za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi Je moči
GLASILO SVO-BOTiOMISELJVIH SLOVENCEV V AMETUK.I
devoted to the interests of the laboring classes
Od bo)a do zmago 1
Štev. 24.
Entered M Second-Class Matter July 8th, 1906, at the Post-Offloe at Chicago, III., undet Act of March 3rd, 1870
Chicago, 111., 14. junija 1912.
Kdor ne misli svobodno, sc i boriti m svobodo I
Leto XI.
JRazgled po svetu.
Avstrij a-Ogrsko.
Bpdapešt. —- Dne 7. t. m. je grof Tisza, ¡predsednik državnega »bora, Ikomaj ušel smrti umora. Drž. posl. Julius Kovaez, je ibil od sej zia nekaj «asa izključen zaradi zadnjih irabuk, a se je vtihotapil v ičasnikarske lože od koder je v ¡zbornico na predsednika Tiszo trikrat ustrelil ne da bi ga ibil izadel. Kovače je na ito aaupii: '“So še vedno elani opozicijske stranke v toiši,” ter si v glavo pognal kroglo in se zgrudil teško ranjen. To je posledica izvolitve grofa Tiszo zborničnim predsed-. nikom.
Budapešt. — Ni se še poleglo razburjenje ¡vsled atentata na ¡grofa Stefana Tiszo in že se poro->-ča iiz Zagreba o napadu, ki se je izvršil na hrvaškega, bana, Edvard pl. čuvaj. Ban, njegova soproga in banslki svetnik Hervo-jec so se peljali z avtomobilom, ¡bo je blizo banove palače nekdo na bana streljal, toda namesto njega je v vrat zadel Henvojevca, ki je lahko ranjen. Napadalec je na to bežal in na begu nekega policaja ustrelil, a fconečno so ga prijeli in zajprli. Dognalo se je, da je napadalec 20 letni bošnjaški visokošolec Duikia Jokics, ki dela vtis 'zmedenosti.
Dupaj. — Dne 11. t. m. je bila v muinicijški tovarni Moliš, blizo Dunaja, razstrelba, pri kateri je bilo .preko 30 ljudi usmrčenih in sicer so talko raztrgani, da so telesni deli daleč na okoli raztreseni ležali. 200 ton smodnika se je vžgalo in eksplozicijia je bila tako silna, da se je celo cesarska palača tresla.
Iz Dunaja pišejo:	Veliko po-
zornost zb uje tukaj preplovba le-' takov, ki so baje'bili po naročilu juigo-slovanskih poslancev tiskani in razdeljeni. V letakih se zahteva ustanovitev čisto slovanske armade. Posebno se ima na to ozir jemati, da se nemški častniki iztrebijo in odstranijo iz srbskih, hrvaških, slovenskih, slovaških in bošnjaških polkov.
Kuba.
IVashington. — Na razne večje vojaške postaje je vojaška uprava dala ukaz, da imajo trupe pripravljene biti za vkrcanje na Kubo in če še ni izšlo povelje za odhod, leži na tem, da se hoče počakati na učinek, ki ga napravi na upome črnce izkrcanje ameriških pomorščakov.
Pogoji, iki se imajo postavno izvršiti, da sc intervencija Zdr. držav mednarodno-pravno napravi, so deloma že izpolnjeni in predsednikova proklamacija je vse, kar je Se potrebno, če in kedaj ho ta razglašena, je odvisno od sposobnosti kubanske vlade, da zatre upor.
'Washington. — Državni depar-tement je dne 12. t. m. pomorske mu oddelku ukazal, naj nemudoma admirala Oster bans z depešno ladijo in z eno drugo ladijo iz Key West odpošlje v Ha van .■, kar se je takoj izvršilo. Povelja so bila izdana potem, ko je bil dr žalvni departement po ameriškem poslaniku v Havani, Reaupre, obveščen, da je .položaj v Havani in v okolici mesta silno resen ter da grozi postati plemenska vojska.
Poslanik Beanpre .pravi, da se je od petka položaj izvanredno pohujšal in da so neodgovorne miase vprizorile demonstracije proti črncem. Spopadi so se vršili v vseh delih ¡mesta in črnci so bili prisiljeni k upom in izgredu. Amerikanci, tujci in številni ku banci v glavnem mestu so izrazili željo po ameriški zaščiti.
Razne novice.
To je “kšeft”.
Iz New Yorka poročajo: V tožbi proti Standard Oil Go., v kateri je bil zaslišan kot priča John D. Rockefeller,, se je tudi posvetilo v njegovo tajinstveno premoženje. Kolikor se je dalo iz številk dognati, kna 'Rockefeller vsako leto iz delnic, to je na dividend ib dohodek od $40,000,000 čitaj : Štirideset milijonov dolarjev.
'V svojem životopisu pravi Rockefeller, da je imel leta 1865 premoženja za $5000. Deset 'let potem je vže imel $5,000,000. V letu 1890 je .bil “vreden” $100,000,-000. A sedaj leta 1912 premore malenikost $900,000,000.
Umor in samomor radi revščine.
Nemčija.
'Sdhwiarzburg->RudoLstadt. Pred ¡ne diavtnem je bil deželni zbor razpuščen, Iker ni hotelo devet social demokratičnih poslancev glasovati v prilog zakona, po katerim bi se število glasov zvišalo tistim, ki plačujejo največ davkov. Sedaj so se vršile notve volitve, pri ¡katerih so baš tisti ®oe. demokrati izvoljeni.
Francija.
¡Cherbourg. —- Francosko podmorska ladija “Vendennare”, se je t. m. 'zjutraj potopila s posadko 25 mož in enim častnikom. Nesreča se je zgodila, ker je “Vendennara” zadel ob vojno ladijo “St. Louis”. Kapitan “St. Louisa” je v Zadnjem trenutku - idel “Vendennara”, ko je že prepozno bilo ter je zadnje ime novano ladjo povprek prerezal taro da ni bilo nobene ¡pomoči mogoče.
Nevtralen pas.
Washington. — Ameriškega poslanca v Mehiki, Henry® Lane Wilson, pričakujejo prihodnji teden tulkaj ¡z namero, da se z državnim tajnikom Knox 'm dogovorita o foiunulaciji nove ¡pogodbe z Mehiko. Po konferenci se poslanik takoj na svoje mesto povrne, da se s predsednikom Ma-dero pogaja o vprašanju. Ena glavnih točk razprave je ustanovitev nevtralnega pasu ob meji na mehikanškem ozemlju, da se na ta način ¡prepreči vtbajanje me-hikanSkih revolucij onarnih čet na ameriško zemljo in da ni treba Ameriki stražiti meje. Pogajati se ima o širjavi takega pasu, — Predlagano je 10 ¡do trideset milj.
Drag prvi april. N
Kievvška (Rulsija) “Wečernjaja Gaseta” je 1. .aprila poročala, da se je v Kiewu vsled zemljske-ga plaza podrl zvonik cerkve sv. Andreja. Vsled tega .poročila se je na tisoče kiewških radovednežev s ¡poulično ¡železnico peljalo gledati “na kraj ¡katastrofe”. — Mnogo kiewčanov je še-le prvič opazilo, da cerkev sv. Andreja sploh nitma ¡zvonika. Stavbenik cerkve je baš opustil zvonik'postaviti, iker plazoči hribček sv. Andreja, ne bi težo prenašal in tako je ostala cerkev brez zvonika. —
Izdajatelj večernega lista in družba poulične 'železnice so naredili izborni biznes; prvi je prodal ogromno število listov a druga je prevažala trume .radovednežev, kakor nikdar ne prej, ne slej. Ljudstvo se je vračalo deloma veselo, deloma osramočeuo, ker so se ¡peljali gledati april. Toda policijski mojster je šalo resno vzel ter časnikarja ¡prisilil, da je moral, preklicati aprilovo šale. In docela resno je norost vzel go-vernar, ki je list obsodil v kazen 300 ¡rubljev, ker je vedomia neresnično ¡vest razglasil.
Farovška idila.
Švica.
¡Genova. — Tukaj je prišel v -sumljive zadrege avstro-ogrski konzul, major Padowetz, Konzula so zaprli in se bo moral zagovarjati zaradi goljufije. Dolži se ga, da je bil tajno v sporazumu % vlomilci, ki ¡so oropali konzulat. Prijeli so konzula, baš ko je. v banki deponiral .drago kamenje in znatno svoto ¡denarja.
Kitajski državni zbor.
Da si uredi ¡državo, je sklical republikanski predsednik Jiuanši-kaj začasen državni zbor v Peking. Ta je sestavljen takole: vsaka pokrajina imia izvoliti 5 poslancev, 18 kitajskih pokrajin, 5 mandžurSkih, notranje Mongolsko zunanje Mongolsko in Tibet volijo skupaj 120 poslancev, Turkestan pa 1, tako da bo vseh ¡skup 121. —
V Stadorfu pri Berhingu v bavarski Gorenji Palatini, se je ¡pred nekaj ¡meseci širila vest, da je farovška' kuharica v farovžu skrivaj porodila in da je župnik izginil. Ker je 'župnik po nekoliko dneh zopet prišel, je utihnila govorica. Toda pred nekaj dnevi prišla je sodilijška komisija z 'delavci, ¡zahtevala je vhod in dala iskati mrliča, katerega so koneč-mo našli v ¡stranišču. Truplo otroka je bilo zašito v namizni prt. — Aretacija se ni izvršila, Iker je kuharica lelžaila ¡bolna v Neum.arkt bolnišnici. ¡V noči od pondeljka na torčk, je bilo ¡v farovžu videti ¡so noč luč in slišalo se je sumljivo tolčenje s 'kladvom; toda tudi v ¡torek ni nihče po,gledal kaj se v farovžu dogaja, in to ¡zaradi odanosti proti župniku. Ker p.a ves dan ni bilo videti dima iz ¡dimni ka, zbudil se je konečno sum in šel je ¡župan s cerkvenim ključarjem, učiteljem in nekaj meščanov ■pred faromž. Po nevspešnem trkanju so vrata odprli s silo in na šli so prazno gnezdo; župnika in njegovo sestro je ¡vzela noč. Iz predala pisalne ¡mize, ki je bil odprt, je manjkalo in še manjka
22,000	¡mark gotovine. Ljudstvo je nad dogodkom silno razburje no, ¡a ¡klerikalno časopisje molči, kot naivadno v takih slučajih.
Izročilna pogodba.
Berolin. — Nemška vlada se bo pričela z Zdr. državami pogajati za sklenitev nove medsebojne iz-(ročilne pogodbe. Zadevo ima sedaj v rokah nemški državni zbor.
“Jaz nemoram živeti brez tebe, a sva prevboga, .da bi se vzela; želim tora j da umreš .z menoj vred.” S temi besedami je 32. letni John Kramer, pred par dnevi tu iv Ohicagi, z revolverjem pomeril na svojo zaročenko 20 letno Johiamno Lacku er, ter sprožil in nato še sam sebe usmrtil. Ddkle so .prepeljali v bolnišnico in je malo upanja, da ozdravi; Kramer pa je bil takoj na mestu mrtev.
IMPOZANTEN PIC-NIC.
Nesreča rojaka.
V navzočnosti .žene je dne 25. ¡maja t. 1. je ¡v East Palestini, O. rojaka- Jožefa Halfner železnični vlak povozil. Podrobneje poročamo o nesrCči prihodnjič.
Dnevnine za poslance.
Rim. Parlament je dovolil plačo dnevnim elanom v znesku letnih $1200. Za 'begunce iz Turčije se je do sedaj nabralo okoli $250,000 in nadaljnje podpore dohajajo..
Ušesna spoved.
Macon, Ga. Na povod poštnega nadzornika Knight, v Savannah, je ¡zvezni komisar Martin izdal zaporni nikaz proti Tomažu Watson, izdajatelju in uredniku “Watson Magazina”, radi razširjenja nespodobne literature. Watson je v majnilkovi številki njegovega lista spovedni način katoliške cerkve kritikoval in priobčil v latinščini izvlečke iz navodilne ¡knjige za ¡duhovnike o ¡zadržanju v spovednici proti ženam in dekletom. Navodila vsebujejo ¡uprav drastična vprašanji® glede spolnih razmer in ¡da so tiste nemoralne, vendar ni 'krivda Watson®.
Watson® so 5, t. m. pripeljali v Augusta. On pravi, da ne on, ¡marveč katoliški duhovniki so odgovorni, ker oni počenjajo obskurnost. Slučajno hi se moralo obtožiti spovedmi sistem katoliške cerkve ker je nevaren morali, in to posebno z ozirom na ženski spol.
Čin zaljubljenca.
MOtt-ville, Miehi. — S puško o-borožem in odločen aretaciji se u-preti, je Charles McGinnis, mlad farmerski delavec, pobegnil v bližnji gozd, potem ko je svojega gospodarji in bogatega .posestnika George Kindy smrtno ranil. — Nekaj tednov sem je imel MdGm-nis ljubavno razmerje s gospodarjevo hčerjo Rozo. Pred nekaj dnevi je .vprašal za 'hčer, da bi jo poročil, toda nje pče ga ni samo zavrnil, marveč ga iz službe spodil ter mu zapretil, da mora kraj zapustiti; kar je tudi storil brez ugovora, 1. t. m. se je Kindy z ženo in hččrjo vračal iz sprehoda, in ko so se vozili skozi gozd, skoči iz boste McGinnes ustavi konje ter zaupije na Kindya: “Ali mi hočeš dati .hčer za-ženo ali ne?” Ne,” je bil zlovoljen odgovor. Puška je počila i-n Kindy v vrat zadet je padel z -voza. V- tistim trenutku je skočila hčer ¡z voza in z zaljubljenim morilcem pobegnila v gozd. Ameriška domača vzgoja!
Prišlo nedeljo priredijo Ohica-ški socijalisti ivelikansk pie-nie v Riverview-u, katerega se bo vde-ležilo nad 50,000 socijalistov in približno ravno toliko simpatizirajočih znancev in prijateljev. — Ta pie-nic bo eden naj večjih, kar se jih je še kedaj priredilo v diva-milijomskem mestu in celo na a-mieriškem kontinentu.
Odbori, ki imajo priprave v rokah so dogotovili svoje delo in vse komaj ¡čaka nedelje.
Na plemiču (bo govoril “Gene” Debs, 'soeijalistični kandidat 'za predsednika Zdr. držav. Imel bo štiri govore ta dan. Tudi Emil Sei del, ¡bivši župan v Cream City bo edlen govornikov. Razume se, da prvi soc. poslane v Ameriki Berger ne izostane.
Program je velezanimiv in ne smelo bi biti Slovenca, da ne bi šel na picnic in se na lastne oči prepričal o moči soc. stranke v Chicago in drugod.
Omenimo naj še, da na tem pie-nicu bodo razni linijski zastopniki razložili položaj štrajka tiskarjev in raznaševaleev Chiraških likov.
Los Angeles. — Kazenska razprava ¡proti Cbicašikemu odvetniku Darrow, se nadaljuje in do sedaj se še ni ¡proti njemu nič našlo, kar bi bilo protizakonito. — Nasprotno se tpa glavna priča in nekdanji zaupnik Da.rrowa Franklin, vedno bolj v lastne mreže zapleta, ¡ki jih je bil Darrowu nastavil.
Canadska postava in inozemci.
Pred štirimi leti je v Miehel-rovu v British Golumbiji, ¡ki je last The Grows Nest Pass Goal družbe, ¡ubilo Hrvata Miho Kr-žič. Družba ni hotela po zakonu konpenziraitti vdove, češ, da živi v inozemstvu, toraj ni opravičena do iste. Nato se je ¡vložila prošnja na sodnika Wi'lsonai, da izreče pravoi;ek o zadevi in isti je razsodil, da drfuiŽba mora po ¡zakonu izplačati vdovi, če budi živi v Avstriji ali kjerkoli. Družba je na to vložila priziv proti razsodbi na višje sodišče v Vancouver, katero je razsodilo v prid ¡družbe. U-mija, h kateri je Kržič pripadal, pa se s to razsodbo ni zadovoljila, ■temveč je vložila pritožbo na najivišje sodišče iv London, in to največ izbo g tega, ko čaka odvizad še 46 jednakih slučajev, iki bodo tožili sedaj družbo za odškodnino. Najvišje sodišče v Londonu je potrdilo razsodbo prvega sodnika in družba mora plačati.
Darrow proces.
Upor v kaznilnici.
¡San Quentin, Gal. — Dva tisoč prisil j enih stanovalcev tuikajšne državne ‘kaznilnice je vprizorilo dne 8. ¡t. m. upor, ker so nezadovoljni s ihrano. Upor je bil tako siln, da se je spreobrnil v pravcato revolucijo ter so prisilili u-radinike do orožja. Kaznjenec H.
L.	Lindwood, pomorski begunce, ki bi imel 6 in pol let sedeti, je bil ustreljen in več drugih so ranili. 1900 kaznjencev je bilo ,v o-bedni ¡dvorani, ¡kjer so pričeli .s rablulko. Vaditelje sedaj čaka naj-strožja kazen.
Štrajk pomorščakov na Francoskem.
II»vre. — “Compagnie Generale Tramsatlantique ”, se j'e izjavila, da ne jamči za pravočasni odhod parnika “Rochambefau”, ki ima odplaviti dne 15. junija. V tamošnem pristanišču stavka 1800 pomorščakov in čolnarji se jim mislijo pridružiti.
Havre. — Francoski parnik “France” je ¡zaradi stavke definitivno zadržan in ne bo odplul. Delcasse, pomorski ministr je družbi te- črte ¡sporočil, da bi bila vlada pripravljena parniku moštvo priskrbeti, toda jih iz druizih pristanišč sem postaviti vzame nekoliko 'dni časa, in “France” bi prepozno dobila svojo ¡posadko, da bi mogla pravočasno odpluti.
Politični pregled.
Svetovnozmami .angleški humorist J. K. Jeroim, se je pred kratkim izrekel za socializem in je tudi postal član stranke.
Novodobni štrajk.
¡Židovski mesarji v Ohiidagi so silno podražili “košer” meso, ¡kar je židovske žene tako razkačilo, da so stavko napovedale. — One pravijo, da so močnate jedi in sočivje boljše kot pa meso in da bojo morali ¡mesarji popred odjenja-ti, ¡kot ¡pa one. A s tem 'židovlkam ni 'bilo še dovolj. 9. t. m. so več sto kokoši in perutnine polile s petrolejem tako, da so sedaj (živali ndvlžitne in razni 'židovski mesarji imajo znatno škodo. Na stotine židovik se pripravlja, da gredo nad veletolavnice kot Armour itd. —
Štrajki.
Stavka železničnih nakladalcev v ¡Ohicagi, je še vedno neizpreme-njena. —
Časnikarska stavka je na tistem stališču, kot je bila; izspre-mimajo se dogodki v toliko, da sodišče oprošča zaporedoma tiste obtožence, ki jih “vrla” ehieaška policija ¡aretira,
Hearstovi časniki so pred stavko izhajali vsaki dan ¡v 600,000 iz-tisilh, a sedaj jih ¡komaj izide kakih 30,000 listov in še za te ni odjemalcev, ker so Skoraj vse unije pod visoko kazen ¡prepovedale svojim članom kupovati ali pa samo citati škabške liste.
