnim močem, tedaj dobimo za male obrate . . 5-5 milijonov delovnih moči srednje ,, . . 5-6 „ , „ velike M . . 21-1 „ vsi obrati skupaj 32-2 milijonov delovnih moči. Mali in srednji obrat izčrpata približno vsak po 17 odstotkov, veliki obrat pa 66 odstotkov vsega dela, ki se porabi v industriji (kamor smo vračunali tudi rudnike). Veliki obrat prevladuje v tehle panogah industrije: odstotki zaposlene v velikih osebe obratih plavži (topilnice) ...... 8.500 958 izdelovanje kavčuka........ 4.600 84-9 „ sirovin....... 182.000 83‘9 „ popirja ..... 56.000 586 „ strojev....... 169.000 57-9 „ kemikalij .... 56.000 55-5 Jasno vidimo, da se tudi Avstrija ne more odtegovati razvoju, ki označuje gospodarstvo vseh naprednih držav: poljedelstvo nazaduje, ljudstvo se kupiči v mestih, proletarizovanje narašča, veliki obrat dobiva vedno več pomena in mezdni delavci se javljajo za močnejši družabni razred. Seveda se sila avstrijskega gospodarskega razvoja ne da primerjati z nemškim in angleškim razvojem. Avstrija se zdaj šele presnavlja v bo-lestipolni spremembi iz poljedelske države v industrijsko, zdaj se pošilja stotisoče delavskih moči čez širno morje, ker jim ne more dati do-velj kruha, kakor se je godilo nekoč tudi v Nemčiji. Mali obrat ima še vedno precej pomena in samo temu dejstvu ima zahvaliti sedanja politika, kolikor doseže uspehov. Ta statistika pa nam tudi pokaže, koliko uspehov si lahko pribori delavski razred v boju za svoje zahteve. V Nemčiji socialna demokracija lahko doseže marsikaj, ker si je že prisvojila silno politično moč. Nam pa še davno ne bo zasinil tisti veliki dan, ker nameravajo razni delavski sovražniki uspavati razredno zavest delavstva na zviti način, da dajejo delavcem nekaj malenkostnega izboljšanja. To pa je samo pesek v oči, da bi delavci prenehali z bojem za svoje pravice in čakali na milost meščanskih strank. Treba bo silnih moči, preden doseže avstrijski proletarijat svoj smoter. Rudarske bratovske skladnice v letu 1906. Kakor vedno se je tudi sedanje ministrstvo za javna dela močno zakasnilo s poročilom o delovanju rudarskih bratovskih skladnic v letu 1906. Število bratovskih skladnic, ki jih omenja poročilo, pada stalno. Leta 1904. je bilo še 213 bratovskih skladnic, leta 1906. pa samo 201. Ker povprečno število članov vedno narašča, je veselo znamenje, da je število bratovskih skladnic vedno manjše; kajti iz tega sklepamo, da se manjše bratovske skladnice stapljajo v eno samo, kar je napredek v upravnem in gospodarskem oziru. Za bolniško statistiko pride v upoštev 144 bratovskih skladnic s 168.079 člani. Torej pride na bratovsko skladnico povprečno 1167 članov. Leta 1896. je prišlo samo 752 članov na bratovsko skladnico. Povprečno plačevanje prispevkov raste stalno. Prispevek člana in posestnika rudnika je znašal leta 1896 povprečno 23 kron 72 vinarjev, leta 1906. pa 31 kron 69 vinarjev; povečal se je torej za 7 kron 97 vinarjev. Kakor narašča plačevanje prispevkov, tako so tudi izdatki vedno večji. Oglejmo si sledečo razpredelnico, ki nam bo razjasnila, kako veliko povprečno vsoto je izdala skladnica 1. 1904. in 1. 1906. 1904 1906 , kron Bolniščnina..............................1084 12-50 Zdravniška pomoč 477 4 80 Zdravila..................................617 653 Bolnica.................................. 276 288 Pogrebnina ............................. 077 0-81 1904 1906 kron Izredne podpore ...................• . . 1-23 1-43 Uprava •. . 