39
Etnolog 27 (2017)
SLOVENSKI AFRI^ANI
O njihovih osebnih predmetih v prepletu identitet
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar 
IZVLE^EK
Avtorici v prispevku predstavljata rezultate raziskave, izvedene za potrebe dela razstave, 
ki bo v Slovenskem etnografskem muzeju pripravljena v okviru mednarodnega projekta 
SWICH. V raziskavi so sodelovali slovenski Afri~ani, ki so jim dru`bene razmere v nekdanji 
Jugoslaviji omogo~ile prihod na {tudij v Slovenijo in so po koncu {tudija ostali pri nas. 
Avtorici sprva analizirata sodelovanje s slovenskimi Afri~ani, pri ~emer razmi{ljata o 
demokratizaciji muzejske prakse ter odnosih mo~i, kakr{ni so se vzpostavljali skozi proces 
sodelovanja na podlagi konceptov, kot so epistemska pravi~nost, skupna odgovornost za 
dedi{~ino z njenimi nosilci in radikalna transparentnost. Osrednja pozornost je namenjena 
analizi identifikacij sogovornikov, kakr{ne se izra`ajo skozi izbor njihovih osebnih 
predmetov.
Klju~ne besede: gibanje neuvr{~enih, slovenski Afri~ani, muzeji, materialna kultura, 
osebni predmeti, nosilci dedi{~ine, identitete 
ABSTRACT 
The article presents the results of a research conducted for a section of an exhibition that 
will be staged by the Slovene Ethnographic Museum as part of the European SWICH 
project. The African Slovenes who participated in the research came to Slovenia to study 
here thanks to the social conditions in the former Yugoslavia, and they stayed here after 
graduating. The authors first analyze the participation of the African Slovenes, reflecting 
on the democratisation of museum practices and the power relationship that emerged 
in the process of the participation, based on concepts like epistemic justice, the joint 
responsibility of heritage researchers and bearers, and radical transparency. The principal 
focus was on analyzing how the interlocutors identified themselves, as expressed through 
their choice of personal objects.
Keywords: non-aligned movement, African Slovenes, museums, material culture, personal 
objects, heritage bearers, identities 
Uvod
V prispevku bova predstavili rezultate raziskave, ki sva jo v Slovenskem 
etnografskem muzeju opravili za potrebe dela razstave, ki jo pripravljamo v okviru 
40
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
mednarodnega projekta SWICH1. Z razstavo2 bomo v njenem prvem delu osvetlili 
izbrane slovenske zbiralce in njihove afri{ke zbirke, ki so nastale v obdobju 
gibanja neuvr{~enih v Jugoslaviji in jih hrani Slovenski etnografski muzej, v 
drugem delu pa bomo predstavili zgodbe, fotografije in osebne predmete petih 
slovenskih Afri~anov, ki so jim dru`bene razmere v Jugoslaviji omogo~ile prihod 
na {tudij v Slovenijo, kjer so po koncu {tudija ostali. V raziskavi sva se osredoto~ili 
na raziskovanje integracije slovenskih Afri~anov v slovensko dru`bo ter njihovih 
pojmovanj dr`avljanstva in (trans)nacionalne pripadnosti. [e posebej so naju 
zanimali njihovi dialogi z njihovimi izbranimi osebnimi predmeti, skozi katere 
izra`ajo poglede na svoja otro{tva in odnose s sorodniki v prvotnih domovinah, 
opredeljujejo svoje transnacionalne identitete, ki jih ob razli~nih prilo`nostih 
izra`ajo v slovenskem okolju, ter predstavijo svoje vrednote, ideje in prepri~anja v 
zvezi z njihovo prvotno domovino in integracijo v slovensko dru`bo. 
Analiza sodelovanja s slovenskimi Afri~ani pri raziskovanju njihovih ve~plastnih 
identifikacij, kot se ka`ejo tudi skozi za razstavo izbrane njihove osebne predmete, 
zahteva razumevanje tako migracij kot materialne kulture. Paul Basu in Simon 
Coleman (2008: 313) trdita, da sta obe podro~ji vsako zase dobro raziskani, raziskav, 
ki bi pre~ili obe, pa je malo. Menita, da nam osredoto~enje prav na ta presek omogo~a 
na novo premisliti tako migracije kot materialno kulturo. Najina raziskava izhaja iz 
tega preseka, saj bo na razstavi analiza njihovih identitet, ki se pletejo na kri`i{~ih 
med prvotnimi domovinami in Slovenijo, opredmetena z njihovimi izbranimi 
osebnimi predmeti in fotografijami. Cilj najinega sodelovanja s slovenskimi Afri~ani 
je bil skupaj raziskati in kasneje na razstavi prikazati njihovo osebno dedi{~ino 
ter jim s tem odpreti prostor, da se sami predstavijo. Pri tem sva se oprli na model 
sodelovalnega raziskovanja, ki namesto raziskovanja ljudi zagovarja raziskovanje z 
ljudmi, kar pomeni vklju~evanje sodelujo~ih v raziskavi v zastavitev raziskovanja, 
metodologijo in raziskovalne rezultate (Fluehr-Lobban 2012: 109).
Prispevek za~enjava s predstavitvijo nekaterih razmislekov sodobne muzeologije, 
ki med drugim posku{a odgovoriti tudi na izziv vedno ve~je diferenciacije evropske 
dru`be. Etnolo{ki muzeji oziroma muzeji svetovnih kultur namre~ s prikazovanjem 
zunajevropskih zbirk naslavljajo dedi{~ino dru`benih skupin, ki so danes pomemben 
del evropskih dru`b. Razmi{ljali bova o vlogi nosilcev dedi{~ine pri raziskovanju in 
predstavljanju njihove dedi{~ine ter predstavili izbrane koncepte muzejske etike, na 
katere sva se oprli pri sodelovanju s slovenskimi Afri~ani. V drugem delu prispevka, 
namenjenem predstavitvi rezultatov raziskave, bova najprej opisali postopek izbire 
sodelujo~ih v raziskavi ter njen potek, nato pa analizirali razumevanje in uporabo 
izbranih osebnih predmetov sogovornikov v njihovih raznolikih identifikacijah.
1 Projekt SWICH – Sharing the World of Inclusion, Creativity and Heritage poteka med letoma 2015 
in 2018, v njem pa sodeluje deset evropskih etnolo{kih/etnografskih muzejev in muzejev svetovnih kultur 
ter Culture Lab kot specialisti za vodenje projektov. Osredinja se na vrsto medsebojno povezanih konceptov: 
soustvarjalnost, eksperimentalno razstavljanje, odnosnost, kulturna subjektivizacija, ~ustveno dr`avljanstvo 
in diaspora. SWICH sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske skupnosti. Ve~ o projektu na www.
swich-project.eu in www.facebook.com/swichproject.
2 Razstava Afrika in Slovenija: preplet ljudi in predmetov je bila odprta konec novembra 2017 v 
Slovenskem etnografskem muzeju.
41
Slovenski Afri~ani
Znanje, mo~, politika, muzeji
Muzeji niso nevtralne ustanove. Na prakse zbiranja, predstavljanja in 
interpretiranja muzejskih zbirk vplivajo kulturne, dru`bene in politi~ne dimenzije 
vrednotenja teh dejavnosti in pogajanja o njih med razli~nimi zainteresiranimi 
partnerji (Macdonald 1998: 1). Na delovanje muzeja vpliva cela vrsta akterjev: 
politi~ni odlo~evalci, civilna dru`ba, akademska sfera in tudi gospodarstvo, na 
ravni ustanov poslanstvo in vrednote, ki usmerjajo delo vodstva, organizacije 
in posameznikov, ter seveda osebnostne zna~ilnosti, vrednote, znanje in 
razumevanje tistih, ki so vklju~eni v razstavni projekt (Hudales 2003: 67; v zvezi 
z etiko prim. Pirkovi~ 2014). Muzejska razstava kot javnosti namenjen rezultat 
muzejske dejavnosti tako nikoli ni zgolj reprezentacija neizpodbitnih dejstev 
oziroma nespremenljivih resnic, kljub temu pa je obiskovalcem {e vedno pogosto 
predstavljena kot celota objektivnih dejstev in resni~nih izjav. Predpostavke, 
kompromisi in zdrsljaji, ki sooblikujejo razstavo, so pred javnostjo praviloma {e 
vedno skriti (Macdonald 1998: 1). 
Na visoko stopnjo zaupanja, ki jo muzejske informacije, vsebine in sporo~ila 
vzbujajo med ljudmi, opozarja tudi Metka Dari{ (2014: 81). Ker obiskovalci 
predvidevajo, da muzej deluje znanstveno in strokovno, objektivno in brez prikritih 
namenov, mu to po njenem mnenju nalaga izjemno veliko eti~no odgovornost. 
Muzeje praviloma razumemo kot tiste ustanove, ki ustvarjajo in posredujejo vednost 
v skladu z na~eli objektivnosti in preverljivosti, ta na~ela pa razumemo lo~eno od 
mo~i in politike3 (Macdonald 1998: 2). Na tovrstno razumevanje muzejskega dela 
se je v 60. in 70. letih prej{njega stoletja za~ela odzivati t. i. nova muzeologija, ki 
je pri~ela muzeje obravnavati kot dru`bene institucije s politi~nimi cilji. Teoretiki 
so pri~eli ponovno premi{ljati tradicionalne muzejske pristope ter svojo kritiko 
usmerili k vpra{anjem vrednot, pomenov, nadzora, interpretacije, avtoritete in 
avtenti~nosti (Stam 2005: 54).
Preplet vednosti in politik v etnografskih muzejih 
Pogled v dolgo zgodovino evropskih muzejev, katerih za~etek ume{~amo 
v renesanso, poka`e na dolgo so~asno zanimanje za predmete lastne kulture in 
predmete iz oddaljenih de`el. ^e so bili v zbirkah vladarjev, plemi~ev, cerkve in 
pozneje tudi akademikov sprva za`eleni predvsem nenavadni in redki predmeti, ki 
so bili namenjeni predstavitvi kozmosa, hkrati pa tudi razkazovanju mo~i njihovih 
lastnikov, 17. in 18. stoletje prineseta taksonometri~no in tipolo{ko zasnovane 
zbirke, ki zrcalijo nov red sveta. Pomembna postaneta funkcija in pomen predmeta 
(Perko 2014: 33–41; Rein 2012: 174). Pomembno spremembo v razvoju muzejev 
pomeni nastanek razli~nih znanstvenih disciplin (geologija, biologija, arheologija, 
3 Na to zna~ilnost zahodnega razmi{ljanja, ki se je za~ela razvijati v 17. stoletju, med drugimi 
opozarja tudi Bruno Latour (1993). Trdi, da se je vzporedno z vzpostavitvijo lo~nice med naravo in kulturo 
– z izumom narave, ki jo je treba raziskovati, in dru`be, ki je od narave lo~ena – vzpostavila tudi lo~nica 
med znanostjo in politiko. S tem je bila konstrukcija vednosti na videz o~i{~ena politi~nih agend in mo~i, 
kar je razvidno tako iz razumevanja akademskega kot tudi muzejskega dela.