Ženske vsilh slojev, ki simpatizirajo s stavlkarji, so sklenile, da ne kupujejo v prodajalnah, ki o-glašajo v kapitalističnih škabskih časnikih; kar so tudi naznanile dotičnim trgovinam, a tem ni druzega preostajialo, kot da so o-glaševanje odpovedale. “American” je ¡ponudil neki veletrgovini dives tiranski oglas en teden brezplačno, samo da list zopet u-gled dolbi, la ponudba je bila odklonjena. ’
Natakarski štrajk v New Yor-ku se nadaljuje. Chicaška Tribuna ponosno priobčuje poročilo iz New Haven, Conn., da v hotelu Taft, kjer so zastavfcali natakarji, jih nadomeščajo ¡kot seabi visok ošoloi iz Yale univerze ki pripadajo najuglednejšim rodbinam, kot Vanderbilt; Webb, sin doktorja 'Steward Webb iz New Yqr-ka; John J. Mitchell ¡ml. ¡sin nekega chioaškega bankirja; Harold Jinks, Leonard Hanna, D. G. Tomlisota in Percy Orthwein iz ¡St. Louisa.
Deportacija.
Te dni se je iz New Y or ka s parnikom “Kromprinz Wilhelm”, avstrijauka Berta Klinkow s svojo 9 letno (hčerko v domovino odpeljala ne da bi bila videla svojega tu (živečega molža, Ona je sem prišla k možu, ¡toda nesrečnež je ¿blazinil prodno je on.a dospela. Naselniiki urad je rekel, da ¡se o-na ne bo .mogla tu preživeti, in za to so jo z hčerko nazaj poslali. — Tudi njega bodo v 'domovino spravili, ker še ni ¡tri leta v Ameriki.
Ako je resnica kar govorita Teddy in Taffi drug o drugem, potem ¡ni nobeden njih vreden postati znova ¡predsednik Združenih držav.
Kuhinjska posoda Perzijskega šaha (cesarja) je cenjena na $25,000,000 ameriške ¡veljave. Ni čuda, ¡da potemtakem njegovi podaniki trpijo bedo in lakote umirajo.
Po splošni stavki -delavcev v Ruidapešti za splošno volilno in tajno pravico, katera se jim je menda dovolila, začeli so ogrski magnati v ‘zbornici, brškone tudi iz ¡zavisti, drug druzega streljati.
Za časia Sodlnijske razprave pred mesecom proti ¡urednikom lista Aippeal to Reason v Fort Scott, Kansas, je isti list prejel
40,000	pisem, katerih naslovi so bili pisani ¡z rdečo tinto in Iki so ¡vsebovala $5110 v podporo. Poštar v Girard, Kansas, je poklical sodnijske uradnike, da so si ogledali ta pisma.
Pred sto leti so demokrate nazivali anarhiste, pred petdesetimi so imenovali ¡republikance “častilce svobodne ljubezni” in ¡danes obmetavajo socialiste z obojem. Demokrati so bili dobri in so ¡zmagali, republikanci bo (bili boljši in so tuldi zmagali, .a socialisti so še boljši in bodo tudi 'zmagali. —
Dne 8. t. m. je bila javna dražba 10 ¡moških samcev v mestu Boston. Mestni župan Fitzgerald je za akcionarja določil znanega Tom. W. Lawsona. Vsi samci so bili člani D-orchester (kluba in so bili prodani. Izlicdtiraie so jih srečna ¡dekleta — in sedaj so tudi oni srečni, a ne več 'siamci, marveč kot njih ¡možje. Kateri je ‘klubu več sikiupička prinesel, ne vemo.
Rdeče zastave ¡posameznih držav ameriških, kot ona države Mississiplpi je rdeča ¡ki jo drži v kljunu orel. Država Kentuicikj i-ma ¡zastavo, Iki bi jo lahko rabili socialisti; ista je krvavo rdeča in v njej ista Idva moža — delavca, ki si v zniafc bratstva rofce podajata. Pod njima je napis: ‘‘Združeni ¡zmagamo, posamezno propademo.” — -Zastava podadmirala je ¡rdeča z dvemi belimi zvezdami. Vojna ¡zastava je istotaJko rdeča. Še ¡znamenje obedovanja na mornarici je trioglato .rdeče, in znamenje nevihte je rdeče s črnim znakom v sredini. — Nerazumljivo, da se baš tistim ljudem hlače tresejo pred zastavo socialistične stranke.
Listnica uredništva.
Dopisi, kolikor niso v tej -štev. priobčeni, pridejo prihodnjič.
Zaradi preobilega gradiva, smo morali potno črtico “Tamira” za enkrat odložiti.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 ................. 50	kron,
za $ 20.50 ................ 100	kron,
za $ 41.00 ................ 200	kron,
za $ 102.50 ............... 500	kron,
za S 204.50 .............. 1000	kron,
za $1020.00 .............. S000	kron-
PoStarina je rSteta pri teh avotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poSt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v g-otovini v priporočenega al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 CorUand St. N«w York 104St.Clair Ave., It. E.	Cleveland, Ohio
Zahodna
Podporna
"cnV5 f J f ORC.
;<&■t t>>
^ Bolniška Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanorijena apriia 25. Inkorporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash.
Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FRANK TOSTOVRŠNIK, Taylor, Wash.,Box 44.
Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box8J, Enumctaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ ŠKRBINO, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
/ ---------------------------------' '
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW.
Seja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla‘Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode.
TEMNI OBLAKI
POVEST. — SPISAL DOBRÄVEC.
Nadaljevanje.
III.
O, mada! ti iskrica mila nebeška!
Minil je mesec november. Sneg je pobelil bistriško dolino. Zimsko mrtvilo je objelo naravo, nehalo je vsakršno veselje (po tratah in livadah. Le vrane imajo o toplih dneh tu svoje posvetovanje.
Mnogo moš in mladeničev izt doline je šlo delat na Hrvaško in ■Ogrsko, da se prežive po zimi in prineso spomladi domov kakšen Stotak za družino. Daleč, daleč gredo od ljubega doma in vendar gredo radi. Po zimi bi pri nas ne imeli posebnega opravila. Kdo bi si ne pomagal do boljšega zaslužka in boljšega kruha? Veliko veselje se začne seveda po vaseh, ko se vrnejo spomladi ter ipripo-vedujejo svoje zgode in nezgode, preštevajo 'žulje na rokah in novce v mošnji.
Sedaj brije mrzla zimska burja. Ledena skorja pokriva vodo, živali iščejo ihhane blizu človeških bivališč, sicer je pa tudi po vaseh in trgih začelo idrugačno življenje. Samo železniški vlaki in bistriške pile ropočejo jednakomer-no ¡kakor po leti.
V Bistrici ni po zimi, da bi rekel, posebnega zimskega (življenja. Nekaj malo zabave se začne še le zvečer v (čitalniški gostilni, kamor zahajajo uradniki in nekaj odličnih domačinov. (Cviček in tarok, biljard in pivo, časniki in gorka peč, to jo program za polovico zimskih večerov. In nikakor se ne motimo, Ida je včasih, ljudem po malih trgih prav potrebna kakšna “pikantna” novica, da se nekoliko izpremeni njihova enoličnost v življenj^ kakor bore seljakom po Vaseh, katerim je ‘1Velika Pratika” zajedno tudi naj večji noviear in politični prerok.
Le nekaj dni še, in Božič bo tu.
Nocoj je sobota večer, zato je gospoda v čitalniški gostilni ¿brana v nekoliko večjem številu in tudi že vsa pri svojem delu. 0-glejmo si jih tako po vrsti, kakor zaslužijo po svoji časti in veljavi!
Tam-le v kotu pri okrogli mizici se premika na stolu sodnik, davkar in sodni pristav pri taroku. (Šolski vodja je tudi primaknil svoj sedež bliže in kima sedaj jednemu, sedaj drugemu, a že dvakrat mu (je zapretil sodnik, žugaj e s prstom in energičnim: pssstk Vsi štirje so tako zamišljeni v svoje delo kakor Arhimed v svoje kroge. Tudi naši znanci se prav nič ne zanimajo za ostalo družbo.
Finančni komisar je ravnokar poklical (drugo merico ter se nevoljno obrnil od Tomažiča, ki mu je že 'tretjič začel pripovedovati o nekem najnovejšem poskusu spiritizma, ki ga je bral v spiritisti-škem nemškem listu. Ta list ceni namreč Tomažič nad vse drugo na svetu. “Verjemite, gospod komisar”, nadaljeval je mimo svoje pripovedovanje, ne da bi ga bil o-ni kaj 'zmotil s svojim neuljudnim vedenjem, “to vse provzročuje galvanizem. človeški možgani z živčevjem niso drugo kot dobro u-rejena električna baterija, od koder preprezajo žili-ce-žice vse dele telesa”.
Tedaj mu je komisar popolno-
ma obrnil hrbet in puhal svojo smodko tako, da je dim napolnil že dobro polovico sobe. (Sodnik je pogleda! nekolikOkrati, odkod takšen dim, tzahrkal je že dvakrat prav močno, v tretje bo pa treba prav gotovo — vrata odpreti.
“Gospod komisar”, vpil je Tomažič še vedno za njim, da so lahko slišali ven na cesto in dvorišče, “elektrika je podlaga vsakemu življenju. O, to je tako zanimiv predmet! Jaž bi noč in dan črtal o novih električnih pojavih in izumih. Če hočete, vam lahko tudi posodim —”
Komisar ga ni slišal, opazoval je igravce pri taroku ne zmenivši se za vse zanimivosti Tomažičeve elektrike. Čakal je še nekaterih znancev, da vržejo jedenkraf 'žtii ../takrat “mariage”, naročil čaj in pulil nekoliko pametneje dogorevajočo smodko. Tedaj se od-pro vrata in v sobo stopi davčni kontrolor Jenik, sicer rodom Čeh, kar ga pa ni zaviralo, da je vzredil prav mogočno kozlovsko brado a la Napoleon III. Jenik je čislana oseba v bistriških družbah. Vesel je rad, brez družbe in pijače ne more živeti, a tudi poje rad. Poslednje svojstvo mu daje še najveojo slavo. Jenik je namreč jedini tenorist v trgu. Kadar zbere svoje “tiče” v kvartet, tedaj se mu močno nabreknejo žile na vratu, hvaležno pogleda proti nebu, ikri mu sili v glavo kakor puranu, ko vidi rdečo barvo, in tedaj, da, še le tedaj, ko našteje: jedrna, dve!, tri, zadoni iz njegovega grla težko pričakovani glas, in navdušeno se razlega po sobi:
“Ljepa naša domovina,
Oj, junaška zemlja mila.”
Polagoma pritegnejo tudi po-slušavci -vsaik po svoji najboljši moči. Vsa družba je samo jeden pevski kor. Tedaj kraljuje Jenik.
‘Nocoj je moral imeti nekaj posebnega za uhom, zakaj nagloma je odložil .pokrivalo in suknjo ter se obrnil po sobi tako, da je lahko videl vse in vsi njega ter je rekel: “Gospoda! Nekaj novega!” — Vsi so radovedno vzdignili glave in jednoglasni “kaj” je napolnil sobo.
Tedaj pa se obme Jenik k rdečelični natakarici in v svesti svoje veljave v tetm trenutku, poboža jo po licu, za kar mu je bilo plačilo “plosk” po roki, potem pa reče: “Prosim merico gorkega, Marij anica”.
“No, kaj poveste, kaj?” vpraša ga davkar, ki je ravnokar potegnil “juda” pred-se.
“Bil sem na (pošti”, pripoveduje prav počasi.
— To vemo vsi, saj bi vas drugod (komaj smrt dobila kot pri Ci-liki — podraži ga sodnik.
“Prosim, gospod sodnik, to ni res”.
“če to ni res”, p'ravi oni, “potem tudi ni res, da veste novico.”
“To pa vem; prišla je brzojavno iz Ljubljane.”
“In sicer —” de sodnik ter meša karte.
— Stari Korenčan je oproščen. — Prav sedaj je dobil Josip telegrafi eno naznanilo.
“Oproščen!” čudi se davkar, sodnik pa reče: “Jaz sem vedel, da bo tako. Manjkalo je dokazov.
Za svojo osebo sem bil vedno in sem še prepričan, da je mož nedolžen, toda vrag ustrezi vsem zavitim paragrafom in še državnemu pravdniku po vrhu”.
“Deset tarokov in pagat ultimo!” napove sodni pristav, ki je med tem pričel igro, ne zmenivši se za pogovor.
‘ * Ta ima pa srečo! ’ ’ čudi se davkar, nji tihem nekoliko zakolne in hiti razporejati karte. Tudi sodnika je spravil “pagat” od boginje Justicije.
Jenika je močno jezilo, da je o-pravil tako malo s svojo novico. Sedel je v kot k peci ter srebal po malem svoj čaj. Nekaj časa se je pogovarjal s komisarjem, potem je poslušal Tomažičevo hvalo o elektriki, najnovejše resnice iz lista “Der Stein der Weisen”. — Neugodnega položaja ga je rešil avskultant, ki je sedel poleg njega. 'Začela sta o petju.
Pozneje je prišel v sobo tudi Josip Korenčan, kateri že ni bil v družbi blizu dva meseca. Bil je vedrega lica, notranji mir in veselje sta sevala z njegovega obraza. Stol je primaknil k Jenikn, ko mu ta Stopi nasproti in reče: ‘ ‘ čestitam, gospod Korenčan!”
“Čestitamo!’ donelo je z vseh strani.
Zahvalivši jih na čestitkah, je sedel in se pomešal v pogovor.
Ker Jenilfcu njegova tovariša nista pritrdila v vsem, kar je hotel, da bodi res, razgrel ga je pogovor tako, da bi bil kar nocoj, ne! oziraje se na prepovedani adventni čas, zakrožil katero glasno, a drugi so ga svarili. Prav nerad se je udal, in Josip je bil pozneje že zadremal v postelji, ko je slišal pod oknom Jenika in avskultanta. ki sta se dokaj glasno pogovarjala, domov odbajaje, in Jeniku menda prejšnja navdušenost ni dala drugače, kakor da je včasih vmes prav glasno kakor kos v večernem mraku zažvižgal: Hej Slovani! Josip se mu je smejal na tihem, dasi mu je rojilo po glavi sto drugih misli, ki so se največ sukale okoli Lesarja in Lesarjeve Gabrijele. Zdaj bo menda imel tudi Ivan zadosti dokazov! Nič več ne bo ma potu združitvi z Gabrijelo. V tej sladki nadi je zaspal.
Minil je 'Božič, novo leto, minili so tudi že sv. Trije Kralji. Luka Korenčan je prejšnji možak, ki se drži svojih opravil, oblastno puha dim iz svoje dolgocevne pipe, govori nemški in zabavlja o domačem kraju, njega prebivalcih in njih navadah. Josip se ne more načuditi, kako je to, da Lesarjevih ni nikogar blizu. Slišal je, da je bil Ivan v tem času že večkrat v trgu, a pri njem se ni oglasil, dasi se je prejšnje čase tako rad kaj pomenil v Korenčanovi hiši.
Bil je temu vzrok Ivanov pogovor s Suhorčevo Barbo.
Prve dni po novem letu je bil mladi Lesar sam v mlinu, ker se je bil mlinar nekaj prehladil in o-stal (doma. Tedaj je prinesla Barba zmlet četrtinko ajde. Ž.e davno je ni bilo v mlinu, in Ivan se je čudil, da ni koga poslala. Ženska se je ustavila poleg dobrodejnega ognja in začela govoriti o marsičem; polagoma je prišel pogovor tudi na starega Korenčana.
“Ali mislite, da je res nedolžen?” vpraša in ga pogleda fie-dolžno s sivimi očmi.
—	Gospodje iz sodišča v Ljubljani so rekli tako — deje Ivan, misleč, da bo ženska sedaj mirovala. Ni mu bilo namreč prav, da Barba dreza stvar, ko bi vendar morala molčati. Saj je ona, njen brat in oni Lah, vsi trije so popolnoma propali s svojimi dokazi. Menigo jo je takoj popihal domov zvedevši, da se mu namerjeno maščevanje ni sponeslo. Nekatere priče so govorile celo tako, da je Lahovo maščevalnost lahko vsakdo izprevidel. Tudi Mateja je bilo sram, in Barba sedaj spominja vso zadevo kakor nalašč. ‘Čudno!
“E, da hi gospodje v Ljubljani tako vedeli, kakor vem jaz, ki sem revna ¡ženska, sodili bi drugače!” pravi Barba tako malomarno, (kakor da ji ni nič na tem, če pove, kar ve, ali pa če ne pove.
—	No, kaj pa veste? — vpraša Ivan osorno in nestrpno. Najraje bi jo bil zapodil skozi vrata, a pokojni oče ga je čestokrat učil, da bodi z meljaji v mlinu do skrajnosti strpljiv. Ljudi se ne sme odganjati.
“Marsikaj vem.”
—	In vi si upate to trditi? — čudi se Ivan. Stvar ga je vendar nekoliko zanimala.
“Prav za gotovo sicer ne ¡vem, a če mi dovolite, ¡da vam povem, sodili bodete po tem tako, kakor sodim jaz. Vedite, da sem jaz že nekaj let na svetu, nekaj sem že izkusila in nekaj videla v naših krajih. Služila sem kot poštena dekla dolgo vrsto let različne gospodinje. Primerilo se mi je mar sikaj, česar ne zahim nikoli.”
—	No, pa povejte, prosim! —• reče Ivan mehko in rahlo.
“Tisto leto, ko so merili železnico, služila sem v Zagorju. V gostilni je bilo sicer dela dovolj, a tudi jela in pila ni primanjkova-
lo.	Nikoli ni bilo bolje za-me. Iz vse okolice gospoda se je shajala k nam. Tudi pokojni vaš oče je bil večkrat v naši gostilni, polam oni gospod s Kalca, o katerem so pravili, da zna. delati pesmi,- Tomažič, Korenčan in drugi veljaki iz Bistrice so hodili t je poslušat kalškega graščaka. O, kako lepo je govoril! Me ženske smo vedno zdihovale, kolika škoda je, da ni duhovnik. Tudi pel je lepo, oh, akšen glas! Vaš rajni oče mu je sekundiral, drugi so pa bolj na debelo renčali, le Korenčan se ni nikoli vtikal vmes. Rekli so, da zato ne, ker nima pravega grla, drugi pa so trdili, da bodi v Zagorje samo zaradi igre. Bila je namreč navada, da so potem, ko je odšel gospod s Kalca, pogledaii tudi podobice, pa ne božje, hudi čeve. Prisedel je k njim oni sloveči Maslo, kateri dobi na vsako i-grcf, samo če hoče. in vrgli so jih, pa metali včasih do belega dne.
Kolikor sem mogla že tedaj spoznati, -vaš oče in Korenčan nista 'bila prijatelja. Pravili so, da sta si bila naivskriž zastran neke snubitve- tam nekje na Logaškem. One gospodične sicer ni dobil na ta ne oni, a jeza je ostala, zakaj oni večer — oh. nikoli ga ne zabito 1 — bila sta oba razdražena kakor leva. Vaš oče je namreč priigral več tisoč -denarja, a Korenčan jih je izgubil. Vsi smo se bali, da se pobijeta. Najgrše priimke, vse stare grehe in vse stare dolgove sta si očitala. Korenčan je pa še posebno poudarjal, da si bo že o priliki napravil pravico sam.