2-42 2-52 Drugi izdatki...........................0-84 Ml To razmerje nima svojega razloga v naraščajoči obolelosti članov, ampak v dejstvu, da stane vsak dan v bolezni več, sicer ne splošno, temveč samo z ozirom na bolniščnino. Leta 1904. je veljal vsak dan bolezni 2 kroni 24 vinarjev, leta 1906. samo 2 kroni 23 vinarjev, in sicer je prišlo na bolniščnino leta 1904 99 vinarjev, leta 1906. 1 krono 4 vinarje, na zdravnika in zdravila leta 1904 1 krono, leta 1906 le 95 vinarjev. Medtem ko je bilo za bolniščnino več izdatkov, se je potrošilo manj za zdravila in zdravniško pomoč. In sicer se je potrošilo manj predvsem za zdravniško pomoč (40 vinarjev, prej 44 vinarjev za dan bolezni). Izmed 168.079 povprečnih članov leta 1906 je bilo 160.970 možkih in 7.109 žensk. Razmerje spolov se obrazi na škodo žensk. Izmed 1000 članov je bilo leta 1904 še 46 žensk, leta 1906 pa samo 42. Ako si razložimo to dejstvo na ta način, da se ženske vedno bolj odtezajo nezdravemu rudniškemu delu, tedaj je to vesel pojav. Ta vtisk tudi dobimo, ko opazimo, da se je zmanjšalo tudi splošno število ženskih članic bratovskih skladnic: leta 1904. jih je bilo 7615, leta 1906. pa 7109. Število možkih članov pa je narastlo v tem času za 3000. Izmed članov je obolelo leta 1906. 97.245 možkih in 8313 ženskih članov. Umrlo je 1130 mož in 45 žen. Potemtakem je umrlo leta 1906 izmed 100 možkih članov 60'4, izmed 100 ženskih članov 53-6 in izmed 100 članov sploh 60-l. Slučaji obolelosti so torej narastli; kajti leta 1904. je umrlo samo 54*3 odstotkov možkih članov, 51-1 odstotkov ženskih članov in 54-1 odstotkov članov sploh. Nadalje pride na vsakih 100 članov 874 slučajev obolelosti in 070 smrtnih slučajev. Na možkega člana pride približno 11-92 odstotkov dni bolezni, na ženskega člana 11-80; bolezen je trpela povprečno 136 dni. Navedeni odstotki obolelosti so najvišji, ki so se opažali v zadnjih enajstih letih. Obolelost narašča, toda ne stalno. Zaeno z rastjo slučajev obolelosti (leta 1896. 76-7 odstotkov, leta 1906 87-4 odstotkov) se množi tudi število dni bolezni, ki pride na člana. To število je znašalo (zaeno s porodi) leta 1896 10-84 odstotkov; leta 1906. pa 11.98 odstotkov, kar je najvišja številka te dobe. Iz naraščanja slučajev obolelosti in dni bolezni se da sklepati, da člani obolevajo vedno bolj; nikakor pa bi se ne dalo z gotovostjo sklepati, da se je telesni ustroj članov sploh tako poslabšal in povzroča vsled tega vedno več bolezni. Navedemo še kratek izkaz o umrljivosti in delovni nezmožnosti polnopravnih rudarjev in pla-vžarjev (topilničarjev)! Leta 1906. se je opazovalo 166.712 delajočih in 23665 dela nezmožnih (invalidnih) članov bratovskih skladnic. Največ članov je izgubilo vsled oslabelosti sposobnost za delo v rudnikih za rjavi premog in železovec. Največ smrtnih poškodb se je pripetilo v rudnikih za rjavi in kameniti premog. Kar se tiče umrljivosti sorodnikov, ki žive s člani v družini, opažamo veliko umrljivost dojenčkov med rudarji in plavžarji. Treba bo še mnogo zdravstvenega dela, preden se bodo zmanjšale visoke številke obolelosti med rudarji in plavžarji. kar se pa tiče leta 1906., je bilo članov v letu 1908 za 12 odstotkov več. Število članov se razdeli v letu 1908. na naslednje stroke: stavbna obrt 177.553 članov, rudniški in kameno-lo.mski obrat 717.998 članov, kovinarska, strojna in ladjedelska obrt 365.942 članov, pre-dilna obrt 362.213, železničarjev 118.713 in druge obrti 635.829 članov. V stavbni obrti nazaduje število članov že osem let; v rudniški in predilni obrti pa je dospelo število članov do tolike višine kakor še nikdar poprej. s Statistika avstrijskega premoga za mesec april 1910. Dobava avstrijskega premoga za mesec april kaže sledeče številke v primeri s prejšnjim letom: april 1910. april 1909. Kameni« premog: meterski stoti: Ostrava-Karvin................... 