sumi TOČAH
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak fcetrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstnjske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 16 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglas«
primeren popust. Inserati s« sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Tretji slovenski katoliški shod.
Katoliški Slovenci! Ni mogoče še danes presoditi, kaj sta bila našemu narodu prvi in drugi katoliški shod. Gotovo je, da se je ž njima začel velik preporod, da se je začel ž njima naš preporod. Ljudstvo se je zavedlo svojih ciljev in svojih moči in začelo je vstajati polno upanja, polno delavnosti, polno resnobnega zmisla za velike naloge naše dobe. Krščanska misel je z novo močjo prevzela duhove in dala dušam novega poleta. Velika radost polni naša srca, če se oziramo nazaj na to dobo. Kako vsepovsod tako vneto versko, socialno in politično življenje!
Toda ni še najvišji dan I Mnogo dela čaka tudi še nas, mnogo žrtev in mnogo bojev! Še bo treba mnogo dela, da bo deležen naš narod polnosti verskega življenja; še globlje mu morajo seči v vse globine duševnosti krščanske misli ter mu biti živa počela vsega delovanja. Mnogo žrtev bo treba, da pomoremo veliki socialoi bedi naše dobe. In treba bo tudi Se mnogo boja.
Dnevi so silno resni. Čete liberalizma so se začele zopet zbirati. Pripravljajo se na obupen naskok. Dal jim je poguma začasen uspeh v nesrečni Francoski. Kakor so tam z nasiljem zatrli versko svobodo, tako nameravajo iste sovražne nakane tudi v naši Avstriji. Vedno bolj divja sovraštvo zoper Cerkev. Vr^li bi radi križ iz naših sol in znamenje verne zvestobe iz krščanskih družin. Tudi se majejo osnove držav. Med narodi ni več doumevanja, ampak odtujenje in zamrza. Pravica se umika sili; ljubezen
LISTEK.
Na Golgati.
(Poljska narodna legenda — Prevel Fr. Kr.)
Ko je visel Krist na križu, je stal blizu njega siv, slep goslar ter igral Božjemu S'nu pesmica za pesmico. Iz hvaležnosti ga je vzel ljubi Izveličar z njegovimi gosli v nebesa, da ondi celo večnost spremlja s svojim igranjem petje angeljako. In do današnjega dne je s'epi godec v raju varuh vseh goslarjev, ki pod njegovim varstvom kakor on vrše to plemenito umetnost.
Kdo je bil oni s'epec?
Ko je bil Krist še mladenič 16 let, je nekega v ečera korakal po samotni poti. Tiha cesta je ležala že daleč za njim in mesec je sipal svoj čarni sijaj po zemlji. V misli zatopljen naenkrat zasliši Izveličar pritajeno petje. Postoji in posluša. Petje je bilo tako ganljivo in otožno, da je vzbujalo sočutje. Bilo je toliko bolesti, toliko tožbe in obupa v otožnem glasu, ki je donel v večerni tihoti, da je bilo Izveličarjevo srce silno ganjeno. Sklenil je poiskati nesrečnega človeka, ki je na tako bolesten način tožil nebu svojo bol; saj je Jezus že od nekdaj imel največje veselje pomagati in tolažiti.
Na robu bližjega gozda, pod lipo, je stal mož. Njegova obleka je bila razcapana, njegov obraz bled in upadel, njegova postava majhna in suha. Ko je začni bližajoče se korake, je prenehal 8 petjem. Jezus je pristopil k njemu in mu v mesečnini pogledal v obraz. Neizmerno sočutje je začutil do
sebičju. V teh resnih dneh je treba krščanskemu ljudstvu jasnih ciljev in močne sloge. Kakor zvezde-stalnice na nebu morajo biti začrtana načela v našem programu. Večna in edino rešilna krščanska načela pravičnosti in ljubezni morajo biti veljavna tudi za države in narode, in svobodo, ki je novodobnemu človeku tako draga, to svobodo morajo priznati države tudi Cerkvi. Zato pa je treba, da se narodi zganejo v obrambo najdražjega, v obrambo svobode, vere in Cerkve. Treba je, da slovesno prosvedujejo proti vsakemu nasilju na svobodo vesti. Treba je, da glasno terjajo svoje pravice in pravice svoje Cerkve. Treba je, da odločno izpovedo svoja načela o jerečih vprašanjih naše dobe. Treba je, da resno premislijo vsa sredstva, ki jih terjajo novi časi z novimi potrebami. Treba je, da se v vzajemni spodbudi navduše za velike cilje, za lepe krščanske misli, za sveti boj, ki brez njega ni mogoče vresn: čiti teh misel. In zato, da izpovemo svojo vero v krščanske misli, da izpovemo svoja načela o osnovah držav, da prosvedujemo proti nakanam liberalizma, da dvignemo glas za svobodo Cerkve, za neomadežano Čast krščanskega zakona, za versko vzgojo naše mladine, da zasnujemo skupne načrte, da se navdušimo za naš sveti boj, zato vas kličemo, katoliški Slovenci, na tabor katoliškega slovenskega ljudstva, na tretji slovensk i katoliški shod.
Prvi slovenski katoliški shod je zbistril pojme in položil temelj organizaciji katoliških društev, ki se je tako lepo razvila v zadnjem desetletju. Drugi slovenski katoliški shod je izdelal in določil natan čen in jasen program za vse naše javno in društveno življenje.
Na tretjem slovenskem katoliškem shodu hočemo
ubožca, ko je pod nagubanim moževim čelom zapazil namestu oči dve jami, nad katerima so se zaprle trepalnice. Slepec zato ni videl Izveličarja, a čutil je bližino tujca ter je pazljivo poslušil.
„Kdo si, ljubi, ubogi mož?" vpraša Izveličar.
„Živim od miloščine . . . Ljudem pojem pesmi za košček kruha, a nihče več noče poslušati mojega petja ... S psi me odženo proč in norčujejo se iz moje slepote ... A tudi petje mi je težko, če sem lačen."
„Ne znaš igrati na nobenem godalu?" vpraša Jezus sočutno.
„Ne, nikdar se nisem učil, a je škoda, ker bi bil morda tako poprej dobil poslušalcev ter kak denar v dar."
„Meniš, da bi te potem poprej kdo poslušal?" pristavi Jezus zamišljen.
Slepec pokima in tiho nadaljnje:
„Morda bi bila moja molitev, spremljana od godbe, tudi ljubemu Bogu dopadljivejša in bi tudi pri njemu poprej dobil usmiljenja".
„O tem si ne delaj skrbi ... Naš nebeški oče ne pozabi nobene svoje stvari, najmanj pa onih, ki zaupljivo zidajo na njegovo dobroto in vsemogočnost. Tudi tebe je že uslišal in ti v tvoji nesreči svoje božje pomoči ne bo odrekel. Ne dvomiš na tem?"
„Gospod, verujem, da Bog tudi slepcu lahko pomaga, akp je njegova volja, a jezen je na ljudi in težko ga je potolažiti. Že dolgo molim k Njemu in vsaki večer pojem njemu v čast, in vendar moja prošnja ni uslišana."
„Govoriš pregrešno, nesrečnež! Bog je dobrotljiv oče, ki vse svoje otroke enako ljubi, ia je pripravljen
pregledati dosedanje svoje delovanje in določiti, kaj hočemo z združenimi močmi doseči v dobi bližnje bodočnosti v korist vsemu slovenskemu narodu. Shod se bo vršil zadnji teden avgusta meseca. Natančni program se določi v dogovoru z vsemi pokrajinskimi odbori.
Naša želja je, da bi bil III. slovenski katoliški shod tabor, v katerem bi se našli vsi Slovenci v bratski ljubezni in slogi 1 Naj bi bil ta shod po-četek nove dobe, ko bi padlo vse, kar nas loči, ko bi vsi Slovenci od Save in Drave, iz solčne Goriške in kršnega Primorja izpovedali eno vero, vero v rešilno moč krščanstva, vero v zveličalno cerkev, vero v vstajenje narodov v moči krščanskih načel!
Volilno gibanje.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo dne 22. t. m. je zborovalo polit, narodno gospodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., kjer so vsi bili edini: da naj bo č. g dr. Anton Korošec naslednik poslanca V. kuri e g. Žičkarja.
Rogaška Slatina. Dne 22. aprila j«s sklenil o Ibor „Kat. političnega društva v Slatini" enoglasno sledečo resolucijo: Naslednik Žičkarjev za V. kurijo naj bo g. dr Anton Korošec."
Naš kandidat je dr. Korošec! Čez mesec dni bo treba voliti poslanca pete kurije mesto umrlega Ž ič k ar j a. Na javnem shodu v Celju se je prijavilo za ta mandat več kandidatov. Za ogromno večino tega velikanskega volilnega okraja je vprašanje o kandidatu že rešeno. Naš edini kandidat je
g. dr. Anton Korošec v Mariboru.
Volitev poslanca je zelo resna reč, ki se ne da rešiti z bobnečimi praznimi besedami, s kričanjem in ploskanjem, ampak tu je treba pametnega in resnega prevdarka. Jasno je, da vsak okoliš ne more
z\ vsako pomoč. Sam na sebi boš to izkusil, a tvoja vera mora biti močaa in neomahljiva".
„Ne vem, kdo si, gospod, ker te ne vidim, a ko te slišim govoriti, se mi zdi, da si angelj z nebes, tako globoko segajo tvoje besede v mojo dušo .. . O da, verujem, kar mi govoriš."
„Torej poslušaj! Odslej boš godel za Boga in ljudi; ti bodo radi poslušali tvojo godbo in ti ne boš več trpel pomanjkanja. Počakaj en trenotek."
Jezus potegne iz žepa mal nožiček, s katerim je navadno delal v Jožefovi delavnici, odreže kos lesa iz lipe ter začne rezljati, sedeč na deblu. Rezljal je tanke deščice ter nekaj malih vijakov, in to pritrdil skupaj, dokler ni iz tega nastala čulna, po-dolgas;a škatljica. Potem stopi v goščo, v kateri je ob svetli mesečnini dolgo časa nekaj iskal. Slednjič se vrne a šopom čudnih niti. Niso bile podobne ne predivu ne bombažu. Počasi je ovijal nitke okoli malih vijakov, potem pa je nekaj drugih pritrdil na dolgo, tanko palico. Ko je bilo to dovršeno, je Jezus zadovoljno pogledal na končano delo.
Z milim nasmehom se obrne Jezus k slepcu, ki je cel čas molče stal v bližini.
„Prijatelj, napravil sem ti godalo, na katerega te takoj naučim igrati."
„Kako pa se imenuje godalo?"
„Nima imena, ker ga ljudje se ne poznajo, ti pa ga imenuj gosli."
„Veliki Bog, kako se bodo ljudje čudili!"
Jezus vzame palčico v desnico, v levici drži godalo ter ga pritisne pod brado. Počasi in na lahko je potegnil z nitkami, pritrjenimi na palčico po strunah.
imeti svojega kandidata in poslanca. Kam pa pridemo, če se bo v vsaki vasi oglasil po en kandidat? Povsod nihče ni domačia in v tako razsežnem okraju nihče ne more biti vsem znan Treba je torej izvoliti moža, ki vsaj primeroma najbolj pozna celi svoj volilni okraj. In tak je le g. dr. Korošec. Mi spoštujemo sicer ostala dva kandidata, ki sta se oglasila v Celju, g. Pukl«, in g. dr. P o val ej a, toda tu se gre le za to, kdo izmed teh treh bi bil v sedanjih okoliščinah najbolj primeren za poslanca. Gospoda Pakl in Po-alej nam ne bosta zamerila, če povemo, da sta razven v nekaterih okrajih vtl.ki večini volilcev popolnoma neznana in tudi ona ne moreta poznati razmer in potreb obsežnega volilnega okraja. G. dr. Korošec je pa znan kot urednik, organizator in govornik na ljudskih shodih od Radgone in Ljutomera do Gornjega grada in Brežic, pa tudi njemu so razmere teh krajev dobro znane. Da g. dr. Korošca res tudi ljudstvo želi z» poslanca, spričujejo mnogotere izjave iz najrazličnejših krajev. Med tem, ko je on bil v tujini, je bila razpisana volitev za Žičkarjevega naslednika, in takoj so se slišali glasovi: Dr. Korošec bo naš poslanec!
On je pa tudi že izšolan v politiki. Poslanec ima jako težavno nalogo; politika ni igrača, ampak tu je treba širnega pogleda, mnogo znanja in previdnosti. Sedanji državni zbor bo trajal le še kratko časa, a tn se bodo sklepale še važne reči. Naš poslanec torej mora biti mož, ki je že podkovan v politiki, ne pa da bi se še le kot aovinec učil. Kdor se ni doslej izrecno pečal s politiko, se težko znajde v tem zamotanem kolobarju in labko vsak čas vstreli kakega kozla, ki je potem na škodo njemu samemu in volilcem.