Dalje prihodnjič.
*®\Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se vam list redno pošilja!
Posvetujte se z našimi spfcijalisti
Možj<
|e in žene
Za nasvet vam nič ne računimo in tudi ne za X—ray preiskavo.
Bolezni, ki jih vspešno ozdravimo.
Se počutite vtrujene, ko vstanete? Ste vrtoglavi? Se vam mrači pred očmi? Ali imate bolečine v (hrbtenici? Ali vam srce neredno vtrip-Ije in imate glavobol? Ali ne morete spati? Ali ste potrti? Ali trpite na kaki kronični bolezni kot n,- pr. zastrupljenju krvi imate škrofelne, rane, srab, -kilo, trpite na želodcu, jetrih, obistih ali mehurju, ste zaprti, imate insomnijo ali kako drugo tako bolezen? Zglasite se pri Hot Springs Medical Institutu kj vas z X—ray-om preišče zastonj.
NAŠE GESLO:
Če ste bolni, mi vas ozdravimo; in če niste vam bomo resnico povedali. Imamo specijalista za vsako bolezen in najmodernejše metode v medicini, ranocelstvu in elektroterapiji. Ne obupajte, če so vam drugi zdravniki rekli, da ste neozdravljivi. Ne odlašajte, pridite takoj in mi vas gotovo ozdravimo. Ne rabite iti v Hot Spring, Ark., da bi vas tam zdravili, toda predite k Hot Springs Medical Institutu, kjer rabimo iste metode.
VSAK PACIENT ZADOVOLJEN
Z dovoljenjem Vas obračamo na stotine pacientov tu v Chicago, katere smo vspešno ozdravili in vsak vam bo povedal, da je z nami zadovoljen. Ml ne garantiramo samo, da Vas ozdravimo ampak da tudi ostanete zdravi, ali Vam pa vrnemo sleherni cent, ki ste ga nam plačali, Plačujete lahko na obroke.
HOI SPRINGS MEDICAL INSTITUTE, 118-112 S. State St. Chicago.lll.
Nad Orpheum gledališčem.
URADNE URE: Dnevno od 9 do 9 večer. — V nedljah od 9 do 4 pop. Govorimo v vseh jezikih.	Tel. Randolph 5541
Vaš trdo-lesen pod ostane svital, če rabite naš
Se posuši čez noč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči.
FViotJpc,
OUVER
*iypcWri'fcfcr
Edini pisalni stroj na svetu, ki vspešnoftiska črke.
17 CENTOV NA DAN.
Printype Oliver pisalni stroj, ki je oviral napredek desetletja v pisalnih strojih je kar naenkrat skočil v ospredje in ga sedaj nudimo občinstvu za 17 centov na dan!
Dobite ga za isto ceno kot navaden stroj in to za — par centov na dan.
Važnost tiskane črke je povsod priznana-Kdo ne razvidi, kaj pomeni svetu velikansk kup tiskovine, ki je tako razločno tiskana kot časo-pisi ali magazini. Printype Oliver pisalni stroj ima lepe črke take kot jih rabijo v svetovnih tiskarnah.
Printype (tiskana črka) se odlikuje radi jasnosti in lepote. Ista odstrani vsako napenjanje oči, kar je -nekaj navadnega pri starih outline črkah. Printype je nekaj novega, modernega za korespondenco. Isti tiska vsako črko, vsako številko in znamenje ‘‘popol-noma razločno”.
Popolna zgodovina “Printypa” že ni bila nikoli objavljena. Tukaj je:
PRAVA ZGODOVINA PRINTYPA
Ideja, ki je rodila ‘‘Printype” je rezultat vspeha naših zvedencev črk.fci so opremili pisalni stroj za naše urade, da so pisali “The Oliver Typewriter” z našimi svetovno znanimi varstvenimi črkami, kakor so na imenu na stroju in na vseh “Oliver” tiskovinah.
Lepota in jasnost naših “ebony trade mark” črk je nas dovedla do tega, da smo opremili Oliver pisalne stroje s črkami, s katerimi se da cela angleška abeceda natisniti v tiskani obliki to je debelimi in tenkimi potezami!
Delali smo leta in leta na načrtu in konečno se nam je posrečilo zdelati izključno za Oliver pisalne -stroje, lepe tiskane črke znane po celem svetu kot “Printype”.
LJUDSKA SODBA
Da je ljudstvo zavzeto za Printype kaže sledeči
fakt:
Nad 75 odstotkov vsega Izdelka Oliver pisalnih strojev imajo “Printype”.
Občinstvo zahteva “Printype” in zapušča stare črke.
V teku enega leta. kakor sedaj kaže, bo 90 procentov prodanih pisalnih strojev opremljenih s “Printype”.
Tako je Oliver pisalni stroj, ki je prvi vspešno prinesel vidno pisavo, zopet v ospredju z drugim re-volucijonamim zboljšanjem, s — Printype, črka ki tiska tisk!
KORPORACIJAM:
Oliver pisalni stroj rabijo velike tvrdke po celem svetu. Naš “17-cen. tov—nadan” načrt je zato, da pomaga onemu' velikemu razredu kupovalcev pisalnih strojev, ki si žele isti stroj kot ga imajo -velike korporacije in se jim bolj prilaga lahki način za nakup.
Ljudstvo zahteva Oliver pisalne stroje zato ker isti dobro prestaja skušnje največjih korporacij.
Oglejte si "PRINTYPE” — Oblika se vam bo dopala Pišite po "Specimen Letter and 17-Cents-a-Day” Plan.
Spoznajte se s Printype, kraljujočo ljubljenko pisalnega strojstva. Zahtevajte odgovor, pisarn na Printype Oliver pisalni stroj, dla se seznanite s temi lepimi, novimi črkami. Na zahtevo Vam radevolje pošljemo naš “17-centov-na-dan” načrt. Naslovite: Sales Department.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY OLIVER TiS^AS1JER BLDG-
PERMANENT FL00R FINISH
Ena ioc ro čka (kanta) našega “IDEAL WA1L^PAPIR CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo.
CHAS. NOVAK & SON
barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652-1664|Blue Island A ve.,
blizu 18. ceste.	- -	*
Telefon Canal 732
		
	Vsak slovenski delavec naj ^ čita “GLAS SVOBODE”	mm
S.S.P.
Zveza
\=
y
^Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box S03. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, Box 487, Claridge, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fufton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, HL VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHOÏtIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika 4Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na .SJohn Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
mislila na — požtohtnenje plein e-
PRIHODNOST LJUBEZNI.
Stopetdeset let je tega, kar so francoski učenjaki z veliko resnobo prestresali vprašanje, če bo ■kdaj mogoče izdelovati človeška bitja na ometen način. — O tem vprašanju so bile izdane cele knjige in nekaj časa so to stvar pretresali v vseh- krogih. Celo na dvoru so se začeli zanimati za ta problem in naposled je bil povabljen imeniten učenjak, da zbranemu dvoru to stvar razloži. Učenjak je svojo nalogo seveda odlično izpolnil in poslušalci so vsi prepričani pritrjevali njegovim izvajanjem. Samo neka mlada dama je odkimavala z glavo in je naposled kar odkritosrčno povedala svoje mnenje: “Čemi» pa iščete novo metodo stvar j ati ljudi — saj se vendar stara metoda moškim in ženskam prav dopade.”
Te zgodovinske anekdote sem se spomnila, ko sem prečitala prorokovan j a znane pisateljice Ellen Key, ki ji dela prihodnjost ljubezni toliko preglavice. Ellen Key je «čudovito pogumna žena. S prepričevalno silo, resno in toplo oznanja svoje nazore in mnogo tega, kar je povedala, je tako resnično, da je vsak ugovor nemogoč. Ljubezen je mnogokrat pravo prokletstvo za prizadete ‘ljudi. Naj-nesrečnejši zakoni so bili navadno sklenjeni iz največje ljubezni in so zastrupili že milijonom ljudi vse vrelce življenja. Ljubezen je slepa, pravijo navadno ljudje, a s tem je premalo povedano. Ljubezen je goljufiva, .kakor Ikonjslki mešetar najnevarnejše sorte in združuje ljudi, ki nikakor skupaj ne spadajo in katerih potomci so ■usmiljenja vredni. 'V takih zakonih najdejo ljudje morda nekaj ■časa nekoliko osebnega zadovoljstva in užitka, a to vedno na stroške človeškega rodu. “Erotična sreča posameznika naj služi pozi ahtn je vam ju človeškega plemena” pravi Ellen Key v svojem spisu “Ljubezen in etika”, -če naj se to uresniči, je treba pravice posameznih ljudi spraviti v soglasje z zahtevami in z interesi človeškega plemena in ta čudež naj stori ljubezen prihodnjosti, ki jo imenuje Ellen Key veliko ljubezen. To je nova metoda ; popolnoma nova pač ni, a vendar temeljito popravljena in zboljšana.
Prihodnjost ljubezni nam je torej Ellen Key odkrila, ali kako naj pridemo do nje, tega nam ni jasno razložila. Cilj je viden, ali pota do njega nam tudi Ellen Key .mi razložila; Človeški rod bi seveda rad imel same srečne zakone, iz katerih bi izšlo mnogo zdravih otrok, ali kaj, ko človeka srce dostikrat premoti. Mlado dekle ima vedno svoje ideale — Ellen Key pravi, da si jih nemška dekleta sestavljajo fa Šilarje vib pesmi in kirasirskiih lajtnantov, a-li jih malokdaj dosežejo. In sploh: Kako si je mogoče predstavljati, «da bo dekle že pri prvebn poljubu
na. Sploh mislijo dekleta na vse prej, kakor na požlahtmenje človeškega rodu, dasi je to poglavitna zahteva in odlični interes cele človeške družbe.
Predpogoj požlaJhtnenja človeškega plemena je, da se onemogočijo nezdravi zakoni. To je stara skrb modrijanov in neštevilno-krat se je že zahtevalo, naj tu država vmes poseže. Kakor zahteva katoliški duhovnik pred poroko spovedni listek, tako naj država zahteva pred poroko od ženina in od neveste zdravstveno spričevalo — tako se je slišalo in čitalo že neštetokrat. Ellen Key seveda ne-če nič vedeti o taki brutalnosti. Saj človeška družba vender ni kaka kobilarna. Pač pa upa Ellen Key, da bodo ljudje sami začeli na to misliti. V svoji omenjeni knjigi pripoveduje Ellen Key marsikaj o švedskih dekletih, ki so se kratko pred poroko odpovedale ženinom, ker so spoznale, da jim ne bo mogoče učakati materinstva. Švedski profesor Ribbing je, po poročilu Ellen Key izdal posebno brošuro, v kateri je pretresal vprašanje, s kakim moškim se dekle ne sme poročiti in je navedel velezanimiv slučaj. V nekem mestecu šo bili vsi zakoni nesrečni. Strašna bolezen.se je tam podedovala od roda do roda, ker so se prebivalci sami med seboj ženili in možili. Tedaj pa so se ; ¡združila »dekleta proti tej temni strahoti in so se zarotila, da se nobena ne poroči. Na ta radikalen način so dekleta hotela zadušiti bolezen. Štrajk deklet proti ženinom. Na prvi pogled ima to nekak operetni značaj, a v resnici j.e to nekaj heroičnega. ¡Zgodovina mam pripoveduje o ženah, ki so se v vojskah borile ob strani svojih mož, pripoveduje o ženah, ki so s svojimi telesi zaprle luknje v trdnjavških zidovih — ¡ali so kaj manj heroična tista dekleta, ki so na občni blagor pustile, da se jim je posušila njih gorka kri in ki so svojo osebno srečo žrtvovale občni koristi. ¡Seveda je to izjemen slučaj. Takih deklet je malo in morda je še manj moških, ki bi ■bili zmožni odpovedati 'se ljubezni. Koliko je sploh ljudi, ki se zmenijo za taka 'vprašanja. Moški gledajo na nevestino doto, ženske na ženinovo imetje ali službo. Ne kakšen je kdo, ampak kaj je m 'koliko zasluži — to je dandanes odločilno. Samo kadar se ženijo« i prestolonasledniki, vprašujejo di-plomatični posredovalci, če je nevesta zdrava in je od nje pričakovati zdravih otrok. Ellen Key u-pa, da ho v prihodnjosti bolje in sicer v tem smislu, da bodo ljudje sami znali uganiti, če so dani vsi pogoji ‘zdravemu zakonu. Y prihodnjosti ne bo ljubezen več slepa, ampak bo videla tudi in spoznala bo instinktivno, kdo je zdrav in dalje spoznala, da je lepota všeb lepot — zdravje. Selekcija, ki je danes še umstvena ope-
racija, bo postala — tako upa Ellen Key — vsakemu človeku prirojen instinkt..
Ellen Key sama ne pričakuje, da se (bodo njena upanja že v bližnji prihodnjosti izpolnila. Treba bo čakati še nekaj generacij, predno bodo ljudje .zmožni instinktivno uganiti, če so daui pogoji za dober in rodoviten zakon. To se ¡bo polagoma izvršilo in zato govori Ellen Key tudi obširno o evoluciji v ljubezni. Y teih dolgih desetletjih se bodo ravno nazori o tem, kaj je nravno in kaj ni nravno, bistveno predrugačili. Iz nove etike se bo porodila nova ljubezen. Nova morala bo stala na temeljnem stališču, da ne more biti grešno, kar spravlja telesno zdrave in duševno otroke v življenje. Ellen Key pravi naravnost, da bo moralo priti do tega, da ne bo več merodajno, če sta moški in ženska poročena, ali ne, marveč če hočeta nositi skrih in odgovornost za svojega otroka; da bo vse eno, če bo otrok zakonski ali nezakonski in bo odločilno le, če je otrok duševno im telesno zdrav. In dalje zahteva Ellen Key, da bodi popolna ločitev zakona, razporoka, dovoljena, če zahteva to le eden zakonskih, in dalje zahteva, da morata biti v 'zakonu mož in žena popolnoma ravnopravna.
Torej razporoka in odprava po postavi določenega im zlasti v zapuščinskih ¡zadevah velevažnega razlikovanja med zakonskim in nezakonskim rojstvom, to sta znamenji, ki jih je postavila Ellen Key na potu, vodečem v bodočnost ljubezni. Ne vem, če upa Ellen Key, da se bo to tekom 50 let uresničilo; meni se zdi, da je tako upanje skrajno neutemeljeno. V naših časih streme ljudje za vse drugačnimi cilji in se bodo najmanj sprijaznili z nazorom čestit-ljive gospe Ellen Key, ki hoče celo dopustiti 'zakonolomstvo, ako se zgodi iz etičnega nagiba in v namen dobiti otroka. Gospa Ellen Key gleda na vse s stališča bodoče morale. Človeštvo nima — tako uči — nič od tega, če je mož svoji ženi zvest, dasi je neplodna in brez ovinkov mu priznava pravico, da začne ljubezen ne le z eno, ampak še z več drugimi. Občna korist čez vse! Meni se zdi ta nauk precej nevaren. Ta ali ona gospa, ki je zdaj še trdnih načel, dasi nima otrok, bi postala svojemu možu hitro nezvesta, če bi vedela, da je to na občno korist in za blagor domovine. Kdo more reči, v kaki smeri se bodo razvile dandanašnje ljubezenske razmere. Cilj vsem prizadevanjem bo gotovo vedno, naj .postane človeški rod 'kar mogoče lep in duševno in telesno čim najbolj zdrav. Svet pa seveda ne bo čakal, da pride novi zlati čas, ampak bo pa stari metodi ljubil, pač še dolga stoletja.
RIMSKA NESTRPNOST.
V Kočevju je umrl protestant zobni tehnik Danijel Wenzel in je bil pokop določen na 12. m. m. — Dekan Erker pa se je dal od sramotne svoje nestrpnosti zapeljati tako daleč, da je odrekel truplu protestanta grob, ki je bil na vrsti, in mu odikazal prostor v kotičku za samomorilce. Mevžasti pokopališki odbor se je udal dekanovi predrznosti in je odločil poseben oddelek ,pokopališča nekatoli-čanom, kj.er so pokojnega Wenzia 12. m. m. pokopali. Naslednji dan pa je stopil dekan pred zbranimi verniki v mestni cerkvi na prižnico in izjavil: Pokopališče je vsled pokopa krivoverskega trupla o-skrunjeno in je zapadlo interdik-,tu. Treba ga je na novo blagosloviti in pride v to svrho škof v Kočevje. Dokler se zlodejstvo ne popravi, je nele pokopavanje, temveč celo obisk oskrunjenega mesta prepovedan. — To ravnanje kočevskega dek'ana Erkerja je taka nezaslišana infamija, tali izbruh srčne posirovelosti, da nima primere v fcranj. deželi. Neglede na to, da po majskih zakonih nobena verska občina nima pravice na svojem pokopališču drugovercem odrekati dostojnega pokopa. če ni zanje v okolišu politične občine posebnega pokopališča, in neglede na odloke deželne vlade, ki je tekom let dvakrat opozorila škofijski ordinarijat na zakonite predpise, je Erkerjevo dejanje tako gnusno hijenstvo, da mora v vseh spodobnih dušah zbuditi najhujše
ogorčenje. Pokojnemu Wenzlu je pač vseeno, kje trohni njegovo truplo in tudi soseščina samomorilcev, ki jih katoliška cerkev še po smrti sramoti s tem, da jih izganja v najskritejši kotiček pokopališča, bi mu ne kalila večnega spanja. To je gotovo in s tega o-zira bi se nad nestrpnostjo katoliškega farja ne bilo treba nič vznemirjati. Ampak stvar ima še drugo liceI Pomislimo le:	katoliški
uadduhoivnik nima toliko pietete do mrliča, nima toliko rešpekta pred veličanstvom smrti, da bi le za trenotek zadušil svojo strupeno nestrpnost, da bi le za trenotek obrzdal svoje blazno sovraštvo do človeka, ki se je hotel po drugi fazoni zveličati, kakor predpisuje katoliški katekizem. 'To je 'dokument moralne izprijenosti in javen škandal! Radovedni smo, če se bo oblast upala nastopiti zoper farja, 'ki s tako predrznim cinizmom tepta elementarna moralna načela, ki so že davno našla pot celo v avstrijsko zakonodajo. — Tiste besede o oskrumbi pokopališča, o cerkvenem interdiktu diše po srednjeveški plesnobi. Prav tako nespodobne so kakor neslane ! In kaj naj pameten človek reče o Micanju škofa, ki naj s svojim hokuspokusom popravi, kar se je — v nezdravih možganih kočevskega dekana — pbkiazilo!
NEKDO IZ JEGLIČEVE ŠOLE.