42
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
antropologija, zgodovina, umetnostna zgodovina) v 19. stoletju, kar je imelo 
pomemben vpliv na zahodno percepcijo sveta. Znanje o svetu je bilo treba 
znanstveno organizirati, saj je mo~ vladati samo tistemu, kar pozna{.4 Prednost 
se je pri~elo dajati reprezentativnim in ne ve~ redkim, posebnim predmetom 
(Bennett 1995: 96). 
Vzporedno z razvojem teh disciplin so nastajale arheolo{ke, naravoslovne, 
kulturnozgodovinske in etnolo{ke zbirke (Starec 2010: 42). V tem ~asu so imeli 
muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalne zavesti in oblikovanju ideje 
naroda, kar je {lo z roko v roki s predstavitvami zunajevropskih kultur (Rogelj 
[kafar 2011: 36–37). Etnografske predmete so tedaj razvr{~ali glede na geografski 
izvor in podobnost oblik, obenem pa so jih klasificirali v skladu z zami{ljeno 
stopnjo civilizacije (Rein 2012: 175). Muzejske predstavitve so tako odsevale 
prepri~anja o evoluciji razvoja ~loveka od primitivnih do civiliziranih skupnosti. S 
prikazovanjem kulturne superiornosti zahodnih dru`b so imperiji legitimirali svoja 
kolonialisti~na prizadevanja. Kolonialne razstave, ki so vodile v razvoj mnogih 
kolonialnih muzejev, so poudarjale mo~ njihovih nacij v ~ezmorskih de`elah in 
utrjevale nacionalni diskurz, po katerem naj bi inferiorni ljudje napredovali zaradi 
darov zahodne modernosti (Sauvage 2010: 106; Rogelj [kafar 2011: 36). Vse 
do 30. let prej{njega stoletja so {e vedno organizirali {tevilne svetovne razstave,5 
ki so prikazovale ljudi, pripeljane z drugih kontinentov (Rein 2012: 176).6 Za 
ohranjanje dominacije kolonialnih dr`av nad kolonijami je bilo treba prepri~evati 
tudi doma~o javnost o nujnosti tovrstnega po~etja.
Druga polovica 20. stoletja je prinesla {tevilne nove izzive in zahteve po 
spreminjanju tradicionalnih praks v etnografskih muzejih. Klju~na dogajanja so bile 
osamosvojitve kolonij v Aziji in Afriki po drugi svetovni vojni ter vedno glasnej{e 
zahteve po dru`benem prepoznanju kulturnih manj{in. Kolonialna ideologija s 
prikazovanjem Drugih kot inferiornih in manj razvitih je postala nesprejemljiva, 
staroselci so pri~eli zahtevati vklju~enost v nacionalne pripovedi na enakopravni 
podlagi (Sauvage 2010: 107–108). Gre torej za prepoznanje heterogenosti na{ih 
dru`b, ki jih `e od nekdaj sestavljajo razli~ne skupine z razli~nimi na~ini `ivljenja, 
zgodbami in izku{njami (Starec 2010: 43). Dru`bene skupine, ki so vsakdanji del 
skupnosti, je tako nujno treba vklju~evati v muzejske pripovedi. To omogo~a po 
eni strani ponoven premislek o konceptu nacionalne dr`ave, po drugi pa refleksijo 
o odnosih mo~i, ki se odigravajo znotraj dedi{~inskih pripovedi in reprezentacij 
(Labadi 2013: 311).
4 Obenem pa Bennett, ki se pri svoji analizi zgodovine muzejev naslanja na Foucaulta, poudarja, 
da je muzej del novih tehnologij nadzorovanja obna{anja populacije. V 19. stoletju so bili poleg muzejev 
zami{ljeni in organizirani {e drugi prostori, kot so sejem, mednarodna razstava, javni parki in knji`nice. 
Njihov namen je bil posredovati dolo~eno vednost in usmerjati vedenje obiskovalcev, pogosto tudi z 
mehanizmi samoregulacije in samonadzora (Bennett 1995: 99–101).
5 Zadnja tovrstna razstava ljudi je bila v Belgiji leta 1958 (Schofield 2011).
6 Tudi na Slovenskem je znan podoben pojav sicer nekoliko starej{ega datuma. Leta 1856 so pri 
ur{ulinkah v Ljubljani krstili afri{ke otroke, kar je bilo v ~asopisju tudi podrobno opisano kot svojevrsten 
spektakel. Afri{ki otroci v Ljubljani so bili med tistimi, ki so jih misijonarji pripeljali v Evropo z namenom 
vzgojiti nov red misijonarjev, ki bi ob povratku v afri{ke de`ele {irili kr{~ansko vero (Frelih 2009: 150–152).
43
Slovenski Afri~ani
Kot so za~eli ̀ e v 60. in 70. letih poudarjati teoretiki nove muzeologije, pomen 
ni notranja zna~ilnost predmeta, ampak so mu ga pripisovali glede na njegovo 
vklju~itev v muzej in kasneje z njegovimi reprezentacijami in interpretacijami. 
Pomen je dru`beno pripisan in s tem tudi spremenljiv. Ob tem si je treba vedno 
znova zastavljati vpra{anje, kdo je tisti, ki nadzoruje reprezentacije tega pomena. 
To je posebej pomembno pri predstavljanju in interpretiranju materialne kulture 
nezahodnih dru`b (Stam 2005: 57) in tudi marginaliziranih dru`benih skupin, ki 
so bile doslej v muzejskih interpretacijah pogosto spregledane in imajo tudi sicer 
v dru`bi manj{o mo~ (Vali~ in Palai} 2015; za konkreten primer sodelovanja z 
marginalizirano skupnostjo v muzeju glej @idov 2011; ^eplak Mencin 2013; Palai} 
2016). Nadzorovanje reprezentacij pomenov predmetov v muzejih je (bilo) zlasti 
v domeni muzejskih strokovnjakov, kar je v nasprotju s sodobnim muzeolo{kim 
konceptom participacije (Simon 2010), ki zagovarja sodelovanje muzejev s 
skupnostjo pri sooblikovanju pripovedi o preteklosti in tudi soodlo~anju, kaj 
pravzaprav razumeti kot kulturno dedi{~ino (Palai} in Vali~ 2015: 23). S tem se v 
muzejski predstavitvi zagotovi ve~glasje, ki omogo~i predstavitev tiste perspektive, 
ki ni del dominantne kulture. S tem, ko so v javnosti sli{ani glasovi tistih skupin, o 
katerih so prej govorili ve~inoma kustosi (ali pa so jih prezrli), se s tem ru{i njihova 
druga~nost, prekinja molk o njih ali pa njihova eksotizacija (Starec 2010: 44).7 
Tovrstno vklju~evanje razli~nih dru`benih skupin v muzejsko delo 
pomeni tudi preoblikovanje dela in odgovornosti muzejskih delavcev, prina{a 
pa tudi nekatere eti~ne dileme. Didier Fassin (2012: 5, 9) poudarja dvoje: ker 
tudi raziskovanje ~love{kih aktivnosti v dru`boslovnih znanostih temelji na 
moralnih predpostavkah, ki pa se jih morda niti ne zavedamo, in {e zlasti zato, 
ker je pri raziskovanju ljudi zaradi lastne vpletenosti te`ko dose~i objektivnost 
in antropologi tako nismo nevtralni akterji, moramo svoje raziskovalno delo 
reflektirati z moralnega vidika. Poleg tega pa opozori na povezavo med moralo 
in politiko ter poudari etiko posledic, ki pri razmi{ljanju o moralnem odlo~anju 
upo{teva posledice ravnanj, ki jih je mogo~e predvideti. Prav na tej to~ki se 
razkriva prekrivanje morale in etike s poljema ideologije in politike. Pri najinem 
delu je bilo bistveno, da sva razmi{ljali o vlogah vseh partnerjev v raziskavi, tudi 
o najini, in reflektirali odnose mo~i, ki bi lahko ponovno proizvedli podrejenost 
glasu sodelujo~ih tako v raziskavi kot pri predstavitvi rezultatov na razstavi. Svoje 
delo sva zastavili na podlagi modela sodelovalnega raziskovanja (Fluehr-Lobban 
2012: 109), zagovarjava pa ga na podlagi treh konceptov, ki spadajo v okvir 
muzejske etike.
Etika v sodelovanju z nosilci dedi{~ine
Pri sodelovanju s slovenskimi Afri~ani sva kot zelo uporabne opredelili tri 
koncepte: epistemsko pravi~nost, skupno odgovornost z nosilci dedi{~ine in 
radikalno transparentnost. Angle{ka filozofinja Miranda Fricker (2007) opredeli 
7 Omenjeno temo znotraj antropologije prepri~ljivo analizira haitijski antropolog Michel-Rolph 
Trouillot (2003). 
44
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
dve vrsti epistemske nepravi~nosti. Pri~evalna nepravi~nost pomeni, da prejemnik 
sporo~ila na podlagi lastnih predsodkov osebi, ki se izreka, pripi{e manj{o zmo`nost 
za izrekanje in s tem zmanj{a njeno kredibilnost za izmenjavo informacij oziroma 
znanja. Kot primer navaja poroto, ki na sodi{~u manj verjame obto`enemu zaradi 
barve njegove ko`e. Opredeli {e hermenevti~no nepravi~nost, ki se nana{a na 
tiste dru`bene skupine, ki imajo zaradi pomanjkanja konceptualnih virov manj{e 
mo`nosti za opredelitev in sistemati~no refleksijo svojih izku{enj. Kot primer navaja 
homoseksualca v izrazito homofobni dru`bi, v kateri te`ko opredeli svojo usmerjenost 
kot legitimno spolno usmeritev. Preseganje obeh nepravi~nosti vidi Miranda Fricker 
v vrlinah pri~evalne in hermenevti~ne pravi~nosti, ki predpostavljata pri~evalno 
senzibilnost prejemnika sporo~il. Obe vrlini sestavljata tako intelektualna kot eti~na 
plat (Fricker 2008: 69–70). Andreas Pantazatos, ki se ukvarja z etiko varovanja 
arheolo{ke dedi{~ine, je idejo epistemske pravi~nosti prenesel v razumevanje 
kulturne dedi{~ine. Uporablja izraz epistemska nepravi~nost z vidika soudele`enca 
(participant perspective epistemic injustice), s katerim opredeljuje uti{anost nosilcev 
dedi{~ine. Ti bi morali biti kot partnerji vklju~eni v procese dedi{~injenja, jih pa v 
muzejskih ustanovah {e vedno pogosto dojemajo kot nekompetentne za ustvarjanje 
dedi{~inskih pripovedi. Epistemsko pravi~nost bi dosegli z upo{tevanjem njihovih 
pojmovanj dedi{~ine in razmislekov o njeni uporabi, kar pravzaprav pomeni njihovo 
vklju~enost v ekonomijo znanja (2017: 375, 377).
