List 16. Kako drevje in grmovje sade na Krasu okoli cesarskega kobilstva. Že pred več leti so nekoliko krajev obsadili s hrastovim semenom, da bi izredili sčasoma gojzd. Al po- kazalo se je , da v «plitvi zemlji je velika vročina po-smodila mlade rastlike, če jih ni zamorila prevelika trava. Skusili so potem mlado hrastičevje, smrečje itd. saditi, pa tudi tega mladega lesa je pokončala silna vročina veliko, čeravno seje več tisoč teh drevesc ohranilo. Zdaj so začeli drugače in prav na veliko mero. Poldrugi ali dva čevlja visoke bukve in breze ali enoletne hrastiče, smreke, jelke itd. posade v lončke, ki tudi odzunaj niso pocinjeni (lošeni); te lončke denejo, bukve skupaj, hrastiče skupaj itd., v drevesno sadišče (vrtno šolo) povrsti v grede, ktere potem pokrijejo ali z mahom ali suhim listjem, da sončna vročina ne more preveč do korenin. Eno leto ostanejo te drevesca na tem mestu, kjer se sponašajo večidel dobro. — Drugo leto jih presade v zemljo, tako, da korenike s celo kepo pridejo v zemljo. Da se mlade smrečice, jelke, hra-stiči ne posuše, jih postavijo na širi vogle na priliko tako-le, da na vsaki •-------• hrastič, smrečica ali jelka. vogel se vsadi že ne- | Bukve ali breze se pa za koliko listnata bukva nič druzega ne sade kakor ali breza, v sredo pa •-------• zato, da ker imajo že več listja, senca njih zemljo bolj vlažno drži za hrastje in hojovje. Čuda lepo raste potem to drevje. Sila veliki prostori so že tako zasajeni, in vsako leto jih več tisoč sade in presajajo. Da so take zasadbe tudi očesu prijetne, se povsod, kjer je zemlja za to, drevoredi ali aleje napravljajo že z večim in starejšim gojzdnim drevjem, sicer pa z grmovjem vsake sorte, da cvetje ali sadovi njegovi oko razveseljujejo. To naznanjam zato, da svet vidi, da Kras z lesom in grmovjem zasaditi je le po tej poti mogoče, ne pa, da se kar naravnost drevje zasadi kakor drugod, ktero prvo leto hira, potem pa odmrje, ker korenike nimajo vlage. M.