Slučajno dobim v roke iztis cerkvenega lista “Ave Marija” št. 5. Po njegovem naslovu sem sodil, ‘da ¡hrani urednik z nebeško mano svoje ovčice, kar bi se tudi vselkaikor smelo pričakovati. Toda temu ni tako. Skoro vsa vsebina omenjenega mesečnika obstoji iz samega zabavljen j a socialne in napredne misli. Takoj na prvi strani rešuje problem sio-vensko-amerišlkega naroda, ki se da baje rešiti le potom klerikalizma (??!!) pri tem pa da je seveda neobhodno potrebno, da se zatre vsako napredno in socialno gibanje. (!!) Sline se mu cede po ¡kranjskem klerikalizmu in živa potreba ga sili, da isto vpelje tudi pri nas, kajti — vera je v nevarnosti!! Katoliške jednote, ki eksistirajo, so mu baje premalo vnete in ne razvijajo svojega delovanja po njegovem okusu. Že vrjamemo.
¡Človeka sili >v smeih, Iko čita razne anekdote iv članku “Zabavljačem”. 'Na|j citiram nekaj odstavkov njegove izredne ¡duhovitosti. Med ‘drugim piše: “Ako revnim ceneje naredi uslnge (namreč duhovnik) za katere je dolžan zahtevati mal prispevek za cerkvene stroške, pravijo:	“Glejte ga
skeba”, za' ivsalko ceno dela, pa kriče: “Glej tega neusmiljenega rabeljna, ki ‘le za denar dela.” — Za počit! kaj ne ljudje božji? A-li se je ‘že čitalo v zgodovini, da bi duhovniki “skebali” kadar je iprilika nanesla za molžo? Najbolj dresiran, “katoličan” vam tega ne pritrdi. Da se vaši stanovski tovariši vzpodbujajo z enakimi izrazimi k vedno večjemu izžemanju, je resnica, da pa bi masa jadikovala nad vašim — ske-banijem, kadar je prilika “pošla-tati”, pa menda ne bo odgovarjalo resnici, ¡če pa se najde ¡pošten ddhovnik, kateri je pri volji, nekoliko “poskebati”, ga pa kmalu postavite — pod kap, kajti nevaren je “sveti cerkvi’ ’ in pa — vašim bisagam.
Sicer pa ima urednik omenjenega lističa Sam žalostne izkušnje. Kdo pa vas je prijemal za “žilico” tu ¡v Clevelandu, kaj? A-li so socialisti, naprednjaki ali morda Vaši “katoličani”? —
Nikakor ne nameravam kriti-kovati vaše osebe v tem ali onem oziru, v tem so vam nekdaj dovolj postregli drugi, po vašem mnenju “sedaj drugače pametni listi”; nuisprotno vam javno izrekam ¡zaslugo za napredek socialne in svobodne misli, vsaj tu v Clevelandu, kajti večina vaših nekdanjih pristašev je sedaj v našem tabora, ker so spoznali v pravi ‘luči pristni “katoliški biznes”. Saj se raizumemo, ne?
■Se li mordla socialno, svobodno in neodvisno časopisje ne ¡drži svojega principa, ¡zlasti tedaj, kadar ne mahate z repom ? Ali morda ono ovira 'delovanje vašega lističa? Ali se mobda v listih zabavlja črez vaš list in uredništvo?
Popolnoma pravilno pa je, če se slovenska javnost, v kateri je zastopana masa Svobodnega, socialističnega in tudi katoliškega mišljenja, upira z vsemi štirimi u-nnaizani kranjsko-hlerikalni politiki, katero bi vi kot učenec Jegličeve šole tako radi raztrosili v novi domovini.
List piše nadalje, da je ¡ljubljanski škof odpravi! nekatere praznike ter talko nekatere svetnike 'črez mejo zapodil in to radi tega, da ljudje ne ¡delajo v praznikih toliko “smrtnih grehov.” Žalostno spričevalo je to vsekakor za vodilne 'kroge klerikalne politike; če so bili v to prisiljeni, saj je vendar ogromna večina naroda nia Kranjskem vneto “katoliško”, vsaj kakor zatrjujete. Ali se potem izplača “svetnike muf at” za peščico “brezvercev”, katerih vse ‘življenje je itak en sam velik greh. V sosednih deželah baje niso tako katoliški, pa smejo še zanaprej ob omenjenih praznikih streljati “smrtne grehe”. —
Urednik se čudi, “da drugače pametni listi” pohatiskujejo vesti iz raznih liberalnih listov ter ■zajedno groizi, da bode svoje “ovčice” na iste opozoril in jih tudi včasih primemo “okrcal.” (?) Grom in strela, to bo bolelo! kaj ne gg. uredniki? Domišljnje se namreč, da bode s svojim “¡krčanjem” morda 'uničil slovensko časopisje, (¡kaj .pa še ! op. ur.) ki je do sedaj popolnoma neodvisno, in se ne bo preveč vznemirjalo radi njegove grožnje. A dotični gospod naj bi pomislil, da do sedaj je še vsak ¡ameriški slovenski list porednemu duhdvnifcu nategnil ušesa, če se mu je to ravno zdelo potrebno. In te neodvisnosti vam najbrže ne ¡bodo prodali. Mislim, 'da naše časopisje splošno ne napada duhovništva, če isto izvršuje svojo dolžnost ter se ne vtilkla v stvari, ki ne spadajo v njegovo področje; dotični gospod pa je mnenja, dla mora časopisje morabitne zločine ali nedoslednosti kakega 'duhovna, naravnost zamolčati ali vsaj primemo zakrpati. To bi bil potem po njegovem mnenju — napredek sedanje dobe. Jadikuje čez neki list, ki je priobčil znano afero “škof proti župniku”, češ, ¡da to za delavski list nikakor ni primemo, iker bi moral bičati vso duhovništvo. Gospod maj pomni, da delavsko časopisje brani pravico vsakega po-sameteinilka in tudi duhovnika, če je to potrebno in šiba brezozimo zatiralca, bodisi iv podobi židovskega kapitalista ali v podobi katoliškega škofa.
Sicer pa če je ravno omenjena afera priobčena v listu vzbudila pri njem toliko nevolje, maj pa še on ponatisne v svojem cerkvenem listu Jegličeve “rudeče bukvice”, pa bomo — “kvit”. Pri tem pa smete računati na velikanski u-speb, kajti vaše “ovčice” se bodo kar trgale za “svete 'bukve”. —
Naj 'zaidostraje. če si “ drugače pridni gospod” zopet domisli “'krcati”, se pa še oglasim. Mor-dla pa ¡utegnejo “ipoikroati” prijaznega gospoda drugi in tedaj bo treba — o joj! — zopet pihati v prste.	I. S.
SKRAJNA BREZSTIDNOST.
Te dni je neki slovenski list tu v Ameriki priobčil sledeče na-¡znlanilo, katero podajamo našim čitateljem v nastopnem dobesedno in brez vsakega popravka:
“ Naznanilo.
¡Vse člane in 'članice društva sv. Petra št. 30. K. S. K. J. o-pozarjam s tem, da opravijo vsi oni, fcteri še dosedaj niso 'to storili, svojo velikonočno spoved, to do ¡dne prvega julija, ker bi se sicer postopalo proti njim po pravilih.
Istotako pa opozarjam vse ¡člane in članice tega društva, fcteri se žele zavarovati proti bolezni in ipošfcodnini, da to store najkasneje ¡do prvega julija t. 1. ker do dotičnoga časa jim ni ¡treba hoditi k zdravniku po spričevalo, in se to lahko stori do 1. julija brez vsakih stroškov.
Toliko v pojasnilo elanom in članicam ¡društva sv. Petra št. 30.
Z bratskim pozdravom vsem Paul ¡0. Špehar, tajnik. ’ ’
Kaj naj si mislimo o tem? Ali je mogoče, da se med nami Slovenci še dobijo ljudje, ki prenašajo terorizem in bič rimskega j papinstva na tak nečuvan način, : kakor ga označuje gorenje ozna-nilo? Da, dobijo se, tukla j je do- ■ baz. Mila nam majka bi rekli, če bi bito. stvar samo Skrajno pone- I umneivalna, toda je pa tudi kočljiva. Oglejmo si to spalko nekoliko podtrobneje.
Pred vsem smo prepričani, ¡da društvena pravila K. S. K. J. niso v tem smislu inkorporirana, ker jih nobena država v Ameriki | ne potrdi. Ameriški ustanovni za- 1 kon (ustaVa) strogo zabranjuje vsaki verski terorizem, in jamči za versko svobodo. Tedaj so dotična pravila v slovenskem pre- : vodu ¡ali falsificirana ali pa podtaknjena, češ, saj naše dobro verno ljudstvo itak nič ne ve.
čez vse fino pa je, ko ¡društve- ¡i ni tajnik 'žuga s pravili vsim ti- 1 stim, ki ne opravijo velikonočno J spoved do prvega jnllija, a v tisti sapi pa vabi k pristopu k društvu i ter pravi, kdor do prvega julija pristopi nepotrebuje zdravniške- ; ga spričevala! Tedaj nadomešča spovedni listek zdravniško spričevalo!!!
Mi dvomimo, da bi spovednik z njegovim. “ hokus-pokusom ” n. pr. jetičnega ozdravil.
Tudi to početje smrdi do neba ji in je takisto protizakonito.
čudno se nam vidi, da ni med j toliko tisoči članov, kot jih šteje ! K. S. K. J., niti enega razsodbe- | ga, ki bi k sodniku stotpil ter sod- j no prepoved (Injunction) zahte- |J val, da se tej skrajni brezstidno- j siti enkrat za ¡vselej naredi konec, j Uredniku dotičnega lista, pa j; svetujemo, naj v prihodnje nikar j ne priobčuje take oslarije sicer j ga zna nekega lepega 'dne poštni ]j nadzornik prijeti za frak, ¡kajti j taka oznanila- so proti zakonita.
naznanilo.
Poziv društvenim tajnikom S. S. P. Društev! Ker se je zadnjemu opominu S. S. P. Dr. št. 56 v tem listu odzval samo eden tajnik s srečkami, prosi odbor tega dru- j štva, da ¡pošljejo vsi tajniki, kateri imajo še srečke vse tiste nazaj do 10. julija, ker 14. julija se vrši srečkanje. Na pozneje došle se ne bo oziralo; torej pozor.
Miatt. Đatich, taj.
Rock 'Slprings, Wyo.
ORIGINALNI
IZDELOVALCI
=RE6.TRADE marks
Te imajo največ odjemalcev, j ker so garantirane, ker so tako močne kot železo in strpe največ. I Take obuče ne zdeluje nobena druga tvrdka. Pri kupovanju o-buče glejte na znamko in vedno vprašajte po C. W. JOHNSON I Asbestos čevljih, če vaš trgovec nima teh čevljev, pišite na 0. W. JOHNSON, Natick, Mass.
$25.00--ZASTONJ----$25.00
3	7	4
2	9	6
10	5	8
Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavile številke zgoraj tako, da bodo na vse strani seštele na i8, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dept. 14, New York.
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
i	192I(Blue Island Ave.,
Chicago, III.
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
82—84 Fiak St, Tel. Oanal 1405
S
tv1	' *5 X? -	,51
L* ?W:.%’a^v.*V.-.; •	'•
(
'“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by M V. KONDA <& CO.
1809-1813 Loomis Street wnlcago, IlllnoU.
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narod v Ameriki.________
•Glas Svobode* izhaja vsaki petek
------------ in velja -
tA AMERIKO:
za pol leta............11.00
1A EVROPO:	M _
Za celo leto.... ......12.50
za pol leta............11.25
Naslov e a dopise in poSil/atve je
GLAS SVOBODE
1809-1813 LOOMIS STR,	CHICAGO, ILL
Pri »premembi bivališča prosimo naročnik 4a nam natančno naznanijo poleg Novega tud •vabi naslov.
Ml
POLITIČNA SITUACIJA.
ogibal carinskemu vprašanju, med tem, ko se je Taft zavzemal za revizijo iu znižanje carine. Do sedaj tedaj še ni edinosti med denarnimi močmi z>a .določenega 'kandidata. Za sedaj stoji stvar talko, dočim se zamore čez noč vse predrugačiti. Tudi je mogoče, da ravnodušno vidijo vlast it el ji mo-rabitni razkol v republikanski stranki in to temveč, ker se nimajo ničesar bati od demokratične stranke; kajti demokratična stranka v opoziciji in demokratična stranka v vladi, to so pač čudne in različne stvari. Vladali pa bojo eventuelno gospodje, ki predstavljajo izkorišcevakio stranko na Jugu in od teh. se ni bati, da bi nasprotovali kapitalistom. Tedaj zna 'kapitalistom skoraj vseeno biti, katera starih strank 'pride na krmilo, če zmaga Taft ali Roosevelt, od nobene strani jim ne preti nevarnost.
Tako daleč so sedaj prišli nekdanji debeli prijatelji Tafta in Roosevelta, da si dajo potom svojih časnikarjev vzajemno oponašati, da vsaki od njih hoče ukrasti republikansko predsedniško nominacijo. Besedi “Political Thievery” že igraš ti veliko vlogo v časopisih obedveh.
Predvolilna bitka je skoraj minula in ni pokazala nobene odlo-.čitve. Pri sestanku republikanske narodne-ikonvencije v Chicagi ne bo imel absolutno večino ne Taft kot ne Roosevelt. In to je velik vspeh v prilog Roosevelta, katerega si ni nihče nadejal pri njegovem pričetnem nastopu. Taftovi ljudje o tem ne govorijo več, da ■bi bila njegova nominacija zagotovljena stvar, kakor so to bobnali v začetku. A pri vsem tem moramo pa še ¡v,poštovati, da bodo i-rneli svoje delegate v Chicagi razvem Tafta in Roosevelta tudi Gumming in La Follette, ki bodo naravno pripadli popred Rooseveltu kot pa Taftu. Toda vse to še ni merodajno ali celo odločilno. — Mandati od nič manj kot 230 delegatov so oiporekami, talko, da ibo imel dokazati skoraj vsak četrti crmož, da je opravičen na konvenciji ¡zasesti sedež delegata.
> ¡Grmadno oporekanje večinoma izhaja iz Rooseveltove stranke, kar nasprotniki označujejo zn predhodnik neke “mreže”, To je: ¡če bodo Taftovi privrženci pripon ščemi in Roosevelt v konvenciji večino dobiti nemo rti, potem bodo njegovi ljludje izjavili, da se je godila goljufija in terorizem, oni bodo 'konvencijo Zapustili, imeli svojo in Roosevelta nominirali, „med tem ko bi bil Taft kandidat regularne stranke.
(Podlaga za to zvezo ustvarja v poglavitnem dejstvo, da v pretežnem delu Juga ni praktično nobene republikanske stranke. Kar ¡se tam tako imenuje, sestoji iz lasti-teljev raznih uradov, tedaj uradniki, in pa takih, ki 'hočejo to postati. Konvencije, katere so tam izvolile delegate, bile so norčije, in Rooseveltove' mogoče še večje kot pa Taftove. Toda le ti delegati, ki dejansko nikogar ne zastopajo, znajo odločiti v Chicagi.
Faktično ima Taft korist. — V Taftoivih rolkah je narodni komite, ki iza ¡sedaj 0 kontestih razsoja in sestavlja začasni imenik zb or o -valnih članov; in kakor bo ta komite za pravo našel, tako bo najbrže tudi odločilno -vplivalo. ¡Značilno je, ko Rooseveltovi organi, kot popolnoma ¡možno smatrajo in so razburjeni zaradi nevarnosti, da bi le ta komite kratkim potom vse Rooseveltove pristaše ven vrgel in Taftovee sprejel. Ker so pa gospodje vsi republikanci, tedaj se morejo poznati in vedeti, koliko smejo zaupati drug drugemu.
Znalo bi se ugovarjati, da veliki kapitalisti — če bi do tega prišlo —, vmes posežejo in bodo poli-t ik ar jem Ukazali: “stoj !” — A stvar je pa dejansko taka, da baš veliki kapitalisti si niso edini v tej točki. Med tem, iko “poslovni svet” brezdvommo vidi v Taftu “sigurnega” kandidata, te€aj kandidata ki ima prednost, stoji jekleni-trast in Harvester-trust na strani Roosevelta. To so namreč tisti “¡dobri” trUsti, katere Roosevelt, za ¡časa njegovega predsedstva, ni nadlegoval, marveč je celo (v njegovi privolitvi za v-spoji-tev Tennessee Stecl-Compagnie po trustu) pospeševal. Tudi ni ¡zia prezreti, ¡da se je Roosevelt vedno iz-
ZGODBA O VELIKEM AMERIŠKEM PREMOŽENJU.
Spisal Fric Kummer.
UVOD.
vih dejstev ^se širša ljudska masa le malo zaveda, na vsaki način pa s potrebno ¡prozornostjo. Po-
V mali knjižici, ki je izišla leta 1854 v ¡New Yotku, je bilo rečeno, da je v mestu 25 milijonarjev, ¡kateri premorejo skupaj 43 milijonov dolarjev. Obedve druge mesti, ki so se z metropolo ob Hudsonu primerjale, Boston in Philadelphia, so imele 18 milijonarjev s kakimi 30 milijoni premoženja. Ako prištevamo še polmilijonarje, tedaj je iznašalo skupno premoženje bogatinov Amerike komaj več kot 100 milijonov. To je bilo sredi minulega stoletja. Iz onih 43 milijonarjev je v kratkih desetletjih postalo toliko mUltimilijo-narjev, ¡da jih življenjepisec ne-more vseh registrirati ter posvečuje svojo pozornost samo tistim, ki se nahajajo v strogo izključnem krogu “onih višjih štiristo.” 8 kakšno velikansko hitrostjo •raste ameriško premoženje kaže govor nekdanjega senatorja In-gallsa. Po njegovi trditvi je ’bilo že leta 1891 iv Zdr. državah 200 o-seb, ki je ¡vsaka premogla povprečno 20 milijonov, 400 po 10 milijonov, 1000 po 5 ¡milijonov, 2000 po dviainpol milijona itd. Z drugimi besedami: v letu 1891 je bilo y Ameriki 31,000 oseb, ki so premogle skupno 36,250 milijonov dolarjev, ¡to je 50 odstotkov takratnega skupnega ljudskega pre-imoženja cole dežele.
Od takrat se je osretočenje premoženja vršilo z neprimerno ¡brzino. (Žal, ko manjka točnih podatkov, ¡da bi se zamoglo posamezno dokazati. Vseeno vemo, da je sedaj v veliki republiki več .multi-mili j omarjev, kot je bilo pred pol-stoletjem pol-in celih milijonarjev,	: ■**:; ¡¡s,	•
Oljnatega kralja Rockefeller so cenili leta 1889 na 100 milijonov; sedaj razpolaga z letnimi dohodki od 72 do lOO milijonov dolarjev. Kapitaliziranje te svote bi dalo premoženje od 2500 do 3000 milijonov. Poleg tega bogataša je še število milijarderjev, kot Astor ji in Vainderbildi, tem sledijo stotimi milijoni Gould, Harri-inan, Morgan, Field, Hill, ¡Belmont itd. Rockefellerju je bilo pripisano že pred leti štirideseti del in ostalim ljudem, ki tvorijo Standard Oil-Gomp., pa deseti del vsega ameriškega narodnega premoženja. Kolik je delež ostalih milijonarjev na narodnem premoženju, 'kakor rečeno, se ne da točno dokazati; na ivsak način je pa veliko večji, ¡kot pa se je pred nekoliko leti računalo, kajti panika leta 1907 je prinesla najbogatejšim ,med bogatimi neštete milijone. — Da je bilo zadnjih pet let prav u godno za zbiranje kapitala, raz-,vidimo iz ¡poročil, ki pravijo, da je v tem ali onim mestu umrl nek ¡v obširnih krogih povsem neznan .človek iki je v svoji oporoki zapustil milijone.