Če kdo zna orati in kopati pa dobro govoriti, še zavoljo tega ni zrel za poslanca. Tadi ni res, da bi le tisti mogel pomagati kmetu, ki sam nosi kmečko breme, kajti potem bi bolniku samo tisti mogel pomagati, ki ima sam takšno bolezen. Dr. Korošec pozna natančno tok naše državne in deželne politike, saj že kakih sedem let deluje na političnem polju. Velikega posestva seveda on nima, ker je ves svoj pičli zaslužek in tudi svoje zdravje žrtvoval za narodno agitacijo in organizacijo. G. Korošec tudi ni v javni službi, zatorej se lahko popolnoma posveti svojemu poslanstvu.
Dr. Korošec je doslej že govoril na neštevilnih shodih v raznih krajih od Mure do Save in pozna ves voliini okraj. Dr. Korošec je sin kmečkih sta-rišev, pozna natančno kmečke in delavske potrebe, je izuien sociolog in se zelo resno peča zlasti z agrarnem (kmečkim) vprašanjem. G. dr. Korošec je za svoje nesebično, res domoljubno delovanje moral od zagrizenih nasprotnikov že mnogo prestati, pač več, kakor vsi drugi kandidatje, a ostal je trden kakor skala. V narodnem oziru mu ne more nihče nič očitati, zastopal je kot urednik in organizator vselej odločno narodno stališče.
Pri vseh poštenih ljudeh priporoča dr. Korošca zlasti to, da ga zlobno napadajo umazani listi kakor „Marburger ZeitUng", ptujski „Štajerc", ljubljanski „Slovenski Narod". Jabelko, v katero se zapikavajo tako hude ose, mora že biti dobro.
Presrečen, poln občudovanja zajeclja slepec:
„O Bog, kako to čudovito doni — —!"
Strme je poslušal nebeško godbo, ki se mu je zdela, da igrajo angeli. Donela je tako milo, srce pretresnjoče, kakor tiha tožba, slovesno ko molitev.
Slepi mož pade na kolena, vroče solz«? se mu vlijo po licih, roke pa sklepa v gorečo molitev. Ko so zvoki utihnili, se je Izveličarju iskreno zahvalil za izkazano dobroto. Sedaj je bil gotov, da bodo ljudje z veseljem poslušali njegovo igranje ter mu dajali obilno miloščino.
Jezus mu je podal godalo in ga učil igrati. Od sreče ves iz sebe je slepec sledil navodilom božjega mojstra in kmalu je tudi on izvabljal goslim čudovite melodije. Sam ni mogel nmeti, da se je tej umetnosti tako hitro priučil.
„S temi gosli pojdi tedaj v svet, prijatelj", je dejal Jezus, „in igraj ljudem v bolesti in veselju. S svojim igranjem boš ganil marsikatero srce, tebi pa bodo te gosli zvest prijatelj, ki bo dvigal tvojo dušo."
„O gospod, kako naj ti dokažem svojo hvaležnost?" vpraša slepec z glasom, tresočim se od ginjenja.
Izveličar ga gleda 8 pogledom neskončne ljubezni in reče potem milo:
„Ako želiš to storiti, zapomni si sledeče: „Ce izveš nekoč, da Sin Marijin umirajoč visi na križu, vzemi svoje gosli in pridi, da mu kaj zagodeš na Golgati!"---
Pričakujemo torej, da shod zaupnih mož preglasi dr. Korošca za narodnega kandidata in da pri volitvi vsi zavedni narodni volilci torej združijo svoje glasove na našega kanddata
dr. Antona Korošca.
Kateri okraji volijo ? V V. skupini na Sp. Štajerskem volijo naslednji sodni okraji: Sv. Lenart v Slov. g>r., Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Rogatec, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Brežice, Sevnica, Laško, Celje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slovenjgradec.
Kdo voli ? V V. skupini ima pravico volili vsak avstrijski možki državljan, ki je dopolnil 24. leto, brez ozira na to, ali plačuje kaj davka ali ne. Volilno pravico imajo tudi tisti, ki so volilci v kateri drugi skupini. VolHno pravico imajo torej vsi 24 let stari možki državljani, toda pripusti se k volitvi samo isti, ki je v volilnem imeniku. Zato pa preglejte volilne imenike in zahtevajte pri svojem občinskem predstojništvn, da se vaša imena vpišejo v imenik, če so izpuščena. Zahteva se lahko ustmeno in pismeno. Pismeno bi se glasila taka zahtevnica (reklamacija): „Ker sem 24 let star in bivam šest mescev v občini N., zahtevam volilno pravico za državni zbor v peti skupini." Reklamacije so koleka proste!
Politični ogled.
Državni zbor se je v torek dne 24. t. m. zopet sešel. Predsednik zbornice je govoril ganljive besede za umrlim slov. poslancem vit. Berksom. Govori se, da se ustvari se nekaj novih mandatov, toda Sp daje štajersko se ce imenuje, za tj na stražo.	«
Slov. ljudska stranka na Kranjskem je priredila minolo nedeljo osem shodov. Vsi shodi so se vršili v najlepšem redu in velikem navdušenju. Ugovarjali so proti Slovencem krivični volilni preo-snovi, ki da na Štajerskem Slovencem samo šest, na Koroškem samo enega p slanca. Izrekli so se tudi proti obštrukciji liberalnih poslancev v deželnem zborn, ker hočejo zabraniti, da da vlada ljudstvu zopet nekaj pravic. Ugovarjali so nadalje proti razdi-uženju sv. zvkona in proti razkristjanjenju šole
HrvaŠki sabor je razpušten in bodo začetkom mescca maja nove volitve. Tokrat nastopi tudi pri volitvah seljačka (kmečka) stranka pod vodstvom urednika Stjepana Raiiča.
Na Ogrskem je že nova Košut Weckerlova vlada pri deiu. Odpuščeni so vsi tisti uradniki, ka tere je sprejelo prejšnje ministrstvo. Sedaj bodo spravili v urade same svoje privržence. In ko bo to enkrat storjeno, nastopili bodo z veliko večjo predrznostjo s svojimi starimi zahtevami: Popolno ločitev od Avstrije, samo vladarja oseba naj bi bila skupna. Novi pravosodni minister je bil v preiskavi radi razžaljenja veličanstva, ker je govoril nespodobno o kralju. Sedaj pa je sodnija sodbo proti njemu umaknila. Seveda, ker jo postal „pravosodni minister." Take so ogrske razmere!
Zakon o izseljevanju v Ameriko. Zakon o davna zbornica Združenih držav severoameriškib pripravlja zakon, ki bo znatno oteževal priseljevanje v Ameriko. V predlogi je določeno, da se ne bo dopuščal v Zjedinjene države noben moški, ako nima pri sebi 25 dolarjev, ženska 15 dolarjev a rodbine, ako nima njih oče pri sebi 50 dolarjev. Vsaki izseljenec izpod 16 let bo moral znati pisati in čitati. Ta zakon bo izdatno oviral izseljevanje v Ameriko izlasti iz jugoslovanskih dežel.
Razne novice.
Gg. dopisnikom. Ker je g. dr. Ant Korošec dobil dopust, prosimo da se vsa pisma, uredništvu namenjena, naslavljajo in pošiljajo naravnost na uredništvo in le osebna pisma na njegov naslov.
* Osebne vesti. G. profesor dr. Janko Bezjak je dobil naslov c. kr. šolskega svetnika.
'* S šole. Trirazredna ljudska šola v Št. Lenartu pri Veliki Nedelji se razširi v triraz-redno. Nastavljene so kot učiteljice sledeče gospodične: v Ljubnem Frančiška Hrovat iz Zabukovja, v Mali Nedelji stalno Olga Cvahte in Frančiška Jandl, v Makolah OlgaBradaška iz Sel. Prestavljen je učitelj Vil. F risch iz Ptuja v Gus-werk. — Nastavljeni so: za nadučitelja v Št. Jederti nad Laškim g. Jožef Hribar, učitelj iz Trbovelj, za učitelje oziroma učiteljice sledeči gospodje in gospodične: pri Sv. Križu tik Slatine Ivan Fras iz Št, Vida, pri Sv. Jederti nad Laškim Emilija
Kren v Ulimje, v Hrastniku celjski okrajni pomožni učitelj Ignac Kafou, v Rogatcu tamošnji začasni učitelj Franc Ferner in Fr. Pa v a 1 ec. Prestavljena je: učiteljica gdč. Elizabeta Kleno enčič iz Zibike v Št. Martin v Rožni dolini. Dovoljenje za omožitev sta dobila: gdč. Terezija Požar z učiteljem g. Ljudevitom Potočnik, oba v Dobovi.
*	Duhovske vesti. V Cirkovcah je postal župnik č. g. Raušl, župnik v Pernicah. C. g. Janez Doberšek, župnik pri Sv. Emi, je dobil župnijo v Sevnici. Župnik v Novi Š ifti je postal č. g. F e r m e, kaplan v Braslovčah. Provizor pri Sv. Emi je č. g. J. Plepelec, kaplan v Slivnici. V Pernice pride za provizorja č. g. H.Hrašovec iz Šoštanja. Za provizorja v Pišecah je imenovan tam. kaplan č. g. Franc Planine. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani : Frid. Volčič iz Št. Vida pri Planini v Slivnico, Ant. Šparl iz Zavrča v Št. Vid, Vincenc Kraner iz Prihove v Zavrč, F. Sinko iz Pil-štanja na Vransko, A. Korošak od Sv. Roperta nad Laškem v Pilstanj, J. Vogrinec iz Hoč v Braslovče, F. Leben iz Galicije v Hoče, F. Ga rt-ner iz Vranskega v Šoštanj.
*	Šolske počitnice nameravajo na avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah določiti med 1. julijem in 1. septembrom.
*	Potovalna knjižnica „Krščansko socijalne zveze" je šla prva v svet. Obsega 85 lepo vezanih knjig različne vsebine. Do jtseni bo gotovih kakih 10 knjižnic po 100 knjig. Sedaj je večina knjig pri knjigovezu. Prosimo pa še vedno knjig, posebno pa denarnih prispevkov. Naslov: Al. Krajnc, kaplan, Št. Peter pri Mariboru.
*	Nova knjiga. Častitim gospodom duhovnikom in bogoslovcem slovenskim se toplo priporoča ravnokar dogotovljena, jako poučna knjižica g. epi rituala Rud. Janežič. Naslov knjižici je „Officium divinum ali kratek nauk o brevirju". Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Maribor, in sicer: mehko vezana po 1 K, trdo v platno vezana pa po 1 60 K; po pošti 10 v več.
*	Stritarjeve razglednice. V proslavo sedemdesetletnice slovenskega pisatelja Josipa Stritarja je izdala Zvezina tiskarna v Celju umetno izdelane razglednice 8 Stritarjevo podobo.
*	Mili darovi za družbo vednega češčenja: Selnica 10 K, Sv. Miklavž nad Laškim 6 K Sv. Kungota na Pohorju 15 K, Podgorje 18 K 30 v, Sv. Ivan pri Sp. Dravogradu 15 K, Dobina 30 K, Hajdin 8 K 40 v, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji 100 K, Marenberg 54 K, Šmarje 29 K, Ztbika 27 K, Dramlje 14 K.
