TRGOVSKI LIST črnopls m trpovino# lndmtryo isi obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 lela 90 Din, za XA leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 24. marca 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 35. Obljube In praksa. Dočim je Generalna direkcija državnih železnic v svojih nedavno izdanih službenih navodilih glede vršenja nabavk materijala za železnice sairkcijonirala, kakor smo zadnjič poročali, na eni strani popolno centralizacijo in prepustila na milo voljo svojemu ekonomskemu odseku, kdaj bo milostno dovolil, da se kaka licitacija vrši tudi pri oblastnih direkcijah, se istočasno skuša na drugi strani pomiriti gospodarske organizacije, ki so pričelo protestirati proti škodljivemu izvajanju centralizacije, z nadvse sladkimi obljubami. Tako so sprejele trgovske zbornice od Generalne direkcije pod št. 10.582 z dne 24. februarja obvestilo sledeče vsebine: V vprašanju decentralizacije nabavk je Generalni direkciji čast obvestiti Vas, da namerava v cilju, da »e ustreže industrijsko-gospodarsikim in trgovskim interesom, v kolikor je to mogoče, ne da bi se kršilo pri tem odnosne zakonite predpise, napraviti sledeče: 1. Da se bodo licitacije za nabave, ki se vršijo pri Generalni direkciji, vršile istočasno pri oblastnih direkcijah. Tako bi se stvorila možnost, da se interesirani krogi udeležijo licitacij, ne da bi imeli nepotrebne stroške za potovanje v Beograd. 2. Da se pri izdelavi specijalnih tehničnih pogojev za nabavo materijala pritegnejo k sodelovanju tudi industrijski in gospodarski krogi. Generalna direkcija pripominja, da so to prvi ukrepi, ki jih hoče takoj izvesti, pozneje pa bo vprašanje še podrobneje proučila. Gornje obljube je sporočila Generalna direkcija zbornicam potem, ko je že izdala navedbe čisto druge vsebine, ki se s temi obljubami nikakor ne ujemajo, in potem, ko so strokovni oddelki Generalne direkcije za najvažnejše vrste materijala že izdelali in odobrili dobaATie pogoje. Tak postopek pomeni, milo rečeno, norčevanje iz gospodarskih organizacij in interesov izven beograjske privrede. V tej situaciji nam ni preostaja Io kot zadnja nada nič drugega kakor upanje, da si bodo oblastne direkcije lahko vsaj nekoliko pomagale z ročnimi nakupi, katere smejo v zmislu uredbe o organizaciji prometne službe vršiti do zneska 100.000 Din. Toda tudi ta račun je prekrižal odlok glavne kontrole z dne 13. januarja t. 1., štev. 112.605, ki določa, da smejo železniške direkcije podpisovati nabave samo do maksimalnega zneska 5.000 Din in to le v nujnih primerih. Kakor vidimo, se s . temi nasprotujočimi obljubami in odredbami bližamo popolni dezorijentaciji in kaotičnemu stanju, katerega posledica bo, da bodo železniški organi v par mesecih ostali brez najnujnejših obfatnih sredstev. To vse se godi v dobi, ko se vodilni krogi naše železniške uprave širokoustijo o racijonelnosti obratov in komercijalizaciji državnih železnic ter reorganizaciji uprave po trgovskih načelih. Ukinjen je pavšaliranja v medkrajevnem telefonskem prometu. Pretekli ttnion je poštno ministrstvo izdalo naredbo, da se ima s 1. aprilom ukiniti pavšaliranje abonentov za telefonske pogovore v bližnjem medkrajevnem prometu na razdalje pod 25 km. Ta odredba pomenja krut udarec za telefonske abonente na deželi, posebno v onih mnogoštevilnih krajih, kjer je na krajevni mreži le par telefonskih abonentov priključenih, kjer torej krajevni promet za predplačnika praktično takorekeč sploh ne pride v poštev. Tak naročnik je prisiljen, da se poslužuje svoje telefonske postaje izključno le v medkrajevnem prometu in je zato umestno, da se mu vsaj nekoliko kompenzacije za visoko letno naročnino, ki jo mora plačevati za svojo telefonsko postajo, dž v tem, da se je za pogovore na bližje razdalje uvedlo pavšaliranje v znesku 150 Din mesečne pristojbine. Uvedba pavšaliranja je znatno prispevala k temu, da se je bližji medkrajevni promet pojačal in razvil in poštni erar je imel od tega zasigurane lepe in stalne dohodke. Sedaj pa prihaja naenkrat ukinitev. Razlogi nam seveda niso znani. Obstojajo samo domneve. Trdi se, da so se v nekaterih krajih čule pritožbe, da se pavšaliranje prekomerno izkorišča ter da se poslužujejo pavšal iranih postaj tudi tuje osebe, dočim prijavljeni govori v javnih govorilnicah ne pridejo na vrsto. Ako je to res, potem ne more biti to nikak povod, da se pavšalira-uje kot tako ukine, ker ima poštna upravo na razpolago nebroj raznih ukrepov, da prepreči eventualne zlorabe, da uvede red v telefonskem prometu tako, da bodo vsi interesenti-ne-abonenti prišli pravočasno na vrsto in l.o za promet pavšal iranih postaj ostalo še vedno dovolj slobodnega časa. Ukiniti pa tako važno uredbo kot je bilo pavšaliranje bližnjega medkrajevnega prometa in to brez stvarnega razloga, bi res pomenilo, da poštno ministrstvo noče upoštevati potreb naših gospodarskih krogov. Kakor čuje-mo je Zbornica za TOI že ukrenila pri ministrstvu potrebne korake, da se nameravano ukinjenje pavšaliranja opusti. Nedovoljeno kupčevanje konsumov. Bil je čas, ko se je iskalo izvor draginje in vsega povojnega zla samo pri trgovcih. Občinska sodišča, zakon o pobijanju draginje in vsi taki recepti so bili namenjeni edino za trgovce, češ ti in le ti so krivi vse mizerije. To naziranje je seveda prav kmalu prešlo na konsumentsko maso, pa tudi, kar je bilo še bolj žalostno, na funkcionarje oblasti same. Na shodih se je smelo nemoteno blatiti trgovski stan, dolžiti ga najhujših dejanj. Zaščite ni bilo nikjer, zaman so bile vse peticije! Danes položaj ni mnogo boljši. Boljši je le v tem, da se je mentaliteta širokih slojev spremenila, da ne vidi v trgovcu nepotrebnega dobičkarja, ampak človeka, ki z organiziranim zalaganjem trgov omogoči regulacijo cen in ne izkoriščanje konsu-mentov. Na žalost se pa mentaliteta celo čuvarjev zakonov ni prav nič iz-premenila. Apeli po zaščiti na podlagi zakonov so zaman: ubijanje zasebnih trgovcev se mirno gleda in dovoljuje. To nam najbolj