6,400.000 5,962.000 Rožice-Oslavan................... 364.000 351.000 Kladno-Šlan...................... 2,240.000 2,137.000 Plzenj-Mies...................... 1,070.000 1,101.000 Schatzlar-Schwadowitz..... 353.000 368.000 Galicija......................... 1,113.000 1,004.000 Drugi rudniki.................... 101.000 96.000 Vsega karaenitega premoga v aprilu 11,643.000 11,023.000 Rjati premog: Mostec-Toplice-Komotan'.... 14,447.000 15,108.000 Falkenau-Elbogen-Karlovi vari . . 3,077.000 2,956.000 Wolfsegg-Thomasroith............. 338.000 349.000 Ljubno in Fohnsdorf.............. 792.000 723.000 Voitsberg-Ktiflach............... 549.000 660.000 Trbovlje-Zagorje................. 768.000 769.000 Istrija in Dalmacija............. 219.000 208.000 Galicija......................... 25.000 2.000 Druge sudetske dežele .... 229.000 212.000 Druge alpske dežele.............. 564.000 577.000 Vsega rjavega premoga v aprilu . 21,013.000 21,568.000 Ako primerjamo te številke s podatki za mesec marec, vidimo, da so se gospodarske razmere z ozirom na kameniti premog izboljšale, z ozirom na rjavi premog pa poslabšale. Kajti v marcu se je izkopalo vsega kamenitega premoga 11,256.431 meterskih stotov, rjavega premoga pa 21,212.946 meterskih stotov. s Rudarske razmere v Severni Ameriki. Iz Carbondale (Pensilvanija, Amerika) piše neki rudar: Ljudje so poceni! V naši deželi izgubi vsako leto vsled razstrelb čez 2000 rudarjev svoje življenje, poškodovanih pa je vsako leto čez 8000 rudarjev. Z drugimi besedami: Izmed vsakih petdeset delavcev, ki delajo v ameriških rudnikih, ubije ali rani razstrelba najmanj enega. — Tako poroča „New-York Post", kapitalističen list, ki gotovo ne pretirava števila nezgod. Samo v zadnjih treh mesecih so umorile razstrelbe čez 600 rudarjev. Strahotno je, koliko se žrtvuje v Ameriki samogoltnosti kapitalizma! Kaj pa je za to? Delavci so poceni! Zadostne varnostne naprave povzročijo samo stroške in zategadelj jih smatrajo jamski podjetniki za povod nepotrebnih in nesmiselnih izdatkov. In postave? O ljubi Bog! Kolikor imamo postav za rudnike, se nihče ne ozira nanje. Zakaj neki? Saj delavci sami ne skrbe, da bi se skle-nile' take postave. Ne le krepke strokovne zveze, ampak tudi postavodajne skupščine so moč. Na to dejstvo se ameriški rudarji niso ozirali. V po-stavodajnih skupščinah ni nobenega socialista. Tako samozavestni ameriški rudarji še vedno volijo svoje izkoriščevalce. Potem se pa še čudijo, da so slugam kapitalizma delavske zahteve deveta briga. Vse to je stara pesem, vendar se ameriškim delavcem še niso odprle oči. Delavci utegnejo vsak dan moledovati okrog meščanskih politikov za delavsko varstvo, govorili bodo le zaprtim ušesom! Dokler si ne bodo ustanovili ameriški delavci samostojnega političnega gibanja in se ne bodo oklenili lastne delavske stranke, bodo zaman pričakovali varnostnih postav. Osvobojenje delavskega razreda more biti le delo delavskega razreda samega, je dejal že Mara. To morajo uvideti tudi ameriški rudarji in potem ne bodo delavci več tako poceni. Strokovni pregled, Okrožna rudarska konferenca. V Ljubnem se je vršila dne 15. maja okrožna rudarska konferenca. Med drugim se je sprejela tudi resolucija, ki odločno obsoja vlado radi zavlačevanja socialnega zavarovanja in zahteva, da se ustanovi za rudarje posebno zavarovanje in sicer še pred udejstvovanjem socialnega zavarovanja. s Angleške strokovne zveze v letu 1908. Delavski urad v Londonu je izdal meseca aprila poročilo o angleških strokovnih zvezah za leto 1908. Vsega vkup je bilo 1165 samostojnih strokovnih zvez, ki so imele 2,378.248 članov; leta 1907. je bilo 2,411.866 članov, torej jih je bilo v letu 1908. 