Janet Marstine (2011: 11–12), ki se ukvarja z etiko v muzejskem delovanju, 
prav tako poudarja vklju~evanje razli~nih dru`benih skupin v muzeje na na~ine, pri 
katerih lahko sodelujo~i soustvarjajo vsebine. Sodelovanje z dru`benimi skupinami 
je muzejska praksa, ki naj bi vsaj pri pripravi razstav v etnografskih muzejih postala 
standard. Gre za skupno odgovornost z nosilci dedi{~ine, ki lahko pomeni popolno 
intervencijo skupnosti, pri kateri muzeji slu`ijo le kot prostor za podporo projektu 
skupnosti, skupen nadzor in odlo~anje o dedi{~ini z njenimi nosilci ali zgolj 
svetovanje nosilcev dedi{~ine kustosom pri pripravi razstave (Scott 2012: 2–3). 
Marstinova (2011: 14–17) uporablja tudi koncept radikalne transparentnosti, 
pri ~emer opredeljuje pomen transparentnosti znotraj same ustanove, saj zaposlenim 
soodlo~anje pri izvajanju aktivnosti ter refleksija sprejetih odlo~itev v muzeju 
omogo~ata nenehno vrednotenje in izbolj{evanje svojih odlo~itev in dejanj. Radikalna 
transparentnost muzejskega delovanja je prav tako pomembna za obiskovalce in za 
vse ostale partnerje, saj jim omogo~a svobodo odlo~anja na podlagi obve{~enosti o 
tem, kaj `elijo v muzeju spoznati in izkusiti ter kako `elijo z njim sodelovati. Hkrati 
jim daje mo`nost kriti~nega razmisleka o muzeju in njegovem delovanju ter njihovo 
vklju~evanje v eti~ni diskurz muzeja. Transparentnost pa je zlasti pomembna v 
procesu sodelovanja z razli~nimi dru`benimi skupinami, saj je treba jasno opredeliti 
pozicije in interese ter tudi `elje in pri~akovanja vseh strani. 
Raziskava v sodelovanju s slovenskimi Afri~ani
Metodologija in prakse sodelovanja z razli~nimi dru`benimi skupinami so 
v Slovenskem etnografskem muzeju `e nekaj let stvar premislekov strate{kega 
45
Slovenski Afri~ani
ravnanja. Muzej omogo~a razli~nim dru`benim skupinam njihovo predstavitev z 
bodisi gostujo~imi razstavami bodisi izvedbo razli~nih dogodkov v muzeju, prav 
tako pa so predstavniki teh skupin pogosto sogovorniki pri zbiranju gradiva za 
avtorske razstave (glej npr. @agar 2012). Meniva pa, da bo zlasti pri raziskovanju in 
predstavljanju zunajevropskih zbirk napovedana razstava, ki bo zdru`ila predstavitve 
muzejskih zbirk ter soustvarjenih osebnih pripovedi in interpretacije osebnih 
predmetov nosilcev dedi{~ine, pokazala na pomembnost najinega pristopa, to je 
sodelovalnega raziskovanja z nosilci dedi{~ine. Zagovarjava stali{~e, da so muzejski 
strokovnjaki in nosilci dedi{~ine skupaj odgovorni zanjo in da je za uresni~evanje 
sodobne muzeologije nujno, da kustosi muzejske pripovedi ustvarjajo skupaj z njimi. 
Izbira sodelujo~ih v raziskavi
Vsako konkretno selitev in z njo povezano materialnost dolo~ajo specifi~ne 
okoli{~ine, motivacije in izku{nje vsakega posameznega priseljenca. Basu in 
Coleman (2008: 317, 321) omenjata nekaj dejavnikov: spol migranta, njegovo 
etni~no pripadnost, ki je lahko ovira ali prednost, migrantov ekonomski status, 
ali migracija pomeni odhod v neznano ali gre za zdru`itev dru`ine, ali je 
migracija prostovoljna ali prisilna, ali se na novi destinaciji obeta delo. Ker je 
izku{nja presek med individualnimi izku{njami migrantov in {ir{imi dru`benimi, 
ekonomskimi in politi~nimi silami, ki uokvirjajo njihove akcije in dispozicije, 
avtorja izpostavljata pomen etnografske kontekstualizacije. Tudi Repi~ (2009: 47) 
meni, da je etnografska perspektiva, ki temelji na razumevanju posameznikovih 
izkustev, prednost antropologije v primerjavi z drugimi disciplinami. 
Najini sogovorniki so pri{li iz razli~nih dr`av (Gana, Uganda, Zimbabve, 
Madagaskar), kar pomeni, da izhajajo iz razli~nih dru`beno-politi~nih kontekstov. 
Kot njihovo skupno to~ko sva dolo~ili izku{njo priselitve v nekdanjo Jugoslavijo v 
okviru politik {tipendiranja tujcev za {tudij v Jugoslaviji, kar je bil tudi edini kriterij 
za njihovo povabilo k sodelovanju.8 Jugoslavija je s svojo politiko neuvr{~enosti in 
{tipendijami omogo~ala prihod {tudentov iz afri{kih dr`av (in tudi drugih dr`av 
~lanic gibanja neuvr{~enih) na jugoslovanske univerze. Sprva je v SR Sloveniji 
zadeve tujih {tudentov v zvezi z vpisom na {tudij urejala Komisija za {tudij 
zamejskih Slovencev in tujih dr`avljanov, po letu 1967 pa Zavod SR Slovenije za 
mednarodno znanstveno, tehni~no, prosvetno in kulturno sodelovanje (ZAMTES). 
Namen {tipendiranja je bil, da se mladi po dose`eni fakultetni izobrazbi v 
Jugoslaviji vrnejo domov in pomagajo pri izbolj{anju politi~nih in gospodarskih 
razmer v svojih domovinah (Lamberger Khatib 2009: 33–34). 
K sodelovanju v raziskavi sva povabili tiste posameznike, ki so po {tudiju 
ostali v Sloveniji in tako s svojimi osebnimi kot poklicnimi potmi soustvarjajo 
slovensko dru`bo. Vsi sodelujo~i v raziskavi so slovenski dr`avljani, ki ohranjajo 
8 K sodelovanju sva povabili enajst slovenskih Afri~anov; pet izmed njih se je odzvalo pozitivno. Med 
poizvedovanjem za sodelujo~imi sva pridobili tudi stik s parom, ki se za sodelovanje ni odlo~il; gospa pa je 
bila tudi edina `enska, za katero vemo, da je pri{la v ~asu Jugoslavije in sedaj `ivi v Sloveniji. Tudi ona nas 
ni usmerila h kateri drugi `enski. Pojasnila je, da se je ve~ina `ensk, ki so pri{le iz afri{kih dr`av, po {tudiju 
vrnila v domovino ali pa so se preselile v katero drugo dr`avo.
46
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
vezi s prvotno domovino, svoj dom pa so na{li v Sloveniji in so v raziskavi svojo 
slovensko identiteto na ve~ mestih izrazito poudarili. To so zdravnik in piranski 
`upan Peter Bossman, raziskovalec na Urbanisti~nem in{titutu RS Richard Sendi, 
aktivist in vodja restavracije Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko Max Zimani, 
upokojeni in`enir metalurgije Robert Yebuah ter glasbenik in arhitekt Joseph 
Rakotorahalahy. 
Pri sodelovanju s slovenskimi Afri~ani sva se soo~ili s te`avnostjo izraza 
skupnost, o katerem razpravljata tudi muzeologa Leontine Meijer-van Mensch in 
Peter van Mensch (2015: 92). Opozarjata, da je ta termin lahko problemati~en, 
saj gre za dru`beni konstrukt, povezan z odnosi mo~i. Opredeliti skupnost lahko 
vodi v vzpostavitev nadzora nad skupino posameznikov, ne pa v vodenje procesa 
soodlo~anja z nosilci dedi{~ine. Prav lahko se zgodi, da resni~ne skupnosti ne 
le napa~no prepoznamo, ampak lahko napa~no predstavljamo njihove identitete 
skozi dedi{~inske procese, ki jih kasneje institucionaliziramo. Tudi Repi~ (2009: 
50) opozarja, da v migracijskih kontekstih kulturne razlike pogosto prevzamejo 
vlogo ozna~evalcev kolektivne identitete. Ko govorimo o kulturi skupnosti, lahko 
kulturo razumemo v smislu naturaliziranih razlik ali celo skupinske identitete, 
torej kultura postane orodje za razlo~evanje ~love{kih skupnosti in s tem tudi 
mehanizem za legitimacijo socialnega vklju~evanja in izklju~evanja. Prav zato sva 
se pri vzpostavljanju sodelovanja s sogovorniki dogovorili, da bomo predstavili 
zgodbo vsakega posameznika posebej ter poudarili njihove individualne odlo~itve, 
izku{nje in refleksije.
Meniva, da je zaradi zgoraj navedenih razlogov govoriti o afri{ki diaspori 
nesmiselno in neresni~no, saj imamo opravka s posamezniki, ki so jim skupna tri 
dejstva: njihove prvotne domovine so v Afriki, v Slovenijo so pri{li kot {tipendisti 
v dolo~enem obdobju in si tukaj ustvarili dru`ine in se zaposlili. Poimenovati jih 
zgolj kot Afri~ane, ~emur sicer niso oporekali, tudi ni povsem ustrezno, saj ne 
smemo pozabiti na heterogenost afri{kega kontinenta, prav tako pa sodelujo~i 
`ivijo v Sloveniji ̀ e ve~ kot trideset let. Najustrezneje bi jih bilo po najinem mnenju 
imenovati slovenska Ganca, slovenski Malga{, slovenski Ugandec in slovenski 
Zimbabvejec. Za njihovo poimenovanje v okviru ~lanka sva se kljub temu odlo~ili 
uporabljati sintagmo slovenski Afri~ani.
Potek raziskave
Vsakega potencialnega sogovornika, izmed katerih sva nekatere `e poznali, 
za druge pa izvedeli po metodi sne`ne kepe, sva najprej seznanili z vsebinami 
projekta SWICH in s konceptom razstave. Pri dokon~ni opredelitvi razstavnih 
vsebin dela razstave, kjer bo predstavljen njihov prispevek, sva upo{tevali njihove 
ideje, pomisleke in dileme. Eden od sodelujo~ih se je {e posebej anga`iral pri 
premisleku o vsebinah in na~inih reprezentacije njihovih osebnih zgodb in 
predmetov na razstavi, saj je po njegovem mnenju njihova ustrezna predstavitev 
za polo`aj priseljencev v Sloveniji zelo pomembna. Po dokon~ni privolitvi v 
sodelovanje sva za pet sodelujo~ih pripravili {tiri sklope vpra{anj kot oporne 
47
Slovenski Afri~ani
to~ke za intervjuje ter jim jih posredovali po elektronski po{ti. @eleli sva izvedeti, 
kak{na je bila dru`beno-politi~na situacija v njihovih prvotnih domovinah in 
koliko so poznali Jugoslavijo pred prihodom na {tudij. Pogovarjali smo se o 
njihovih izku{njah s {tudijem, zdru`evanjem v afri{kih in drugih organizacijah 
ter o oblikovanju njihove poklicne kariere v Jugoslaviji in kasneje v samostojni 
Sloveniji. S tem je seveda neposredno povezano vklju~evanje v slovensko dru`bo, 
pri ~emer sva `eleli izvedeti o njihovem razmi{ljanju, doživljanju in izku{njah  z 
integracijo. V zadnjem sklopu smo se dotaknili njihovih identitetnih opredelitev in 
tudi povezav s prvotno domovino. Z vsakim sodelujo~im sva se sre~ali ve~krat in 
se o omenjenih temah pogovarjali ob njihovih osebnih predmetih in fotografijah. 