kaže ravnanje napram konsumom. Izkoriščajo se državne ustanove, obidejo se davčni in drugi zakoni in to radi tega, da se uničuje legalna trgovina, ki nosi največja državna bremena, da se ubijajo posamezne ekzistence in to ne, da bi imela država sama, odnosno konsu-jnent (razen par ljudi) od teh tako j protežiranih ustanov katerokoli korist. | Na zadnji plenarni seji zbornice se je razpravljalo tudi o tem vprašanju. ; Povod za to je dal predlog zbomične-j ga člana g. Stankota Florjančiča, ki se glasi: Statistika konkurzov zadnjih treh let kaže, v kakem brezupnem položaju se nahaja nasa trgovina v Sloveniji. Razlogi, ki so povzročili te tako žalostne razmere, so mnogovrstni. Omenjati nam je samo nezmiselno povišanje davkov, ogromne socijalne dajatve, visoko obrestno mero itd. Ne dvomim pa, da spadajo med glavne povzročitelje težkega položaja razna konsumna društva, ki razpečavajo blago neposredno, mogoče res sicer samo svojim članom, posredno pa tudi njih sorodnikom, prijateljem in znancem. Vojska in pomanjkanje živil v onih letih je prisilila zlasti javne nameščence, da so se združili v razne na-bavljalne zadruge in druga podobna društva, da so si preskrbeli na ta način lažje denarna sredstva ter prišli po tem do živil, ki jih takrat včasih res ni bilo mogoče dobiti. Država je protežirala taka udruženja s tem, da jim je dajala davčne in vozne olajšave, kar je bilo popolnoma pravilno, ker je bilo takrat pomanjkanje res veliko ter se živil mnogokrat ni moglo dobiti. Od tega bo pa preteklo sedaj že deset let. Razmere so se med tem povsem predrugačile. Sedaj na več vojnih dobičkarjev. Sedaj imamo zopet pošteno legalno trgovino, tako kot pred vojno. Konkurenca pa je dandanes večja, kakor je bila pred vojno. Vsak trgovec skrbi sedaj, da nastavi cene kar more najnižje, sicer ima pro-dajalnico prazno. Razlogi, ki so napotili svojčas vlado, da je dala raznim nabavljalnim in drugim podobnim zadrugam izredne davčne in vozne olajšave, ti ne obstoje več! Sedaj naj se napravi tudi tukaj status quo, to je položaj tak, kakor je bil pred vojno. Desolatne razmere, v katerih se nahajajo trgovci na drobno ravno zaradi takih zadrug, osvedočim najlažje, ako to pojasnim samo z enim konkretnim primerom. ^ Tekom vojske je ustanovila južna železnica neko gospodarsko poslovalnico, ali vsaj sedaj to društvo tako imenujejo. Razen izrednih davščnih oprostitev in olajšav, jim je dovolila železniška uprava tudi prost prevoz za dobavo blaga in preskrbela jim je tudi poslovne prostore. Ta poslovalnica obstoji še vedno z vsemi svojimi tekom vojne dobljenimi olajšavami. • Kakor slišimo je poslovalnica sicer v likvidaciji, kot taka bi torej ne smela več blaga naročati, temveč bi smela samo še zalogo razprodajati, dokler jo je kaj. V tem poslednjem slučaju bi moralo pa vendar enega ali drugega blaga katerikrat zmanjkati. Odjemalci pa dobe pri poslovalnici vselej še vedno, kar naročaja Ne zmanjka ničesar. Poslovalnica sme prodajati živila in drugo blago samo svojim članom, in sicer le za njih osebno in domačo porabo. Kupljene potrebščine sme torej porabiti član samo zase ali pa za svojo lastno družino v ožjem pomenu besede. Nikakor torej ni dovoljeno prodajati članom več blaga, kot ga vsakdo rabi zase in za svojo lastno družino. Opazujemo pa kako stoji pred poslovalnico včasih mnogo mlekarskih voz ter peljejo kmetje cele vreče nakupljenega blaga domov. To pa ni vse za železničarje! Celo male trgovce na deželi je zalagala z blagom ta poslovalnica. Vsi konsumi, kar jih je v mestu, ne škodujejo legalni trgovini toliko, kakor ravno ta! Za dovoz moke ali kakega drugega blaga ne plača poslovalnica ničesar ali prav malo, dočim mora plačati trgovec na primer za vagon moke iz Banata samo na voznini 3.000—4.000 dinarjev. Poslovalnica vsled tega seveda lahko blago oddaja nekaj nižje; oddaja ga naj pa res tako, da bodo deležni teh ugodnosti samo železničarji, ne pa vse okoliško prebivalstvo, če ima le enega znanca ali soseda med železničarji. Poslovalnica proda mesečno samo moke 13 vagonov. Toliko je ne proda niti 25 detajlnih trgovcev. Sorazmerno proda Poslovalnica tudi drugega blaga toliko več kakor pravi trgovci. Iz tega'se vidi, kako velikanski pror met ima ta poslovalnica, ki zalaga posredno — čeprav morda res nevede — tudi neželezničarje. Poslovalnica bi morala paziti sama na to, da se članske knjižice ne zlorabljajo. Na vsaki knjižici bi moralo biti navedeno družinsko stanje ter bi se smelo dati samo toliko blaga, kolikor ga more dotična družina res kou-sumirati. Politična in finančna oblast, pa tudi železniška uprava bi morale vse to kontrolirati. . Treba je na vsak način nekaj Ukreniti; tako ne gre več dalje! Gre za obstoj trgovskega stanu, ki ga tarejo že tako najtežja bremena. Gre tudi za eminentne koristi iiskusa. Davčne .prostosti in olajšave so upravičene le v toliko, kolikor se prodajajo živila zares samo članom, ne pa, v kolikor se prodajajo posredno in na tihem. V takih slučajih bi se o davčnih olajšavah niti govoriti ne smelo. Nadalje gre tukaj za koristi železniške uprave. Ta poslednja dovaža živila in drugo blago brezplačno, toda ne samo za železničarje, temveč tudi za druge odjemalce, kmete in uradnike, ki dobivajo blago posredno od železničarjev na njih knjižice. Izguba, ki jo utrpi železniška uprava tukaj, ni malenkostna. Samo pri moki znaša ta izguba mesečno 45.000 do 50.000 Din, to je letno 500.000 do 600.000 Din. Izguba pri drugem blagu pa tudi ne bo dosti manjša. Koliko izgubi ori tem davčna uprava, si naj ona sama izračuna.. Prinom-niti je le, da se faktično — če tudi le posredno — prodaja tudi nečlanom, tako da olajšave niso opravičene. Denarja ima poslovalnica danes samo v blagu za 5 milijonov dinarjev. Iz te številke je razviden obseg obrata in tudi približen dohodek. Predlagam, da se naredi red tudi v konsu-mih. Oblastva morajo nekaj ukreniti, da se bo vršila najstrožja? kontrola in da se bo preprečilo vsako prodaja- nje nečlanom, neposredno kakor posredno. Določba, po kateri smejo zadruge prodajati blago, če ga imajo preveč, tudi nečlanom, se mora ukiniti. Zadruge ravno to določbo zlorabljajo in .je sploh vsakemu mislečemu človeku neumljivo, kako se je zamogla taka določba dopustiti. Kakor hitro bodo konsumne zadruge prodajale samo članom, bo padel tudi promet. 