33.608 manj, kar da 1*4 odstotkov. Dopisi. d Zagorje. V kisovškem premogokopu je težko ponesrečil rudar Krivec. Padel je v predor trideset metrov globoko in si je zlomil križ in desno nogo. Kdo je kriv te nezgode? Nihče drugi kakor rudnik, ki se ne pobriga za zadostne varnostne naprave. Zdaj ko se je zgodila nesreča so hitro začeli popravljati predor. Seveda, preje si mora delavec uničiti svoje zdravje, potem šele store gospodje svojo dolžnost. d Zagorje. Rudarski shod zaradi zavarovanja se je vršil na vrtu gostilne Govešek. Predsedoval je sodrug Sitter, ki je ožigosal zavlačevanje rudarskega zavarovanja. Zborovalci so enoglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva, da se takoj zavarujejo rudarji proti nezgodam. d Trbovlje. Tukajšnji shod za zavarovanje rudarjev je posetila ogromna množica delavcev. Bilo je zbranih gotovo nad 1500 ljudi. Prav tako je bilo tudi v Hrastniku lepo število rudarjev na shodu, ki mu je predsedoval sodrug Malovrh. Na obeh shodih je poročal sodrug Sitter, ki je ostro obsojal zavlačevanje rudarskega zavarovanja. Resolucijo, ki jo priobčujemo na drugem mestu,, so sprejeli rudarji enoglasno. d Velenje. Čeprav smo velenjski rudarji jako potrpežljivi, vendar nas je prisilila velika ljubezen gospoda ravnatelja, da vas prosimo, naj se nam dovoli pisati par vrstic o našem rudniku. Slavni gospod Lapp nas ljubi kakor svoje otroke, zato nam tudi vedno trga zaslužek. Je nekaj delavcev, ki se jim je odtegnilo od gosposke plače po 20 vinarjev za en delovni čas. Leta 1908.se je dalo delavcem po 18 vinarjev več za en čas, pa so še danes tu delavci, ki jih niso dobili. Tega so si krivi delavci sami, ker se niso pobrigali. Prav tisti delavci zaslužijo samo 1 krono 80 vinarjev. Tako mora živeti vsa družina za 1 krono 80 vinarjev, kar je v sedanji draginji silno žalostno življenje. Tega pa ne premisli naš gospod ravnatelj; odtegnil je delavcem že določeno pogojno plačo (Geding) za tesarska dela in sicer 40 vinarjev, tako da kar je bilo poprej 2 K, je sedaj 1 krono 60 vinarjev, kar je bilo poprej 1 krono 60 vinarjev, je zdaj 1 krono 20 vinarjev, kar je bilo poprej 1 krono 40 vinarjev je zdaj 1 krono, kar je bilo poprej 1 krono 20 vinarjev, je zdaj samo 80 vinarjev. Plača od razširjenja (Nachrifi) se je tudi odtegnila; od metra je bilo popreje 1 krono do 3 krone, zdaj pa je od metrskega stota 20 vinarjev in od kubika 1 krono, tako da bode delal delavec ob slabem ves delovni čas pa mu ne bo možno več zaslužiti kakor 1 krono 80 vinarjev do 2 kron. Ako pride gospod ravnatelj v jamo in ga delavci poprosijo, da naj prenaredi pogojno plačo, ker se s tako majhnim zaslužkom ne morejo preživeti, tedaj odgovarja gospod ravnatelj, da stoje delavci dovolj dobro, ker zaslužijo 2 kroni 20 vinarjev do dveh kron 30 vinarjev, kar je po nje-njegovem mnenju lepa plača. Gospod ravnatelj tudi pravi, da morajo delavci bolj delati, potem bodo pa več zaslužili, češ, da je pogojna plača še prevelika in delavci samo zategadelj ne zaslužijo več, ker so leni. Je pa tudi v jami