Mariborski okraj.
m Poljudno predavanje za kmete in delavce v Mariboru. V nedeljo dne 29. t. m. bo predaval g. profesor dr. Poljanec o fosforju in njega uporabi. To je zadnje predavanje. V poletnem času ne bo predavanj. Iste se začnejo zopet v jesen!
m Maribor. Nagle smrti je umrl 45 letni hišni poseitaik Janez Rakuš v Pobrežah. Bil je ud požarne brambe in ko je v soboto 21. t. m. zvečer gorelo v Radvanju, letel je Rakuš za vozom, ker se je nekoliko zakasnil. Imel je srčno napako in vsled napora ga je zadela srčna kap ter se je zgrudil mrtev na cesto. — V soboto 21. t. m. smo imeli v naši bližini dva ognja. Okoli 8. ure zvečer je začelo goreti v hlevu mizarskega mojstra Kekeca v Radvanju. Eno uro pozneje je bil hlev posestnika Terscha v Pobrežjah v plamenu Oba ognja so pogasile požarne brambe, tako da ni posebno velike škode. — Neumno šalo je storil minoli teden zidar Josip Krajnc iz Leitersperga Pri opoldanskem počitku je nasipal dninarju Martinu Selinšeku smodnika v pipo. Ko je začel Selinšek kaditi, se je smodnik vnel in ga na obrazu precej zažgal; vrhutega je dobil vnetje v očesih in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Krajnc se bo moral zaradi tega zagovarjati pred s^dnijo
m Pridobninski davek. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: V smislu določil § 58 zakona z dne 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 in člena 38 štv. 4 izvršitnega predpisa I. zadeva-jočega občno pridobniski davek se razglaša, da so pridobninski vpisniki obsegajoči vse pripadnike posameznih davčnih družb v dobi od 24. aprila 1906 do 7. majnika 1906 med predpisanimi uradnimi urami od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne v pisarnici davčnega referata (II. nadstropje Bahnhof-gasse št. 3) c. kr. okrajnega glavarstva na vpogled davčnim zavezancem, kateri se kot taki, ako niso
davčni oblasti osebno znani, legitimirajo. Pod jed-nakimi pogoji je vpogled taistim davčnim zavezancem pnvoljen, kateri še niso v nobeno davčno družbo uvrščeni. Za napravo prepisov in izpisov se ne smejo pridoboinski zapiski porabiti; nasprotno so pa posnetki iz taistih dovoljeni, ako niso drugi davčni zavezanci pri pregledovanju s tem zadržani. Vsaka zloraba pridobniskih zapiskov zasledovala se bo po določilih § 246 navedenega zakona.
m Iz severnega dela mariborske okolice. Da so narodni trgovci in obrtniki našim narodnim nasprotnikom v strah in trepet, to jasno priča zadnji poziv nemčurskih lačenbergerjev, ko se v svojem ptujskem lističu zaganjajo v Gniušeka in Šepeca, ki sta pred kratkim odprla svoje trgovine z reznim blagom. In sedaj „Štajerc" kriči in poživlja nemčurje na branik, da se ne bodo nadalje več širile narodne trgov ne. Pač predobro pozna njegova naprejbedaška banda, da ko bi Slovenci imeli količkaj več slovenskih trgovin, takoj bi lahko se naše slovensko ljudstvo pričelo držati gesla „Svoji k svojim!" Mislim, naj bi naše Slovensko društvo tudi v tem oziru kaj storilo, da bi dobili v Maribor tadi kaj narodnih trgovin z jestvinami. Malo nam pač koristi vse pisanje po časnikih o geslu „Svoji k svojim", ako pa nam primanjkuje prepotrebnih trgovin. Opozarjamo naše rodoljube, da v tem oziru kmalu nekaj storijo. To bo najboljši odgovor našim od slovenskih grošev predobro rejenim nemčnrskim debektrebuš-nikom!
m Za vinogradnike v mariborski okolici. Proti mrazu v vinogradih se bo tudi letos kadilo. Da se storijo v tem oziru enotni koraki, dala se bodo pri vinarski in sadjarski šoli v Mariboru znamenja s streli in sicer : Ce se bo opazilo, da nastopi bržkone zjutraj mraz, oddal se bo ob pol 8. uri zvečer en strel, če pa nastopi zjutraj gotovo mraz, oddala se bosta ob pol 8 uri zvečer dva strela. V obeh slučajih se naj za kurjavo vse potrebno pripravi. Med tem se bo toplomer v sadjarski in vinarski šoli nadalje opazoval. Kakor hitro je nevarnost za mraz, oddali se bodo zgodaj zjutraj trije streli. Tedaj se naj začne kuriti in to nadaljuje nekaj časa po solnčnem vzhodu. V slučaju, da nastane po strelih zvečer ali pa med kurjenjem oblačno ali veter, ni treba začeti kuriti oziroma nadalje kuriti, ker ne bo mraza. Določenih je tudi več strelnih postaj, ki bodo dala ta znamenja naprej. Druge strelne postaje ne smejo streljati.
m Selnica ob Dravi. Dne 16. t. m. zvečer okoli 8. ure je nastal v gospodarskem poslopjn Toplaka na dosedaj neznan način ogtnj. Ko je prestrašeni gospodar opazil ogenj, bilo je že celo poslopje v ognju in kmalu nato je bilo vse vpepeljeno. Zgorelo je vse, tudi svinje. Pri poskusu rešiti vsaj živino, se je posestnik tako opekel, da leži bolan. Škodo ima veliko, ker je imel zavarovano samo poslopje.
m Jarenina. Že dalj časa opažamo tu žalostno dejstvo, da izumirajo naše najboljše narodne hiše, naši najboljši krščanski možje. Na tej strani Maribora je naša fara v narodnem in verskem oziru bila era prvih. A žalibog hoče to drugače postati. Z vsemi močmi smo se upirali nemškutarskemu liberalizmu in vsaj nekaj časa se zmsgonosno bojevali proti njemu. A zdaj se je zvezala s tem našim krutim nasprotnikom neizprosna, neukrotljiva smrt. Proti tej pa nimamo orožja. Tu moramo podleči. Slovenec nima sreče. Usodepolno, da nekatere naših najboljših hiš, v katerih se bi moral dalje ohraniti tisti dober narodno krščanski duh, nimajo potomcev in da te hiše pridejo večinoma v roke najhujših nasprotnikov. Med tem ko „Siidmarka" kupuje zaporedoma taka narodna posestva, nimamo mi nobenega denarnega zaveda, ki bi skrbel za našo mejo. V srcu naše Slovenije pa se le prepirajo in nas puste v obupnem boju. V marsikateri občini, v kateri bi še bili pred kratkim lahko zmagali, moramo pustiti ves up. Mlajši zarod pa je večinoma — le nekaj hvalevrednih izjem je — okužen po mestnem nemškutarskem liberalizmu in postaja večinoma brezskrben za višja življenjska vprašanja. Pogreza se pa vedno bolj in bolj v praktičen materializem. — Ravno te dni smo pokopali vrlega krščanskega moža iz Gačnika Friderika Šmirmaul. Bil je načelnik kmečke zadiuge in nekdaj petnajst let župan pesniške občine. Lansko leto se ga je bila lotila griža, po kateri ni več okreval. Pred štirinajstimi dnevi ga je druga bolezen vrgla v posteljo, iz katere ni več vstal. Bil je zvest sin svojega naroda in kaj izobražen mož. Med drugimi krščanskimi listi je bil dolga leta naročnik „Slov. Gosp." Lahko rečemo, da je on bil en najboljših mož naše fare. Vlegel se je k počitku, ko se vsa narava vzbuja. Kolikokrat se je šaljivi starček zgražal nad grdimi izbruhi našega nemskutarekega liberalizma, ki se tako širi
med nami! Zdaj že gotovo prosi v nebesih za naš ubogi slovenski rod. Naj bo priljubljenemu Fricu žemljica lahka!
m Pragersko. Uradnik južne železnice Rudolf Riediger je prestavljen v Miirzzuscblag.
m Poljčane. Pri nas smo dobili šest novih sejmov za živino in sicer vsako leto 16. marca, 2. maja, 21. junija, 5. julija, 19. avgusta in 6. no-novembra. Prvi sejem bo dne 2. maja. Priženite obilo živine, posebno vole, za katere bo gotovo mnogo kupcev!
m Stanovsko pri Poljčanah. Dae 22 t. m. to je na belo nedeljo popoldne ob 4. uri je pridrvila strašna burja. Bliskalo je in grmelo, vmes se je pa vsula toča, debela kakor orehi. V pol uri je bilo vse belo kot sneg. Škode je napravila povsod, v vinogradih in na sadnem drevju; vse je sklešeno in zasekano. Hudo za nas kmete!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Na belo nedeljo popoldne nas je tukaj hudo tepel leden bič kakih deset minut. Padala je kakor lešniki debela toča. Seveda je naredila škodo na sadnem drevju in trtah.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Umrla je v Gaberniku pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah blaga kmetica vdova Ana Hrga roj. Klajžar, 82 let stara sestra bivšega lacarista Klajžarja pri Sv. Jožefu v Celju. Naj v miru počiva!
,p Rogatec. Zelo nesrečno se je vozil na velikonočni ponedeljek zvečer dimnikarski mojster iz Pregrade. Kočijaž se ga je precej navlekel ter ni posebno pazil na konja. Na nekem strmem klancu je bilo naenkrat vse v jarku poleg pota. Konj je obležal, kočijaž je mrtev, dimnikar si je zlomil nogo, njegova gospa pa več reber. Tega kriv je alkohol!
p Središče. Dne 22. aprila ob pol 10. uri zjutraj je v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti slovenski trpin kmet Matija Zadravec na Grabah, župnija Središče. Pokojni je brat Ivana Z., župnika pri Sv. Bolfenku, in Petra Z., župnika pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Bil je Mohorjan in naročnik „Slov. Gosp." čez 30 let in ga je rad prebiral. N. p. v m.!
Ljutomerski okraj.
1 Spomladna konjska dirka v Ljutomeru. Dirkalsko društvo v Ljutomeru je naznanilo za spomladansko konjsko dirko 1906, ki bo v nedeljo dne 13. maja ob 3. uri popoldne sledeče propozicije: I. Vožnja s prvenci. 300 K dalo dunajsko dirkalsko društvo. Za 3 do 6 letne na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce, ki so v lasti kmečkih posestnikov in še pri nobeni dirki tekmovali niso. Daljava 2000 m. Triletnim 50 m, štiriletnim 25 m ugodnosti. 100 K in zastavo prvemu, 80, 60, 40, 20 kron. Vloge 6 K, neobdarovanim 4 K nazaj. II. Državno darilo. 500 K dalo vis. c. k. poljedelsko ministrstvo. Za 3 do 10 letne kobile in žrebce, ki so na Štajerskem rojeni in iz-rejeni in v lasti kmečkih posestnikov. Daljava 6600 m. Za vsakih 150 kron dobitkov po 20 m doklade. Triletnim 60 m dozvoljeno. 200 K in zastavo prvemu, 100, 80, 60, 40, 20 kron. Vloge 6 K. Neobdarovanim po 4 K nazaj. III. Dopolnilna vožnja. Štiri častna darila v vrednosti 250 K. Dalo dunajsko dirkalsko društvo za 3 do 8 letne cisleitvanske žrebce in žrebice. Zmagalci v „Vožnji s prvenci", in v vožnji za „Državno darilo" iz te vožnje izključeni. Daljava 2000 m. Za vsakih 100 K 25 m doklade. Triletnim 60 m, štiriletnim 80 m dozvoljeno. Ea gig prvemu, amer. dirk. vprego drugemu, dvojne vskrižne vajeti tretjemu in vskrižne vajeti četrtemu. Zadnji zglasivni rok: V četrtek 10. maja ob 12. uri opoldne. Poznejša naznanila se ne bodo sprejemala. Zglasila sprejema g. M. Zemlič v Ljutomeru in je pleme in dosedajni dobitki dokazati in ob enem vloga plačati. Od daril se odtegne 10% v prilog društveni blagajni. Za red so podlage pravila dunajskega dir. društva.
1 Nov vozni red med Spielfeldom in Ljutomerom. Od 1. maja naprej pride sledeči vozni red v veljavo; Iz Radgone gre ob 4. uri 14 minut zjutraj vlak na Spielfeld, v Ljutomer ob 6. uri 10 m. zjutraj. Iz Spielfelda v Ljutomer gredo: ob 7. uri 48 min. dop., ob 10. uri 27 min. dop., ob 2. uri 5 min. pop in ob 4. uri 5 min. pop.; iz Ljutomera v Spielfeld gredo vlaki: ob 7. uri 27 min. dop., ob 10. uri 40 min. dop., ob 1. uri pop. in ob 5. uri 21 min. pop. Iz Ljutomera v Radgono gre ob 7. uri 10 min in iz Spielfelda v Radgono ob 7. uri.