0 gospodarski poslovalnici se je sploh že veliko pisalo. Storilo pa se dosedaj še ni nič. Čas je, in sicer skrajni čas, da se ukrene proti gospodarski poslovalnici tudi v dejanju, kar je treba! Delovanje Zbornice TOI. (Iz poročila, ki ga je podal predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml. v plenarni seji 15. t. m.) (Nadaljevanje.) Trgovske zadeve. Zmanjšanje kupne moči kmetskih slojev se občuti v vseh panogah trgovine. Posebno so se v zadnjem času poostrile razmere v manufakturni trgovini, dočim se je položaj pri lesni trgovini znatno zboljšal. Pritožbe proti inozemskim potnikom radi ponujanja blaga privatnim strankam so skoro na dnevnem redu in je bila zbornica v mnogih primerih primorana prositi obrtno oblastvo za .interevencijo. Prestopki se navzlic temu vedno ponavljajo, ker je kontrola jako težka. Več pismenih intervencij je izvršila zbornica tudi radi šušmarjenja v trgovini in so bili nekateri šušmar-ji od srezkih poglavarjev tudi kaznovani. Pripomniti je pa, da so globe, ki jih izrekajo oblastva radi sušmar-jenja, tako nizke, da nimajo skoro ni-kakega učinka. Stalno se ponavljajo tudi pritožbe radi nedopustnega krosnjarjenja, zlasti radi krošnjar jenja z inozemskim blagom. Tudi v tem oziru je zbornica napravila pismeno predstavko na oba gospoda velika župana, koji je g. veliki župan mariborske oblasti z okrožnico z dne 7. jan. 1928, 0. br. 2997j ki jo je izdal na vse srezke poglavarje, v polni meri ugodil. Za uspešno pobijanje nedopustnega krošnjarjenja bi bila pa neobhodno potrebna intenzivnejša direktna akcija prizadetih trgovcev samih in to s tem, da bi konkretne primere kršitev zakona razpravljala oblastva neposredno ali potom gremijev. Vedno pogostejši in škodljivejši pojavi umazane konkurence v trgovskem poslovanju so dali zbornici povod, da je že leta 1925 opozorila ministrstvo trgovine in industrije na nujno potrebo, da se izdela zakon za pobijanje nelojalne konkurence. Ker ta akcija doslej ni imela uspeha, dočim se potreba po zaščiti poštenja in solidnosti v trgovskem poslovanju občuti vse huje, je zbornica ponovno prosila imenovano ministrstvo, da čim preje ustreže splošni želji poslovnih krogov. 0 poslovanju trgovskega odseka navajam radi orijentacije nekoliko številk. Dispenznih prošenj za nastop trgovine je prejela zbornica po zadnji plenarni seji 14. Prošenj za podelitev koncesij za javne tehtnice, odnosno za odobritev tari! za javne tehtnice, je prejela zbornica 6, nadalje 4 prošnje za podelitev koncesije za trgovske agenture, a 3 za dovoljenje razprodaj. V zadnjem četrtletju preteklega leta beležimo 861 prijav trgovinskih obratov in 334 odjav tako, da je prirastek znašal le 27 obratov, od katerih pripada največje število na male obrate in sicer na trgovine z mešanim blagom in na branjerije. V trgovskem registru je bilo v zadnjem četrtletju 1927 vpisanih 58 posameznih tvrdk, 13 javnih trgovskih družb, 3 komanditne družbe, 16 družb z omejeno zavezo in dve podružnici delniških družb. V zadružnem registru je bilo v istem Sasu 6 posameznih tvrdk, 6 javnih trgovskih družb, 5 •družb z omejeno zavezo in 6 podružnic delniških družb ter 4 zadruge. Konkurzov beležimo 7 in sicer so bili razglašeni nad tremi posameznimi tvrdkami, tremi družbami z omejeno zavezo in elio delniško družbo. Poleg tega je prišlo v konkurz tudi 8 neprotokoliranih tvrdk, večje število tvrdk pa je doseglo izvensodno poravnavo odnosno stopilo v tiho likvidacijo. (Dalje prihodnjič.) Posebni prispevki za izredno obrabo cest. Tekom vojne dobi in tudi v povojni dobi se naše ceste niso vzdrževale v porabnem stanju. Izpostavljene so bile vsled tega hitrejši in izdatnejši obrabi nego v normalnih časih. Stroški za ceste so naraščali, a cestne uprave niso imele sredstev, da jih pokrivajo. Opravile so na cestah le najnujnejša dela, dasi so šla z bremeni za vzdrževanje do skrajnosti. Cestne uprave so bile glede vzdrževanja cest navezane skoro izključno na lastna sredstva, fti jih imajo v obliki doklad na direktne davke. Država je le v neznatni meri izpolnjevala dolžnosti, katere ima glede cest po veljavnih deželnih zakonih. Ko so te doklade na direktne davke dosegle že tako visoko izmero, da je bila država primorana doklade maksimirati, so uprave posegle po sredstvih, katera jim nudijo bivši deželni zakoni, ki dovoljujejo pobiranje posebnih prispevkov za izredno obrabo cest. Postavile so se na razumljivo stališče, da je za obrabo cest v prvi vrsti odgovoren tisti, kdor jih izredno porablja in da se splošno-sti nikakor ne more nalagati bremen za popravo cest, katere poškodujejo posamezniki z izrednimi vožnjami. Kljub temu, da se v splošnem priznava upravičenost za pobiranje posebnih prispevkov, so se čule v naši javnosti vendarle pritožbe proti tem prispevkom. Nalaganje prispevkov jv4 bilo preveč odvisno od prostega pre-vdarka in vršilo se je jako počasi, tako, da je bila posebnim porabnikom odvzeta možnost, da prispevke vkal-kulirajo v ceno. Nadalje so se prispevki nalagali jako neenakomerno. V nekaterih okrajih se niso pobirali, v drugih v nizki, znosni izmeri, nekateri okraji pa zopet niso poznali prave mere in so šli s prispevki daleko preko dejanske poškodbe ce3te, povzročene z izredno obrabo. V splošnem se je pojem izredne porabe jako neenakomerno tolmačil. Ljubljanski oblastni odbor je uvidel, da so veljavna na predvojne razmere usmerjena določila potrebna temeljite reforme. Na njegov predlog j4 oblastna skupščina sprejela v zadnjem zasedanju uredbo, s katero se dopolnjujejo in deloma izpreminjajo dosedanja določila bivšega kranjskega deželnega zakona o posebnih prispevkih za vzdrževanje javnih cest, naprav in potov. Po tej uredbi sme odbor