kraj, kjer se delavci pogovarjajo, da ni varno iti noter, ker lahko koga ubije. Mi delavci zahtevamo, da se odpravijo vsi nedostatki glede na utrgavanje plače in glede na varnost dela. Slavnemu c. kr. rudniškemu uradu pa svetujemo, naj si blagovoli temeljito ogledati razmere pri našem rudniku. Velenjski rudarji! Dostikrat smo vas že opozarjali, da se vam le zato tako slabo godi, ker se ne brigate za svojo organizacijo. Zatorej vas še enkrat opominjamo, stopite v svojo organizacijo vsi do zadnjega in videli bodete, da se vam bo položaj izboljšal! d Ljubno. Tu imamo nekega gospoda Goloba, ki je postal pred kratkim višji nadzornik. Ta čast ima naš gospod Golob tako za imenitno, da je pričel vsled nje uganjati razne neslanosti. Hoče namreč, da bi se mu rudarji lepo odkrivali, ga pozdravljali in se mu sploh tako vdano poklanjali kakor so se uklanjali v davnih časih tlačani svojim graščakom. O tem jasno priča naslednja zanimiva zgodba. V nedeljo 22. tega meseca je stala ob enajstih ponoči gruča rudarjev. Mimo pride naš visoki gospod Golob. Ker se mu ni nikdo odkril ali ga pozdravil, se je Golob okrenil in jim jezen dejal, da ne znajo olike in ne vedo, kako se morajo vesti. Ali to še ni bilo vse; razžaljeno samoljublje gospoda Goloba še ni bilo potolaženo. Ko so se namreč drugi dan tisti rudarji, ki stanujejo skupaj, naravnavali na delo, pride nenadoma Golob k njim in jim veli, da jih bo drugikrat kaznoval po dve kroni, ako se mu ne bodo odkrili. Pozval je tudi enega izmed njih v pisarno in ga trdo prijemal, zakaj ga ni pozdravil. Pa tudi drugim gospodom nadzornikom, ki so že dalje časa tu, ukazuje, da ga morajo pozdravljati. Ker se pa njega samolastnim ukazom nikdo ne mara pokoriti, ga silno jezi in grozi z dvekronsko kaznijo. Gospod Golob 1 Dajte se vendar spametovati! Ali je to res taka čast, ako dvigne katerikoli človek pred vami klobuk? Premislite to in ako se vam še ne zasveti v glavi, pa verujte drugim ljudem, ki so modrejši od vas 1 Popravek. Št. 4. „Rudarja“ je pomotoma poročala, da je gospod Ivan Pleskovič v občinski seji v Trbovljah dne 23. majnika glasoval proti predlogu sodr. Ig. Sitterja. Iz zapisnika je razvidno, da je gosp. Pleskovič glasoval za predlog. Razne stvari, r Velika rudniška nesreča na Angležkem. Enajstega maja se je dogodila v whitehavenskem rudniku na Angležkem usodepolna razstrelba. Vsled razstrelbe se je unel velik ogenj in se je udrla zemlja, tako daje bil 134 rudarjem odrezan povratek domov. Čeprav je delalo reševalno možtvo petdeset metrov proč od divjajočega požara, vendar se je moralo umakniti, ker so se krinke tako segrele, da so opalile kožo. Del jame so zazidali, da so vdušili ogenj. Mnogobrojno ljudstvo, žene in otroci, so se gnetli okolo jame. Žene so ihtele z glasnim in krčevitim plačem in so jih morali s silo odstraniti od jame, ki je krila njih drage. Takoj ob pričetku reševanja so opazili pri vhodu v rov dva človeka, ki so ju imeli za mrtva. Kljub strupenim plinom so ju z velikim trudom odstranili in ju zbudili v zavest. Obadva sta pripovedovala, da sta delala na drugem koncu jame, ko sta začula nenavaden šum. Skušala sta priti do svojih tovarišev, spoznala pa sta z veliko grozo, da sta odrezana od njih. Strupeni plini so pihali proti njima od smeri, kjer so bili njiju tovariši. Da bi rešila svoje življenje, sta tekla v naglem begu proti jamskemu izhodu. Tu pa so ju strupeni plini zmogli in zgrudila sta se nezavestna. Minister za notranje zadeve je odredil, da naj se zazidajo rovi, kjer se