Slovenjegraški okraj.
s Slovenjgradec. V graski bolnišnici je umrl tukajšnji hišni posestnik Jakob Glinšek.
s Šoštanj. Dan za dnevom bijemo boj za ohranitev slov. trga Šoštanj in slovenske šaleške doline, dan za dnevom dobivamo nove udarce od raznih stranij; vse to pa nas sili, da se vsi zavedni Slovenci tesnejše združimo in združeni odbijamo napade naših nasprotnikov. Potreba združitve ne le za celo šaleško dolino, ampak za celo okrajno glavarstvo Slov. Gradec, katero leži ob koroški in v okraju Marenberg ob nemški jezikovni meji, nas je napotila, da snujemo društvo „Ljudska knjižnica" za celo okr. glavarstvo Slov. Gradec. Namen tega društva je, ustanavljati na teh tako vročih tleh ljudske knjižnice in organizirati predavanja v celem okrajnem glavarstvu. Izobrazba je ona moč, katera naj privede naše ljudstvo do tega, da bode vendar enkrat začelo spoznavati svoje prijatelje in neprijatelje in po tem uravnalo svoje postopanje: Da dobimo v to potrebna sredstva, priredimo v nedeljo 6. maja v vseh prostorih hotela „Avstrija" v Šoštanju veliko narodno slavnost z najmnogovrstnejšim vspore-dom. Poleg pevskih in godbenih točk, katere bo-deta proizvajala pevski zbor šaleške čitalnice in polno-številna šoštanjska narodna godba, nam bode nudila obilo zabave ljudska veselica. Pri srečolovu bo obiskovalcem mogoče dobiti krasna darila, v vinski kleti se bodo točila najboljša spodnještajerska vina in bodo svirali priznani šrameljni; zvečer se bodo divili krasnemu umetalnemu ognju. Da bo tudi mladina imela izvrstno zabavo, je preskrbljeno; vršile se bodo bitke z konfeti in serpentinami itd. Vsakdo se bode izvrstno zabaval, vsak bo pa tudi ponesel s seboj zavest, da je prispeval po svojih močeh za ustanovitev prve slovenske knjižnice na Spodnjem Štajerskem. Začetek slavnosti je ob 3. uri pop.; nizka vstopnina 20 vin. omogočuje obisk vsakemu. Želeti je, da slovenske občinstvo, katero ve, kak hud boj bijemo šoštanjski Slovenci, katero pa tudi ve, da ne smemo nobenega sredstva opustiti, ampak si utrdimo naše stališče in stališče vsega Slovenstva v okr. glavavstvu Slov. Gradec, prihiti v velikem številu k tej narodni slavnosti in pokaže našim nasprotnikom, da stoje za soštanjskimi Slovenci neštevilne slovenske čete.
s Družmirje pri Šoštanju. Naša toli skrbna vlada nam je vendar enkrat potrdila predložena pravila bralnega društva za šoštanjsko okolico. Radi tega se vrši ustanovni občni zbor bralnega društva v nedeljo 29. t. m. ob 2. uri pop. (po ve-černicah) v gostilni g. Jož. Rotnika v Družmirju s sledečim vsporedom: 1. Bozdrav sklicatelja, 2. volitev odbora, 3. vpisovanje udov in pobiranje udnine, 4. slučajnosti, 5. prosta zabava. Slehern zaveden Slovenec v šoštanjski okolici se naj udeleži ustanovnega občnega zbora toli potrebnega bralnega društva v šoštanjski okolici, v kateri je potrebno izobraževalno delo, da se uniči delo naših nasprotnikov. Na svidenje v nedeljo ob zibelki najmlajšega društva v šaleški dolini! — Rodbino R itnik in tudi nas družmirske sosede in Slovence zadel je hud udarec, ker nam je neizprosna smrt pobrala znano in povsod spoštovano posestnico in gostilničarko Marijo Rotnik. Blaga pokojnica je vživala v vseh krogih odkritosrčno visoko spoštovanje in ob času njene nad pol leta trajajoče prebridke bolezni pa srčno sočutje vseh, ki so jo poznali. Kako je bila spoštovana, pokazal je tako številni pogreb. Pred hišo šalnsti kakor pri odprtem grobu zapeli so vrli šoštanjski pevci ganljive žalostinke. Rajnka je bila pravi vzor dobre matere in umne gospodinje ter velika dobrotnica ubogim. Predraga nam nepozabna rajnka počivaj v miru!
s Št. Janž pri Spod. Dravogrodu. Umrl je tukaj dne 20. aprila g. Ivan Dominkuš, c. kr. profesor v pokoju, v 85. letu svoje starosti. Bil je tudi profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Za njim žalujejo štiri hčere. Bodi mu žemljica lahka.
s Pameče. Dne 16. t. m. se je vršila pri nas volitev krajnega šolskega načelnika. Taka volitev sicer ni kaj novega, zlasti v naši občini ne, kjer so volitve, rekurzi in pritožbe čisto na dnevnem redu. Toda pri nas je bilo tokrat drugače. Že celih 18 let načelnje šolskemu svetu vrli mož, ki je vsled svojega kremenitega značaja znan in priljubljen po vsej okolici. Toda tudi najboljši človek ima svoje nasprotnike in najslajše hruške so pred sršeni najmanj varne. In naš blagi načelnik Herman je v zahvalo za svojo 18 letno skrb pri šoli moral izvedeti, da tudi on ni brez sovražnikov. Ker bi bilo toraj letos treba v četrtič voliti načelnika, so mu le ti hoteli stolec izpodmakniti ter ovrgli prvo volitev. Prišlo je do druge volitve, v kateri je naš priljubljeni načel-
nik Herman zmagal še sijajnejše nego vprvič ter zopet prevzel uačelništvo krajnega šolskega sveta.
s Iz Šaleške doline. Že večkrat smo mislili opomniti tu Baše ljudi na nekega krčmarja cerkve-nika. ki ima v pivnici na razpolago pač „Štajerca" in „Narod", prehudo pa se mu zdi, da bi si naročil kak pršten list. Botri, ki zahajate tja, zahtevajte kršč. liste, nemčursko-liberalne cape pa v peči Drznili bi se tudi vprašati tajnika kmetijske zadruge, ali je v pravilih te zadruge nadomeščanje kršč. listov z liberalnimi? Mislimo, da bo zadostovalo. Če že širite protikrščanske liste, ne 'delajte tega po kmetijskih shodih, kamor imajo vstop tudi kršč. možje!
s Skale. V nedeljo dne 29. t. m. ima dekliška zveza zopet redno zborovanje ob navadni uri. Vsako nesoglasje utihni, kjer se gre za kat. narodno omiko. Ne sme nas plašiti, če je komu zveza trn v peti. Pristopajte k zvezi dekleta, če prav si skraja še ne upate prav prevzeti kake deklamacije ali govora. V zvezi naj bodo združena vsa poštena škalska dekleta, ki jim le čas dopušča udeleževati se rednih shodov!
Konjiški okraj.
k Konjice. Po državi snujejo za posamezne občine takoimenovani „sirotinski sovet", t. j. odbor občanov, ki bi imeli sicer skrb za otroke-sirote, vendar-le se ne bodo smeli vtikati v pravice očetovske ali varihove, imeli bodo bolj dolžnost nad-zorovalno, t. j. nadzorovali bi variha in varovanca, dokler ta ni dopolnil dvajsetega leta. Za posamezne občine bi ee osnoval poljubno ali samostalen „sirotinski sovet" ali pa bi se isti pridružil že obstoječemu „Krajnoubožnemu sovetu", in bi se zadnji primerno razširil z nekaterimi od občinskega zastopa izvoljenimi osebami po razmerah tudi spola ženskega. Višje oblastvo je sodnikom naročilo, da naj ti na primeren pogovor povabijo vse župnike in naduči-telje in učitelje voditelje in župane. Pri c. kr. sodišču ovokiajnem so se dotičniki zbrali v dveh oddelkih, gospodje ob desnem bregu Dravinje so bili poklicani v torek po velikinoči, oni ob levem bregu imenovane reke pa potem za v četrtek. Gospod deželnogodni sovetnik dr. Globočnik je prišlecem prebral in obrazložil postavne določbe. Občinski uradi bodo dobili potrebna navodila. Zborovalci so se izrekli, naj bi se „Krajnobožni soveti" razširili, oziroma, da bi privzeli tudi opravke za „sirotinski sovet".
k Ziče pri Konjicah. V tnkajšno župnišče je ulomil neznan tat ter ukradel cerkveno blagajno, v kateri je bilo 160 K in nekaj obligacij. Nesel jo je do kamenoloma, kjer jo je razbil, vzel ves denar, obligacije pa je pustil ležati.
k Zreče pri Konjicah. Vrl rodoljub Josip Kovač je nevarno zbolel. Pripočamo ga v molitev. — Ta je umrl Jurij Gregorec, star 84 let, eden izmed že redkih veterancev „Radecki-jevih". Do hladnega groba so starčeku pod vodstvom gospoda veteranca župana pot posodili nekateri vojaki dosluženci. Dobri dušici svetila večna luči
k Vrholje pri Konjicah V naši občini imamo novega župana, pa nezavednega. Poprejšnji župan, s katerim sicer nismo bili zadovoljni, je vsaj nradoval v svojem maternem jeziku, novi se pa hoče postavljati z nemščino, katere pa siromak nič me ve, česar mu tudi ni treba kot žnpann. V zgled: Pisal je: An das Krankenhaus — Vervatbung Graz. Le pišite rajše slovenski, vsaj znajo na pošti. Naj vplivajo v tem oziru na novega župana naši narodnjaki. — V slovečem vinogradu na Prihovi, tako imenovane Jamne, se je že vidlo na veliko noč grozdje v vinogradu. Redka prikazen za ta čas I Bog nas varuj mraza in toče! — V Tepanjah je bil izvoljen županom vrl narodnjak Ignac Podku-lovšek. Štajerčeva stranka je sijajno propadla.
Celjski okraj.
c Celje. Dne 27. t. m. priredi tukajšnja or-glarska šola odhodnico g. dr. V. Peganu, ki ima za ustanovitev imenovanega zavoda mnogo zaslug. Poučeval je blizu šest let latinščino in obč. tajništvo brez vsake plače. Tudi gmotno je rad učencem pomagal. Za to se mu tem potom ižreka najtoplejša zahvala.
c Iz celjskega okraja. V pravilih „Cesar-jevič-Rudolfovega sadjerejskega društva za Špodnji Stajer" s sedežem pri sv. Jurju ob jnž. žel. se glasi § 8: „Ravnateljstvo (tega društva) obstoji iz ravnatelja, njegovega namestnika, tajnika in blagajnika in treh odbornikov, katere glavna skupščina voli na dve leti". Kje je odbor, izvoljen pred dvemi
leti? Če se ne motimo, društvo ni zborovalo niti enkrat v preteklih petih letih. Kdo se ve spomniti, kedaj se je vršila zadnja glavna skupščina ? Točka 11 se glasi: „Redna glavna skupsčina se snide vsako leto meseca aprila tam, kjer je društveni sedež ..." April je pri kraju, kedaj in kje bo glavna skupščina, če še obstoji društvo? Nadalje se glasi § 11: „Društvo neha biti, ako večina dve tretjin vseh društvenikov to sklene..." Ne spomnimo se, da bi se kedaj o tem sklepalo, društva pa nikjer ni! Ako še društvo životari, naj se poživi oz!roma razpusti; sicer ga bo morala nova „kmet. šola", ki se ima nekje tam pri Šentjurju ustanoviti, prvi dan, ko se otvori, pokopati. Sadjerejec.
c Iz Savinjske doline. Dočim celjska „Domovina" v Vstajenju Krista ne vidi več kakor lep simbol vstajenja spomladanske narave, ima pa „Šta-jerc" najlepšo pridigo za Veliko noč na uvodni strani. Ali kaj, ko že na drugi strani po starem farizejskem zgledu ponuja duhovnom zvišanje kon-grue kct Judežev groš — reforme zakona. Ne bodi smešen, Štajerc, kaj misliš, da se resnice sv. kat. vere spreminjajo kakor obleka? Ti, ki znaš tako dobro besede sv. pisma po svoje naobračati, poglej vendar zadnji pastirski list ali pa kar naravnost Mark. 10, 11. Kdorkoli se loči od svoje žene in vzame drugo, prešestuje . . . Tako govori Kristus, Štajerc pa se vnema za zakon kat. ločenih. Slovenci, kako dolgo bodete še verjeli temu hinavskemu lisjaku, ki si prisoja škofovsko oblast nad mašniki sv. kat. cerkve? Če pristaši Štajerčevi vsako pridigo zapijejo, morajo si celo za pisanko naročiti pridigo iz Ptuja ter za njo Nemcem prodati svojo narodno zavest. Ali ni to sramota?
c Ostrožno pri Celju. V nedeljo dne 29. apr. popoldne ob 2. uri govoril bo potovalni učitelj g. Goričan o razumnem gospodarstvu v gosttilni gosp. Antona Fazarinca. Vabi se k obilni udeležbi. — Med veliko nevihto ¡dne 16. t. mes. je udarilo v hišo posestnika Bukovnika. Strela je razdrla streho in zid ter odšla zopet skozi okno. Mati in hči, ki so bile v sobi, so sicer ostale žive, toda prva je od strahn omedlela, hči pa ima močno otekle noge, ker je šla strela blizu njenih nog. Obe morate ležati.