prizadete samoupravne edinice vsakogar, ki s tovorno ali osebno vožnjo izredno ukorišča in s tem prekomerno kvari javne ceste, pritegniti k plačilu po-aobnega prispevka za popravo in vzdrževanje poškodovane cestne proge ali naprave. Za plačilo posebnega prispevka ..jamčijo vzajemno vse osebe, ki so neposredno ali posredno povzročile izredno ali prekomerno uporabo ce3t. Vzajemnega jamstva pa je oproščen posredni udeleženec, ako naznani pristojni cestni upravi, katere cestne proge se nameravajo ali se dejansko že izredno uporabljajo, dalje osebo, na čije nevarnost in stroške se vožnja vrši, množino tovora, kakovost vodila in druge potrebne podatke za pravilno odmero posebnega prispevka. To prijavo mora priobčiti posredni udeleženec z dokazili za nje istinitost v raku 8 dni od sklepa pravnega posla, ki je dal povod za izredno ali prekomerno uporabo. Za posrednega udeleženca se smatra vsaka oseb«, ki je v kakršnikoli pravni zvezi z dejanskim izrednim uporabnikom cestne proge in ki je dala povod za nje prekomerno ukori-ščanje. S temi določili se je dosedanji položaj bistveno poostril. Dosedaj trgo- vec, ki je dokazal, da je kupil, na primer les, ki se je zanj prevažal po deželni ali okrajni cesti, franko vagon, v nobenem primeru ni bil dolžan plačati posebnega prispevka. Poseben prispevek je v tem primeru plačal prodajalec brezpogojno ne glede na izterljivost. Po novi uredbi pa trgovec vzajemno jamči za poseben prispevek, ako v roku 8 dni po sklenjeni kupčiji ne naznani upravi cest, po katerih se bo vozil zanj les, na čigavo nevarnost in stroške se bo vožnja vršila. Pri znani naklonjenosti napram trgovini, je pričakovati, da se bodo doplačila o jamstvu strogo izvajala in da se bo povsod, kjer bo to le mogoče, navalilo plačilo na trgovca. Zato opozarjamo svoje bralce, predvsem lesne trgovce, da imajo pred očmi nevarnost nove obremenitve in vse nakupe franko vagon pravočasno sporočijo cestnim upravam. Trgovci morajo v vsakem primeru v lastnem interesu podati predpisano naznanilo, da se ognejo plačila posebnega prispevka. Saj je posebno onim, ki prodajajo les v inozemstvo, sicer konkurenca na zunanjih tržiščih jako otežena, če ne celo onemogočena. Posebni prispevek se bo odmerjal na podlagi tarife po kilometru in toni, vrsti vozila in blaga, katero določi vsaka samoupravna edinica za ceste, pota in naprave v svojem območju, odobri pa oblastni odbor. Oblastni odbor mora predloženo tarifo zvišati ali znižati, odnosno na predlog neposredne cestne uprave že odobreno tarifo izpremeniti, ako se razmere predrugačijo. V tarifi se mora označiti tudi vrsta in množina voženj, ki jih cestna uprava ne smatra za izredno ali prekomerno uporabo. Tarife o posebnih prispevkih razglaša oblastni odbor v oblastnem uradnem listu, vsaka samoupravna edinica pa jih objavlja tudi na krajevno običajni način. Na podlagi ugotovljenih činjenic odmeri pristojna cestna uprava posebni prispevek no odobreni tarifi ter ga priobči prizadeti stranki skupno z razlogi in plačilnim nalogom. Zoper plačilni nalog je dopustna v 8 dneh, od dne vročitve, ustna ali pismena pritožba, katero je vložiti pri cestni upravi, ki je prispevek odmerila. Ako smatra cestna uprava pritožbo za utemeljeno, izpremeni odlok v lastnem delokrogu, v nasprotnem slučaju pa predloži zadevo nadrejenemu samoupravnemu oblastvu, čigar odločba je izvršna. Nova uredba poostruje položaj za trgovce. Drugega tudi ni pričakovati, ko pa iščejo oblastne samouprave kritje za svoje potrebščine v prvi vrsti pri trgovini, obrti in industriji in brez dvoma v preizdatni meri favorizirajo kmetijstvo. Saj je večina izdatkov oblasti v prvi vrsti usmerjena edino na pospeševanje kmetijstva, dasi ravno kmetijski krogi prispevajo k kritju oblastnih proračunov samo indirektno, to je v kolikor so razne oblastne davščine vkalkulirane v ceno. ZAKON O BANKAH. V ministrstvu trgovine in industrije je bila osnovana posebna komisija, ki ima nalogo izdelati načrt zakona o bankah. 0 tem načrtu se bo razpravljalo tudi na širši konferenci delegatov naših denarnih zavodov. * * * IZVOZ POSTNIH PAKETOV Z MESNIMI IZDELKI ZA SVIOO. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je s štev. 1621 od 13. februarja t. 1. odredilo, da morajo biti poštnim paketom z mesom in mesnimi izdelki, iki so naslovljeni v Švico, priložena vselej potrdila o izvoru in zdravstvenosti. Ta potrdila izdaja pristojni veterinar. Te pošiljke mora pri izvozu pregledati še obmejni veterinar. Pregleda so oproščeni paketi do 2 kg teže, ki so naslovljeni na privatnike, oziroma katerih vsebina ni namenjena za prodajo, temveč izključno 7a privatno ptoroenjo. Potrdila o izvoru in zdravstvenosti pa morajo biti priložena tudi tem paketom. Dr. M. Škerlj: Neka] poglavij iz delniškega prava po poljskem osnutku * delniškega zakona. (Po predavanju v društvu >Pravniku<.) (Konec.) Glede stvarnih vložkov določa lt. 105, da morajo biti povsem i z v r š e-n i pred ustanovitvijo družbe. Če gre za mešano vdeležbo (stvaren in denaren vložek), mora biti tudi denarni vložek plačan povsem. Tudi ostali zakoni poznajo zaporo apornih akcij, toda le pri simultanski kvalifikovani ustanovitvi. Tako določa It. 168, da morajo aporne delnice ostati dve poslovni leti v hrambi dd., tekom te dobe mora imetnik, če se izkaže, da je vrednost stvarnih vložkov za y± manjša od ocenitvi', družbi povrniti razliko, delnice sluzijo za zastavo. L. 289 pa prepoveduje za kva-lifikovano ustanovitev sploh (če pa gre za stvarne vložke in so se izdale posebne aporne delnice, samo za te) emisijo s subskripcijo in borzni promet, dokler se ne odobre računi za prvi dve poslovni leti; prej se delniške listine niti ne smejo izdati. Slične določbe je imel Šv. 654, EK. pa jih je omejila na aporne delnice in le za »svobodno trgovino«, kar ni baš jasno. 