Za vizualizacijo zbranih pripovedi na razstavi sva sodelujo~e prosili za izbor 
fotografij, povezanih z njihovimi pripovedmi, ter zanje pomembnih predmetov. 
Pomemben del procesa nastajanja razstave sta bila portretno fotografiranje sogovornikov 
in s kamero posneta dokumentirana pripoved zgodb o izbranih predmetih. Za portrete 
sva `eleli, da odra`ajo individualne zna~ilnosti portretirancev, pripovedi o predmetih 
pa sva razumeli kot ubesedene in vizualizirane vezi med predmeti, njihovimi lastniki 
in vsebinami razstave in projekta.
V procesu snovanja in realizacije dela razstave o slovenskih Afri~anih sva si 
ves ~as prizadevali, da bi celoten projekt izvedli po na~elih epistemske pravi~nosti 
in radikalne transparentnosti. Sogovornike sva spodbujali k (samo)opredelitvam 
Robert Yebuah v svojem vinogradu pri Novem mestu (foto: Tina Palai}, 2017)
48
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
in refleksijam svojih izku{enj. Kot muzealki sva vzpostavili strukturni okvir, v 
katerega so se sogovorniki ume{~ali iz svojih participatornih perspektiv in ga 
polnili s svojimi individualnimi izku{njami, pogledi in ob~utki. Na ta na~in je tekel 
proces dedi{~injenja, v katerem je vsak udele`enec sam na podlagi svojih spominov 
in izku{enj ter skozi osebne predmete oblikoval enkratno pripoved o sebi, vpeto 
v specifi~en dru`beno-zgodovinski lok, ki se pne med ~asom odhoda iz prvotne 
domovine do danes in tukaj. Udele`encev kot nosilcev dedi{~ine nisva imeli samo 
za sogovornike, temve~ za sodelavce, s katerimi smo skupaj odgovorni za njihovo 
osebno dedi{~ino in se skupaj odlo~amo, kaj in kako bo vsebina, ki so jo delili z 
nama, predstavljena. V zvezi s tem naj zapi{eva, da je bila na za~etku nekaterim 
taka oblika sodelovanja nenavadna in nepri~akovana, saj si niso predstavljali, da 
muzej lahko deluje na tak na~in. 
Snemanje pripovedi Richarda Sendija o njegovih izbranih predmetih za razstavo na njegovem domu  
(foto: Bojana Rogelj [kafar, 2017)
Razumevanje osebnih predmetov slovenskih Afri~anov
Mobilnosti, migracije in transnacionalne povezave so v devetdesetih 
letih 20. stoletja postale pogosti predmeti antropolo{kih raziskav (Repi~ 2006; 
Castles in Miller 2003; Hannerz 1996). V ospredju sodobnih analiz migracijskih 
procesov so zlasti raziskave transnacionalnih povezav oziroma so~asne vpetosti 
posameznikov v socialne in politi~ne prostore razli~nih nacionalnih dr`av. V tem 
se ka`e spremenjeno razumevanje prostora in njegovega vpliva na posameznikovo 
49
Slovenski Afri~ani
identiteto, saj je deterministi~na povezava med ~lovekom, kulturo in ozemljem 
`e nekaj ~asa prese`ena. Raziskave transnacionalnih migracij in diaspor pogosto 
obravnavajo obstojnost ali oblikovanje skupnosti, (ne)integracijo v okoli{ko 
dru`bo, prav tako pa tudi vpra{anja identitet, pri katerih imata pomembno vlogo 
koncepta porekla in kulture (Repi~ 2009: 48–50). 
Basu in Coleman (2008: 313) predlagata raziskovanje »migrantskih svetov«, 
pri ~emer poudarjata tudi materialne aspekte mobilnosti. Razdelita jih v ve~ 
kategorij. V prvo sodijo predmeti, ki jih emigranti vzamejo s seboj na potovanje; 
ker predstavljajo kontinuirano povezavo z domovino, lahko v diaspori pridobijo 
dodatne pomene in vrednost. V drugo uvrstita materialno kulturo, ki omogo~a 
mobilnost; sem pri{tevata celotno transportno infrastrukturo. V tretjo kategorijo 
sodi materialnost, iz katere, skozi katero in v katero potujemo; gre za zvoke, 
temperaturo, vla`nost, vonje, skratka materialnost kraja, ki uokvirja izku{njo 
mobilnosti in spomin nanjo. V ~etrto kategorijo uvrstita materialnost izginjajo~e 
domovine, ko se emigranti spominjajo ali si ustvarjajo podobe krajine, ki je bila 
neko~ njihov dom (ibid.: 316–317). 
V raziskavi sva se osredoto~ili na predmete, ki so jih najini sogovorniki 
prinesli s sabo bodisi ob prvem prihodu v Slovenijo bodisi ob kasnej{ih obiskih 
prvotne domovine. Prosili sva jih, da izberejo do pet predmetov, ki bi jih `eleli 
predstaviti obiskovalcem razstave. Kriterij izbire je bil, da so zanje pomembni 
zaradi povezave s prvotno domovino, ker se ob njih spominjajo kak{nega dogodka 
ali pa ker preprosto nosijo sporo~ilo, ki bi ga `eleli podati obiskovalcem muzeja. V 
raziskavi sva se osredoto~ili na predmete, povezane z njihovo prvotno domovino,9 
saj naju je {e posebej zanimalo, kako se skozi pripoved o njih ka`e integracija 
sodelujo~ih v slovensko okolje in predvsem njihove transnacionalne identifikacije. 
Izkazalo se je, da so izbrali osebne predmete iz vsakdanjega `ivljenja, ki jih lahko 
razvrstimo v tri kategorije. V prvo sodijo predmeti, ob katerih so govorili o svojem 
otro{tvu in reflektirali odnose s svojimi sorodniki v prvotnih domovinah; v drugo 
sodijo tisti predmeti, s pomo~jo katerih v slovenskem prostoru v razli~nih situacijah 
izra`ajo svojo transnacionalno identiteto; v tretjo kategorijo pa uvr{~ava predmete, s 
pomo~jo katerih reflektirajo svoje vrednote in ideje, tudi politi~ne, ter predstavljajo 
svoji kulturo in prvotno domovino. Pri izbranih predmetih je te`ko potegniti ostre 
lo~nice med navedenimi kategorijami, zato te predstavljajo le analitsko orodje za 
la`je razumevanje pri~evalnosti predmetov. Gre za vsakdanje predmete, ki najine 
sogovornike povezujejo s preteklostjo, preteklo skupnostjo in preteklim prostorom, 
zato imajo tudi lastnost muzealnosti (Maroevi} po Habinc 2002: 109). Vsakdanje 
predmete slovenskih Afri~anov razumeva kot muzealne predmete, saj predstavljajo 
njihovo dedi{~ino, skoznje so opredmetili svoj spomin ter predvsem razumevanje 
sebe in svojih izku{enj. Zanje ti predmeti tako ali druga~e predstavljajo temelje 
njihovih identitet, ki jih z njihovo pomo~jo tudi pogosto izra`ajo.
9 Za tokratno raziskavo sva izbrali preu~evanje le osebnih predmetov iz prvotnih domovin 
sodelujo~ih, kot zanimivi pa se ka`ejo tudi tisti, ki potujejo med obema dr`avama, ali pa kateri koli drugi 
predmeti, pomembni za sodelujo~e.
50
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
Kot opozarja Janja @agar (2001: 289), pa je lahko poleg spoznavanja materialnega 
sveta izdelovalcev ali uporabnikov skozi spominske predmete pomembnej{i vidik 
pravzaprav analiziranje selekcije teh predmetov, ki opredeljuje, ~esa se je vredno 
spominjati in o ~em raje mol~ati. Izbor predmetov nam lahko veliko pove o miselnem 
in vrednostnem konceptu sveta ljudi, ki so jih izbrali. Z analizo izbire predmetov 
najinih sogovornikov sva izoblikovali `e navedene analitske kategorije, iz katerih 
lahko razberemo tri temelje njihovih vrednotnih in orientacijskih okvirov: pomen 
njihovih dru`in in odnosov s sorodniki; pomen izra`anja in utrjevanja njihovih 
transnacionalnih identitet v slovenskem prostoru; pomen informiranja o njihovih 
prvotnih domovinah, kulturah in tamkaj{njih dru`beno-politi~nih situacijah. 
Vidimo torej, da slovenski Afri~ani skozi odnose do izbranih predmetov izra`ajo 
in utrjujejo svoje identitete. V nadaljevanju bova prikazali, kak{ne pomene jim 
pripisujejo ter kako vzpostavljajo s predmeti povezani spomini in izku{nje povezave s 
prvotno domovino in so temelj za izra`anje njihovih identitet v Sloveniji. To ka`e, da 
materialnega sveta ne moremo lo~evati od dru`benega, saj drug drugega konstituirata. 
Miller (1998: 3) pravi, da lahko raziskave materialne kulture omogo~ijo vpogled v 
kulturne procese. V tem kontekstu je za muzejsko razstavo pomembno, da predmeti 
niso le razstavljeni, temve~ mora biti obiskovalcem omogo~en vpogled v dru`bene 
kontekste, v katerih so se gibali, ter v svetove ljudi, ki so jih izdelali ali uporabljali. 
Pomembno je analizirati pomen predmetov zanje in tudi za skupnost. To poudarja tudi 
Jernej Mleku` (2011: 9–10), ki pravi, da je preu~evanje materialne kulture pomembno, 
ker je ta »aktiven, nelo~ljiv, konstitutiven del (so)oblikovanja dru`be in kulture, skupin 
in posameznikov, njihovih identitet, praks, nagnjenj idr.« Daniel Miller (2016: 84–92) 
razlaga razmerje med predmeti in ljudmi skozi teorijo objektivacije, ki jo izpelje po 
Heglu in Marxu. Trdi, da proizvajanje predmetov omogo~a razumevanje sebe in tudi 
posameznikov nadaljnji razvoj, saj lahko v tem, kar ~lovek ustvari, vidi sebe in o sebi 
razmi{lja. Vpelje koncept samoodtujitve, ki je po Heglu nujen proces v na{em razvoju, 
in poka`e, kako lahko stvari, ko so izdelane, u~inkujejo tako pozitivno kot negativno 
brez vpliva ~loveka. Miller tako poudari, da »nas izdelujejo objekti in da je to del istega 
procesa, po katerem mi izdelujemo objekte« – tako pravzaprav ni »nikakr{ne lo~itve 
med subjekti in objekti« (2016: 92). Kako se to izra`a v odnosu najinih sogovornikov 
do njihovih izbranih osebnih predmetov, analizirava v nadaljevanju.