c Šmarje pri Jelšah. Dne 22. aprila t. 1. sklicalo je katoliško politično društvo, po sklepu odbora može volivce k zaupnemu pogovoru radi občinskih volitev, ki se bodo vršile prihodnji ponedeljek 30. t. m. za okolico šmarsko. Sklenili smo voliti v odbor odločne, neodvisne može, ne pa omahljivcev 1
c Kako pišejo liberalci o kmečkih prijateljih. „Slov. Narod" z dne 19. t. m. je prinesel sledeče poročilo: „Nadučitelj, ki je nasprotnik šole. Iz Gradca se nam piše: V petek 13. t. m. je dospela v Gradec kmečka depntacija iz Šmarja pri Jelšah pod vodstvom nadučitelja Jurkoviča, da pri na-mestništvu protestira proti zidanju nove šole v Šmarju pri Jelšah. Jurkovič je med štajerskim učiteljstvom tista bela vrana, ki je klerikalnega mišljenja in ki je pred leti skušal na Štajerskem ustanoviti podružnico „Slomškove zveze". Velike slave si s tem ni pridobil, zato si hoče menda na drug način pridobiti „ugled in priznanje". Postavil se je na čelo tistih ljudi v občini, ki so najhujši sovražniki šole in ki bi najraje imeli, da bi se sploh odpravil vsak šolski ponk. Ko je oblast odredila, da se ima v Šmarju zidati novo šolsko poslopje, ker staro ne odgovarja več modernim zahtevam, je to odredbo vsak prijatelj šole in napredka pozdravil z veseljem, samo nadučitelj s tem ni bil zadovoljen, marveč se je pridružil tistim, ki jim je vsaka šola trn v peti. Jurkovič se je celo izpozabil tako daleč, daje odšel z deputacijo v Gradec, da bi preprečil zgradbo nove šole. Lep nadučitelj tol Radovedni smo, kaj so pri namestništvu povedali temufamoznemu pedagogu?!" Mi smo že enkrat poročali, da je šola v Šmarju pri Jelšah popolnoma zadostna za tamošnje razmere in kako ostro so se izrekli davkoplačevalci proti zahtevi oblasti, da morajo zidati novo šolo. Mi smo gotovo za to, da se zidajo poslopja, ki so neobhodno potrebna za ljudsko izobrazbo, toda kjer tega ni potreba, tam se s tem samo vlači denar iz žepa davkoplačevalcev. Zakaj se pa celjski okolici ne da niti dovoljenje za zidanje šole, čeravno bi jo radi. Tukaj naj klafa „Narod"! G. nadučitelj je gotovo zpoznal, da je novo poslopje nepotrebno, ker je še v stari d6-volj prostora, zato je hotel preprečiti, da bi trpeli davkoplačevalci škodo.
c Sv. Martin ob Paki. Z ozirom na dopis objavljen pod zgornim napisom v štev. 16 z dne 19. aprila smo naprošeni objaviti sledeče pojasnilo: 1. Ni res, da bi bila prišla občina v roke naših „nasprotnikov", t. j. nemškutarjev, štajercijancev
in liberalcev. Res pa je, da je v III. razredu zmagala popolnoma dosedanja stranka, ki sploh ni imela nobenega nasprotnega volilca. Tudi v II. razr. doseglo se je popolno sporazamljenje, bili so med drugimi dosedanjimi odborniki voljeni č. g. župnik, tudi od volilcev, ki jih imenuje dopisnik nemšku-tarje itd. V I. razr. bili so voljeni sami pošteni, odločni možje, ki so zavedni Slovenci in če ne boljši, vsaj tako dobri kristjani, kakor dopisnik, kateremn pa niso všeč iz razlogov, katere objavimo v potrebi obširno na drugem mestu. 2. Ni res, da bi se bilo od te strani kaj agitiralo; ako je to storil kakšen posameznik, delal je iz lastnega nagiba; dokaz temn, da „stranka" tik pred volitvijo ni vedela, koga naj voli v odbor in se je odločilo še le zadnji trenutek. Ni res, da bi se bilo kakšnemu agitatorju obljubilo — tudi ne v šali — nove podplate. Res pa je, da je dopisnikova stranka strastno agitirala in je neki agitator vabil ljudi po raznih soseskah s tem, da jim je obljubljal novo šolo, češ, da potem ne bo treba otroka tako daleč v šolo pošiljati. Na ta način je agitiral po Velikem vrhu, po Skor-nem in Gorenjah. Dejal je pa zopet drugim, da če propadejo on in njegovi pristaši, bode treba plačevati velikanske doklade z» novo šolo v Šmartnu. 3. Ni res, da bi jaz sukal plašč po vetru, nemšku-taril in pritiskal na razne ukaze nemški pečat. Res pa je, da se mi je zopet ponudilo županstvo, — voljen sem kot odbornik med drngimi tudi od Č. g. župnika — a ne prevzamem tega nehvaležnega posla na nobeden način več in komaj čakam, da mi bode mogoče odložiti težko breme. 4. Ni res, da bi jaz vzel mesto g. župnika posilinemca G. K. v volilno komisijo. G. župnik bili so prvi, ki sem jih vprašal, če prevzamejo ta posel, a so to zaradi starosti odločno odklonili. Županst vo Sv. Martin na Paki dne 21. aprila 1906. Žapan: Janez K1 a n č n i k.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Dne | 25. aprila je obhajal naš č. g. župnik Janec Š p a r-hakl svoj 70. rojstni dan. Iskrene častitke in na mnogaja leta!
c Novaštifta pri Gornjemgradu. Na Belo nedeljo se je v milih besedah od nas poslovil gosp. župnik Franc Puntnar, odhajajoč v zaslužni pokoj. G. župniku kličemo: Bog vas živi še mnoga leta!	Hvaležni farani.
Brežiški okraj.
b Brežice. Okrajno glavarstvo je prepovedalo „Sokolu", ki bo obhajal blagoslovljenje svoje zastave, javen obhod. Daleč smo že prišli! Slovenci na lastni zemlji se ne smemo prosto gibati, kako bi hoteli, medtem ko delajo Nemci in nemčurji kar hočejo. Če enkrat ljudska kri vzkipi, potem si naj posledice pripiše vlada s svojim večnim krivičnim zapostavljanjem Slovencev.
b Kozje. Umrl je dne 26. sušca velezaslužni posestnik in tesarski mojster Matija Palir, ki se je veliko trudil pri spravljanju lesa za razširjanje župne cerkve, a neusmiljena smrt mu je preprečila delovanje. Za rajnim ne žalujemo samo mi župljani ampak celi okraj, ker je izgubil pridnega tesarskega mojstra. Naj počiva v miru I — Dne 6. t. m. ob pol 3 uri popoldan je umrl v Kozjem č. g. Jakob P1 a n i n š e k, duhovnik v pokoju. Veličastni sprevod je bil na cvetno nedeljo po večernicah na pokopališče sv. Eme. Verno ljudstvo se je udeležilo pogreba mnogoštevilno od vseh strani. Zadno slovo je govoril domači kaplan č. g. dr. Janez Jančič. Pogreb je vodil č. g. Janez Bosina, dekan in kanonik v pokoju ob asistenci 7 častitih duhovnih sobratov. Rajni gospod so bili vedno bolehni, samo 9 let so službovali na župnijah, blizu 30 let pa v pokoju. N. v m. p.l — Za pisanko nam je ljubi Bog poslal na velikonočno nedeljo ob pol 2. uri popoldan strašno nevihto z bliskom, gromom in kakor grah debelo točo. Toča je kar pobelila. Pa tudi na velikonočni ponedeljek je sledila ob 6. uri zvečer se strašnejša nevihta z bliskom, gromom in točo. Na več krajih je strela nžgala poslopja, druge več ali manj poškodovala. Mnogo dreves je razcepila, da so trske kar po zraku letele. Toča je napravila že precej škode na cvetočem drevju in na amerikan-skem trsju. Odbila je že marsikatero oko. Strašne so bile one ure v velikočnih praznikih, da že davno ne tako. Daj Bog, da bi ne bilo letos več tako groznih ur. — Vesela pomlad je priromala, kukoviča se je oglasila s svojim prijetnim kuku. Sadno drevje je v najlepšem cvetju. Čela narava je oživela. Vse se giblje in veseli lepih pomladanskih dni, — Kaj pa kaj z bralnim društvom? O tem pa upam, da vam bom v kratkem kaj veselejšega poročal.
Velikanski potres.
Komaj je ponehal strahoviti izbruh Vezuva, že se poroča o groznih potresih, katere so povzročile notranje zemeljske sile. Tako so imeli na veliko soboto na japonskem otoku Formozi, ki leži vzhodno od Kitajske, strahovit pc très, ki je uničil vse večje hiše. Ubitih je bilo pri tem na stotine oseb, na tisoče ranjenih, ostali pa so brez strehe. Vse te žalostne vesti pa prekaša novica, ki je došla iz amerikanskega mesta San Francisko, ležečega ob obali Tihega ocena, dne 18. t. m. zjutraj okoli 5. ure. Prvi sunek ni bil tako močen, ljudje so se le prestrašili, da so zbežali iz hiš. Toda temu čez nekaj minut sledeči sunek je imel strahovit učinek. Spremenil je velikansko 350.000 duš broječe mesto v razvaline. Kdor je bil v poslopju, bil je mrte/. Vsled potresa je nehala delovati električna razsvetljava, celo mesto je bilo naenkrat zavito v temo. Kmalu pa se zopet zasveti. Vnele so se hiše in ker je bil vsled potresa poškodovan tudi vodovod, ni bilo mogoče gasiti. Prestrašeno ljudstvo tudi v prvem trenutku nato niti misliti ni moglo. Gorel je že del mesta, predno so začeli misliti na obrambo proti groznemu požaru. Prišli so vojaki, ki so razstrelili napol podrte hiše, da bi s tem zabranili požaru pot. Brez živeža in skoraj brez obleke so ljudje tavali na okrog. Nekateri so pozneje iznosih svoje dragocenosti in pohištvo na ulico, tako da je bilo na ulici stvari, ki so bile vredne več milijonov. To priliko so porabili tatovi in roparji. Toda stražniki in vojaki, ki so stražili, so vsakega brez usmiljenja ustrelili. Seveda je bilo vojakov in stražnikov veliko premalo število, da bi mogli straži ti tako velikansko mesto, zato se je posrečil marsikateri rop. Položaj je bil grozen. Popoldne se je še le posrečilo dobiti nekaj živeža, ki pa seveda ni zadostoval za toliko množico. Ker se je blizu mesta tudi porušil več kilometrov dolg del železnice, se ni mogel živež več dovažati. Država (severo ameriške zjedinjene države) je dovolila en milijon dolarjev (1 dolar okoli 4 krone) podpore. Tudi druga mesta so poslala večje ali manjše svote. Vsled pomanjkanja živeža je nastala huda draginja. Tako je stal en kozarec vede en dalar. Ljudje so kakor blazni bežali iz mesta. Posebno ubupni boji so bili pri morju, vsak je hotel biti prvi na ladjah, da zapusti nesrečno in strašno mesto. Mnogo oseb je padlo v morje in otonilo. Pcdr'a se je tudi brd-nišnica in je bilo pod razvalinami pokopanih 250 bolnikov, ki so vsled nastalega požara zgoreli. Ogenj se je raiširjal z grozovito hitrostjo.
Žalostno zgodbo pripovedujejo o hotelu, kamor so prinesli težko ranjene. Menih so, da hotela ne bo dosegel ogenj, a so se varali. Do 50 zdravnikov je bilo zaposlenih pri več sto bi Inikih, ko je prišlo naenkrat povelje, da je treba odnesti iz hotela vse ranjence, ker bo v desetih minutah v plamenu. Komaj je bilo izdano povelje, že je začela goreti streha. Vseh težkoranjenih ni bilo mogoče rešiti. Tako hitro se je razširil ogenj, da so morali tisti, ki so še mogli bežati, na več mestih preko plamena. Komaj deseti del ranjencev je otet. Prizor je bil strašen, ko so upili v plamenu umirajoči ranjenci. Nebo je bilo ognjeno rudeče. Po ulicah so letali otroci, ki so klicali po stariših, pod razvalinami pa so ječah ranjenci. Groze in strašnih prizorov ni moči popisati v kratkih vrstah.
Mrtvih je, kolikor je možno presoditi, do pet tisoč, ranjenih okrog deset tisoč. Porušenih je 5000 hiš. Potres so čutili po vsej Kaliforniji in Nevadi, pokrajinah ob Tihem oceanu. Tudi mesto Oakland, ki leži nasproti San Frančišku in ima 70.000 prebivalcev, sta potres in ogenj popolnoma uničila. Uničeno je mesto San José, ki šteje 22.000 prebivalcev, = v San Rosa je 10000 prebivalcev brez doma. Mesti Monterev in Mareland sta razrušeni.
V	Santa Cruze je nad 2000 mrtvih. Tudi Napa Valey in vsa mesta v okolici zaliva San Francisko je potres znatno poškodoval. Pri Salinas se je neka gora podrla na velikansko poslopje sladkorne tovarne in podsula vse delavce.