10. Če premotrimo določbe o kvalifikovani ustanovitvi, moramo pač reči, da so poljske dokaj stroge. Res je sicer, da obvezna revizija lahko že v kali prepreči nereelne ustanovitve in da je slab znak za dd., Če se na skupščini zahteva revizija, dočim obvezna predhodna revizija ne pomeni nika-koršnega suma zoper konkretno družbo, oz. ustanovitelje. Toda gotovo je, tudi, da se družbi ali ustanoviteljem na ta način povzročijo znatni, često nepotrebni, stroški in da se ustanovitev lahko zavleče. Pri nas bi bil vspeli take norme negotov najbrže tudi zato, ker ne vemo, ali bi imeli zadostno število strokovno in moralno sposobnih ljudi, ki bi ta težki posel hoteli opravljati. Tudi obvezno ustanoviteljsko poročilo ima pri kvalifikovani simultanski ustanovitvi pravzaprav pomen le za olajšanje dokaza morebitne krivde ene ali druge od odgovornih oseb, kajti sicer morajo osebe, ki simultanski ustanavljajo družbo, druga drugi pač zaupati in se kolikortoliko spoznati tudi v stvari sami. Vendar mislim, da bi kazalo to poročilo sprejeti tudi v naš bodoči zakon ravno kot važno dokazno sredstvo, ki bo lahko odločilno še po letih, ko drugačna dokazila niso več zanesljiva, zlasti pa tudi takrat, kadar so se ustanovitelji iznebili svojih delnic. Nekako čudna se vidi določba P., da se obe poročili data podpisnikom na razpolago šele tik pred skupščino; skoro je bolje, da naj bo vsaj ustanoviteljsko poročilo na razpolago že med podpisovanjem; zakaj vabiti občinstvo k podpisovanju, ne da bi se mu priobčilo vse, kar mu omogoča presojo položaja? Boljše, da se delnice sploh ne podpišejo, nego da smejo podpisniki.-še po dodelitvi delnic odstopati, ker se obe poročili ne vje-mata. Pretirana se mi vidi tudi določba, ki omogočuje po uradni reviziji še ponovno revizija V očigled kratkim rokom za ustanovitvene posle skoraj ni Verjetno, da bi se vmes položaj spremenil. Ali m ta revizija že nezaupnica za sposobnost in poštenost uradnih preglednikov? Glede zapornega roka bo pri nas trebalo posebne strogosti, saj vemo, da zlasti pri simultanski ustanovitvi plačila prepogosto niso bila reetna. S primerno urejenim zapornim rokom pa se precej zanesljivo da preprečiti, da ustanovitelji ne pobero smetane in ne (odrinejo delnic drugim, neukim ljudem, še preden se sploh da presoditi poslovanje dd. Vem, da stvar ne bi bila vsem simpatična, toda ne vem, aK zaslužijo posebnih ozirov oni, ki bi jim ne bila. Saj je to, zlasti če rte sprejmemo poljskega načina obvezne revizije, poleg stroge odgovornosti skoro edina vspešna kavtela v zaščito občinstva pri simultanski ustanovitvi. Štev. 35. ''HMinanMni V. Registracija. 1. Predlogu za registracijo mora načelstvo po P. 23 priložiti statut, spise o ustanovitvi družbe in prevzemu delnic, potrdilo načelstva, da so predpisana plačila izvršena, da je prehod stvarnih vložkov na družbo s trenutkom njene registracije zagotovljen in da so družbini organi izbrani. Če se je deln. glavnica zbrala z javnim podpisovanjem, treba priložiti še zapisnik ustanovne skupščine, spisek podpisnikov s številom delnic in zneskom plačil, potrdilo bank o plačilih na delnice, ob kvalifikovani ustanovitvi tudi poročili ustanoviteljev in preglednikov in poročilo o morebitni naknadni reviziji. Skratka, registrskemu sodišču naj bo pri roki ves materijal, da more presoditi zakonitost ustanovitve. Vse to se shrani v registrskih aktih. Povsem slične, toda manj natančne so določbe Šv. 655, L. 290 in tudi It. je glede vsebine prijave dokaj sličen, 'ma pa važno razliko v tem, da dd. za registracijo ne prijavi načelstvo družbe, nego notar, ki je sodeloval Pri ustanovnem aktu, on mora tekom 55 dni po sestavi tega akta družbo javiti za registracijo. Če pa tega ne stori, sme vsak družbenik zahtevati, da se družba registruje, ali pa sme zahtevati oprostitev od svoje zaveze. Urejeno je tudi vprašanje, kaj naj velja, če družbeniki vlože nasprotujoče si predloge (It. 104, 95). P. 25 ščiti delničarje pred odlašanjem registracije na drug, po mojem mnenju pri-™eFne'J&I n&čin: ako se družba tekom treh mesecev po končani subskripciji ne javi za registracijo ali ako sodišče ne dovoli registracije, morajo ustanovitelji in osebe, ki so bile izvoljene za elane družbenih organov, takoj obvestiti prizadete in odrediti vračilo plačanih zneskov in stvarnih vlog. Pripomnil -bi tu lp, da se mi premalo jasne vidijo v vseh zakonih določbe o dejanskem vlaganju stvarnih vložkov v družbeno imovino. Res da je tu težko na kratko odrediti kaj izčrpnega, toda ako bi praktiki potrditi, da za ta del treba norm, bi se morale najti. Ni vse eno, ali ima dd. ob svojem postanku vloženo tovarno res na razpolago ali pa se mora šele pravdati zanjo. Zaključek. Že po teh nikakor ne izčrpnih podatkih upam, da se dovolj jasno vidi, kako odlično delo je poljski osnutek. So v njem izvestne neskladnosti, morda se mu bo v nekaterih ozirih očitala prevelika strogost — o tem bi 'se morali izjaviti prizadeti gospodarski krogi — gotovo pa je, da ga bomo morali izdatno vporabljati pri ureditvi svojega akcijskega prava, dočim velja to nekaj manj o It; Šv. in L. pa se mi vidita za naše prilike premalo stroga in previdna, zgrajena sta za drugačne gospodarske prilike in za drugačno miselnost, nego se je žal pokazala pri nas. CARINJENJE RABLJENIH AVTO MOBILSKIH PNEVMATIK. Po odloku finančnega ministrstva se imajo rabljene avtomobilske pnevmatike (plašči in duše) cariniti kakor nove. Plašči, narezani na komade preko 40 cm dolžine, se carinijo po tarifi kot komadi, če pa so narezani na dele pod 40 cm dolžine, po tarifi za odpadke. Prav tako se duše, narezane na komade preko 10 cm, carinijo po tarifi kot cevi, če pa so narezane na komade pod 10 cm, kot odpadki. Ljubljanska borza. TetaJ 23. marca 1928 DBVIZB: 1 k goM. Berlin 1 M ............ Bruselj 1 briga Badfanpatta 1 'Cnrih 100 fr. . Don«] 1 litin*............. London 1 fant.............. N*wyork 1 dola/ . . . . >arii 100 Ir............... Pra#a 100 kna.............. Dftrt 100 Ur............... Povpra- ševanje Din PoimhMm Din » 22-89 13-6825 19-6125 7-986 . 9-9331 1098-60 1096-60 7-985 8-015 277-12 277-92 —•— 66-856 223-«2 168-10 168-90 - . • . - 900-39 SPOMINSKA KNJIGA ZVEZE OBRTNIH ZADRUG V LJUBLJANI. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ic izdala povodom proslave 25-letnice svojega obstoja lično spominjsko knjigo. Knjiga je v platno vezana z zlatim napisom in vsebuje lepe poučne članke in razprave, zgodovino zveze in opis delovanja posameznih zadrug. Posebno opozarjamo na članek gosp. dr. Frana Windischerja: Misli in spomini ob 25-letnici, g. dr. Rudolfa Marna: Spomini na prvo glasilo slovenskih obrtnikov, g. Jakoba Zadravca: Dve poti — en cilj, g. Ivana Rebeka: Počei-ki slovenskega obrtništva, g. Ivana Mo horiča: Naloge zveze v bližnji bodočnosti, g. dr. Ivana Ptessu: Racionalizacija obrtnih obratov, g. direktorja Josipa Reisnerja: Obrtne šole, g. dr. Josipa Pretnarja: Naša obrlna zakonodaja, g. Fran Žagarja: Obrtniki in davčna vprašanje v povojni dobi, g. Milana Dularja: V premislek slovenskemu obrtništvu, g. Josipa Rebeka: Obrtnik in organizacija. Knjigo jako lepo izpopolnjujejo slike odličnih osebnosti, naših gospodarskih strokovnjakov in slike zadružnih načelstev ter obrtnih društev. Slike je v ba-krolisku nadvse lično izdelala Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, knjigoveško delo pa je iz delavnice g. Matije Šifrerja v Ljubljani. Cena knjige je jako nizka in znaša te 40 Din brez poštnine. Dobiva se v knjigarnah, naroča pa se tudi pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, 5eethovnova ulica 10, pritličje, levo. Knjigo prav toplo priporočamo ne le obrtnikom, temveč tudi vsem njegovim prijateljem, korporacijam in zavodom. KOŽNI SEJEM V LJUBLJANI. VI. organizirana prodaja kož divjih živali se je vršila v Ljubljani dne 20. t. m. To je že druga v tekočem letu, prva je bila meseca januarja. Zanimivo je, da na te dražbe prihaja vedno več kupcev. Tokrat so kupovale tvrdke i/. Anglije, Avstrije, Češkoslovaške, Italije in Nemčije, seveda poleg domačih kupcev iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Blaga je bilo prilično dovolj. Specijel-no pa je primanjkovalo kun zlatic, dihurjev, -veveric in zajcev. Blago je bilo kvalitativno zelo dobro, boljše kot zadnjič ter tudi že dosti bolje sušeno in pripravljeno. Nekaj posebno lepih komadov lisic je doseglo naravnost izredno ceno. Te kože so se prodajale radi izredno lepe kakovosti tudi posamezno po kosih. Kupci so se zanimali zlasti za kože iz Slovenije in Bosne, medtem ko za hrvat-ske lisice in dalmatinske kune belice ter vidre ni bilo mnogo zanimanja. Cene so čvrste. Za lisice so se cene takoj o početku dražbe močno dvignile, so pa pozneje padle radi obilice blaga. Vendar pa je vseeno zaznamovati tendenco navzgor. Kože so bile ob 11. uri dopoldne ve sortirane, popoldne pa se je ob 4. uri pričela dražba. Nekateri posestniki kož so poskušali izven dražbe detajlno prodajati, je pa bila detajlna trgovina zelo medla. Za pod la sortirane kože so se dosegle naslednje cene (v oklepaju notacija na zadnji dražbi dne 24. januarja 1928): Lisice gorske 365—580 (350—560), lisice poljske 290—460 (2407-430), divji zajci 19 (21), domači zajei 4 (—), kune zlatice 1300—1660 (1300—1735), kune belice 820-1160 (1000—1180), dihurji 210-290 (120-170), jazbeci 66 (48-55), vidre 550—840 (600—720), veverice 20 (20), mačke domače 20 (5), krti 4 (—), podlasice bele 80—96 (70-90), podlasice rujave 15 (20), polhi 10 (6—9), sme 19 do 22-70 (22). — Lozov (partij) je bilo: lisic 30, zajcev divjih 2, zajcev domačih 1, kun alatic 9, kun belic 15, dihurjev 3, jazbecev 1, vidra 4, veveric 2, mačk divjih 1, mačk domačih 1, krtov 1, podlasic belih 3, podlasic rujavih 1, polhov 1, srn 1; skupaj torej 86 lozov ali partij. Organizacija vnovčevanja tudi te vrste blaga nosi torej čimdalje lepše uspehe. Pokazalo se je, da dobro plačajo edinole tisti kupci, ki reflektirajo na velike količine blaga. Dokler obstoja skupna prodaja, organizirana po vzorcu modernih svetovnih trgov, je mogoče našim lovcem vnovčiti blago za cene, ki mu greda VIII. Ljubljanski velesejem. Nj. Vel. kralj Aleksander je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo Vlil. Ljubljanskega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 2.—11. junija 1928 ter III. Rarzstave »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 1.— tO. septembra 1928. * * a- Mizarska stroka bo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija zastopana v posebni skupini kol samostojna razstava. V Sloveniji smo lahko ponosni na nagli razvoj domače lesne industrije in obrti, zlasti pa našega pohištvenega mizarstva. To vejo slovenske obrtne in industrijske produkcije, upoštevajo vse pokrajine naše države, treba pa je, da se ta glas o naši zmožnosti še bolj utrdi in razširi tudi preko meja države. Uprava velesejma bo privabila z obsežno propagando na obisk veliko število interesentov iz cele kraljevine in sosednih držav. Zato je potrebno, da sodelujejo kot razstavljalci prav vsi naši mizarski obrati, da bo razstava nudila celotno sliko in tako dosegla svoj namen v korist vsakega poedinca. Naj se naši mojstri zavedajo pomena te velikopotezne akcije v procvit njihove stroke in se, v kolikor to še niso storili, člmpreje odzovejo povabilu na udeležbo. Ta razstava bo ostala tudi po zaključku velesejma. Tako bo udeležencem te raz-tave dana možnost, da tudi preko leta pokažejo občinstvu svoje izdelke' nudeč jih v nakup, kar jim je sedaj vsled pomanjkanja izložbenih oken povečini nemogoče. Uprava velesejma bo na primeren način skrbela za stalen obisk interesentov ter tvrdkam na ta način pri-,našala nove zaposlitve in jim širila krog odjemalcev. Mizarski obrati naj se torej v njih lastnem interesu čimpreje prijavijo uradu velesejma v Ljubljani. KOLEKTIVEN IZLET V PARIZ. Od 12. do 28. maja se vrši v Parizu velesejem, kojega uprava se je obrnila na Zvezo za tujski promet v Sloveniji z povabilom, da skuša organizirati poset naših gospodarskih krogov. Posetniki te razstave bi uživali razne ugodnosti, predvsem pa popuste na železnicah (25% na naših, 30% na italijanskih progah). — Na ekskurzijo se opozarjajo zlasti