Otro{tvo in odnosi s sorodniki
Svojega otro{tva in tesnih odnosov z dru`inskimi ~lani ter {ir{im sorodstvom 
so se v pogovorih dotaknili vsi najini sogovorniki, ki so poudarjali pomen dru`ine 
ne samo pri socializaciji otroka, temve~ vlogo sorodstva v celotnem ~lovekovem 
`ivljenju. Vsi sogovorniki po desetletjih `ivljenja v Sloveniji ohranjajo tesne stike 
s svojimi sorodniki bodisi z bolj ali manj rednimi obiski bodisi s komunikacijo ob 
uporabi sodobne tehnologije. 
Max Zimani in Joseph Rakotorahalahy sta poudarila svoj odnos z mamo. 
Idealni dom Maxa Zimanija bi bil tam, kjer bi `iveli njegova mama in njegova `ena 
z otroki. Tako pa ima dva doma, eden je v Vnanjih Goricah blizu Ljubljane, kjer ̀ ivi 
51
Slovenski Afri~ani
z dru`ino, drugi v Chegutu v Zimbabveju, kjer `ivita njegova star{a. Za razstavo je v 
povezavi z mamo izbral semena moringe. Ko je mama zbolela, se je za~el zanimati 
za alternativne metode zdravljenja. V Zimbabveju je izvedel o zdravilnih lastnostih 
drevesa moringa, ki jih je tudi sam preu~il in je semena prinesel v Slovenijo. O 
svojem tesnem odnosu z mamo je govoril tudi Joseph Rakotorahalahy, ki ji je po 
o~etovi smrti kot mlad fant pomagal vzdr`evati dru`ino. Za razstavo je izbral dve 
leseni torbici, ki ju je kot spomin na mamo kupil pred nekaj leti.
»Z mamo sem imel zelo trden odnos, zato gre za poseben spomin nanjo. Moja 
mama je ves ~as {ivala in je vedno ustvarjala nekaj novega. [e danes, ko gre 
iz hi{e, se vedno oble~e kot kraljica. Zelo dobro se zna urediti, tako da na ulici 
vsi gledajo njene obleke. Pogosto nosi tudi klobuk in torba mora biti vedno 
skladna z njim. Pa tudi z obleko in ~evlji. Ti torbici me vedno spomnita na njo. 
Ko vidim njene predmete ali slike, se po~utim, kot da je mama blizu mene.«
Leseni torbici Josepha Rakotorahalahyja (foto: Ale{ Verbi~, 2017)
Robert Yebuah je poudaril vlogo svojega o~eta kot tistega, ki je s predajo 
tradicionalne obleke kente na neki na~in predal tradicijo svojemu najstarej{emu 
sinu. O tej obleki bo ve~ govora kasneje, saj je bolj kot odnos z o~etom Yebuah 
poudaril vlogo te obleke v izra`anju svoje transnacionalne identitete v Sloveniji. 
Pogovarjali smo se tudi o odnosih z drugimi ~lani {ir{ega sorodstva v Afriki. 
Peter Bossman je za razstavo izbral lesen podstavek, ki mu ga je ob odhodu iz 
Gane podaril stric z namenom, da ne bi pozabil svojih sorodnikov. Podstavek je 
umetelno izrezljan iz enega kosa lesa, izdelan v 19. stoletju. Pomeni enotnost, 
hkrati pa predstavlja tudi povezanost dru`ine oziroma {ir{ega sorodstva.
»Pri nas dru`ina ni samo o`ja dru`ina, ampak vanjo spadajo tudi strici, tete, 
bratranci, sestri~ne. Kadar koli je treba re{iti kak{en problem, ga re{uje vedno 
52
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
celotna dru`ina. In ta predmet predstavlja prav to enotnost, to povezavo 
dru`ine. Ena dru`ina, prepletena, in vsi delamo za dru`ino.«
Ko je Richard Sendi z enajstletno h~erko obiskal svoje sorodnike v Ugandi, ji 
je njegova mama, torej njena babica, v spomin na Ugando oziroma na bugandsko 
kulturo podarila tradicionalno obleko. Sendi jo je uvrstil med svoje izbrane 
predmete, ki bodo razstavljeni. 
»Gre za obleko, ki se imenuje gomesi oziroma busuuti. Je zelo pisana obleka, ki 
sega do tal. Posebnost te obleke je pas, ki se ga namesti pod pas ~ez boke ̀ enske, 
blago zanjo za odraslo osebo pa je lahko tudi {est metrov dolgo. Ko jo je dobila, 
je bila �h~erka� precej navdu{ena, kasneje pa je ni nikoli ve~ oblekla.« 
Joseph Rakotorahalahy je med po~itnicami pogosto bival pri babici in 
dedku, ki sta imela opekarno. Tam je z otroki pri dedku zaposlenih delavcev 
oblikoval hi{ke iz gline. Tako se je ̀ e zelo zgodaj sre~al z arhitekturo, ki je kasneje 
postala predmet njegovega {tudija v Sloveniji. Za razstavo je izbral model glinene 
tradicionalne malga{ke hi{e, ki ga spominja na otro{tvo in mu jo je pred nekaj leti 
za rojstni dan podaril bratranec: 
»To je zame eno najlep{ih daril do sedaj. Ker sem arhitekt. Moj bratranec se je 
namu~il, ker je hotel pokazati, da moram kot arhitekt to malga{ko arhitekturo 
imeti ve~ ~as ob sebi. Hkrati gre za uporaben predmet, ker je mogo~e vanj dati 
`arnico in deluje kot no~na lu~ka. Obenem pa mi pomeni prisotnost moje 
kulture, daje mi ob~utek, da so ob meni moji doma~i.«
V otro{tvu je bil ustvarjalen tudi Max Zimani, ki je za razstavo med drugim izbral 
igra~o traktor, ki jo je kupil v Zimbabveju leta 2016, ko je bil tam na obisku z dru`ino: 
»Kot otroci smo izdelovali tak{ne traktorje in se z njimi igrali, kar v Zimbabveju 
po~no tudi danes. To ne pomeni, da v trgovinah ni igra~, da bi jih kupili, ampak 
da so otroci ustvarjalni in iz razli~nih materialov sami izdelujejo, kar jim je v{e~. 
Prav ta ustvarjalnost je tista, ki me navdu{uje in me spominja na mojo mladost.« 
Izra`anje transnacionalne identitete
Vsi sogovorniki so uporabili ali uporabljajo vsaj enega izmed izbranih predmetov 
za utrjevanje oziroma izra`anje svoje transnacionalne identitete v Sloveniji. Gre za 
predmete iz domovine, ki v izbranih ali vsakodnevnih situacijah poka`ejo na zanje 
pomembne kulturne elemente (hrano in pija~o, obleko, glasbo, simbole in igre) in 
obenem poudarijo integracijo najinih sogovornikov – v nasprotju z asimilacijo – v 
slovensko dru`bo. Obenem gre za zanimiv preplet javnega in zasebnega, saj osebne 
predmete, ki spadajo v polje zasebnega, prena{ajo v polje javnega in z njihovo 
pomo~jo izra`ajo svojo identiteto. Na artikuliranost transnacionalnih identitet na 
sti~i{~u javnega in zasebnega skozi potro{njo migracijskih oblik obla~enja, pohi{tva 
in drugih doma~ih artefaktov opozarjata tudi Basu in Coleman (2008: 317).
Peter Bossman ima vedno na roki zapestnico s simboli adinkra, s ~imer 
izra`a svoje veliko spo{tovanje do njih. Njihov izvor je vezan na gansko ljudstvo 
Akan, prena{ajo pa razli~na sporo~ila: o naravi, `ivljenju, odnosih in zna~ajih. 
53
Slovenski Afri~ani
»Sam nosim zapestnico s simbolom za mo~ oziroma vztrajnost. V Gani je najbolj 
znan simbol Gye Nyame, ki pomeni: Bog je vsemogo~en. V Gani je ta simbol 
povsod, na obleki, na lon~enih posodah, na nakitu. Simboli adinkra so res 
ostali z mano. Tukaj imam {e nekaj zapestnic z razli~nimi simboli: riba pomeni 
izobilje, imam pa {e simbol za poglavarja in simbol za vztrajnost oziroma mir.«
Za primer, da bi zapestnico, ki jo ima na roki, izgubil, ima pri sebi vedno {e 
rezervno. Za razstavo je izbral tri rezervne zapestnice.
Robert Yebuah je zelo ponosen na mo{ko tradicionalno obleko ljudstva 
Akan, ki jo je prinesel s sabo, ko je prvi~ pri{el v Jugoslavijo. Zaradi ~ustvene 
dimenzije tega predmeta ga je kot prvega izbral za razstavo. 
»Moj o~e mi je dal to obleko kot najstarej{emu sinu, zato jo zelo ~uvam. 
Izdelana je iz bomba`a, ki je ro~no tkan. To so trakovi, tkani na statvah. 
Uporabljene so ganske barve. Rde~a predstavlja prelito kri med bojem za 
neodvisnost, zelena predstavlja zelenje, naravo, rodovitnost, rumena pa 
predstavlja bogastvo, saj ima Gana veliko zlata. Ko sta se h~erki poro~ili in 
sem ju predal njunima mo`ema, sem bil oble~en v kente.« 
Tako pomembna dogodka, kot sta poroki h~era, je ̀ elel zaznamovati z obleko 
iz svoje kulture ter tako pokazati, da imata h~erki tudi ganske korenine. Obenem 
je izrazil in utrdil svojo transnacionalno identiteto in z obleko povezal dva precej 
oddaljena kraja in tudi dru`bena konteksta. 
    
Mo{ka tradicionalna obleka kente Roberta Yebuaha 
(foto: Ale{ Verbi~, 2017)
54
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
Igranje glasbe in petje sta pri ve~ sogovornikih pomembni dejavnosti, ki jih 
kljub bivanju v novem okolju opredeljujeta in povezujeta s prvotno domovino. 
Richard Sendi je v ~asu {tudija nastopal v folklorni skupini Zveze afri{kih 
{tudentov. Kot ~lan skupine je pel, igral na boben in pihal ogenj, nekaj ~asa pa 
je bil tudi njen vodja. Za razstavo je kot spomin na {tevilne nastope folklorne 
skupine po Sloveniji izbral boben, ki ga je po koncu {tudentskih let prinesel iz 
Ugande. »Boben mi je zelo lep izdelek. Je edini in{trument, ki me povezuje z Afriko, 
z mojo kulturo. Rad igram, ~e je prilo`nost za to.« 
Tudi za Maxa Zimanija je glasba zelo pomemben del njegovega `ivljenja.10 V 
Zimbabveju se vedno igra na poroki ter ob rojstvu in smrti. Nepogre{ljiva glasbena 
in{trumenta, ki ju je posodil za razstavo, sta mbira in hosho, ki se sicer uporabljata 
tudi v etno glasbi. »To glasbo obo`ujem. Gre za glasbo, ki je povezana s tradicijo. 