Iz Los Angeloša prihaja vest, da se bo naj-brže zrušil velik del obrežja v morje. Zemlja je izpodjedena od morske strani in razpokline so širše. Če bi se zrušil v morje velik kos obrežja, bi bil San Francisko tudi od morske strani nepristopen.
V	petek se je se le posrečilo zopet urediti dova-žanje vode, tako da bo morda mogoče rešiti del mesta, v kolikor ga se požar ni uničil.
Drobtinice.
d Potres na Tirolskem je bil 22. t. m. ob 1. uri po noči. Škode sicer ni naredil nikjer velike, samo ljudi je malo prestrašil. Kakor se nam zdi, je letos za našo zemljo hudo leto. Zmiraj jo kje trese. Zvezdoslovci pravijo, da je tega krivo solnce,
ki je tudi jako vznemirjeno na svoji površini. Kažejo se na njem črne lise, ki pa zopet izginejo.
d 60 milijonov je zapustil v Ameriki neki tovarnar, ki je bil doma na Češkem. Pokojnik je bil nekdanji tovarniški delavec Franc Kiucky, ki je vsled revščine odpotoval okrog 1860. 1. v Ameriko. Tam se je imenoval Francois Krucketovvn in je delal najprej v neii trgovini z lesjm, potem je postal soposestn^k cele trg ivine, končno si je pridobil s srečnimi špekulacijami ime „kralja zlatih rudnikov" in ogromno zgoraj omenjeno premoženje. Umrl je pred dvema letoma, in ker ni napravil nikakšne oporoke, so iskale ameriške oblasti sorodnikov. Oglasilo so jih je na Češkem nad sto, ali nihče ni bil pravi. Zdaj so našli v Pragi med bornim delavstvom 87 let staro žensko, ki ima več sinov. O tej se je dokazalo, da je teta umrlega milijonarja in zdaj podeduje vse ogromno premoženje.
Narodno gospodarstvo.
Kako in kedaj škropi se uspešno proti peronospori.
Če čakamo s škropljenjem proti peronospori tako dolgo, da jo že opazimo, do ta čas nam je že veliko kvara napravila. Vsaki del, na katerem se je prikazala, je že poškodovan in nebo nikdar več zdrav. Uspešno zabranimo razširjenje peronospore le tedaj, če škropimo popred kakor jo vidimo. Zdravila za to bolezen ni. Pač pa imamo izvrstno sredstvo, modro galico, katera zapreči kalenje trosov peronospore. Če padejo ti trosi na mesto, kjer se le najmanjša sled modre galice znajde, ne morejo kaliti in postanejo neškodljivi. Če je pa enkrat ta tros svojo kal v list ali v jagodo pognal, tedaj nima modra galica nič več upliva nanj. — Kako se napravi tekočina? Sod se nalije ne čisto poln vode, črez se položi kol, in nanj se obesi vreča z galico. Kadar se raztopi, dolije se med vednim mešanjem toliko v vodi raztopljenega apna, da pri poskusu dobi rudeči lakmus papir modro barvo. Ta način je pač najbolj priprost in natančen. Za 10 vinarjev takega papirja, kateri se dobi v vsaki lekarni, zadostuje za eno ali še za več let. Tudi beli Phenolphtalein papir je izvrsten. Kakor hitro je zadosti apna, postane rudeč. Dobi se v deželnem kemičnem poskušališču in drugod. Kako močna se naj tekočina za škropljenje napravi ? V tem oziru so mnenja jako različna. Enim je 1% rav.topljina dovolj, drugim še 2°/0 ne zadostuje. Tri kile galice na eden polovnjak vode zadostuje posebno za prvo škropljenje. Kot pravilo naj nam velja: Boljše je dvakrat škropiti z 1%, kakor samo enkrat z 2%-Za vsako škropljenje naj se tekočina zmiraj sproti napravi. — Kedaj se naj škropi? Težko je naprej naznaniti, kedaj se z najboljšim uspehom prvikrat škropi, ker nimamo vsako leto enakega vremena. Prvo škropljenje je največje važnosti, opraviti se .mora jako zarano, kakor hitro začne trs poganjati. To prvo škropljenje tudi ne pride drago. Dokler so poganjki le nekaj centimetrov dolgi, se ne porabi dosti tekočine. Da se peronospore ubranima, mora listje že poprej, kakor njeni trosi začno kaliti, biti poškropljeni. Največi upliv na dobri uspeh škropljenja ima: Kedaj in kako da se škropi. Ne bolj pogosto škropljenje in ne bolj močna tekočina ne more več tega popraviti, kar se je zamudilo, če se prvikrat prepozno škropi. Predlansko leto se je lahko pogosto opazovalo: Polovica vinograda je bila lepa, druga polovica brez grozdja Eden vinograd zdrav, obetajoč lepo trgatev, sosedov podoba žalosti. Od kod to? Dobro ohranjeni deli vinograda so bili skropljeni pred deževjem, nekateri celo med dežjem. Sledilo je potem več dni z najbolj pripravnim vremenom za peronosporo. Petkrat na dan dež, solnce, soparica. Ni se škropilo, čakali so na lepo vreme, ker se meni, če dežuje, škropljenje itak ne pomaga, ker dež vso galico opere. To mnenje je napačno. Kadar je vreme za peronosporo jako ugodno, toraj nevarnost velika, naj se porabi vsak trenotek, kadar dež preneha, za škropljenje. Drugokrat naj se škropi hitro po cvetju. Poznejša škropljenja so odvisna od vremena in nastopa peronospore. Če opazimo, da se nam peronospora precej razširja, tedaj ne rok križem držati, ampak škropimo z vsemi močmi, in pogosto en za drugim. Povzročeno škodo sicer ne moremo več popraviti, pa nadaljno razširjanje zabranimo. Rešimo kar se rešiti da. — Kako se naj škropi? Trosi peronospore kalijo le v vodi. Zato najdemo po navadi prve znake peronospore na konceh dol visečega listja, kjer rosne in dežne kapljice najdalje obvisijo. Če se v kapljici znajde le najmanjša sled galice, trosi poginejo. Najboljše škropljenje je zato taisto, da povsod, kjer se more
kapljica vode zbrati, troha galice poleg pride. Na daljavo galica nima učinka, zato se mora škropiti tako, da so kapljice fine, goste, druga pri drugi, pa ne da so velike in daleč narazen. Nekateri vi-ničarji mislijo, da svojo delo jako dobro in vestno opravijo, če škropijo prav dolgo na eno mesto, na eden trs. To je velika napaka. Le opazujmo in videli bomo: Takšen trs je potem kakor umit. Male kapljice se združijo v velike, in te padejo na tla. Na Ustju se pogosto potem niti ne pozna, da je bilo ravno poškropljeno. Škropi naj se tako: Delavec gre skozi vrsto kakor hitro le more in škropi vsak trs. Kapljice se na ta način ne morejo zbirati, čez 2 ali 3 ure, kadar je prvo škropljenje že suho, poškropi se še enkrat celi vinograd in se meri posebno na mesta, katera pri prvem hodu niso bila zadeta. Tekočina v sodu se mora vselej dobro premešati, predno se škropilnica napolni. Pazimo na to, da se ne bo samo listje ampak ravno tako in še bolj skrbno tudi grozdje poškropilo. Predlanskim videle so se gorice z zdravim listjem a brez grozdja, katerega je peronospora uničila. Najbolj važne točke glede peronospore so:, 1. Peronospora se prikaže eno leto poprej drugo poznej in sicer kakor hitro najde dva pogoja za svojo rast: Mokroto in toploto. Kadar je zmladleta mokro in včasih vmes še toplo — škropite kar najhitreje. 2. Peronospora ne napada samo listje ampak tudi grozdje, katero se mora za to prav skrbno škropiti. 3. Če peronospora v enem letu ni prav hudo nastopila, zato se v drugem letu ne sme škropljenje odlagati ali zanemarjati. Marsikaterega to zmoti in posledica je bila slaba trgatev vsled peronospore. 4. Ne pozabimo, da Škropljenje ne ozdravi bolezni, ampak le zabrani nadaljno razširjanje, če se škropi, kadar se peronospora že vidi, zgubi se s tem mnogo truda in denarja. 5. Eno škropljenje ima učinek le okoli 20 dni. Kadar je vreme peronospori jako ugodno, škropimo vsaj vsakih 20 dni.
Franc Goričan.
Državne ustanove za obiskovalce obrtnih šol. Za prihodnje šolsko leto razpisuje naučno ministrstvo več državnih ustanov za obiskovalce obrtnih šol. Ustanove znašajo za ljubljansko c. kr. umetno obrtno strokovno šolo 40 K na mesec in veljajo za vso učno dobo. Te ustanove so osobito tudi namenjene obiskovalcem zimskih kur-zoy za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke). Prošnje za take ustanove je nasloviti na naučno ministrstvo, vložiti pa jih je najkasneje do 15. maja pri ravnateljstvu onega zavoda, v katerega želi prosilec vstopiti. Prošnji morajo biti pridjane naslednje priloge: Kritni list, domovinski list, učno ali delavsko izpričevalo (če se prosilec zglaša za vstop v zimske kurze za stavbne obrtnike), zadnje šolsko izpričevalo in ubožni list. — S tem opozarjamo naše čitatelje na zgoranje ustanove s pristavkom, da daje vsa potrebna pojasnila v tej zadevi drage volje ravnateljstvo c. kr. umetno obrtne strokovne šole v Ljubljani.
Vinska razstava v Gradcu. Na vinsko razstavo v Gradec, katero smo v zadnjem listu naznanili, so poslali svoja vina sledeči spodnještaj erski vinogradniki: g. Andrej Keček iz Stoperc pri Rogatcu, gg. Šnudrl in Pišek iz Freideka pri Mariboru, g. Josip Mursa iz Krapja pri Ljutomeru, Franc Sever iz Ljutomera, Jožef Cafuta iz Drave pri Ptuju, Jožef Černelč iz Št. Petra pod Sv. gorami, Vincenc Janič iz Celja, Janez Malus iz Bizeljskega, Mihael Sevnik iz Župelevc pri Brežicah, Martin Freče iz Bizeljskega.
Najnovejše novice.
Alojzij S ver f. Mnogo, mnogo oči se je po-rosilo, ko je pretečeno nedeljo iz Gradca pretresla naša srca žalostna vest, da je za vselej zatisnil svoje oči velečastiti gospod župnik v mariborski kaznilnici, Alojzij S ver. Preblagi pokojnik je bil daleč okoli znan in povsod neprimerljivo priljubljen. Kdorkoli ga je poznal, ga je ljubil in visoko spoštoval. Rojen je bil dne 7. junija 1848 v Mariboru, kjer je bil njegov oče meščan in hišni posestnik. Ljudsko šolo in gimnazijo je Alojzij z dobrim vspehom v Mariboru dovršil, kajti, bil je prebrisane glave, marljiv in vedno lepega, uzornega vedenja. Bogoslovnih ved se je učil v Gradcu, kjer je bil 1. 1870. duhovnikom posvečen. Služboval je potem kot kapelan v Angerju in Jagerbergu na Srednjem Štajerskem, v Arvežu, Lučanah in v Radgoni. Od tam je prišel 1. 1890. za dušnega pastirja v možko kaznilnico v Mariboru. Silno težavna in odgovornosti polna je bila le ta njegova služba sredi med nesrečnimi, dostikrat obupanimi,
na duši in na telesu potrtimi jetniki. A izvanredna modrost, prijaznost in ljubeznivost rajnega Alojzija je premagala vse težave; marsikateri jetnik je sklenil vsled prelepih naukov in očetovskih opominov svojega dušnega pastirja začeti novo življenje ter je svoj sklep tudi možato uresničil. Sver je bil vsem, ki so mu bili v dušno oskrbovanje izročeni, ne le previden in zelo spreten učitelj, temveč tudi ljubezniv prijatelj in vsestranski, požrtvovalen dobrotnik. Bolje moči na tako opasnem mestu si misliti ne moremo, kakor je bil nepozabljivi pokojnik. A ne samo v strogi njegovi službi, tudi zunaj kaznilnice si je on pridobil nevenljive, obile zasluge. Kjerkoli je mogel, je svojim duhovnim sobratom pomagal, za vsako pomoč, bodisi kjerkoli, je bil vedno z veseljem pripravljen. Bil je vstrajen spovednik in izvrsten pridigar, kojega je ljudstvo kaj rado poslušalo. V družbi je bil pa vljuden, prijazen, nedolžno vesel, da si je povsod pridobil srca vseb, s katerimi je občeval. Da! bil je kremenit in blag značaj, ki ni imel sovražnika. Zdravja je bil vedno jako trdnega, a pretečeno jesen se mu je v požiralniku ukoreninil izrastek, vsled katerega ni mogel skoro pol leta niti drobtin ce, niti kapljice skozi požiralnik zavžiti; redili so ga na umetni način. Grozno je trpel ubogi siromak. A v?e strahovite muke je trpel voljno in z vzorno krščansko potrpežljivostjo; vdan v božjo voljo, katera mu je tako budo skušnjo naklonila, je previden umrl dne 22. aprila 1.1. V torek dne 24. t. m. smo v Gradcu na osrednjem pokopališču položili njegovo truplo v hladno zemljo. Vse urad-ništvo mariborske kaznilnice z g. nadravnateljem Reiselom, mnogo viših uradnikov od tukajšnjega okrožnega in okrajnega sodišča in ravno tako obilo uradnikov iz Gradca je spremilo predragega k večnemu počitku. Duhovnikov je bilo iz lavantinske in gračke škofije okoli 40. Sprevod je vodil milostivi g. stolni dekan prelat K. Hribovšek iz Maribora ob asistenci gospodov Schabela in Jocherla, ki sta bila oba Sverova sošolca. Žalost ob grobu je bila splošna, vsaj je bil rajnik nam vsem tako ljub in mil, da mu bomo ohranili za vselej naj-hvaležnejši in najsrčnejši spomin. Slava njegovemu spominu!