gospodarski krogi. Obvezne prijave sprejema Zveza za tujski promet, Ljubljana, Dunajska cesta 1. Priporočamo •« *• M domači in dober izdelek! Iz naših organizacij. Uradni dan »Sreskega gremija trgovcev v Celju« za člane v gornjegrajskem srezu se vrši v pondeljek dne 26. marca t. 1. in sicer od 9. do 12. ure predpoldne v Gornjem gradu v gostilni pri Veršni-ku in od 2. do 4. ure popoldne v Mozirju v gostilni pri >Pošti«. V slučaju slabega vremena se vrši uradovanje v Gornjem gradu od 11. do 12-30 predpoldne. — Načelstvo. Trgovina. Konknrz je razglašen o imovini Ivana Cirila Kotarja, lastnika drogerije v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19. (Prvi zbor upnikov 3. aprila, oglasitveni rok do 30. aprila, ugotovitveni narok 19. maja.) RAZNO. Anglija in Indija. Anglija je imenovala posebno komisijo, ki naj študira gospodarski položaj v Indiji in naj predlaga reforme. Sklep angleškega parlamenta glede komisije je bil soglasen: vzrok soglasnosti so pritožbe angleških tovarnarjev o slabi kupčiji z Indijo, ki so se v zadnjih letih zmeraj bolj množile. Na ugodnem razvoju indijske kupčke so vsi enako interesirana, podjetniki in delavci. — Če gledamo statistiko indijske zunanje trgovine s tega vidika, moramo ugotoviti presenetljivo de#K i, da se trgovina Anglije z Indijo v povojnih letih ni zmanjšala, pač pa da se je zmanjšal delež angleškega izvoza pri skupnem industrijskem uvozu. To se pravi, da se je tekmovanje industrij, ki se borijo za industrijski trg, po vojski povečalo. Pritožbe angleških industrij-cov o slabi kupčiji z Indijo so torej v toliko upravičene, da je povečano tekmovanje znižalo angleško kvoto. — Vzporedno z uvozom se je tudi indijski izvoz v zadnjih letih ugodno razvijal. Zlasti lepe dobičke je imela Indija z izvozom živil in surovine. Velikega pomena je indijski eksport riža, ki gre v 40 različnih dežel in ki znaša na leto ca 2 'A milijona ton. Tudi izvoz surovega bombaža in džute se dviga. Razmeroma velik je tudi pomen Indije kot eksporterke surovega železa. Lani je prodala Indija 400.000 ton surovega železa; 177.180 ton so kupile U. S. A., 158.713 ton pa Japonska. Magnezijeve rude eksport je dosegel 600 tisoč ton; šel je v prvi vrsti v Anglijo (180.000 ton), Belgijo (175.344) in Francijo (150.585). — Finančni položaj indijske države je sijajen. Državno gospodarstvo je izkazalo v zadnjih letih take previške, da je mogla država nakupiti tri velike železniške proge, ne da bi se bila z nakupom zadolžila. Drobne vesti. Sredi marca je bilo v Avstriji 211 brezposelnih, za 13.000 manj kot na koncu februarja. — Obtok ban-koveev v Avstriji znaša 856 milijonov šilingov, kovinsko kritje 45-8%. — Za odplačilo posojila Zveze narodov v Avstriji so dali lani 59,760.000 šilingov; v ta namen zastavljeni dohodki so pa nesli 567 milijonov 510.000 šilingov. — Češka Union banka je imela lani 33,755.000 Kč čistega dobička in bo kot leto prej izplačala dividendo 20 Kč ali 10%. Nad 11 milijonov Kč so dali v rezerve. — Bilanca Banke za trgovino in obrt v Pragi pa izkazuje 25,694.000 Kč čistega dobička in bo kot lani izplačala dividendo 40 Kč ali 10%. — Od 26. do 31. t. m. se bo vršila na Dunaju mednarodna konferenca blagovnega železniškega prometa. Zastopana bo tudi Jugoslavija. — Bolgarsko posojilo bo emitirano ali a- začetku maja ali pa v jeseni. Na emisiji bosta udeleženi tudi Banque de Pariš et de Pays Bas ter Banque Ottomane. če se 1k) emisija izvršila v jeseni, bo dobila Bolgarija najbrž predujem pol milijona funtov. — Holandci bodo ustanovili novo družbo za proizvajanje umetne svile. Hočejo se znebiti nemških in italijanskih izdelkov. — Najgloblja navrtana jama v Evropi je v Šleziji v Parnšovicah; gre do globine 2240 m, med katerimi je 11T metrov premoga. A izkoriščanje premogovih skladov v tej globini se ne splača in bodo ostali nedotaknjeni. — V preteklem letu sta bili ustanovljeni v Londonu dve novi banki; prva ee imenuje Daw-ney, Day and Co., druga pa Britansko-franooski diskontni bančni koncern. — V nemški Čokoladni industriji se pripravlja nov koncem, ki ga bo vodila nemško-češka tvrdka Schicht v Ustih na Labi. — Ogrsko-italijanska banka v Budapešti je .imela 1,711.000 pengd čistega dobička in bo razdelila dividendo po 5 pengo (lani 4 pengO). TRŽNA POROČILA. Bombaš. Cene bombaža so se v zadnjem času krepko utrdile. Deloma je to posledica porabe v ameriških bombaževih tovarnah v mesecu februarju, v prvi vrsti pa posledica poročila zveze mednarodnih bombažarjev, ki slika bodoči položaj bombaževega trga v zelo rožnati luči. V polletju, ki se je končalo z 31. januarjem 1928, so porabile vse bombaževe predilnice sveta 12,900.000 bal vseh vrst bombaža napram 13,400.000 v prejšnjem polletju (ameriškega bombaža je bilo v tej množini 8,200.000 in 8,300.000 bal). Nazadovanje je nastalo zato, ker je Amerika porabila manj blaga, še bolj pa Azija. Evropa nasprotno je pa porabila vešč bombaža kot v katerikoli prejšnji-primerjalni dobi; vsega skupaj okoli 5.500.000 bal, za ca. 100.000 več kot v prejšnjem polletju. Vse evropske države so svoj konsum pomnožile razen Rusije in Anglije; zadnja je nazadovala od 1.590.000 bal na 1,520.000 bal, Neančdja je napredovala od 776.000 na 8124.000 bal, Italija od 448.000 na 455.000, Češkoslovaška od 286.000 na 294.000, Francija od 557.000 na 575.000, Š vica od 56 lisoč na 58.000 itd. Iz prejšnje sezije je prevzel bombaževi trg 5,100.000 bal; to bo prišlo prav, ker bo letošnji sezij&ki .konsum s svojimi 15 do 15*5 milijoni bal Pristni Pristni in pravi KSVClCCSV in pravi Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana. - Telefon it«v. 2265. tovarna ®&a9t5*5s»9 ^■■■■■■MuamuMaMaaaaaBaaaanaaununauauaMaaaauaBaMauaaMaaaaaaaaaaaaaaasaaiSMavaaaigMaiBfravi^^P^^vvsaiaaiiiiaiaaiiiiassaia daleko nadkrilil letošnji pridelek, ki ga cenijo samo na 13 milijonov bal. Na ta način bo prenesenih v bodočo sezijo, ki se bo pričela s 1. avgustom, samo 2 milijona 600.000 do 3,100.000 bal nasproti 5,100.000 v zadnji seziji in 3,750.000 balam v povprečnosti zadnjih štirih let. Zato je skoraj splošno razširjeno mnenje, da mora dati novi ameriški pridelek najmanj 15 milijonov bal, da ne bo prišlo do neobičajnih sprememb v cenah. Nazadovanje azijskega konsuma si moremo razlagati z večjo porabo rastoče domače produkcije, ki v svetovnih produkcijskih števil kali ne pride do izraza. Tržne" cene v Ljubljani, dne 15. marca t. I. Govedina: v mesnicah po mestu 19 Din; na trgu: 1 kg govejega mesa I. 19, II. 15 do 17, 111. 