Besedila ve~krat vklju~ujejo tradicionalna sporo~ila, zgodovinske pripovedi in 
druge zgodbe. Gre za mo~an del moje zapu{~ine.« 
Joseph Rakotorahalahy je po vsakem opravljenem izpitu na {tudiju 
arhitekture od veselja igral na ^opovi ulici v Ljubljani, zaradi ~esar je imel nekaj 
te`av, saj so bili uli~ni glasbeniki takrat neza`eleni. Poznan glasbenik pa je bil `e 
na Madagaskarju, kjer je pred prihodom v Jugoslavijo med letoma 1972 in 1977 
posnel sedem malih vinilnih plo{~ (singlov). Za razstavo pa je izbral zgo{~enko, 
ki jo je posnel v Sloveniji razmeroma pozno, {ele leta 1998, saj je ob odhodu v 
Jugoslavijo dobil posebno popotnico: 
»Mama mi je pred odhodom rekla, da se moram popolnoma posvetiti {tudiju in 
da se ne smem komercialno ukvarjati z glasbo. Ko sem diplomiral, pa sem zanjo 
posnel CD. S celo dru`ino sem {el leta 2000 na Madagaskar in ji nesel CD kot 
dokaz, da sem dr`al obljubo. Meni pa je ta CD pomenil mo`nost, da sem kot 
glasbenik pokazal svoje delo, da sem lahko delil svoja ~ustva, svoje domoto`je.«
O te`avah pri navajanju na dolo~eno slovensko hrano in o pomenu priprave jedi, 
ki vklju~ujejo njim ljube sestavine iz prvotne domovine, so govorili vsi sogovorniki.11 
Vsi pogre{ajo doma~e okuse, v Sloveniji pa v ve~ji ali manj{i meri – kolikor jim to 
dopu{~a dostopnost sestavin – ohranjajo doma~o kuhinjo. Med njimi je tudi Richard 
Sendi, ki se je sicer precej distanciral od Ugande, ohranja le vezi s sorodniki, s 
svojimi prijatelji v Sloveniji pa vendarle rad deli hrano in pija~o, povezani z njegovo 
prvotno domovino. Kadar je {el v Ugando, je kdaj pa kdaj s seboj prinesel Uganda 
Waragi, zelo mo~no pija~o iz prosa.12 »Ta pija~a je edina stvar, ki sem jo lahko kdaj 
prinesel, da sem jo ponudil prijateljem, da so poskusili poleg samos – zelenjavnih ali 
mesnih zavitkov, ki sem jih pripravil zanje.« Stekleni~ko Uganda Waragi, ki jo je 
posodil za razstavo, mu je leta 2017 v Slovenijo prinesel njegov prijatelj iz Ugande, 
ki tudi `ivi v Sloveniji, a prvotno domovino obiskuje pogosteje kot on.
10 V Sloveniji je ~lan pevskega zbora Sankofa, ki zdru`uje Afri~ane, njihove potomce in prijatelje, 
njihov repertoar pa obsega tradicionalne in sodobne afri{ke pesmi, prav tako pa tudi avtorske pesmi 
njihovih ~lanov.
11 Elia Petridou (2001: 89) na podlagi raziskave o pomenu doma~e hrane med gr{kimi {tudenti v 
Veliki Britaniji pi{e o pomenu hrane, ki skozi rekonstrukcijo senzorne totalitete prikli~e izku{njo doma.
12 Lokalne alkoholne pija~e v Ugandi so sicer pripravljene iz koruze, prosa in sladkih banan.
55
Slovenski Afri~ani
Prijatelje in znance v Sloveniji rad obdaruje tudi Joseph Rakotorahalahy, ki 
vsaki~, ko obi{~e Madagaskar, s seboj prinese zna~ilno malga{ko igro, imenovano 
Jeu Solitaire (igra za enega). Za razstavo je izbral igro, ki jo uporablja sam.
»To je igra, ki jo igra ena sama oseba. Najprej damo v luknjice na plo{~i 
kroglice, ki so zelo dragocene, saj so izdelane iz razli~nih kamnin in mineralov. 
Cilj te igre je, da pobere{ iz plo{~e vse kroglice razen ene, ki ostane na koncu. 
Kroglico lahko pobere{ tako, da jo presko~i{ z drugo kroglico, pri ~emer 
diagonalne poteze niso mo`ne. S to igro igralec vadi svojo potrpe`ljivost, 
vztrajnost in tudi strate{ko razmi{ljanje. Jaz to igro igram tudi za masa`o 
mo`ganov. Odkar sem v Sloveniji, letos je prav 40 let od mojega prihoda, mi 
je uspelo dvakrat pobrati vse kroglice s plo{~e – no, vedno ena ostane. Vsaki~ 
ko grem na Madagaskar, jih nekaj kupim in podarim prijateljem v Sloveniji.« 
Robert Yebuah je s svojo dru`ino ve~krat igral oware, tradicionalno strate{ko 
igro ljudstva A{anti v Gani, ki jo je prinesel v Slovenijo po vrnitvi z enega izmed 
svojih obiskov Gane. Igro igrata dve osebi, ki iz odprtin posku{ata pobrati kar 
najve~ kroglic oziroma semen. Danes jo v dru`inskem krogu zaradi pomanjkanja 
~asa bolj redko igrajo, jo je pa izbral za razstavo zaradi povezave s prvotno 
domovino.
Ideje, vrednote, prepri~anja
Predmeti so lahko tudi nosilci {ir{ih idej, na primer dru`beno-politi~nih 
prepri~anj in vrednot. Ve~ina izbranih predmetov najinih sogovornikov nosi 
tovrstna sporo~ila, saj so izrazili prepri~anje, da morajo obiskovalci razstave 
spoznati tudi alternativno zgodovino afri{kega kontinenta in predvsem tiste zgodbe, 
ki so {e vedno spregledane. Max Zimani je tako za razstavo izbral obesek za klju~e, 
ki bi ga na prvi pogled lahko zlahka zamenjali z zgolj turisti~nim spominkom, nosi 
pa izjemno pomembno zgodbo. Predstavlja namre~ Nyami Nyami, boga ljudstva 
Tonga iz severnega Zimbabveja in ju`ne Zambije. Nyami Nyami je imel glavo 
ribe in telo ka~e, `ivel pa je v reki Zambezi. Federalna vlada takratne Rodezije in 
Nyasalanda (dana{nji Zambija, Zimbabve in Malavi) je leta 1955 za gradnjo jezu 
na reki Zambezi izbrala italijanski konzorcij Impresit. Jez so za~eli graditi leta 
1956. Max Zimani je povedal:
»Ko so ga za~eli graditi, so jih Tonge opozorili, da bodo imeli te`ave, saj so 
zmotili domovanje boga in ga lo~ili od njegove ̀ ene. Res so sledile hude poplave, 
umrlo je tudi nekaj Evropejcev. Njihovih trupel niso mogli najti. Za pomo~ so 
prosili ljudstvo Tonga. Ti so svetovali `rtvovanje teleta, ki so ga morali vre~i v 
reko. Teleta naslednje jutro ni bilo, telesa mrtvih Evropejcev pa so se pojavila 
prav na mestu, kjer so v vodo vrgli tele. Po tem so kolonizatorji nadaljevali z 
gradnjo jezu, ki {e danes zagotavlja elektriko Zimbabveju in Zambiji.« 
Gre torej za zgodbo z izrazito politi~no dimenzijo, ki govori o odnosu med 
kolonizatorji in doma~ini. Ti namre~ pravijo, da so z izgradnjo jezu Evropejci 
u`alili boga Nyami Nyami, ki je zato zapustil svoje domovanje, se bo pa zagotovo 
56
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
vrnil in poskrbel, da se prebivalci, ki so bili odseljeni s tega obmo~ja, vrnejo domov. 
Max Zimani je poudaril {e drugo dimenzijo tega odnosa: »Ta obesek je zame zelo 
pomemben, saj predstavlja del afri{ke oziroma zimbabvejske tradicije, kulture, 
religije, ki je {e vedno nedotaknjena. Evropski imperializem jih ni pogoltnil.« 
Obesek je kupil, ko je z dru`ino obiskal omenjeni jez na reki Zambezi.
    
Obesek za klju~e Maxa Zimanija  
(foto: Ale{ Verbi~, 2017))
Pomembno politi~no sporo~ilo o zgodovini politi~ne ureditve kraljestva 
Buganda je `elel s knji`ico Bugandsko kraljestvo in njegova monarhija (2007), ki 
jo je izbral za razstavo, podati Richard Sendi. Sam pripada ljudstvu Buganda, ki je 
imelo ̀ e veliko pred prihodom britanskih kolonialistov razvit izjemno kompleksen 
politi~ni sistem. 
»Buganda je ̀ e pred prihodom britanskih kolonialistov imela urejen hierarhi~ni 
sistem vladanja. Ta knji`ica je zelo pomembna, ker znanje o tem razbija mite 
o ugandskih (afri{kih) skupnostih kot divjih, primitivnih, ki naj bi jim {ele ob 
svojem prihodu kolonialisti prvi~ predstavili oziroma jim celo vsilili urejene 
sisteme politi~nega vladanja. Knji`ico z veseljem ponudim prijateljem, kadar 
koli je prilo`nost za to, da se seznanijo z drugo, 'natan~nej{o' zgodbo, oziroma 
delim zgodovino o svoji rojstni dr`avi.« 
Zelo pomembno se mu zdi, da je to knji`ico napisal profesor John C. 
Ssekamwa, ki pou~uje na Univerzi Nkumba v mestu Entebbe (blizu prestolnice 
Kampala) v Ugandi, ki je tako s perspektive doma~ega raziskovalca prispeval k 
bolj{emu poznavanju zgodovine Ugande in njenega politi~nega sistema.