Nastanek ogromnega premoženja je povsod v tesni in razvozlji-vi zvezi z izkoriščanjem siroma štVa velike ¡mase. Kar pa je v A jnerikii posebno značilno, je skraj na nesramnost, s katero se veliki kapitalisti stavijo preko mej, katere lastna kapitalistična postavo da j'a določi v prid izkoriščevalce v Zgoldlba teh orjiaških premoženj je 'zgodovina dolge vrste najnižjih in podlih zločinov. Teh neovrglji
ne
sebno v- Ameriki, splošnost ne vidi v milijarderjih nobenih velezlo-čineev marveč jih smatra za marljive delavce, štedujoče meščane, dobre oskrbnike narodnega pre-,možen ja, nesebične rodoljube, če p e celo dobrotnike človeštva. Temu stališču ¡kakor istoj e stvari, se niti ni čuditi, najmanje pa v deželi trustov, kjer je vsaki milijarder našel svojega literaričnega .vratarja, kateri si je nadel to živ-1 jensko nalogo, da proslavlja krušnega gospodarja — bogataša.
Toda ne samo to. ¡Skoraj vsaki bogataš porabi del splošnosti odvzetega ‘bogastva za ustanovitev knjižnic, kjer se predlagajo preprostemu delavcu životopisne knjige, ali porabi del bogastva za 'ustanovitev visokih šol, kjer se proslavlja pomen kapitalizma, ali za cerkve, kjer se vtepava izstradanemu revežu spoštovanje do “velikega dobrotnika človeštva”, itd. —
Na proizvajajne in vzdrževanja svojega sijaja, so kralji dolarske milosti baš talko pazljivi, ¡kot so kralji po ¡božji milosti, samo s to razliko, da so oni ¡bili uspešnejši. ¡Seveda, so odnošaji za kronane glave iv “zaostali Evropi” dobršen del neugodnejši, kot za nekronane “najsvobodnejše dežele sveta”. Kakšen odvetnik velekapitala bi ¡v Avstriji na primer povzročil smrtni smeh, če bi, kakor je zastopnik oljnatega trusta, naznanil: “. . . Vzrok obstoječe revščine mas obstoji v tem, da je narava ali vrag neko število ljudi naredil slabotne in slaboumne, druge' pa lene in brezvrednostne; tako nemore ne človek, ne bog kaj storiti za koga, ki noče nič storiti sam zia-se.”
Zmešnjava v oceni milijarder-ov in njih družbe bi vzela vsled desetletja dolgega sistematičnega vplivanja ljudskega uma njih sedanjo velikost:
'Bred vsem imajo ti ljudje še o-ne stare angleške ideje glede prednosti ¡ali premoči mogočnežev, ki ima nekak trajen vpliv na mišljenje in čutstvo vanje Amerike. Te ideje so bile Skozi stoletja nepretrgoma razširjane po pridigarjih, pamfletistih, politikarjih, narodnim ekonomih in urednikih. Na Angleškim je ¡bil uporabljen ta pojm o premoči (superioriteti) v poglavitnem na čin ali dostojanstvo po rojstvu, v Ameriki pa se vporablja na turodno aristokracijo, trgovsko gospodo in zemljis čne posestnike. Na Angleškem je bila nekaka zmes med dostojanstvom in ¡posestvom, na novemu svetu, 'kjer ne obstoji plemstvo, je ¡postal izključno le znalk posedu jočega razreda. Ljudstvo je bilo vneto poučeno, odkrito in prikri to, da se ima nedotakljivost imetja baš tako čislati, kakor v starih lasih vzvišenost Njega veličanstva kralja. Imoviti ljudje, tako je ¡bilo pridigovano, predstavljajo vrednost, stalnost in intiligen-co občinstva; oni so solidni in plačila zmožni meščani. In kako so cenili neimorvite ? Imeli so jih za neodgovorne in preproste, katerih mnenje in st-limljenje ni i-pielo nobenega pomena . . . Uk in doktrine o narodnem gospodarstvu in ¡vseučiliščih so odgovarjale ,vedno tistemu, kar se je v tistem .času Učilo, toda. vselej ¡v interesu Irgostva . . . Časniki so obstajali jn vspevali iz oglasov premožnega .razreda. Pretežna večina članov ,pri raznih društvih so bili odvetniki in pri sodiščih pa so zasedali vsa mesta samo odvetniki. Odvet niki so imeli ¡bogataše za svoje naročnike, ali pa so jih vsaj želeli jmeti za take.
Poleg hlapčevskih kreatur pl-a čenih pisačev in odvetnikov, pro fesorjev, uredhikov in farjev, ki so v razumljivem lastnem intere su peli slavospev mamonu ter ga proslavljali iz gnjusno hreščeči mi glasovi; bito je neko število meščanskih ljudi, ki so imeli ne-.koliko več vesti in manje sebič nosti ter so se spravili na izobraz bo ljudskega mnenja. Seveda, kaj trajnega niso dosegli. V prvo jih je bilo premalo in iv drugo niso tvegali prodreti do blatnega te melja kapitalističnega sveta. V najugodnejšem slučaju so kazali brezpomemne zaporednosti posameznih dejstev. Da hi globokej raziškavali način in pota, kako se
Ameriki neizmerna bogastva pridobivajo, menda niso imeli poguma in vstrajnosti. Le-ti nejedr-ni opisi prihajajo potem v javnost, kot znanstvene raziskave neodvisnih zasledovalcev.
Razvoj socialističnega delavskega gibanja je pričel v tem ustvarjati življenje. Socialistična propaganda se je u videvala nasproti ¡brutalno izvršujoči moči trustov. Proti sovravgu tolike ¡brezozimo-sti in obilice pisujočith agentov, je edino sredstvo za zmago poln arzenali duševnega in kritikujočega orožja. Potreba zahteva, da se vedno silnejše sveti v temna tihotapska pota sovražnika, da se razkrijejo vzroki vpliva in njih način pridobitve premoženja. Socialist Gustavus Myers je naredil velik in težaven pričetek. Ne, da ne bi se zavedali socialisti že popred, od kod prihaja ali izvira to ogromno premoženje in bogastvo. Ali potrebno je 'bilo temeljito in vsestransko raziskavanje ter študija sodnih spisov in parLametnih poročil, za v vsih delih pravomoćnih dokazil o premoženju Astor-jev, Vande-rbiltov, Fieldo.v, Morganov itd. S sedaj predležečimi tremi zvezki ni še delo zaključeno. Iz stališča socialista in kriminalista nad ¡vse zanimiva ¡zgodba najbogatejših, ki ¡premorejo milijarde, manljkia še, ¡zgodbe Standard Oil Trusta in ¡bo izdana v četrtem .zvezku.
Raziskave Myersove podajamo ¡našim čitateljem tukaj samo v izvlečkih, v kolikor so posebno tipične in imajo višjo zanimivost. Obsežnost gradiva, ki ga je Myers skupaj nagromadil se nemore v en članek spraviti. Razvoj bogastva v kolonialnem času, kakor tudi manjše milijarderje tu izpuščamo. Začnimo z zgodbo premoženja Astorjev.
2.	Astor.
Ustanovitelj te finančne dinastije John Jakob Astor, je bil rojen leta 1763 v Radenski vasi Waldorf na Nemškem. Z eno “dobro praznično obleko, sedmimi piščalki in 5 funti sterlingov” se je izselil v Ameriko ¡v starosti o-semnajstih let, ¡Poskusil je kot pekovski učenec in ;bil potem kožu-har; v letu 1786 je odprl svojo prvo trgovino s kožuhovino. Za skopega trgovca na Water Street v New YoTku je delalo cela vrsta traparjev (lovcev) v ¡bližnjih gozdovih, iz katerih so kmald iztrebili vso divjaščino, vsled česar so Astorjeivi agenti morali iti dalje proti zapadu, v mladeniške kraje Mississippi ja in v skalnato hribovje 'Colorade. Domorodni, ubogi, miroljubni in naivni divjaki, so bili s prete-njem, zvijačo, puško, 'bodalom in najnesramnejšo 'korupcijo prešani v Astorjevo služnost. Traper, ki je donašal po največ whiskya, je odnesel največ kož. Slkupičeik lova so Indijanci zamenjali za žganje in malovredno hišno opravo. Odaja pato-¡ka (fu'sel —• špiritno žganje naj-slaibše vrste) Indijancem, je bilo seveda postavno prepovedano. Toda Astor je razumel vsled “velke-ga ¡ameriškega rokosega” odvajati oči postavostražar.jev od njegovega početja. Okolišje kože vinskih trgovišč je bilo “posejano s trupli možkih, žensk in otrok, ki so se nahajali na višku pijanosti.” Ubogi 'Indijanci so morali ¡dati za en galon žganja 25 do 30 dolarjev ali pa kož te vrednosti; za en naprstnik (fi-ngrt) iz medenine so zahtevali poldrag ¡dolar,- a za 1 funt tobalka 18 dolarjev. Upanje (kredit) je bilo dovoljeno. V dolgi zimi so tedaj Indijanci hodili po gozdeh in planjavah ter lovili divjaščino, da so s kožuhovino poplačali dolgove. Ko je prišla spo-imiad, so jih opijanili, da so jih tem lož je osleparili za ves zimski trudapolni lov. Gotovino so redko kedaj videli; stali so vedno na kredi. Toda ko so se maščevali za na njih izvršene rope, so bili hladnokrvni in so prešerno morili. Razburljiva poročila so se pošiljala v Washington, češ Indijanci so se spuntali, nakar so prihitele .vladne trape ter napravile tako kriprelitje in klanje, da je bilo groza.
Kakor so ogoljufali traperji Indijance, ¡baš tako je osleparil A-stor traperje. Deset do enajst mesecev so morali razširno deželo prehoditi in pritem moriti, ropati, slepariti in podkupovati ter dobi-
li so za vse to okoli 130 dolarjev, a ne v denarju, marveč v vedno predragem blagu iz Astorjeve trgovine.
iSamotrštvo (monopol) trgovine s kožuhovino na Zapadu Amerike je prineslo Astorju druge monopole. Kitajska je 'bila izborna odjemalka kožuhovin. Astorjeve ladi j e so vozile kožuhovino v državo središča sveta in vrnivši se v domovino, so pripeljale čaj in svilo. Povprečni dobiček vsake plovbe je znašal 30,000 dolarjev, velikanska svota za takratni čas, ki je v vojni dobi 1812 do 1815 še znatno poskočila.
Kakor ¡velik je bil dohodek iz trgovstva s kožuhovino in iz plovbe, vendar je tvoril samo podlago za špekulacijo z zemljišči, s katerimi si je Astor pridobil še večji dobiček. 'S plenom, ki ga je odvzel’ Indijancem in feupovalcem Čaja je v svrho špekulacije sistematično ¡kupoval zemljišča na o-,toku Manhattan (Neiw York). — Brza rast mesta mu je donašala velik dobiček. V okraju Putman, se mu je posrečilo, s ¡pomočjo nekega prefriganega advokata, pridobiti lastninsko pravico nad 700 farm. Vsled splošnega srda nad prognanstvom kmetskih rodbin od hiše in dvorišča, je bila prisiljena vmes poseči legislatura, ki je Astor-ja primorala plačati ¡pol milijona za odkup odkrito prigoljufanega zemljišča.
Začetkom devetnajstega stoletja, je pričela velika korupcija s podaritvijo mestnega in ¡državnega zemljišča. ¡Vodne pravice, močvirnat svet, iplovbni svet in koristni svet občinstva se je zastonj ali pa za skledico leče dajal. Razume se, da Astor ni bil sam, ki si je pri tem “naredil” bogastvo, toda ,bi'l je najvspešnejši med tatovi ¡zemlje. Njegovi agenti so oblegali in.podkupovali mestne svetovalce in legislaturne ¡poslance za pridobitev zemljične in potne pravice. Takratni plovni svet ob obeh straneh otoka Manhattan, na katerem stoji ¡danes številno hiš, tovarn in ladjišč, Ibil je ljudem prodan z motivacijo: Mestna blagajna potrebuje denar. ¡S prva je bila mestna 'blagajna izpraznjena po ikoraipirani mestni upravi, ki je zapravljala in ni davke izterjala, in da jo a*pet napolni, se je svet zakupčaril baš tistim, ki niso plačali davkov. Izkupiček — seveda najmanjši — so polagoma izterjali ali pa tudi ne in nikoli, in kasneje je zopet mesto nazaj kupilo svet za ogromne svote, med tem ko ga je popred takorekoč ¡proč vrglo. New York je do leta 1906 izdal 710 milijonov dolarjev za nakup plovnega sveta, ki je bil nelkdaj mestna last.
V tem času je Astor postal deležnik pri raznih bankah, katere so potom podkupovanja in sleparstva poslancev države New York, dobile izključno pravico za izdajanje bankovcev, če prav ameriška ustava pravi, da ni nobena država upravičena denar kovati, 'kreditne ¡papire izdajati, ali pa kaj druzega narediti za plačilno sredstvo, kot edino zlato in srebro. ¡Zaradi te dane privilegije so ■bili pozvani sodni dvori, da po sredujejo zavoljo kršitve ustave, toda oni so kratkim potom izrekli, da bankovci ne spadajo v vrsto kreditnih ¡papirjev.
Finančna kriza leta 1837 je prinesla Astor jn in njegovi dražbi bogato žetev. Pri izbruhu krize je bilo v od Astorja kontroliranih bankah preko 5 in pol milijonov dolarjev javnega denarja shranjenega. Zahteva, da se polovica tega denarja izda, je bila breizvspešna In ko je ljudstvo ¡banko navalilo in zahtevalo svoj spravljeni denar, je zadelo ob trdnjavo oboro Ženih stražnikov in “¡bumov”.
Maja meseca je ustavilo izplačila 800 bank; one so se branile izplačati le en dolar in to vladi, ki je imela depozitiranih 30 anilijo nov in ljudstvu, Iki je imelo v ro kah bankovcev za 120 milijonov Nobenega trdega denarja ni bilo v prometu. Dežela je bila preplov Ije-na z malimi bankovci, taikoziva nimi Shinplaster, katere so zasebniki izdajali v plačilo svojih ob .v-elznosti, osobito mezd. Slab tisk 'je olajšal ponaredbe. Mezdni de ,lavci so jih morali vzeti, brez si gumosti, so li pravi, ali ponareje ni. Trgovski in podjetni polomi so sledili drug -drugemu. Beda med delavskimi slpji, se ne da popisa^
ti. Samo v državi New York jo Ibilo 93.56 odstotkov vseh zločincev obsojenih radi tatvine. -Na o-ne, vsled zločinov finančnih piratov /v vozle postave tiranih ‘brezdelnih, je padla vsa strogost zakona. “‘Črno leto” s svojimi številnimi polomi in hankaroti, po-imankanje gotovega denarja, raz-,sežna brezdelnost in ¡napolnjene ječe, to je ¡bil čas, ¡ko je Ast-or o-gromne svote k svojem premoženju priložil, ¡to je z nakupom državnih papirjev, zastavnih listin in hipotek. Radovoljno je ¡kupoval, seveda za slepo ceno, ¡hipoteke od ljudi, ki so bili v stiski. Če jih niso rešili ¡točno na dan zapada, nagnal je prisilno prodajo. Na ta način si je prisvojil zastavljene posestva daleč pod pravo vrednostjo. Ako niso bili 7 odstotni o-bresti točno ob določeni nri plaćeni, že je uporabil vso strogost zakona ¡brez vsake milosti. Kos za kosom zemlje in hiša za hišo je prišla ¡v njegove -roke.
Kmiali -po krizi se je pričelo naseljevanje v taki meri, kot še nikoli popred. Na mesto ¡60,000 priseljencev, ki so se leta 1843 v newyorskim pristanišču izkrcali, bilo jih je štiri leta pozneje 129,-
000.	Večina prišlevcev je ostalo v New Yorku, potrebovali so svet in stanovanja, obdelali so močvirja in ¡plovni svet Astorja. Priseljevanje je pomenilo za njega vedno pomnoženje bogastva. Dal je v najem svoja zemljišča v manjših parcelah in to se ve, pod strogimi pogoji. Po preteku najemne dofbe prešla je ¡hiša v njegovo last. In kdor ni pogodbe do pičice natančno izpolnil, imel je takoj n-a vratu policijo.
Leta 1847 ¡bil je Astor proglašen za najbogatejšega človeka v Ameriki; posedoval je 20 milijonov. Leto pozneje je umri. Od nje- , govegia plena je zapustil ustanovo
400,000	dol. za AstorJnblioteko. To je javnim organom —- časopisju — dalo povod, velikodušnost notoričnega skopuha in sleparja hripavo v svet zatrobiti.
Kakor stari Astor, tako je tudi njegov, v vsakim oziru njemu vredni sin in dedič obrnil vso pozornost in bistroumnost na denarni trg. Ko je William Astor prevzel očetovo dedšeino, je bil že sam prinesel na 5 milijonov. S podedovano in pridobljeno denarno močjo, znal je porabiti ugodnu priložnost, ki jo je nudila bratomorna vojnla in potem ugodni čas gospodarskega razvoja. V času delavnosti William Astorja spadajo tudi brezimne sleparije ‘Tweedring-a” v New Yorku, za katerim so stali Astor in njegovi sodragi po .poklicu. Pod gospodstvom Tweeda je bilo skoroda vse zabairantano, kar je mesto premoglo, kot privilegije, -dragocena zemljišča in plavni svet ob rekah. Od leta 1868 do 1871 je spravil ‘Tweedring” občino ob posestva. 45 milijonov in če številna posojila, ki so se kar gladkim potom vršila, prištevamo, znaša račun celo 200 milijonov.
'Če prav se nemore visokost svote natančno postaviti, katero je Astor iz plena občinskega imetja dobil, je vendar gotovo, da je on glavni del pob-asal v svoj žep. Kako resnično to je, da uganiti rapidma rast premoženja. William Astor je zvišal očetovo dedščino od leta 1848 do 1876 od 20 na 100 milijonov. Temu so vnuki do leta 1892 ¡dudali nadaljniiih 125 milijonov. Koliko je danes premoženje Astorjev, si zamore vizunaj stoječi samo domnevati.
¡Zamore se trditi, da bogastvo Astorjev ¡daleč ¡presega svoto 450 miiljonov. Njih zemljiščna posest raste in raste vedno dalje. Za na-jemščino stanovanj samo v mestu New York znašajo dohodki, ki jih dobijo Astor ji vsako leto 25 do 30 milijonov. Astorjeva posest je vodena po centralni upravi, katere odgovorni uradnik vleče letno plačo 50,000 dolarjev.
NAZNANJE.
Vsem društvenim uradnikom S.
S.	P. Z., naznanjamo da naj pošljejo vse društvene popravke na glavnega tajnika in ne na nas. Mi nesmemo nič popravljati, in se moramo ¡držati tega, kar mam gl. tajnik pošle.
“GLAS SVOBODE”.