9 do 15, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč 8, jeter 17 do 19, ledic 17 do 20, možganov 17 do 20, loja 5 do 10 Din; 1 kg telečjega mesa I. 22.50, II. 20, jeter 25 do 27-50, pljuč 19 do 20 Din; 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 20 do 23, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7-50, parkljev 6, slanine trebušne 22, slanine ribe in sala 24, slanine mešane 23, slanine na debelo 21-50 do 23, masti 26 do 28, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega mesa I. 30 do 32-50, II. 25 do 27-50, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10, jezika 35 Din; 1 kg koštrunovega 13 do 14, jagnjetine 18 do 20, konjskega mesa 1. 8, II. 6 Din; 1 kg krakovskih klobas 40, debrccinskih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih' kranjskih 50, prekajene slanine 25 do 30 Din; piščanec majhen 20 do 22, kokoš 25 do 40, petelin 25 do 35, domač zajec, manjši 10 do 15, večji 18 do 25 Din; 1 kg karpa 25, linja 25, ščuke 28 I do 30, klina 15, mrene 15, pečenke 10 Dni; j 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega ma-! sla 40 do 44, čajnega 40 do 55, masla 40 > do 44, bohinjskega sira 28 do 32, sirčka 8 j do 10 Din; eno jajce 0-75 do 1 Din; 1 liter starega vina 15 do 22, novega vina 11 do 13, 1 čaša piva 3-25 do 3-50, 1 vrček piva 4-50 do 5, 1 steklenica piva 5.75 do 6 Din; I kg belega kruha 6, črnega 5, rženega 5; 1 kg luksusnih jabolk 10, jabolk 1. 8, II. 6, III. 4 do 5 Din; ena oranža 1-50 do 3, limona 0-75 do 1 Din; 1 kg rožičev 8, dateljnov 24 do 48, mandeljnov 52 do 70, orehov 10, luščenih orehov 30 do 32, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 9 do 10 Din; 1 kg kave Portoriko 64 do 72, Santos 48 do 52, Rio 36 do 40, pražene kave I. 90 do 100, II. 72 do 80, III. 56 do 60, kristalnega belega slad- korja 14, sladkorja v kockah 16, kavne primesi 20, riža I. 12, II. 8-50, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega 16, vinskega kisa 4-50, navadnega 2 50, 1 kg morske soli 2-50, kamene 3, celega popra 62, mletega 64, paprike III. vrste 28, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 12, II. 10, pralnega luga 3-50, čaja 80 Din; 1 kg moke št. 0 5-75 do 6, št. 2 5-50, št. 5 5-25, št. 6 4-50 do 4-75, kaše 6, ješprenja 5 do 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 2-50 do 3, koruzne moke 3‘50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega zdroba 7 do 8, ajdove moke I. 8 do 9, II. 6 do 7, ržene moke 4-50 do 5 Din; 1 g pšenice 395 do 400, rži 340 do 360, ječmena 340 do 360, ovsa '300 do 330, prosa 260 do 300, nove sušene koruze 300 do 305, ajde 280 do 290, fižola, ribničana 435, prepeličarja 525, graha 430 do 500, leče 700 do 900 Din; 1 q premoga 42 do 44, 1 m-1 trdih drv 150, mehkih 60 do 75 Din; 1 g sladkega sena 80, polsladkega 75, kislega 60, slame 50 Din; 1 kg ajserice 16, endivije 16, berivke 40, motovilca 18 do 20, radiča 16 do 20, poznega zelja 3 do 4, rdečega zelja 6 do 7, kislega zelja 4, ohrov-% ta 6 do 7, karfijol 8 do 10, kolerab podzem-Ijic 1, špinače 14 do 16, graha v stročju 24, čebule 5 do 6, česna 6 do 8, krompirja 1-25, korenja 2 do 4, peteršilja 4 do 5, zelenjave za juho 4 do 5 Din. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. marca 1.1. ponudbe glede dobave parketnih deščic in 10.000 kg portland-cementa; do 29. marca t. I. pa glede dobave 2500 komadov spojnih vijakov. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. aprila t. L ponudbe glede dobave žični-kov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih direkcije. Sa-obračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. marca L L ponudbe glede dobave 400 kg pralnega mila in 1000 kg prašnega olja; do 31. marca t. I. pa glede dobave 3000 komadov rialučnikov. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 6. aprila t. I. ponudbe glede dobave 1 merilca za vročo vodo. — Dne 7. aprila t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici oferlalna licitacija glede oddaje zgradbe mostu. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do ‘26. marca t. 1. ponudbe glede dobave raznega mehkega lesa. — Mašinsko ode- lenje 'Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. marca t. 1. ponudbe .glede dobave batnih teles, 1 bakrene plošče, signalnih sip, naJučnikov in vo-dukaznih stekel; do 28. marca t. 1. pa glede dobave valjev za batne obroče in 2 bakrenih plošč. — Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih. — Direkcija državnih rudarskih preduaeča v Sarajevu sprejema do 61. marca t. I. ponudbe glede dobave sil ter glede dobave svedrov in žlic za odstranjevanje peska iz jam. — Direkcija državnega rudnika v Ugljeniku sprejema do 31. marca t. I. ponudbe glede dobave 200 '.kub. metrov hrastovega jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 6. aprila 1.1. ponudbe gled dobave 140 m" jamskega lesa. — Direkcija državne Željezare, Vareš-Majdan sprejema do 11. aprila t. i. ponudbe glede dobave 2 vagonov moke; do 12. marca t. 1. glede dobave 2 vagonov moke in 4000 kg svinjske masti. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. marca t. 1. po Intendanturi Kosovske divizijske oblasti v Prištini glede dobave živil (mast, olje, riž, fižol, zdrob in kis); Pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani pa glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 60. septembra t. 1. "V Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovik-o-industrijsko d.-d. > MER K UR > kot izdajatelja *•» ttakarja: A. SEVER, Ljubljano.