Robert Yebuah je za posredovanje politi~nih sporo~il za razstavo izbral 
obla~ila. Kot sam pravi, je zelo ponosen na gansko samobitnost, ki je v njegovem 
primeru na{la svoj izraz predvsem v tradicionalnih vzorcih tkanin. Njegov izbor 
predmetov jasno ka`e na to, da lahko oseba svojo identiteto nosi tudi na sebi 
(Basu in Coleman 2008: 316). Poleg obla~ila kente je za razstavo posodil {e mo{ko 
tuniko in `ensko obleko. Mo{ka tunika je tradicionalno obla~ilo iz severnega dela 
57
Slovenski Afri~ani
Gane, ki pa jo po njegovih besedah nosijo po vsej Gani. Njegova je stara ve~ kot 
petdeset let, prinesel pa jo je s seboj, ko je prvi~ pri{el v Jugoslavijo. Nosil jo je `e 
v Gani in si jo {e vedno pogosto oble~e, saj je zelo prijetna in lahka. Ob govoru o 
obleki je podal tudi dodatno sporo~ilo: 
»V Gani je ve~ etni~nih skupin in mno`ica raznih ver brez fanatizma. V 
glavnem se imajo Ganci za eno ljudstvo z nevtralno angle{~ino kot skupnim 
jezikom, opredeljenim v ustavi. Obla~ila ene etni~ne skupine se nosijo po celi 
dr`avi, po okusu posameznikov pa~. To ka`e na visoko stopnjo so`itja med 
Ganci nasploh in s tem tudi strpnosti do tujcev.« 
@ensko obleko, ki jo je posodil za razstavo, pa je dobila njegova `ena kot 
svakinjino darilo ob obisku Gane. Ve~krat jo je oblekla tudi v Sloveniji, za enega 
izmed svojih nastopov pa jo je uporabila tudi njegova h~i Irena, ki je pevka. Obleko 
je poleg spomina na svoje sorodnike v Gani in ̀ enino darilo izbral predvsem zaradi 
vzorca, ki jo krasi, saj ima zanj pomembno sporo~ilo: 
»Zaradi te vezenine mi temu pravimo joromi �izg. d`oromi�. Vzorec predstavlja 
oziroma kli~e k enotnosti. Pet simbolov na eni strani in pet na drugi, spodaj pa 
sta dve dlani, ki naj bi te simbole dr`ali, da ne padejo dol. Prav tako ne dovolita, 
da bi se katera stran prevesila nad drugo. Gre za ravnote`je. Eden gleda drugega 
in to pomeni, da ne morejo biti sovra`niki. Morajo sodelovati. Gre za prirejeni 
tradicionalni vzorec, imenovan adinkra, ki simbolizira zgoraj opisano misel.«
Kar nekaj predmetov so najini sogovorniki izbrali za to, da bi z njimi poudarili 
nekaj dejstev o svoji dr`avi. Max Zimani je spregovoril o zdravilnih lastnostih v 
Zimbabveju zelo pomembnega drevesa baobab, zato je za razstavo posodil njegov 
posu{en sade`. Kakav je kot pomembni izvozni produkt Gane predstavil Peter 
Bossman. Kakavovec so prinesli iz Ju`ne Amerike, danes pa ga ve~ kot polovico 
vse svetovne proizvodnje pridelajo v dr`avah Zahodne Afrike. Za razstavo je 
posodil svojo sliko na tekstilu, ki prikazuje drevesi kakavovca in ljudi, ki delajo v 
nasadu. »Ko sem pri{el v Slovenijo {tudirat, sem to sliko prinesel s seboj iz Gane. 
Spominja me na ta razvoj in blaginjo Gane, ki jo je omogo~il kakav. To sliko imam 
razstavljeno v ambulanti.« Za razstavo je izbral tudi masko lovca, ki sicer visi na 
steni zdravni{ke ambulante in po njegovem pri~evanju pomeni mo~ nad naravo in 
mo~ nad `ivalmi: »Morda simbolizira mo~ nad boleznijo.« 
Za pripoved o Gani je pomembna tudi skupina skulptur iz kovine, ki je 
tradicionalni izdelek ljudstva A{anti, znanega prav po obdelovanju razli~nih kovin 
– zlata, srebra, bakra. 
»Dve tretjini Gancev `ivita v ruralnem delu Gane, in te skulpture predstavljajo 
ljudi, ki `ivijo na vasi. Ta skulptura predstavlja poglavarja, to je `enska, ki kuha, 
to je `enska, ki pere, to je pa griot. V~asih so se va{~ani zbirali ob ve~erih in griot 
je pripovedoval o zgodovini vasi in dru`in, ki tam `ivijo. Gre za ustno zgodovino. 
Tega je danes seveda manj, ker smo pri{li v obdobje televizije in drugih tehnologij.«
Bossman je predstavil vlogo griota, ki je v dr`avah Zahodne Afrike 
ohranjevalec zgodovine, pripovedovalec zgodb, genealog, pa tudi glasbenik, u~itelj 
58
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
in svetovalec. Kot je omenil sam, se tradicionalne vloge griotov zaradi spremenjenih 
dru`benih razmer spreminjajo, a je danes njihova praksa {e kako `iva.
Dve pisali, kakr{na je mogo~e kupiti tudi kot turisti~ni spominek, je Joseph 
Rakotorahalahy izbral kot spomin na svojo mladost in izobra`evanje. Hotel pa je 
predstaviti tudi izjemno pogrebno umetnost ljudstva Mahafaly z Madagaskarja. 
Pisali namre~ predstavljata tradicionalne oblike in vzorce nagrobnikov tega ljudstva.
»Ljudstvo Mahafaly pozna dru`inske grobnice, ki so pogosto pod zemljo, ozna~ujejo 
pa jih skulpture, imenovane alo alo. Gre za lesene nagrobnike z razli~nimi 
geometri~nimi vzorci. Posebnost tega nagrobnika je, da je na vrhu simbolni predmet, 
ki pove, kaj je bil pokopani po poklicu. ̂ e je bil na primer dober nogometa{, lahko 
uporabijo tudi nogometno `ogo, izrezljano iz lesa. Beseda alo alo pomeni senca 
smrti. Ta nagrobnik predstavlja to~ko povezave med `ivimi in mrtvimi.«
Sklepne misli
Mednarodni projekt SWICH je s svojimi tematskimi zastavitvami, ki podpirajo 
refleksijo vloge in poslanstva etnolo{kih muzejev oziroma muzejev svetovnih 
kultur v sodobnem ~asu, predvsem pa razvijanje sodobnih usmeritev zbiranja, 
predstavljanja in interpretiranja zunajevropskih zbirk, med drugim spodbudil 
zastavitev raziskave v sodelovanju s slovenskimi Afri~ani. Z raziskavo in na njej 
temelje~em delu razstave sva posku{ali razumeti njihovo pojmovanje dr`avljanstva, 
transnacionalne pripadnosti in procesov integracije v slovensko dru`bo, prav tako 
pa analizirati, kako se ta pojmovanja izra`ajo skozi materialno kulturo, konkretno 
njihove osebne predmete. Raziskovanje sva zastavili ob upo{tevanju treh klju~nih 
konceptov: epistemske pravi~nosti, skupne odgovornosti za dedi{~ino z njenimi 
nosilci in radikalne transparentnosti. Pri predstavljanju svoje dedi{~ine so svoj 
glas dobili njeni nosilci, kar smatrava kot izraz demokratizacije muzejske prakse, 
pri ~emer sogovorniki niso bili le informatorji, temve~ so sodelovali tudi pri izboru 
vsebin za del razstave, kjer smo predstavili njihovo osebno dedi{~ino. Imeli so mo~ 
odlo~ati, kaj in kako bo to predstavljeno na razstavi, obenem pa so se vzpostavili 
kot soustvarjalci znanja. Posebej sva bili pozorni na njihove pomisleke in dileme 
v zvezi s kolonialnim diskurzom v muzejih. Opis procesa raziskovanja je za naju 
bistven, saj omogo~a bralcem bolje razumeti kon~ne rezultate raziskave.
V tem prispevku sva analizirali zlasti identifikacije sogovornikov, kot se 
izra`ajo skozi izbor njihovih osebnih predmetov. Skozi odnose do njih utrjujejo 
in pogosto tudi izra`ajo svoje identitete. Predmete sva razvrstili v tri kategorije, 
ki povedno odslikavajo njihove `ivljenjske okvirje in vrednotne temelje: pomen 
dru`ine in ohranjanja odnosov s sorodniki v prvotni domovini, izra`anje 
transnacionalnih identitet v razli~nih situacijah v slovenskem prostoru ter 
vrednote, prepri~anja in dru`beno-politi~ne ideje, povezane z njihovimi prvotnimi 
domovinami. Z razstavo bomo ob predstavitvi in interpretaciji njihove kulturne 
dedi{~ine zagotovo pripomogli k njihovi ve~ji prepoznavnosti in dru`beni 
vklju~enosti, obenem pa se z njo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljuje 
59
Slovenski Afri~ani
praksa omogo~anja enakovrednih sre~evanj med kulturami, ki ponujajo mo`nosti 
za odprti dialog med razli~nimi skupinami obiskovalcev.
LITERATURA IN VIRI
BASU, Paul; COLEMAN, Simon
2008 Introduction: migrant worlds, material cultures. Mobilities 3, {t. 3, str. 313–330.
BENNETT, Tony
1995 The birth of the museum: history, theory, politics. London, New York: Routledge. 
CASTLES, Stephen; MILLER, Mark J.
2003 The age of migration: international population movements in the modern world. Hampshire, New 
York: Palgrave MacMillan.
^EPLAK MENCIN, Ralf
2013 Etnografski muzej – prostor praznovanja ranljivih skupin. Etnolog 23, str. 65–101.
DARI[, Metka
2014 Eti~ne dileme – muzejska prezentacija in interpretacija. V: I. Gnil{ak (ur.), Zborovanje slovenskega 
muzejskega dru{tva, Ko~evje, 10.–11. oktober 2014. Ljubljana: Slovensko muzejsko dru{tvo. Str. 80–86.
FASSIN, Didier
2012 Introduction: toward a critical moral anthropology. V: D. Fassin (ur.), A companion to moral 
anthropology. Malden, Oxford, Chichester: Wiley Blackwell. Str. 1–17.
FLUEHR-LOBBAN, Carolyn 
2012 Anthropology and ethics. V: D. Fassin (ur.), A companion to moral anthropology. Malden, Oxford, 
Chichester: Wiley Blackwell. Str: 103–114.
FRELIH, Marko
2009 ^rno sonce v beli glavi: spomin na sudansko misijo v letih od 1848 do 1858. Ars & Humanitas 3, {t. 
1–2, str. 133–156.
FRICKER, Miranda 
2007 Epistemic injustice: power and the ethics of knowing. Oxford: University Press.
2008 Forum on Miranda Fricker's epistemic injustice: power and the ethics of knowing. Theoria 61, str. 
69–71. Dostopno na: <https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2712724.pdf.>
HABINC, Mateja
2002 Spominski predmeti – poskus opredelitve pojma in raziskovanja. Etnolog 12, str. 107–124.
HANNERZ, Ulf
1996 Transnational connections: culture, people, places. London, New York: Routledge.
HUDALES, Jo`e
2003 Pozitivne in negativne tradicije iz predzgodovine Slovenskega etnografskega muzeja: ob 
osemdesetletnici. Etnolog 13, str. 59–95.
LABADI, Sophia
2013 The National Museum of Immigration History (Paris, France), neo-colonialist representations, 
silencing, and re-appropriation. Journal of Social Archaeology 13, {t. 3, str. 310–330.
LAMBERGER KHATIB, Maja
2009 Migracijski procesi iz arabskih dr`av: zgodovinski kontekst na primeru Zdru`enih dr`av Amerike, 
Evrope in Slovenije. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 49, {t. 3–4, str. 28–37.