Ptuj. Na Jurijevo, v ponedeljek, je bil v Ptuju običajni veliki sejem, ki pa ni bil posebno dobro obiskan, ne od strani kupčevalcev, ne kupcev. Neugodno vreme prejšnjega dne je pač marsikoga zadržalo doma, a res je pa tudi, kar se že več let sem opaža na ptujskih velikih sejmih, da se razni obrtniki čimdalje bolj ogibljejo Ptuja, ker zahteva mesto vedno večjo in neprimerno visoko stanarino. Veliki ptujski gospodje seveda ne privoščijo krajcarja ubogemu obrti iku; da se le njihovi posili nemški žepi redijo in mastijo od slovenskih žuljev, za druge nimajo srca! — Zadnjič je nemškutarski „Štajerc" pisal, da je na Ptuju — 3500 Nemcev; a to bi jih moral slišati na Jurijevo te ptujske „Nemce!" Povsod kamor stopiš, sami slovenski glasi! „O dobro jutro očka, mamica, kaj pa bo
dobrega, novega! Le k nam, samo izvršno blago" itd.! slišiš ta dan žvrgoleti nemčurje, ki pa sicer sovražijo vsakega Siovonca iz dna svoje nemškutar-ske duše! Slovenski kmet, ali ne vidiš, da ptujski kramarji ljubijo samo tvoj denar?
Osebne vesti. Duhovni profesor v kadetoi šoli v Mariboru g. Jakob Tajek je premeščen v Trst, od tam pa v Maribor g. Peter Štefan.
Vinogradniki ptujskega okraja! Vsakdo ve, kako škoduje vinogradu pomladanski mraz in znano je, da je mogoče odvrniti to škodo v nekih slučajih z izdatnim kajenjem, ako se kadi (kuri) o pravem času splošno in istočasno. Opjmniti je pa, da je uspešno samo skupno postopanje V mariborskem okolišu so se vinogradniki že lansko leto združili in osnovali skupno obrambo proti mrazu. Namen teh vrstic je, da osnujemo tudi mi v ptujskem okraju enako obrambo. Da se to omogoči, so prevzeli gospodje R. F. Wibmer, F. Kaiser in F. Rudi dolžnost, da bodo skrbeli za natančno opazovanje, ali preti mraz. Bo li mraz ali ne, se lahko določa po solčnem zahodu iz nalašč zato pripravljenih toplomerov, katere imajo zgoraj imenovani gospodje pri svojih vinogradih. Bode-li toplomer kazal, da se je prihodnje jutro bati mraza, ustreli opazovalec ob pol osmih zvečer enkrat, bode li pa kazal, da bo gotovo mraz, ustreli dvakrat iz strelne postaje v znamenje, da morajo biti vinogradniki pripravljeni za kurjatev, oziroma kajenje. Streljalo se bode iz strelišč pri vinogradih g. Wibmerja v Hrastovcu, g. Kaiserja v Pohorju in pri goricah štajerske hranilnice v Podlehniku in na Janškem vrhu. Od teh štirih postaj bo mogoče obvestiti vse haloške vinogradnike o njim preteči nevarnosti. V vsakem slučaju, je-li zvečer čuti eden ali dva strela, naj bodo vinogradniki pripravljeni za kurjatev, oziroma kajenje. Ako se je bati mraza, bodo opazovalci po noči večkrat gledali na toplomer in če kaže taisti eno stopinjo pod ničlo in je videti, da bode živo srebro vedno bolj padalo, bodo ustrelili trikrat iz strelnih postaj. Trikratni strel je znamenje, da preti mraz in da je takoj potrebno iti kuriti (kaditi). Za kajenje (kurjatev) potrebne stvari je torej že preje treba imeti pripravljene v kupih pod vinogradom in v grabicah ter na potih v njem. Kuriti je najboljše s stvarmi, ki dado mnogo vlažnega dima. Take stvari so mokro listje, zeleno vejevje, grmovje, rožje, plevel (drač), gnoj itd. Treba je napraviti velike kupe teh stvari in sicer, čim več, tem bolje. Glavna stvar je, da 89 močno kadi. Kurili (kadili) naj bi vsi, ki imajo vinograde. Ako samo nekateri to store, ne pomaga veliko. Kaditi je treba, dokler ni solnce vzšlo. Ako začne med kajenjem močneje veter pihati ali Če se pooblači, naj se ognji zopet ugasnejo, ker se ni treba več bati mraza in da se kurivo prihrani za prihodnjič. Ako se pooblači nebo, ko se je zvečer enkrat ali dvakrat ustrelilo, ali ako začne potem veter pihati, tudi najbrž ne bo mraza; vendar pazite, ali se po noči ne ustreli trikrat v znamenje, da je treba začeti kuriti (kaditi). Ako se
ohladi na 3~ali več stopinj pod ničlo, kar se pripeti pri nas ob tem času reikokedaj, tudi kajenje ne zabrani, da ne bi zmrznilo v vinogradih. To se omeni zato, da ne bi mislili, da je kajenje sploh zastonj. Torej pazite na strele in pridno kurite in kadite!	Jo s. Zupane.
Občinske volitve v Ljubljani. Pri občinskih volitvah so prodrli kandidatje liberalne stranke. Udeležba pri volitvah je bila jako slaba.
Društvena naznanila.
Pevsko in bralno društvo „Zvon" pri Sv. Miklavžu pri Ormožu priredi dne 29. t. m. veselico s sledečim vspo-redom: 1. Petje. 2. Predstava igre „Trije tički". Burka v dveh dejanjih. 3. Prosta zabava pri g. Simoniču. Odbor vabi k obilni udeležbi.
Moška podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico ima v nedeljo dne 29. t. m. popoldan v Goro-pevšekovi gostilni redni občni zbor združen z zabavnim večerom.	Odbor.
Listnica uredništva-
Nazarje in Ptuj: Za to številko prepozno! —Oko-slavci: Pride v „Našem Domu".
Tržne cene
v Mariboru od 8. aprila do 20. aprila 1906
Živila		odL		dLo	
	100 kg				
		K	h	K	h
Pšenica .....		16	60	17	40
		14	60	15	40
		16	40	17	20
		17	60	18	40
		16	40	17	—
		17	50	18	50
		16	—	16	40
		4	80	5	40
slama.....	•	5	80	6	40
fižola ....	1 kg		H		30
grah.....		—	48	—	52
leča ....			84	—	92
krompir.....		—	—	—	7
»ir ...		—	36	—	38
surovo maslo		2	20	2	80
maslo .		2	20	2	40
ipel, Svež ....		l	45	1	60
ze^je. kisio ....		—	28	—	32
repa, kisla ....		—	24	—	24
	1 lit.				
		—	—	—	20
metana, sKdka		—	40	—.	56
„ kisla .		—	60	—	72
	100				
zelje ....	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
J«JC«......		—'		—	6
Loterijske številke.
Dne 21. aprila.
. . 82, 19, 71, 18, 79. . . 40, 1, 90, 83, 50.
Gradec Dunaj
Nova hiša z opeko pokrita se proda zavoljo preselitve na Libanji blizu Ormoža ob okrajni cesti Ormož —Ljutomer z majhnim posestvom blizu 1 oral vred Hiša ima gostilno, s dotično pravico 3 sobe, 1 proda-jalnico, pivnico, klet, hleve za krave in svinje. Najboljše za obrtnika — gostilničarja. Ugodna cena z vsemi gibljivostimi 4000 K — brez istih 3200 K, 400 K je hranilničnega dolga. Plačilni pogoji po dogovoru. Vse natančneje se izve pri g. Francu Hanze-liču, županu in veleposestniku na Hardeku pošta Ormož, kateri ima sedaj pravico prodaje.	310 2
Branjarija se odda zaradi rodbinskih razmer blizu tovarne za opeko, kjer dela veliko delavcev, zelo primerna za kakega rokodelca. Naslov na upravništvu tega lista.	308 3
Lepo posestvo pri Mariboru, v Pekrah, z zidano hišo, gospodarskim poslopjem (hlevi iu kleti so obokane), s sadonosnikom. njivami, travniki in gozdi, se proda proti lahkemu plačilu. Pojasnila daje Selinšek v Mariboru, Bancalarigasse 4.	309 2
Enonadstropna hiša nese mnogo stanarine, lokali za trgovino, 2 veliki kleti, se po ceni proda. Vpraša se naj: Bankalarigasse 4. 237 5
Štampilje
iz kavčuka, modele za pied tiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 767 45—31
Kmetija ležeča v občini Gačnik blizu železniške postaie Pesnica je po prav nizki ceni in pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji posamezno ali pa skupaj takoj na prodaj. Kmetija meri 18 oralov in sicer 7 oralov travnikov, 4 orale njiv, 3 orale sadonosnika, 3 orale gozdov in 1 oral vinograda. Naslov prodajalca pove upravništvo Slov. Gospodarja.	299 2
Absolvent vinarske, sadjarske in poljedelske šole, 191et star, vešč tudi nemškega jezika, išče primerne službe. Naslov pri upravn.
305 2
Služba organista in cerkov-nikovnika se odda pri farni cerkvi matere božje v Širjah nad Zidanim mostom. Nastop službe do 15. maja Prosilci — oženjeni imajo prednost — naj se, če mogoče, osebno predstavijo 306 2
Služba orgljavca in cerkovnika. Podpisano cerkveno predstoj-ništvo še enkrat razpisuje službo or-ganista in cerkovnika in sicer nastop s 2. majem. Prošnjiki se naj, če mogoče, osebno predstavijo in svoji pismeni prošnji naj priložijo vsa spričevala o svoji sposobnosti in posebno še spričevalo od župnika svoje zadnje službe. Prošnje naj se vložijo takoj. — Cerkveno predstojništvo sv. Barbara pri Borli.	300 1
Nova hiša s 3 sobami, 2 kuhinjami,
12 let davka prosta, z gospodarskim poslopjem, vrtom za zelenjavo in studencem se po ceni proda v Studencih št. 170 pri Mariboru.	184 1
Pridna dekla, čeravno z otrokom, se sprejme v pošteno službo. Naslov pove upravništvo.	294 1
Eno najlepših posestev blizu Ce|ja, železnice, šole in cerkve ob okrajni cesti, arondirano, dve hiši, ena s petimi sobami, štiri gospodarska poslopja, se proda radi rodbinskih razmer. Zemljišče je zelo rodovitno, mnogo travniku s sladko krmo in dobre njive, dovolj gozda, vse v ravnini. Redi se lahko 16—20 glav živine. Tam se proda tudi 600 centov lepe tudi sladke krme, tudi na malo. Cena nizka, Plačilni pogoji ugodni Natančneje podatke daje Martin Grom, gostilničar, Sv. Primož, pošta Sv. Ju ij ob j žel.
SOI 3
Majhna pritlična hiša, pred 5 leti solidno zidana, z vrtom, tik mesta Celja se takoj proda. Plačilni pogoji zelo ugodni. Plačati je eno tretjino cene v gotovini takoj, ostanek se lahko v mesečnih obrokih odplačuje. Vse podrobnosti se izvejo v pisarni dr. Ivana Dečko, odvetnika v Celju.
282 1
Urarskega učenca z dobrimi šolskimi spričevali sprejme takoj M. Ilger, Mariboru. V hiši dobi hrano in stanovanje.	296 2
Pekarlja pri Mariboru se da v v najem Pojasnila da Jožef Lešnik, krčmar, Sv. Miklavž, Hoče. 290 1
Lepo posestvo, okoli 20 oralov se proda za 2500 gld. v Rucmancib. Lahki plačilni pogoj. Vpraša se pri Ani Sorko na Polenšaku, Juršinci. 29; 3
Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Flossergasse št. 6.