Slovensko Delavsko Podporno in Pemijsko <&Ž°) Društvo
Ustanov. 21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREODSEBINIllK: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
ČAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamgburg; Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box i2ij Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. i JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
MiAt ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DA. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajnikn; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
Noto priktopli člani:
K dr. št. 1: Igna» Založnik, cert. št. 433; Karl «Sanda, 434 John K iarodo, 435; Rounini Biagov, 436; Gasper Mora, 437.; Aloj s Žager, 438; ‘Fr. Gvelber, 439:; Peter De -Giorgis, 440; E. Montano-ri, 441; Frank Morra, 442; Jos. Milanesio, 443 ; Andrej Arb-ore, cert. št. 444.
K dr.	št. 2: Anion Čades, ceri.	št. 445.
K .dr.	št. 4: John Poljanšek, cert.	št. 446.
K dr.	št. 9: Jos. (Speu&berger,eert.	447.
K dr.	št. 11: Matija, Golob, cert.	št. 448;	Jakob	Stop ar, 449.
K dr.	št. 12: Martin Knez, cert.	št. 450.
K dr.	št. 14: John Orešnik, cert.	št. 451;	Anton	Kore,	cert.	št.
452; Matija Novšhk, 453; Frank Hočevar, 454.
Odstopli član:
Od dr. št. 7: Jos. Otzvirk, eert. št. 147.
črtani člani:
Od dr. št. 1: John Fritzel, cert. št. 319.
Od dr. št. 6: Anton ‘Coff, cert. št, 123; Math 'Stariha, 124.
¡Od dr. št. 7: John Mavrin, cert. št. 140.
Od dr. št, 11: Frank Marin, cert. št. 292.
Delegat j e za prvo redno konvencijo Slov. D. P. in P. Družbe so:
Martin Horvat, dr. št. 1. John Gantar, dr. št. 4. Albert ¡Švajger, dr. št. 7. Martin Jager, dr. št. 11. John 'Gomilan, 'dr. št. ¡14.
Josip Mostar, dr. št. 2. Math Petričih, dr. št. 5. John Zakrajšek, dr. št. 9. John Lakše, dr. št. 12.
TAJNIKOVO POROČILO.
Vsi elani spadajoči k S. D. P. in P, D, se tem potom obveščajo, da ho Di-ufžba plačala voznino .delegatom za prvo redno ¡konvencijo iz glavme Magajne; za dnevnice pa začasno naj vsaka podružnica določi sama zase, ¡ker ¡se še ¡ne ve kako ¡h® vkremila konvencija glede istih, PomMite morate, da je to še le prva redna ¡konvencija maše (Orgairdaaei je in da v it o svrho še nismo mogli oikrepati. Konvehchi sklep pa tv.' tozadevno merodajen.
Prosim vsa tista društva, ki mi še niso poslala imen svojih delegatom, ¡da t® store ,kar ¡najhitreje.
Konvencija bo zborovala v Keystone Dvorana, Darflagh, Pa. in se prične z 2. julijem .to je v torek. Cenjeni brati delegat je naj pazijo, da pridejo pravočasno v Irwin, kjer jih bo v pondeljdk, 1. julija (pričakoval poseben odbor. Tisti, ki pridejo na Pittsburg, naj pazijo, da se z Union postaje odpeljejo ob 12. uri 20 m. na Irwin, Oid koder s kupno odidejo na Madison, P,a.
Menim, da mi ni treba še posebej povdarjati, da se vsi delegati dobro pripravijo za konvencijo, da bomo ‘lahko ponosni na svoje delo. Ni časa, da bi na dolgo in široko v listih razkladali o raznih predmetih, vseeno pa bo dobro, a-ko razni Slani že sedaj pošlejo svoja mnenja, za ¡katera ¡mislijo, da bi bila v korist Družbe ¡in članov.
K sklepu bi sam© se :rad opozoril člane in raiznia društva na dotične članke, bi so bili natisnjeni v ¡Glas Svobode, tiebč se sirotišnice. Nekdo -mora stvar začeti in ker je ravno naša konvencija prva- skušajmo ivsaj nekaj ukreniti, da ugladimo pot. Vsak -razsoden društvenih mora uvidevati potrebo takega zavetišča za naše ¡sirote, to je vdove in otroke in tudi stare onemogle ‘ delavec.
‘Zato atpelujem na društva, da že pred konvencijo o tem vkrepa-jo in -svoje delegate pouče o njih mnenju, a na. pisatelje v Glas S v‘V bode pa da o- tej stvari še več raz-motrivajo.
S bratskim pozdravom
■Jos. Hauptman, gl. tajnik.
BROŠURA
"ŠKOF PROTI ŽUPNIKU" je izšla v založbi “GLAS SVOBODE"
in stane s poštnino vred 35 centov. Rojakom priporočamo najtopleje, da sežejo po njej. Pri naročilih po 25 in več, damo iste po 2Sc. komad, tako, da tudi razprodaja Ici dobijo lOe pri knjigi, od-števši poštnino. Opozoriti moramo le na to, da- se na naročila brez denarja ne bo oziralo. Zastopniki in društva naj to vpošte-
vajo. Nadalje priporočamo rojakom, da n ar oče brošure za svojee, prijatelje in znance v starem kraju, ker tam jih ta knjiga najbolj interesira.
¥ zadnji številki smo se priporočali za podporo — to je, da nas ¡rojaki podpirajo, dta tem prej pričnem® iz ¡dvakratno izdajo. V naši zalogi imamo mnogo raznovrstnih knjig in zato rojake opozarjamo, da pridno sežejo po njih in na ta način pomagajo listu. To je tudi j podpora! Nikar pa ne pozabite na ravnokar izšlo ‘knjigo I “Škof proti župniku".
GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. LOOMIS STREET, CHICAGO.
POŠLJITE mi ........ brošur: “Škof proti župniku”, za
kar prilagam ....................................
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ..............$........
NAROČNINO za Glas Svobode.........................$........
Skup........................$.........
Ime priimek ...............................................
Naslov ....................................................
Mesto in država ...........................................
Sem star ali nov naročnik
SOC. POSLANEC V. L. BERGER OBTOŽUJE.
¡Washington, 6. junija. — ‘Socialistični poslanec Victor L. Berger je danes v kongresu pozval na odgovor sodnitka Hanforda iz Seattle, Berger pravi:
“Imam navesti silno važne zadeve. Obtožujem Corneliuisa H. Hataford, sodnika v zapadnem di-striiktu države W-aJs/hington in sicer težkih zločinov in pregreškov.
“Jaz pa obtožujem, da je 13. maja 1912 kršil konstitucijo Zdr. držav, iko je tna podlagi frivolne obtožbe proti Leonardu Olesoma, preklical tega domovinske listine.
“Jaz ga ¡obtožujem, da se je 'krivega storil’ dolgo vrsto nietpo-stavniih in korupiranih ¡razsodb.
“Jaz ga obtožujem, da je izdal ¡avgusta meseca 1911 sodno prepoved v tajno dogovorjenem procesu Avgusta Peabody proti Seattle, Reinton in Southern Railway v interesu železniške: družbe in ¡proti interesom meščanstva iz Seattle, ter 'kršil .pravico im zaikon.
“Jaz ga Obtožujem, da je navadni pijane in ¡da v vinjenem položaju izvršuje svoj sodnijski poklic.
“Jaz ga Obtožujem, da je mora-lično in duševno nesposoben za izvrševanje ¡svojega sodni jakega poklica.
“V smislu prejšnih procedur pred to predlagam sledečo resolucijo:
“Sklejeno, dla se naroči komiteju za -sodne zaddve, da ¡preišče in hiši poroča, če je potrebno, da ¡zbornica poseže zaradi uradnih pregreškov po CorneliuSu H. Handfoid; če je opetovano vodil predsedstvo -sodišča v pijanem položaju; če je ¡kriv korupiranega zadržanja v ¡svojem poklicu im če on svojo ’administracijo izrablja v škodo in nepravičnost proti strankam pred svojim sodnim dvorom.
“Da se ta ¡komite pooblašča, priče zalslišavaifci, ¡prisege nalagati, ee bo potrebno, najeti pisarja- in brzopisca ter pododsak, da (zasliši izpovedbe prič, 'kadar in kjer bi to ¡bilo potrebno.
“Da se stroški te .preiskave plačajo iz sklada te hiše.”
Berger [je potem predložil po-drobno pOdjprto ¡obtožbo proti sodniku Hamfordlu.
¡Resolucija je bila izročena ¡komiteju ¡za sodne zadeve. Preiskava se pač mie bo ¡vršila v tem zasedanju, kter bo Ikmaii odgođeno, ¡a splošno se soldi, da se 'bo Han-ford odpovedal službi med odgodom parlamenta, da se na ta način ¡zogne zaslišanju, ¡katero hi se vršilo meseca decembra..
IZ DRŽAVE KANSAS.
Odhajajoč 'iz države Kansas, i-miam v Coff-eyville sedem tkisEh ur neprostovoljnega počitka in da me ne zamori -dolgčas, ¡hočem vam napisati nekaj ¡spominov iz ravno-ome-njeine države. Gori imenovano mesto šteje — po velikosti soditi — kakih 10 tis-oč prebivalcev, ter je jalbo čisto in prijazno. Široke, lepo tlakovane . ceste, istotaki stranski hoidniki, skrbno negovana trava ob hišah in. hodnikih, košati jeseni, Ikatalpe in bresti, ki ¡delajo prijetno senco fcaanorkoE se ozneš, vse to stori, da se ti -mesto hitro prikupi. Hiše so svetle in visoke, ob hišah grmi žarnih vrtmi-e, višnje že tuiutam kažejo svoja rud-eča lielca izmed zelenega listja, v visečih mrežah pa se leno guglje krateni spol z razpletenim lasmi — o, hudičevo lep pogled, samo nam navadnim zemljanom nekaj nedosežnega. V imenovanem mestu — kolikor je meni znano — ni Slovencev. Vse '¡kan-saške slovenske naselbine nahajajo sie v neposredni bližini mesta Pittsburg, tabo Ohickop-ee, fT-eta-ing, Cherokee, Mineral, Stone City, Weir, Skidmore, Fronteniae, Franifcln, Yale, Radley, Breezy Hill in še nekaj -drugih. Povsod hiva večje ali manjše' število Slovencev. Mnogi imajo svoje hiše, eni tudi farme, ali pa vsaj vrtove za zelenjavo, netoteri se pečajo z obrtjo ali trgovino, največ seveda pa jih je vpostenih v neštevil-nih premogovih ro'vih. Tn so sami “šahti”, toirej je delo docela ¡drugačno, kot v premogovih rovih ¡Colorado, Utah in drugih zapadnih ¡držav. Premog je visok tri čevlje ali nekaj več, tupatam je pa še nižji. ¡Vendar se ne zasluži tako slabo, kadar se dela stalno, a
zdaj tega ni; po tri ali štiri dni počitka itoajo skoro vsak teden. Le mailokje je kaj boljše.
Dežela je lepa, ravnina in kraji so jako prijalzni. Povsodi vidiš ¡naj-lepše farme, vmes pa so lična mesta in eampe. Delavstvo je dobro organizirano v driuštvilh), ¡unijah in .političnih klulbih. Od priseljencev je n-aj'več Slovencev, Nemcev, Francozov in Italijanov. Kar se .Slovencev -tiče, moram priznati, da so vedoželjni, razredno in politično zavedni, poleg tega pa dobri, vljudni in prijazni, da je res ivesellj-e ¡bivati med njimi. Sijajna manifestacija delavske misli ¡bila je prolslava prvega maja v mestu Radley. Lahne pomladne sapice, napojene s sladko dišavo tisočerih ¡cvetov, obkrožale so nam glave, Ikot nevidni in komaj slišni pozdravi ¡dobrega božanstva, po grinovju glasili so se okrogli spevi ptičkov, .v mavričnih barvah blestele so se rosne kapljice po zeleni travi in v čašah nežnih cvetk; in kakor puirpeiica ali poljski mak' med ¡lanom žarele so in plapolale visoko na vrhovih dreves velike živordeče zastave. Negi edie na spol, ¡barvo in narodnost, zgrinjale so se iz ¡vseh ¡krajev velike množice ljudstva, domačini, ali pa 'že prej došE, pa so jih pozdravljali ¡z .zastavami, vskliki in godbo. Ali ste 'že slišali kdaj pesem Svobode, ponosno marzeljiezo igrati zunaj v .prosti naravi, ¡v čarobnem majnikovem jutru? -Kaj ne, vsakega ki ume nje pomen, pretrese v globino srca-, navdušenje pričara rud-eičieo na vsak o-braz in v liiarsiikteivm očesu se zabliska solza. Videl sem jih mnogo in med temi mnogimi ¡bil sem tudi Sam. — Nastopali so mnogi govorniki in v živih besedah slikali delavstvu njegov položaj in kako je istemu od pomoči. Da je bila pretežna večina slovenskih poslušaleeiv, videlo se je pri slovenskem govoru Mr. Zaverbnika. Ta dan je 'zopet enkrat pokazal, da niso to prazne besede, (akio se goivori, da bo edini sooijalistični komgresman 'Viktor L. Berger, že pri prihodnjih volitvah1 dobil precej pomočnikov. Kot sem se na lastne oči prepričal, kansaških ¡Slovencev ne ¡bo treba še posebej opominjati, da bi delali v tej smeri ; oni so že pridno na delu. Čast jim!
Kakor je že marsikomu -.znano, je država Kansas suha ali tetape-reučmai. Seveda -s tem ni rečeno, da se opojnih pijač tam ne pije, resnica je ravno nasprotno tega. V temperenčnilh (državah se primeroma mnogo več opojnih pijač popije, kot tam, kjer vlada v tem o-zinui prostost. Ker javnih saloonov ni, je zato pa trikrat toliko zakotnih beizmdie, kjer se toči pivo in druge take medicine. V par krajih seta videl “saloon” v ¡praznem ¡hlevu, okoli pa polno gnoja. Res delikatno ! Dobička vsled bedastih -tempenenčnih izafcionov nima nihče -drugi, kot takozvani šerifi in podobni postopači, ki si z globami polnijo .svoje lastne žepe. Tempe-remčni apostoli hočejo Človeka kar po sili, za ušesa povleči v vodena nebesa. Pa bi jim človek še me zameril, če bi bilo dobre vode za dobiti, kot n. pr. ¡v severni Coloradi in Utahs. Toda kdor hoče ibanisa-ške vodo piti, posebno poleti, mora imeti želodec iz betona, aE p-a o-bitega s plehom. —
Včasi je veljalo pravilo, da kar je Peter zavezal na zemlji je držalo tudi -v nebesih, tako n. pr. pri porokah; ¡samo en vozel je ¡bilo treba ¡narediti, pa je 'držal brez vprašanja. Pa poglejte zdaj! Ne vem, ali se je sv. Peter na ¡stara leta začel -učiti ¡ameriške specijalitete “grafta", pa kupuje cenejše in .slabše motvoze, ali pa jo krivo vsega motvozarski trust, ker je naročil slabše predivo. Pred kratkim se je nekje tam v bližini Mineral, razvezal en fak vozel, potem ga ije pa še isodn-ijski meč presekal ma dvoje. Na mojo ženitve željno osebico taka stvar zelo uničujoče vpliva, ker mi bo odslej gledati, uele da najdem ideal v kakiji, ampak trudi primerno močen motvoz-! Saj me razumete!
A. J. Te-rbovec.
GEORGE STAUDOHAR
prva slovenska gostilna v Bradley, Ul.
Nasproti Illinois železniške postaje.	6-30
IVSTRHMERIKiNSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKÀ:
Kaiser Franz Josef I. 15. junija 1912. D e viška (prva) vožnj a iz Ne w York a1 Oceania	22. maja	I
Martha Washington 25. maja Laura	1. junija 1912
Parniki odplujejo redno ob sredah obl. uri popoldne i* pri.Uniiča Buah's Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu.
Železnigke cene na teh ožemi j ah so najceneje in imenovanapristanUCa Dobra in PrUiudna postrežba; občuje se v
SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
a LAVNI ZAŠTO. ZA
AMERIKO
rjove pomladne in poletne, modne obleke za može in
- aetke.
Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri
H!NG<§
JELItSTEK in MAYER, Imitelja.
Vogal Blue Island Avene in ISta costa,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeijo dopoludne.
ATLAS BREWING C0.
■Inje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAOER | MAGNET | GRANAT ~~|
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gospino, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 Worth River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob 10. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. 8. La Lorraiae	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., Nav Yark.	MAURICE W. K0ZMINSK1.
glavni zastopnik za aapalu, 139 Ji. Dearborn St. Chicago, III
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potu jo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobre urejen
West Roundup Saloon.
Samoji milje zahodno od postaj..
Vedno sveže pivo. —Postre žba solidna. Domača vina.
Josip Cerovšek
lastnik.
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
SALOON
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno či&ča. Potrežem vsakemu točno in izborno. i
MARTIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, 111.
DOPISI.
Cleveland, 0.
Za vdove in sirote.
Čitatelji se gotoivo še spominjajo, velikanskega “pumpa”, s kojim so ,pumpali gotovi filantropi in sofisti iz St. 'Olairja, slovensko občinstvo v Clevelandu pretečeno zimo “za” — slovenske vdove in sirote. Na pomoč so jim morali priti še celo rezijanski pipci, leseni konjički, cekarji -cecurorum, šeg-avi petelinčki, ki odzadej muzicirajo, ter razna ribniška suha roba. Oh srečne vdove in sirote, kar brez skrbi sedaj z prekrižanimi rokami, nič druzega vam ne bo manjkalo, kakor tičjega mleka; pa še to se lahko dobi v zalogi Petrove “Mišelovke!”
Toda koliko jim je vresniei mar za vdove in sirote, nam priča nastopni slučaj.
Dne 9. novembra 1. 1. je nema doma umrl rojalk Andrej Kovač, iz Grahovega pri Cirknici, zadet od srčne kapi. 'Zapustil je bolehno vdovo s štirimi malimi in bolehnimi otročiči, brez vsakih materij alističnih sredstev. — (Sirote v pravem pomenu besede.) Zavarovan je bil v slučaju bolezni ali smrti, pri zavarovalni družbi “Security iConsualty Co. of Indianapolis”.
Pogrebnik je bil g. Anton Grdina, ki je polspraivil poleg trupla poikiotjnika tudi ¡njegovo zavarovalno polico —, češ da1 bo on iztirjal od družbe zavarovalnino za vdloVo. Daši je Tome Grdimčeik “praJkftičmi” katoličan, mlajbrže ni še nikdar H — o ivzlvišemem Kristovom mavku, ki nas uči, da mrliče (pokopati mi business, marveč delo vsmiljetoja. Tudi vero v plačilo ma onem svetu, je popolnoma zgubil; on hoče hiti plačam tukaj. (Tiuldi dvakrat bi se me branil.) V tem slučaju si je mislil kakor Režijam:	(¡ki je ¡viže poprej fanta
zgrabil za ušesa, ko mu je hotel Steklenico ubiti.) “Boljši držiga, kakor lbvi ga”.