LATOUR, Bruno
1993 We have never been modern. Cambridge (Mass.): Harvard University Press.
MACDONALD, Sharon
1998 Exhibitions of power and powers of exhibition: an introduction to the politics of display. V: S. Macdonald 
(ur.), The politics of display: museums, science, culture. London, New York: Routledge. Str. 1–21.
60
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
MARSTINE, Janet
2011 The contingent nature of the new museum ethics. V: J. Marstine (ur.), The Routledge companion 
to museum ethics: redefining ethics for the twenty-first century museum. Abingdon, New York: 
Routledge. Str. 3–25.
MENSCH, Peter van, MEIJER-van MENSCH, Leontine 
2015 New trends in museology II. Celje: Muzej novej{e zgodovine. 
MILLER, Daniel
1998 Why some things matter? V: D. Miller (ur.), Material cultures: why some things matter. London: UCL 
Press. Str. 3–21.
2016 Materialna kultura. Ljubljana: Studia humanitatis. 
MLEKU@, Jernej
2011 Prisluhnimo ti{ini? V: Jernej Mleku` (ur.), Klepetavi predmeti: ko predmeti spregovorijo o nas in 
drugih. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Str. 9–17.
PALAI], Tina, VALI^, Ur{a 
2015 Projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam in pogledi nanj z vidika zaposlenih v 
sodelujo~ih muzejih. Etnolog 25, str. 21–42.
PALAI], Tina
2016 Eti~ni razmisleki ob pripravi razstave Rojstvo: izku{nje Rominj v Slovenskem etnografskem muzeju. 
Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 56, {t. 3–4, str. 116–124.
PANTAZATOS, Andreas 
2017 Epistemic injustice and cultural heritage. V: I. J. Kidd, J. Medina, G. Pohlhaus, Jr. (ur.), The Routledge 
handbook of epistemic injustice. New York: Routledge.  Str. 370–385.
PERKO, Verena 
2014 Muzeologija in arheologija za javnost: muzej Krasa. Ljubljana: Kinetik, zavod za razvijanje vizualne 
kulture.
PETRIDOU, Elia
2001 The taste of home. V: D. Miller (ur.), Home possessions: material culture behind closed doors. Oxford, 
New York: Berg. Str. 87–104.
PIRKOVI^, Jelka
2014 Vpra{anje etike v varstvu kulturne dedi{~ine. V: I. Gnil{ak (ur.), Zborovanje slovenskega muzejskega 
dru{tva, Ko~evje, 10.–11. oktober 2014. Ljubljana: Slovensko muzejsko dru{tvo. Str. 45–49.
REIN, Anette
2012 Kompetence in odgovornosti etnografskih muzejev kot globalnih akterjev. Etnolog 22, str. 171–213.
REPI^, Jaka
2006 »Po sledovih korenin«: transnacionalne migracije med Argentino in Evropo. Ljubljana: Oddelek za 
etnologijo, Filozofska fakulteta.
2009 Metodologija etnografskega raziskovanja migracijskih in transnacionalnih procesov. Glasnik 
Slovenskega etnolo{kega dru{tva 49, {t. 3–4, str. 47–53.
ROGELJ [KAFAR, Bojana
2011 Upodobljene sledi narodne identitete: zbirka risanih zapisov u~encev Otona Grebenca v Slovenskem 
etnografskem muzeju. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. 
SAUVAGE, Alexandra
2010 To be or not to be colonial: museums facing their exhibitions. Culturales 6, {t. 12, str. 97–116.
SCHOFIELD, Hugh
2011 Human zoos: when real people were exhibits. BBC News, Paris. Dostopno na: <http://www.bbc.com/
news/magazine-16295827> �28. 6. 2017�.
SCOTT, Katherine Mary
2012 Engaging with pasts in the present: curators, communities, and exhibition practice. Museum 
Anthropology 35, {t. 1, str. 1–9.
SIMON, Nina
2010 The participatory museum. Dostopno na: <http://www.participatorymuseum.org/> �30. 8. 2017�.
61
Slovenski Afri~ani
STAM, Deirdre C.
2005 The informed muse: the implications of 'The New Museology' for museum practice. V: G. Corsane 
(ur.), Heritage, museums nad galleries: an introductory reader. London, New York: Routledge. Str. 
54–70.
STAREC, Sa{a 
2010 Post-muzeji na obzorju: nov koncept muzeja za novo tiso~letje. Glasnik Slovenskega etnolo{kega 
dru{tva 50, {t. 1–2, str. 42–47.
TROUILLOT, Michel-Rolph
2003 Global transformations: anthropology and the modern world. New York: Palgrave Macmillan.
VALI^, Ur{a; PALAI], Tina 
2015 Projekt »Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam« za uresni~evanje muzeologije 21. 
stoletja. V: T. Palai}, U. Vali~ (ur.), Elaborat o dostopnosti in zagotavljanju tehni~nih pogojev za 
vzpostavitev dostopnosti do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski 
muzej. Str. 15–23.
@AGAR, Janja
2001 Spominski predmeti in spomini. Etnolog 11, str. 289–294.
2012 Moje `ivljenje, moj svet: osebne razstave obiskovalcev SEM. Etnolog 22, str. 243–254.
@IDOV, Nena
2011 Muzeji in dru`beno vklju~evanje: primer razstave o brezdomstvu v Slovenskem etnografskem 
muzeju. Etnolog 21, str. 245–261.
Odprtje razstave Afrika in Slovenija: preplet ljudi in predmetov (foto: Jure Rus, 2017)
62
Tina Palai}, Bojana Rogelj [kafar
BESEDA O AVTORICAH
Tina Palai}, univ. dipl. etnologinja, 
kulturna antropologinja in pedagoginja, 
doktorska {tudentka na Oddelku za etnologijo 
in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v 
Ljubljani. Je soavtorica razstave [ola – klju~ za 
razvoj: {olarji Angole, Malavija in Gane (2011) 
v Slovenskem {olskem muzeju. Kot kustodinja 
pedagoginja je bila med letoma 2013 in 2015 
zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju 
na projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine 
ranljivim skupinam, v okviru katerega se je 
ukvarjala predvsem s sodobnimi usmeritvami 
v muzeologiji, z ve~anjem dostopnosti do 
dedi{~ine v muzejih in vklju~evanjem romske 
skupnosti v soustvarjanje muzejskih vsebin. Od 
leta 2016 sodeluje s Slovenskim etnografskim 
muzejem pri izvajanju mednarodnega projekta 
SWICH – Sharing the World of Inclusion, 
Creativity and Heritage.
Bojana Rogelj [kafar, dr. sociolo{kih 
znanosti, univ. dipl. etnologinja in umetnostna 
zgodovinarka, je muzejska svétnica in 
kustodinja za zbirke ljudske likovne umetnosti 
in slikovne vire v Slovenskem etnografskem 
muzeju. Doktorirala je z nalogo Etnolo{ka 
zbirka kot medij za razkrivanje simbolov 
nacionalne identitete, etnomitov in stereotipov 
(2009). Objavila je {tevilne strokovne ~lanke 
in knjigi Upodobljene sledi narodne identitete 
(2011) in Poslikane panjske kon~nice = Painted 
beehive panels (2000, soavtor G. Makarovi~). 
Bila je avtorica razstave s katalogom Ljubezen 
je v zraku = Love is in the Air (2000). Bila je 
direktorica Slovenskega etnografskega muzeja 
(2005–2015) in vodja projektov Dostopnost 
do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam 
(2013–2015) in SWICH – Sharing the World of 
Inclusion, Creativity and Heritage (2014–2018).
ABOUT THE AUTHORS 
Tina Palai}, BSc in ethnology, cultural 
anthropology and education, doctoral student 
at the Department of Ethnology and Cultural 
Anthropology, Faculty of Arts, Ljubljana. Co-
curator of the exhibition Schools – the key to 
development: schoolchildren of Angola, Malawi 
and Ghana (2011) at the  Slovenian School 
Museum. From 2013 to 2015 she was employed 
at the Slovene Ethnographic Museum as curator 
and educator in the project Accessibility of cultural 
heritage to vulnerable groups, where she mainly 
focused on modern trends in museology, enhancing 
accessibility to the heritage in museums, and the 
inclusion of the Roma community in creating 
museum contents. From 2016 onwards she has 
been cooperating with the Slovene Ethnographic 
Museum in the execution of the European SWICH 
project – Sharing the World of Inclusion, Creativity 
and Heritage.
Bojana Rogelj [kafar, PhD in sociology, 
BSc in ethnology and art history, is a museum 
counsellor and curator of the collection of folk 
visual art and pictorial sources at the Slovene 
Ethnographic Museum. She obtained her PhD 
degree with a dissertation entitled Ethnological 
collections as a medium for revealing symbols of 
national identity, ethno-myths and stereotypes 
(2009). She has published numerous professional 
articles and the books Upodobljene sledi narodne 
identitete (2011, Depicted Traces of National 
Identity) and Poslikane panjske kon~nice = 
Painted beehive panels (2000, co-authored by G. 
Makarovi~). She curated the exhibition Ljubezen 
je v zraku = Love is in the Air (2000) and wrote its 
catalogue. Rogelj [kafar acted as director of the 
Slovene Ethnographic Museum (2005–2015) 
and she was head of the projects Accessibility 
of cultural heritage to vulnerable groups (2013–
2015) and SWICH – Sharing the World of 
Inclusion, Creativity and Heritage (2014–2018).
63
Slovenski Afri~ani
SUMMARY 
African Slovenes. About their personal objects and intertwined identities 
From the mid 15th century onwards several European countries, especially Spain, Portugal, 
Great Britain, France, Germany, and the Netherlands, expanded their rule to various parts 
of the world. This expansion peaked in the 19th century, but after the Second World War the 
colonial rule of the European empires rapidly fell to pieces. Parallel with colonisation, modern 
ideas about nationalism and culture emerged and, along with other institutions, museums 
played an important role in presenting, spreading, and reinforcing these ideas in society. After 
the Second World War, the ideas were influenced by the political process of decolonisation, 
criticism of the colonialist ideology, and the democratisation of history. In the past decades 
museum workers have started to re-examine their practices of collecting, classifying and 
presenting collections to the public, and this trend has also been influenced by increasingly 
vociferous demands for the inclusion in museum stories of formerly excluded social groups. 
Such museum practices – participation of the carriers in researching heritage – have been used 
by the Slovene Ethnographic Museum for a section of an exhibition that the museum is to stage 
as part of the European SWICH project. We have engaged the participation of several notable 
African Slovenes, who came to Yugoslavia to study here, and later started a family in Slovenia, 
developing different career paths. Our joint research of their life stories opened up questions 
of citizenship, feelings of affiliation, integration into the Slovene society, and in particular self-
identification in the modern, multicultural society. The personal objects they selected connect 
them with their native countries in different ways and are of great significance to them. By using 
them, they construct a world of their own, and at the same time these objects establish them as 
individuals, allowing them diverse identifications.