309 1—1
Pritlična lepa hiša s 3 sobami ob državni cesti, pri župnijski cerkvi, pol ure od postaje Ruše, pod hišo dve kleti, drvarnica, gospodarsko poslopje ob koncu z dvema sobama, prtcej velik sadonosnik, vrt za zelenjavo, jako plodna njiva, gozd v najboljši rasti, voda celo blizu na dveh mestih, kraj jako lep in zdrav. Da to posestvice ne pride v last nedubovniku, naj v pokoj stopivši ali že upokojeni duhovnik ne zamudi si ga prilastiti; ne bo mu žal v nobenem oziru. Torej kmalu na cgled v Selnico ob Dravi 23. [312 3
Kupiti želi en že rabljen v dobrem stanu orgel harmonium. Kdor ima takega naprodaj, naj naznani Tonnžu Jamnik na Muti.	314 3
Služba cerkovnika pri podružnici sv. Neže v Libojah, župnija Griže. Ootični mora biti obrtnik, krojač ali čevljar. Oglasi naj se pri cerkvenem predstojniku v Grižah.	315 2
-'—t-
Pozor trgovci in trgovski pomočniki, kateri bi želeli peljati trgovino na svojo roko I Nudi se lepa priložnost v lepem trgu na Spodnjem stajerskem, obiskovanem na leto od tisoč in tisoč romarjev, kjer ima priložnost prosto štant z blagom izpostaviti, zraven pa še lahko v prodajalni« veliko proda. Ta trgovina se da do 16. maja v najem	316 1
Trgovski učenec se sprejme pr tvrdki Al. Pinter v Slovenski Bistrici 256 l
Lepo posestvo z lepim stanovanjem, blizu Maribora, 17 oralov arondirane zemlje, večina travniki, sposobno za mlekarstvo, se proda Na^loV v Upravništvu.	818
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»S
Učenca želi sprejeti trgovec Tomaž Jamnik v Muti.	313 I
Pozor!
Kdor hoče za praznik« ne samo lep, ampak tudi trpežen in fini	~
klobuk
po nizki ceni dobiti, naj ga kupi pri znanemu klobučarju	• ■ -
Francu Jankovič
192 v Vitanju, e
Tam se najdejo klobuki vsake vrste in domačega

:>oo<
Zdravje je na^eije bogastvo!
Marka
Te glasovite in ne-nadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljaj« za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trgatve in otekaiye po kosteh v nogi in I roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spaso-! nosno pri želodčnih bolezoih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, | odpravijo naduho, bolečina in krte Pospešujejo in sboljšujejo prebavo, čistijo kri in ireva. Preieno velike in male gliste ter vse od glist 1 izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prah lajanju. Lečijo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v že-' lodcu. Odpravijo vsako mrzlloo in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te ! kapljice so najboljše sredstvo prot; bolezni na maternici in madronu j ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarn», Zagreb, zato se naj naroču-1 l jejo točno pod naslovom:	488 20—14
Mestna lekarna, Zagreb
Maric? trg št. 68, polen certve st. Mirta
■	Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dva-
najstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko do-
i stavljena na vsako pošto :
Častno priznanje
Maribor 1885.
Največjo izbiro
cvetličnega, travnega, deteljnega, poljskega in gozdnega semenja
:
1	dnoat 12 steklenlo) 4 K.
2	dno ata 24 steklenlo) 8 K. 8 daoate 36 steklenlo) 11 M.
4	daoate (48 steklenlo) 14 80 M.
5	dno&tov 60 steklen.) 17'— EÁ.
i
Imam na tisoče priznilnili pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom I rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, I učitelj; Janko Kisnr, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župniV; Ilija Mamič, opankar; Zofija VuTi elič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
SOP Ustanovljena 1. 1860. "3N
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je nalvečje b jfastvo !
Izginil je
meseca rktobra 1 1903 neznano kam dvanajstleten deAek Andrej Centrih (tudi Dubrovnik). Kdor bi vedel kaj o njem. naj naznani <,četu Andreju Centrih, masi-nistu v Velenju. 288 i
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦ MM
Lepa vila
eao^adstropna. z veMki-n vrtom in hlevi blizu kolodvora, se po c.jni za 6000 gld. proda. Naslov v upravnist u. 317 4
priporoma
v najboljii kvaliteti
povsod znana trgovina s semenjem
M. Berdajs
v Mariboru
na Soiijinem trgu (na oglu - gradu).	:
Natančni oenlk je zastonj 173 na razpolago. i*
CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZG0T0VI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI. ::
H. VOLK
76 Šoštanj — Štajersko 12
Kemična pra|njca
nrejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. ::
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
440 52-40
Pozor! Citaj! Slabemu moč !
madron; zato ne smejo manjkati v
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljenejči ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Fakraiike kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in nobeni meščanski in kmečki hiši.
Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jnrišid, lekarnar v Pakracu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franka na vsako pošto): 12 steklenice (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 E 00 v, 86 steklenice (3 ducati) 12 K 40 t, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kaš\ju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavoBti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, feataru in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročqje naravnost od mene pod naslovom :
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
Anton Sumrek
Œi podobar in pozlatar v Celju r=j
225 10—5
Graška cesta št. 16
se priporoča prefi. duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor slavnemu občinstvu
za napravo in popravilo oltarjev v raznih slogih ter vsakovrstnih svetniških podob
kakor sploh vse v to stroko spadajočih del. Dela so priznano umetniško dovršena in cene nizke!
Za Marijine družbe
je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne
krasne svetinje iz aluminija.
Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi ■■ ' vsakovrstne druge svetinje. ——-
302 1
Naznanilo.
Za noletni fečaj, ki se začne dne 1. julija 1906 na deželni podkovski šoli v Gradcu, se bode pedelilo na revno iu uboge kovače deset deželnih ustanov po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje tudi ustanove nekaterih okrajnih zastopov tudi po 100 K.
Popoji so: starost najmanj 18 let, zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudskosolska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s podkovanjem.
Rizven tega se mora vsak prosnjik z reverzom zavezati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svojo obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oziroma v okraju, v katerem je do^il ustanovo.
Prošnje, naslovljene na deželni odbor v Gradcu, se naj pošljejo z reverzom (zaveznim pismom), krstnim listom, domovnico, izučnim spričevalom, zdravstvenim in šolskim spričevalom, potem delavsko knjižnico, spričevalom o gmotnih razmerah in o nravnosti
do 31. majnika 1906
na ravnateljstvo gori imenovanega zavoda. — Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvih treh dnij v začetku tečaja pri vodju. Seboj naj prinesejo dokazilo o dovršeni starosti 18 let, da so delali dve leti kot pomagači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo in delavsko knjižico.
Gradec, dne 16. aprila 1906.
Deželni odbor štajerski.
Drugi redni občni zbor
hranilnice in posojinice v Šmartnu ob Paki
se vrši
v nedeljo, dne 6. majnika t. I. ob 3. uri popoldne v občinski pisarni v Smartnu ob Paki.
Dnevni red:
1.	Potrditev računov za leto 1905.
2.	Izvolitev načelništva in nadzorništva.
3.	Slu.ajiosti.
Sklepalo se bo pri vsakemu številu udov.
807 1	Načelstvo.
********** ** ********** Karol Vezjak, *
«apvfea* l»	66-3 12-8
*	Schwarzgasse Maribor Schwarzgasse
priporoča svojo veliko zalogo divanov, garnitur, pohištveno sukno, preproge, zastore, konjske žime. Izdelovanje vseh tapetnih del v mestu in zunaj mesta. *
Novost! Kapakmatrace, priznano naj-
*	boljše napolnjene, nadkriljujejo daleko kar se tiče cene ft in mehkobe nmogo dražje žimnate matrace in so zaradi C tega zelo v rabi.	^¡g

Edina slovanska delniška življenska zavarovalnica.
Najugodnejše in najcenejše zavarovanje:
a)	Za slučaj smrti.
b)	„ „ in doživljenja.
c)	Zavarovanje dote in oprave nevest.
d)	Moderno zavarovanje s sočasnim obresto-vanjem vseh vlog.
e)	Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti.
f)	Najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine.
Najboljši zavarovalni pogoji:
a)	Zavarovani znesek ge izplača polnoma tndi v slučaju samomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez pre-stanka v veljavi.
b)	Zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, in če ni nanje podano posojilo.
c)	Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treb mescev obnoviti ; to obnovljenje ni odvisno od zdravstvenega stanja se živečega zavarovanca.
d)	Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti.
e)	Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši samo vojake po poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) takoj od začetka zavarovanja, in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno všteto.
PRVA ČEŠKA
❖ SPLOŠNA DELNIŠKA * DRUŽBA ZA ZAVAROVANJE
NA ŽIVLJENJE
OKRAJNO ZASTOPNIŠVO za Štajersko V MARIBORU, WILDENRAINERSTRASSE 14,
— 1	--kjer se dobi vse cenike in potrebna pojasnila.	—- ,
Hranilnica in posojilnica v Sp. Dravogradu
ima svoj
leto! obeiil zbor
v četrtek 3. maja t. L ob 1. uri popoldne v Narodnem domu v Dravogradu.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o društvenem delovanju.
2.	Odobrenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
Ako se ob 1. uri ne zbere za veljavno sklepanje zahtevano število zadružnikov, se vrši zborovanje pol ure pozneje brez ozira na zastopane deleže.
2971	Načelstvo.
Ker hočem zmanjšati svojo veliko zalogo izgotovljenih
nagrobnih 289 2 kamnov
izgranita,sienita,labradorja belega in sivega marmorja itd. '
prodajam letos iste po izvaredno nizki cen\
Vsakdo si lahko ogleda mojo zalogo,
ne da bi ga silil h nakupu. Strogo solidna postrežba! Brezkonkurenčne cene!
I, F. Peyer,
— kamnoseški mojster = Maribor ob Dr.
an
Podobice
male in večje, zobčaste in gladke
- dobite prav po ceni =
v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru.
Obhajilne podobice
bo t 34 razli&nih vzorcih na prodaj.
Oznanilo.
Za 11 mesečni učni tečaj na državni gozdarski šoli v Gusverku pri Marijinem Celju (Maria Zeli), — tečaj se začne 1. septembra 1906 — podelilo se bode šest deželnih ustanov in sicer dve po 500 K in štiri po 400 K.
Prosilci naj vlože svoje prošnje vsaj do 15. junija t. 1. pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu; prošnji se naj priloži:
1.	Krstni list v dokaz, da je prosilec že spolnil 17. leto in ni prekoračil 22. leto.
2.	Spričevalo okrajnega zdravnika, da so telesno popolnoma sposobni za gozdarsko službo v visokem gorovju, posebno da imajo dober vid in sluh; spričevalo ne sme biti starejše, kakor od dne 15. maja 1906.
3.	Potrdilo s šolskimi spričevali, da ima prosilec toliko znanja, kolikor si ga more pridobiti na z dobrim vspehom dovršeni meščanski soli ali na treh letnikih realke ali gimnazije.
4.	Dokazilo, da se je prošnjik bavil najmanj eno leto z gozdarskim ali jednakim delom.
5.	Domovnica.
6.	Spričevalo o nravnosti in obnašanju, če tega ne dokazuje že spričevalo, navedeno v točki 4.
7.	Ubožni list.
8.	Pravomočna izjava starišev ali dobrotnikov prosilčevih, s katero se zavežejo, da bodo doplačali stroške za il mesečno šolanje, v kolikor ne bo zadostovala ustanova. Potrebne doneske in čas, kedaj se naj dopošljeio, bo določilo vrhovno šolsko vodstvo. Izjavo podpisati morajo tudi tisti, ki bodo skrbeli za gojenca in še dve priči, vrh tega mora izjavo poveriti tudi sodnija m notar. Na izjavo mora potrditi dotični občinski urad, da je tisti, ki je podpisal izjavo, tudi zmožen plačati.
Kdor ne more popolnoma spolniti pogojev 1—8, na istega se ne bo oziralo pri razdelitvi ustanov, ker se ti pogoji zahtevajo tudi za sprejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gusverku. Skupni stroški za hrano, postrežbo, perilo, šolske potrebščine in druge male nabave so proračunjeni za 11 mesečni pouk na 600 K.
NatanČneja določila o šoli, pouku, hišnem redu, disciplini so na razpolago pri c. kr. upravi državnega posestva v Gusverku.
Gradec, dne 5. aprila 1906.	303 i
Od štajerskega deželnega odbora.
Iadajatelj in založnik .Katol. tisk. druitvo."
Odgovorni uradnik : Farda Letksvar.
Tiik tlakama it. Cirila.