Tone Grdimla je bil takoj plačam za njegovo delo pri pogrebu, ali vdova in sirote 'še danes zaman čakajo na vsmrtnimo. Kaj neki meša g. Tone z to zadevo ¡že nad šest mesecev? je nerazumljivo'; morda pa ne misli na kalk mali business zase? Kalkt je, ida je družba v Indianapolis izplačala usm rinimo izlaznamolvano v polici, po pokojnem A. Kovaču viže pneld enim mesecem Antonu Grdina. Toda “pošteni” Tome, mesto da ibi dal vdovi in sirotam kar je njihovega, jo je tebi nič, meni nič pobrisal v Ribnico po nove pipce, cekarje in petelinčke, s kojimi bo v bodoče zopet tolažil naše vdlove in sirote , . .
Tone iz pod “Žalostne gore” že zna, kako se pride old raztrganega pouličnega krošnjarja — z Cvirnom, tnalklam in babjimi hlačami do automobila . . . Kaj mar vidove in sirote ?	Ahasver.
De Pue, 111.
Bazno čitam naš delavski list G. S., kteri nam je, kot zastopnik za napredek vseh Slov. trpinov. Dela se tukaj še precej dobro. — Delo ni lahko; v mekterih oddelkih se ¡dela ipo 12 ur, ravno tam kjer je največ dima in plina in zdravju škodljivo.
V takih oddelkih bi zadostoval ■6 umi, ali recimo 8 urni posel. — ¡Seveda, alko bi se delalo 8 ur, bi Gompanija bila prisiljena postaviti med vsaka 2 delavca še enega. Po sedanjem sistemu opravljata 2 iza 3 delavce .ves posel. To je za korist Co., izkoriščevanje in tr-pinjčenje delavcev.
Drugi stavek: “Odiranje zdr. v sporazuunljenju Co.” n. pr. ako delavec ponesreči na svojem poslu in je prisiljen v bolnico, si vzame sobo za o—6 dol. namesto $11.00, ali pa več, ‘kakor, da bi sam iz svojega žepa plačal. Neveden delavec s tem Co. denar prihrani in obenem misli, da ko o-zdravi ¡bode dobil lahek posel. — Resnici na ljubo smem omeniti, da to je tukaj popolnoma izogib-no, ako delavec ni sposoben za svoj posel. Zdravje je za interese; Co., radi tega svetuje bolniku, da zapusti bolnico in se povrne na svoje prejšno stanovanje, kjer mora iz svojega ¡žepa plačati za hrano in postrežbo: Co. stem preneha s plačilom v bolnici; zopet korist Co. radi nevednosti revne-
ga delavca. “To je kapitalizem” pika. — ¡Obžalujem, ker ni sloge med delavci. Ako 2—3 protestirajo proti neugodnostim drugi kimajo in se takim, kteri razumejo delavske razmere še posmehujejo.
To še ni vse; ampak ves pogovor pride Mr. Bosu na uho. — Mr. Boss si pa misli: I don’t/ give a care, ako 2—3, ali več delavcev zapusti posel, saj imam plenty gumpcev, da jih postavim na njihove prostore.
'Tudi med ¡našimi do jaki ke najdejo pritlikavci, da nasprotujejo drug drugemu, ob enem pa sami sebi. — “Rojaki” — s takimi i-dejami nemoremo priti do zabeljenega nam cilja. — Take fraze bi bilo najbolj zapustiti; ker so razdor za naše normalno življenje in napredek.
Preidem na razmere podpornih društev. Tukaj imamo 2 podp. dr. — Društ. št. 59 S. N. P. J. in idr. št. 3 S. S. P. Z. Oba društva sta imela ravnotake posledice: N. pr. nasprotnost in oporekanje, in ako bi se njih člani na vse to ozirali, bi društva že zdlavnaj zaspala. Še dandanes se kje za plotom ¡brez vzroka oglasi, tihotapska nasprotnost. Ampak vse to oporekanje neovira agitiranja za napredek in množitev članov. Kakor je iz razmer razvidno, da. oba društ. v bodoče bodeta napredovala toda le na agitacijo za svobodo in napredek!! Ne ozirajte se na tiste, kteri iščejo dlako v jajcu.
Veliko govoric je bilo za časa smrti umrlega Jos. ¡Sklandara, da se za njim nebode dobilo podpore, pogr. stroškov in sploh usmrtni-ne. 'Seveda to so govorili le oni pristranski, kteri so zopet drugim v rog trobili iz vzroka, ker absolutno ni bilo priložnosti, da bi se J. S. podpora po nepravilnem izkoristila. Brat D. B. pa ni bil dm ovij iv, ko je naredil ček in plačal vse pogrebne stroške za u-mrlim še tisti dan, ko je pokopan bil. Tisti možaki so si predstavljali, da glavni odbor nima nobenih predsodkov in da sploh nič ne-konštatira v takem slučaju. — “Pamet. — Pamet!”
iŠe nekaj: — Prav veliko je i-mel za govoriti jeden iz med sorodnikov umrlega J. S. Dotični je mislil, da njegov izraz bode najbolj eleganten, ko nam je hotel biti za učitelja točasno, ko je prejšni brat mrtev ležal na postelji. ¡Po njegovem mnenju, bi po grebni stroški bili še večji kot so. Ko je ¡bil dotičnik od članov vprašan, če 'bo on hotel žrtvovati svoto za tisto kar zahteva ozir. kar mu ugajia; je odgovoril:	“Aber
nicht”. Neimenovani stric je pa prav fini vtis naredil na dan pogreba, kterega so se razven bratov tudi drugi rojaki vdeležili, in vsled tega po 1—2 dni posel pustili. Naš stric, kakor bližnji sorodnik pa je v -tovarni isti dan s kladivom po železu udrihal. Sorodnik prvega razreda, To so simpatije^
ITe vrstice so me od 17. mar. tako tiščale, da že nisem mogel prenašati, sedaj sem pia dober, ko sem jih enkrat oddal.
Naš stric, ki ne pripada k nobenemu ¡društvu je tak ¡kot, bi bil včeraj iz stare domovine priromal a juitrij se namerava povrniti; sploh ne čita podueljivih časopisov in se ne briga za narodni napredek. Ako bode molil vsak dan 1. teden redno 3 rožnevenee in pil 3 gl-ažke slane vode za pokoro, kakor obrekovalec društva, mu bodem oprostil vse grebe. Za take ljudi nam še veliko gradiva preo staja. — To še ni vse. —
Rojaki naročajte se na Gl. Sv. kteri zastopa vaše interese.
Poročevalec.
Ke(r sem čitatelj Glas Svobode, fci je tuldi glasilo om. -društva, razvide! sem, da je to družba, ki priskoči takim na pomoč, samo če se hočejo pred časom nesreče zavarovati. Pisal sem po bolj niatanč-na pojasnila n!a gl. urad, nakar sva se jaz in J. Rihtar ¡potrudila, selveda ¡so ik tem.tudi še drugi pripomogli, da se je ¡društvo ustanovilo. Pri moljem, oidhodu spodbujal sem člaine, da naj »kar je v njih moči ¡agitirajo, da bo društvo čim-preje močno postalo, kar so mi tudi obljubili; posebno brat Gasparič, je zatrjeval, da bo ,v teku e-nega leta najmočnejše društvo v Roslytnm.
To pa ®e žal do sedaj še ni zgodilo, iker kalkor razvidno, šteje dr. malnj članov, ¡kakor takrat, ko se je 'ustanovilo.
(Hočem prenehati o tem, ker bi bil dopis ¡preobširen. Poročati pa hočem glede konvencije, kaj je mio j e mnenje. Znano mi je old1 članov, ki pripadajo k raznim dru-štvam in ki jim ni bolniška pod-pOra ¡nikdar zadostna, a ¡asesment in plača uradnikov pa vedno preveč. Delegati na ¡prvi konvenciji naj ¡bodo nepristranski in kar je, to naj ostane, vsaj tako dolgo, da bo članov vsaj ¡podvojeno število Članom dr. S. D. in P. D. se naj priporoča, da naj .pristopijo tudi k S. S. P. Z. in tako .bojo za majhen mesečni asesment $2.25 zavarovani za ¡vsaki slučaj nesreče bolj, ¡kakor pri raznih drugih Jedlnoitah, Ikjer morajo mesečno plačati še več. Nočem o tej stvari dalje' razmotrivati, ker imam nado na delegate in gl. odbor, da bOde na prvi konvenciji ¡krenili na pravo pot.
Pozdravljam toraj vse člane S. D. P. in P. D. posebno pa vse delegate ter želim, da bi delovali za ¡koristi in napredek slov. narOda1. Pozdravljam pa tudi vse člane S. S. P. Z. čeravno sem dlanes prenehal biti nje član. Zakaj da ¡sem iz dr. izstopil, to naj ostane od mo-jf strani tajnost, ker nočem blatiti mojih rojakov po časopisih. Vendar vprašam, ‘kedaj ¡bode sloga prišla m Od Slovenski narod ?!
Prenehal sem biti član S. S. P. Z. ¡a Vkljub temu bodem vedno po svoji moči a>gitiral za Glas Svobode in ne bo dolgo, ko 'bodem zopet -trden član S. ¡S. P. Z. ter gledal, kakor nekdaj za nje prospeh.
Matt. Kramer.
Le tako najprej, ker v slogi je moč, in ob- priliki smo pripravljene 'veselični poset vrniti.
Posebno zahvalo še članom .Slovenski Lovec”, ki so pripomogli pri opravkih na veselici.
Pozdravljam vse svobodomiselne rojake in rojakinje širom A-merike.
Mary Strajner, zapisnik.
Issaqnah, Wash. Dragi sobrati S. D. P. in P. D.!
Bliža ¡se prva konvencija; m ker sem tudi jaz član omenjene druižbe, opominjam krajevna -društva, Ida se združijo k resnemu de lovanju, to je Ida izvolijo prave delegate ter jih pošljejo na kom vencijo. Članom zgoraj omenjenega ¡društva je menda 'znano, da selm 'bil Ustanovitelj društva št. v ¡Roslyn, Wajsh. in to ravno pred mojim Odtodom Od tam.
¡Videl sem koliko je tam delavcev nesposobnih za delo; enemu mdnjka ¡pristav na roki, -drugi je -breiz rolke, tretji brez noge itd. •
Taylor, Wash.
Ni moj namen opisovati naselbino Taylor, pač pa hočem nekoliko odgovoriti, ¡ker so ¡začeli dopisniki Taylor napadati, kakor napadajo Lahi Tripolitanijo. Dotični dopisnik piše o nekem nem-čurstvu, a jaz v -resnici ne vidim nobenih nemških ¡delodajalcev in trudi ni tu nobenih nemških društev. Pač je nekaj rojakov tukaj, ki so se .popred v Nemčiji borili za svoj vsakdanji kruh, tbda s tem se nikakor nemore jih prištevati Nemcem. Če so bili popred trpini nemškega kapitalizma kot ameriškega, nlaj dopisnik pomisli, da se niso prišli sem boriti za nemški jezik, matnveč za ¡svoj kruh kakor -kdo drugi. Razlika pa1 je ta, da dopisnik se nemore povsod za kruh ¡boriti, ker Denny Renton Olay and Coal Co. ne spada Ik nobeni uniji, za to dopisniku rečem, da lahko svoje naSelnike nazivlje osle, ker tega pa ne ve, da sam je ¡prvi, ker je prvi pričel rigati.
Svetujem, ¡da si v . prihodnje zgradi boljši hlev, ¡da ne bo zasramoval syoje rojake in sploh vso naselbino in da bo s tem pokazal kaj koristnega. Toraj naj v prihodnje premisli zakaj ima glavo, ali jo ima za shrambo pameti ali pa samo z-a klobučarjev biznes.
¡Pozdrav vsem čitateljem Glas Svobode.	Opazovalec.
Kast Helena, Mont.
Dne 12. maja -t. 1. smo priredile veselico članice društva “Narodne Slovenke” S. S. P. Z. ter me veže dolžnost, -da v imenu vseh članic našega ¡društva izrekam zahvalo za prijazni poset in ker so člani pripomogli k primernemu ¡dobičku1 v prid našega društva. — Tedaj zahvala v prvi vrsti dru-štvam sv. Ciril in Metoda” K. S. K. J., “Jutrajma Zvelzda” Hrvatske Zajednice, “sv. Alojzija” J. S. K. J. in ¡dr. “Slovenski Lovec” S. N. P. J., in potem še zahvala vsem posameznim, ki so našo veselico počastili.
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”.
Lipošefc.
Žabkar;
ARKANSAS.
Za Forth Smith: J. Zajc.
CALIFORNIA.
Za San Francisco: A. Ser jak.
COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Somerset: K. Grušovnik.
Za P"eblo: M. Koch e var, B. Kirn.
in F. Stupar.
Za Leadville: J. Selan in L. Slack ILLINOIS.
Za Chicago: Victor S. Skubic.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za Da Salle: M, Brgles in M. Hribernik.
Za Waukegan: J. Gantar.
Za Joliet: F. S kole.
Za So. Chicago: F. Klobučar.
Za Brereton: I. Petje.
Za Springfield: A. Bekol.
Za Pullman: J. Tisol.
Za Witt: D. Senušlkar.
Za Livingston: A. Zupan.
Za Edward sville: J. Deželak.
IOWA.
Za Buxton: J. Palčič.
INDIANA.
Za Clinton: J. Albrecht.
Za Indianapolis: A. Ivančič. KANSAS.
Za Frontenac: J. Kolar.
Za Pittsburg in okolico: A,
Za Mulbery: J. Lekše.
Za GiraTd in Franklin: J.
J. Žager.
Za Columbus: J. Zakrajšek. KENTUCKY.
Za Browder: L. Jeras.
MINNESOTA.
Za Biwabick: J. Delak.
Za Ely: J. Judnič.
Za Aurora: J. Rožanc.
Za Chis-holm: M. Grahek.
Za Hibbing: R. Kure.
Za Buhi: Joe Drobnič.
Za Eveleth: J. Pogačnik.
Potujoči: Louis Wes°sel.
MICHIGAN.
Za Calumet in okolico: F. Lesar.
Za Baltic in okolico: M. Likovič. MONTANA.
Za Bu-tte: Jos. Kozan.
Za Red Lodge: A. Kozlarič.
Za Roundup: J. Cerovšek.
Za Washoe: J. Chadeš.
Za East Helena: F. Smith.
Za Bear Creek: Jos. Jerman.
MISSOURI.
Za Naylor: J. Klaužar.
OHIO.
Za Cleveland:	Ig. Smuk in
Kužnik.
Za Collin wood: F. Požel, J. Potočar Za Barberton: R. P-užel.
Za Lorain: F. Vevar.
Za E. Palestine: S. Čuk.
PENNSYLVANIA.
Za Arona in okolico: M. Brunet.
Za' Brougton: J. Žitnik.
Za Lloydell: J. Culkar.
Za Morgan: J. Pleteršek.
Za Manor in okolico: F. Dem-shar. Za Oanonsburg in okolico: B. Godec. Za Claridge: A. Praček.
Za Moon Run: Jos. Seme.
Za Darragh: J. Hauptman.
Za Reading: I. Križan.
Za Johnstown in okolico:
M. Štrukelj.
Za Imperial, Dunlo In okolico:	L.
Strle in M. Mladkovlč.
Za Conemaugh: I. Travnik.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Forest City in okolico: F. Leben Za Marianna: M. Čebašek.
UTAH.
Za Seofiell, Winterquarters in Clear Creek: J. Zajec.
Za Kenilworth: J. Juvan.
Za Sunnyside: J. Lončarich.
WASHINGTON.
Za Black Diamond: J. Plaveč.
Za Taylor: R. Gradišnik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee: John Lenko.
_____	WYOMING.
Za Superior: L. Demshar.
Za Sublet in okolico: F. Kolar.
Za Rock Springs: M. Batič in A. Justin.
POTUJOČI:
Za Vzhod: M. Kranjc.
It doesn’t pay to neglect your Health	‘
Če pridete domov bolni, 5e imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
e e sik*
e c e D

F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl St., New York, N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Aug.
NAZNANILO.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim draštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznan) jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
Društvo “Gorski Vrtec” št. 30 S. ¡S. P. Z. v Bishoip, Pa. bo priredilo ¡dne 4. julija 1912 ¡pksni-c pri brata predsedniku Ivaniu Murgel-ru. Začetek bo ob 2. p-op. in bo trajal do 11. večer. Vstopnina je $1.00. — Soproge in -dekleta so vstopnine proste.
Vse brate, ‘kaikor budi rojake, njih soproge in dekleta iz sosednih ¡krajev ikot: Avella, Federal, Sygan in drugod vljudno vabimo, d-a se vdeleže polnoštevilno našega pienica.	ODBOR.
SALOON
* lej» urejenim keglišSem in »reže Seboenhofen pivo priporoča ANTON MLADIC,
2348 Bine Island Ave. Chicago.
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico,' prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Tertevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widet!č & Co. 1622 Arapahoe St-, Denver.Colo-
The Komad Schreie! Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
Dobra Unijska Gostilna,kJd'0rbi
mrzel in gor»lc prigrl- |nc C Cfactnv zek. : Pod vodstvom JUD« 3« JldaHljT
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za drufitvene in unijske seje, ia druga dvorana za koncerte, ženitve Id zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
oor. 19. Plač*.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
«Ki! in snoiMne ott.
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti p« zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Drugavrata od KasparjeveBa-nk.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM 0F MALI
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
45
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bohemio’'
. kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vino In stnodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.in zap. 18-ol.
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tbl, 3989 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in najvni vžitka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Vse to »e dote v gostilni
John Košiček
1807 B. Centre Ave. Chicago, UL
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Salooti”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom Itd. — Se priporoča Slovencem!
II
Slomiai Cii” Saloon
V STRENGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na trano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo.
Tu dobiš vedno sveže WalterjevO pivo, ohioška vina, dobro domače žganje in najboljše smotke.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER in F. TURK, lastnika.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av.
vogal 18 cesta
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
bliz n 26 ceste
vjutro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
Edino pristni
Električni Obliž
1	(Plaster)
izdeluje in prodaja
LODIS SCHEFFEL, lekarnar
vogal 20 cesta in Bine Island ulica.
Ni boljšega sredstva proti bolečini. Poskusite ga!

RAZNO IN DRUGO
1
KRANJSKO.
Uboj na Jesenicah. Franc Pipam, (rojem leta 1886., iz Smlednika, sedlaj tovarniški delavec na Jesemicath, je v noči od 18. na 19. m. m. zabodel (železniškega kurjača Guriča pred gostilno gosp. Mesarja na Jesenicah. Ker je Pipan Gmriča iz možem naravnost v sirce 'zabodel, je (bil Guirič v treh minutah mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Jesenice, Pipama pa so orožniki odvedli v Kranjsko goro. Vzrok spopada je bilo neko nespo-razumljenje na cesti. Gurič je prvo Pipama z palico napadel in u-d'aril, ko je Pipam stekel, ga je Gumic v j el im mart© je potegnil Sipam nož in Gmriča zabodel.