je dogodila razstrelba. Rudarji so bili vsled tega ogorčeni, ker se jim je na ta nnčin zabranilo reševanje. Minister pa je brzojavno obvestil rudarske zaupnike, da je storil to sporazumno z rudniškim nadzornikom, ki se je izjavil, da je nemogoče prodreti v predor in da so vsi ponesrečeni rudarji že mrtvi. Minister je izrazil rudarjem svoje sožalje vsled velike nezgode, pohvalil reševalno možtvo vsled občudovanja vrednega poguma, izjavil pa je, da ne more dovoliti brezuspešnega reševanja, ki bi bilo nevarno za reševalce. r Zanimiva pravda. V Parizu sta tožila dva podjetnika načelnika in tajnika električne strokovne zveze, ker sta nagovorila delavce, da so stavkali. Zahtevala sta, da jima plačata načelnik in tajnik okolo 14.000 K odškodnine. Sodišče pa je njiju zahtevo odklonilo, češ, da tožnika nista dokazala, da bi bila imela tajnik in načelnik druge namene kakor varstvo zvezinih koristi. r Izpor nemških stavbnih delavcev. Izpor trpi dalje. Tupatam se delavci in podjetniki zedinijo. Sicer pa uporabljajo podjetniki najhujše nasilnosti, da ohranijo edinost v svojih vrstah. Vlada namerava posredovati med delavci in podjetniki. Toda vsa posredovanja bodo tako dolgo brezuspešna, dokler ne bodo podjetniki razvideli, da se delavci ne dado ukloniti. Sedaj pa podjetniki še vedno upajo, da bodo strli strokovne zveze in zlomili moč stavbnih delavcev. Vendar pa je edinost med podjetniki rahla bolj in bolj. Morda ne bo minilo mnogo časa, ko se bodo podjetniki uverili, da so posegli po previsokem grozdju. r Velika dinamitna razstrelba. Iz Havane brzojavljajo: V Pinar del Rio se je razstrelila v neki vojašnici deželne policije množina dinamita. Mrtvih je baje sto oseb in ranjenih petdeset. Razstrelba se je dogodila med prenašanjem dinamita v vojašnico. Pravijo, da je povzročil raz-strelbo neki delavec, ki mu je padel zaboj z dinamitom na tla. r Rudniška nezgoda. V Rosentalu pri K6fla-chu je ponesrečil neki rudar pri razstreljevanju. Smodnik se je prenaglo užgal in ga je opalil na raznih mestih. Občno konsumno društvo v Idriji 9-1 priporoča svojim članom bogato zalogo vsakovrstnega blaga. Društvo ima na izbiro moške narejene obleke po najnovejši modi, ženskega blaga vsake vrste, slamnike za moške in otroke itd. Vse po jako nizki ceni. Pridite in kupujte, kajti v lastni prodajalni ste najbolje in najcenejše postreženi! W. Bluh Gradec, Leonhardstrafie 12. Zaloga vsakovrstnega usnja na drobno in debelo. 12—2 Priporoča se gospodom čevljarjem in konzumnim društvom za naročila usnja in vseh čevljarskih potrebščin. Naročila se :: izvrše solidno in takoj. :: Občno konsumno društvo v Zagorju prodaja špecerijsko in manufak-turno blago po naj nižjih tržnih cenah, daje koncem vsacega leta še dividende članom, član lahko postane vsak. Vstopnina 2 kroni, delež 40 kron, ki se ga lahko plača po obrokih. 9-1 j mesar in gostilničar v Trbovljah se priporoča cenjenemu delavstvu najtopleje za mnogobrojna naročila. Toči dobro dolenjsko vino po naj nižji ceni. 2-2 1 naznanilo. Otvoril sem v Delavskem domu v Trbovljah 8_g izdelujem točno in solidno možke obleke po jako zmerni ceni. Priporočam se najtopleje delavstvu in beležim s spoštovanjem Vid Posavec. I Občno konsumno društvo r. z. z o. p. v Trbovljah priporoča svojim članom najtopleje | raznovrstne birmske obleke za otroke, m ‘ ’ razne črevlje po najnižji ceni. Izdajatelja in zalagatelja Ignacij Sitar in Martin Repovš. — Odgovorni urednik M.Čobal v Zagorju. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.