Praznoverje. Z Bučke poročajo: V naši občini se je vsled kačje o-fcrožnice dež. odbora razvnel živahen lov na strupene kače. Do-zdaj je bilo prinesenih na županstvo 91 glav. Najstrastnejši lovec je Janez Kralj iz Sel, ki je sam pobil 62 modrasov. Dne 14. m. m. pa je imel smolo im ga je strupena pošast pičila v prst na desni roki. Navzoči sinek mu je trdo prevezal prst nad! rano, a namesto da bi se takoj podal k 'zdravniku, je obiskal nekega zagovarja! ca na Studencu, ¡ki je skušal z vsakovrstnimi formulami “panati” kačji strup. Ali ivzlic vsem ¡zagovorom je rokia vedno bolj zatekala im nesrečnik se je z velikim bolečinami (privlekel domov. Nato je za-vžil veliko množino ¡žganja im to ga je rešilo, dia se mu na bolje o-braiča in dla je upanje za okrevanje. Svojo praznovernost bi bil siromak fcmMu z življenjem plačal.
Požig na Uršnih selih. Ogenj je, 19. m. m. ob 7. zvečer v neki kovačnici im se naglo razširil na poslopja Janeza in Vincenca Klobučarja; vsega vkup je zgorelo devet poslopij z nekaterimi pre-mičnimaimi v vrednosti 10,000 K. Janezu Klobučarju je zgorelo troje prešičev. Oškodovani posestniki »o zavarovani. K sreči je pikal nasproten veter, da ogenj ni pre skočil na druga poslopja. Kakor se je izkazalo, je ogenj nastal vsled požiga, O tem poročajo naslednje podrobnosti V nedeljo popoldne sta popivala na Uršnih selih v topliški občini pri Novem mestu delavca one proge belokranjske železnice, ki teče mirno Uršnih sel, in sicer Juri Kavčič iz Železnikov na Gorenjskem in Jože Belzeg iz Rakitnice pri Ljubljani. Iskala sta stanovanje na Uršnih selih, od koder bi jima bilo blizu na delo, n domačini so ju povsod odklonili. Razjarjena sta šla v Klobučar j elv vinotoč ter popila o-kodo sedem litrov vina. V pijanosti je Kavčič zagrozil, da bo upepelil vas; svojo grožnjo je izpolnil. Požigalca so še tisti večer izsledili in so ju izročili novomeškemu okrožnemu sodišču.
Umor v Mokronogu. V Slepše-ku pri Mokronogu je sunil 18. m. m. Mole iz Št. Ruperta brez povoda zidarskega mojstra Valentina Lenda.ro iz nožem s tako silo v trebuh, da je kmalu nato umrl. — Morilec je skušaL ubežati, a so ga prijeli in izročili orožnikom. Len-daro zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
ŠTAJERSKO.
vijo, ljubosumnost, drugi zopet kaj drugega. Leskovarja so orožniki zaprli.
Mlin za človeške kosti. V torek dne 14. m. m. se je na trboveljski novi pralmici smrtno ponesrečil delavec Volaj Nikolaj. Šel je v ponddjek dne 13. majnikia na delo in je stal pri delu do torka zjutraj. Okoli 3. zjutraj se je stroj ustavil. Volaj kd je ¡bil izmučen do skrajnosti, se je vlegel na transmisijski ¡jermen in je na njem zadali. Strojnik, ni pogledal na jermen, je stroj pognal. Volaja je potegnilo -med kolesa ter ga popolnoma razmesarilo. Ponesrečen nec je zapuistil ženo in šest popolnoma nepreskrbljenih otrok. — Vsled revščine v družini in vsled neverjetno majhne plače (2 K 60 vin. na dan) je bil prisiljen delati do popolne, nečloveške izmučenosti.
PRIMORSKO.
Štrajk zidarjev v Gorici. Zidarji v Gorici štrajkaj o. Zahtevajo ,pol ure manj dela (do sedaj so delali 9 ur in pol) in nekaj več zaslužka. Poleg tega zahtevajo, da se ustanovi v zmisiu Obrtne postave iz 1. 1907 zadružni urad za nastavljanje v ¡delo.
Nabito puško je bil pustil v sobi Peter Biasiol iz Ronkov. Otroci so jo dobili v rolke in se seveda igrali ž njo. Zgodilo se je, 'da je bila pri takem igranju s strelom iz puške zadeta njegova hčerkica Beatrice, !ki je umrla. Biasiol je obsojen na 10 ¡dni strogega zapora s postom.
Nečuvena policijska nesramnost. V ¡boju med, tramvajskimi uslužbenci in ravnateljstvom v Pulju je zmagala družba, ker je že davno poprej poskrbela za ¡stavkokaze. Razveljavila je staro pogodbo in posadila 24 starih na-stavljeneev na cestni tlak. S to brezobzirno brutalnostjo pa se ravnateljstvo in njegovi pomiaga-či —• mornariško (poveljstvo in policija — niso zadovoljili; v petek so poklicali izpite cestne železničarje na policijo in jim zagrozili, ¡da jih ižženo, ker so brez sredstev. Poslanec sodrug Pittohi, ki je bil od tržaškega tajništva transportnih delaivoev takoj obveščen o infapmem nasilju pujške .policije, je brzojavno pozval ministra notranjih zadev, da stori (kraj in konec škandaloznemu postopanju, ki je popolnoma neutemeljeno, kier zalaga izspnte cestne železničarje strokovna organizacija s sredstvi.
KOROŠKO.
Sam zažgal. 20. m. m. popoldne je pogorela posestniku Jožefu Be-zenšefcu v Prelogih pri Konjicah hiša z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Požar je napravil o-torog 5000 K škode, ki pa je pokrita z zavarovalnino. Skraja niso veldeli nič gotovega o nastanku požara. Pozneje pa je nastal' sum, dla jie posestnik sam zažgal.
Še tisti dan ¡so ga nato orožniki a-retirali in ga izročili okrajni sodniji iv Konjicah. V zaporu je požig deloma ¡že priznal in izjavil da je poslopja imel zavarovana pri dveh zavarovalnicah.
Smrt pri ponočevanju. Iz Slov. Bistrice poročajo: V eni zadnjih noči ¿ta ponočevala fanta Anton Julstinefc, rojen v Zgornji Ložnici pri Slov. Bistrici in 191etni Martin Leskovar iz Kač en ek a, Konjice. Med potjo Sta se sprla in Leskovar je Jutetineka osemkrat zabodel z nožem, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Vzrok prepira med njima je še neznan. Eni pra- |no.
Samomori v Celovcu in okolici.
Dne 9. m. m. so našli na železniški progi mrliča z odtrgano glavo; bil je bo delavec Andrej Kori jan iz Vovber. Isti dlan so našli v gozdu v Zgornji Goričici moškega, ki se je bil ustrelil v desno sence: bil je to monter Aleksander Mes-zaros. V nedeljo 12. m. m. se je obesili S pasom čevljar Karel Franck.
Velik požar v Ziljski dolini. —
Dne 19. m. m. je divjal v okolici Dole velik požar. Uničil je skoro celo vas, veliko živine in skoro vso krmo in vse poljedelsko orodje. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti neke dekle, ki je ob peki vrgla neko tlečo cunjo pred svinjak, ki se je užgal. Na lice mesta je prišlo več požarnih hramb in več vojaštva, toda gašenje je bilo zaman, ker je vlekel silen veter in ker je manjkalo vode. Zgorelo je tudi več denarja in hranilnih ‘knjižie. Škoda pogorelih objektov znaša blizo 100,000 kron in, je le delno pokrita z zavarovalnino.
Samomori vojakov. V sredo 8. m. m. se je v podstrešju artilerijske vojašnice v Celovcu hotel u-streliti s službeno puško topničar 9. boipničarskega polka in si prizadel na desni rami težko poškodbo. V petek, 10. m. m. pa je Skočil proti 7. zvečer z dravskega mostu v Beljaku v Dravo vojak tamošnjega pionirskega oddelka ter izginil v valovih.
Smrt na železniškem tiru. Na železniškem tiru med Jezernico in Sv. Magdaleno je našel železniški čuvaj razmesarjeno truplo, ki so v njem spoznali vpokojenega u-raJdtnika južne železnice M. Fila-fera. Povozil ga je jutranji vlak. Če je nezgodo pripisati nesreči ali prosti volji Filufena, še ni dogna-
RAZNO.
Deklico odpeljal. 291etm ključavničar Fran Pudbevšek je prišel lansko leto iz Avstralije, kjer je delal na nielki sladkorni plantaži in se nastanil v Ljubljani pri svoji materi. Med časom bivanja v Ljubljani je imel znanje z raznimi ženskami, a je vse kmalu prekinil. Pred kratkem se je seznanil v parku na Slovenskem trgu z nekim 151etnim dekletom, katerega je znal toliko pregovoriti, ¡da ga je spravil s pomočjo 23-letnega Leopolda Drameta iz Zibike na (Štajerskem in 29ietnega mizarskega pomočnika Avgusta Babiča iz Ljubljane, baje v Avstralijo. Podbevšek sie je naprej odpeljal do Nabrežine ,kamor mu je deklico pripeljal Drame, Habič je imel pa nalog, da se je načrt izvedel. Podbevšek je šel potem z deklico v Milan in Genua, odkoder sta se z zupeljemko baje odpeljala v Avstralijo. Po ovadbi je policija nazaj došlega Habiča in Drameta aretovaia in izročila sodišču, za delklico in Podbcfvškom je pa poslala v razne 'kraje brzojavke.	' |j;-li
Mati prevzela hčeri ženina. Iz Buldknpešte poročajo:	Pred do-
brim letom je tukaj umrl neki Janez Berger, Iki je zapustil vdovo in osem otrok. Takoj po njegovi smrti se je priselil k družini krojaški pomočnik Ha(nangozy, ki se je zaljubil v šestnajstletno hčerko Bergerjevo. Toda kmalu so otroci zapazili, da je začela mati gledati za ženinom sestre. In končno je prišlo do -tega, da je Haranzogy pustil hčer. To razmerje matere z -mladim 'delavcem je pa težko gledal 151 e trni sin Aleksander, ki je večkrat to materi očital. Pred par dnevi je zopet prosil mater, naj ne dela družini sramote. -— Vsled tega ga je mati pognala od doma. To je (dečka tako užalosti-lo, da je vzel revolver ter se u-strelil v prsi. Ljudje so hoteli mater linčati, vendar se je policiji .posrečilo osvoboditi jo.
Zapuščina stare dame. — Pred kratkim je umrla v Lyonu neka bogata,, stara ¡dama, ki se je v svojem testamentu ¡spomnila tudi svojega dolgoletnega zdravnika. Zapustila mu je majhno, fino škatljico, in sicer 'za “njegovo požrtvovalno delovanje, vsled katerega je dosegla tako visoko starost.” Ko je srečni dedič odprl škatljico, je našel v nji — vse medicine in pilule, ki jih je stari dami zapisal, še nedotaknjene in v najleplšam redu zložene drugo poleg druge.
Obsojen na smrt. Pred poroto v Rolvinju je bil obsojen na smrt na vešallih kmet Matija Stefamie, ki je umoril v gozdu svojo ženo, misleč, da ga je bila ona ovadila radi tatvine.
Strašna železniška nesreča se je
zgOdila na Francoskem. Osebni vlak, ki gre iz Pariza ob 9 in pol zvečer, je zadel ob mostu Marca-det v vlak iz Montsoutta. Premi-ikalnica je bila napačno postavljena, montsoultski vlakovodja je prezrl (znamenje in vlaka sta trčila skop. 11 oseb je mrtvih, ranjenih 80.
Zasledovanje Gorkega. Ruska vlada je izdala tiralico proti ruskemu pisatelju Maksimu Gorkemu. Oblasti so dobile nalog, da iz-slede pisatelja in ga aretirajo. — Gorki prebiva 'sedhj na otoku Capri pri Neapolju.
Praznoverni kmetje. V občini Torpata na Ogrskem so praznoverni ikmetje odprli grob nekega kmeta, ki je pred par mesci umrl. Nekemu kmetu se je namreč sanjalo, da 'bo cela vas uničena, ker leži mrtvec na obrazu v grobu.
Kmet in župnik kot vlagatelja denarja. Nedavno tega sta se vozila v Ljubljano s kamniškim vlakom župnik iz kamniške okolice in neki kmet. 'V razgovoru je povedal kmetič, da gre v Ljubljano, da naloži tamkaj prištedeni svoj denar, ter prosil župnika, naj mu pove, kje bi bil denar najvarneje naložen. Župnik je kmetu nasvetoval “Ljudsko posojilnico”. Ko sta moža dospela v Ljubljano, sta se napotila ysafc po svojih o-pravkih. Kmetič je nesel svoj denar v “Ljudsko posojilnico”, župnik pa je zavil mimo pošte v Knafljevo ulico ter naložil svoje stotake v Kranjski hranilnici. Če je “Ljudska posojilnica” v resnici najvarnejši zavod, kakor je župnik zatrjeval kmeta, zakaj
MLADI MOŽJE
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku povej kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, Jetra, mehur in ledvične bolezni.
50,000
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižiee, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
KNJIŽIC
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Aus. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
ZASTONJ MOŽEM
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME-
NASLOV ■
•<§><§><•> <§>«««<§> §#©<§# m
m
S TUJA SLABOST


S
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pre bavnih organih, in ki
IZČISTI CELO TELO, DA ZDRAVO KRI, VREDI PREBAVO.
; I
'J ifc. !

Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik, delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
JOSEPH TEINEE’8

.«EGISTERE»
boleznih želodca in črevesja,
zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti. V lekarnah.
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.


potem tudi župnik ni naložil svojih prihrankov v “Ljudski posojilnici”? Ali je ta zavod varen samo za kmete, za prečastito duhovščino pa ne?
Zdravnik:	Zdaj, ko sem Vas
.preiskal, milostiva, ¡že lahko ¡določno povem, kako je z Varni. Vi paič snmago posedate. Vi jeste veliko preveč in . . . 'kako bi rekel . . . mja . . . fcako bi se spodobno izhaizil . . . mja, Vi preveč je-iste in premalo izdajate . . .
Bolnica: Ah, to je prav, da ste mi to pričo mojega moiža poveda-
li.	Ravno danes je razsajal, da preveč izdajam, ker sean si kupila nov klobuk m 60 'kron.
JOHN WEIS,
233 Hopkins St., Brooklyn, N. Y.,
izdeluje najboljše in glasne harmonike po starokrajskem načinu in obenem tudi sprejema harmonike v popravilo. V zalogi ima tudi že izdelane harmonike.
)5—0(
V listu “Glas Svobode” oglaša-jo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
Vam zaupamo
in radi tega, smo se odločili v sakemu poštenemu delavcu prodati na upanj e to je na I jako lahko plačevanje v mesečnih obrokih prekrasno 14 karat. Gold filled uro-verš- i žico in privesek. Piši- j te tako j danes in pošli-te*marko za lep ilustro vani katalog in pojasnila kar dobite zastonj MOROZOW & CO.
3210 3. AVE. New York, n. T
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
flii$ÜÍÜIIÍÍ«ÍMÜI«9ÍÍCit
itIjAS svobouk
Naj večja Slovanska trgovina z glasbenimi instrumenti v Ameriki.
Fonografi, slovenski rekordi, importi ran c liannon Lko, gosli, tamburice, itd..
Glasovir ji (piano) po najnižjih cenah, kakor tudi vsi drugi v glasbeno stroko spadajoči predmeti.
J osip Jirein
IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave.	Chicago, III.
DOPIS.
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Bax 657	Crockett, Cal.
RAILROAD EXCHANGE BAR
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Rschlin
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA
in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vii Slovani se zbirajo v tem salunu!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, lastnik
Eleill Bar
215 East Northern ave.. Pueblo, Colo. Vedno za dobiti Walterjevo sve piro; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Oal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KTJKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, CaL
Telef. Douglas 5049 Telef. HomeJ2436
0000000000000000000000
¡LOUIS ROBSELl
0	©
q	Slovensko-hrvaški	o
1	SALOON	I
O	O
O Vedno sveže pivo, izvrstno O
O žganje in pristno domača vina. 5 O	o
O	460 Grand ave.	©
§	KENOSHA, WIS.	§
O
O
Telefon 1199
000000000000000000000'
Znanje in skušnja
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške
skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško sku šnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
Nokioimi/s, Hi.
Čital sem v lista Glas Svobode, ■da ste tpoeelbej odmerili iprostor aa 'pisavo v korist rojalkov; torej prosim, d<a priobčite tudi to, Iker ■bo gotovo marSkteremu v korist.
Leta 1909 smo se zelo veliko raztovarjati po slovenskih časopisih zavoljo skupnih slovenskih naselbin. Takrat sem jaiz dobil še čeiz 100 rojafclov, ki so se mislili adrulžiti in smo se odločili kupiti zemljo tam, kjer vse dobro rase, (kjer je zdlravo podnebje, dobra voda, posebno pa kjer se vse lahko in ugodno proda. V to svrfeo sem se .dogovoril 'z eno zemljiško kompanijo ¡za prostor, ki meri 2360 ¡alkrov. Kupilo nas je 20 Slovencev in 4 Amerikanci; nekaj se jih je naselilo, a večji del nas še ¡dela ta v majnlah, kjer imamo dobre sLuižbe ter iza ¡kmetijstvo še odlašamo, dokler se tukaj še dobro zaslulži. Nekateri ¡pa, ker so še samski in nimajo ženislk:, čakajo dokler se oženijo. Farmo delati brez ženske, ni nič.
Mi smo računali, kaj bi pridelali, da bi bilo manje dela a več dobička, Kar se na Jugu tožje stori, kod kje drnigodi. Krompirja se tam pridela 250 bušljev na aker in Iv začetku' maja meseca ga 'že Ikoiplejo. Takrat se tam doma proda po $1.00 bušel, med tem ko se ‘ta na severu še le sadi. Krom-pir iz Tesasa, ¡Califomije, Louisiane itd. stane tukaj $2.00 do $3.00 ‘bušel; talko tudi zelje, čebula, vodne melone, sploh vse je tam zgodno, in zato se drago proda. V jeseni se zopet lahko v drugič sadi ter je v decembru zrelo, tedaj v času', ko je tulkaj vse po-izeblj-eno, in iz juga pride vse sveže. To ¡se pravi dobra trgovina, ¡ki prinese veliko več z malim trudom, kot pa na severu.
Naši ljudje imajo radi kako pijačo; in baš tam rase trta, -talko kot v Calif orni ji in ¡že drugo leto rodi.
Ako bi bili naši rojaki bolj složni, bi mi že lahlko imeli eno majilepšdh naselbin., posebno, ko se drži naša zemlja sbuipaj, tako da smo drug poleg drugega naseljeni. —
.Zemlja je peščena, ornosivka-¡sta ilovica, ¡lahka za obdelovati, Obna&čena z dlrevjem na redlko, baš dobro za “tajse” in ograje; tajsi se ¡prodajo po 20e doma, na postaji pa, tki je % milje oddaljena po 25c ¡komad.
(Vsalk začetnik takoj lahko nekaj zasluži, ¡alko dela tajse in s tem si ¡zemljo prireja. Zemljo prodajta Coimp. sedaj po $12.00 alker, a jaz jo še dobim po $10.00, iker sem ¡že veliko ljudi priporočil. — Tedaj 40 akrov stane samo $400, in .ako kupec plača takoj $100, tedaj .dobi deed in abstract, (kupno pogodbo in prepis) in pa 3 note, da izplača ostalo kupnino v treh letih po 100 dol. letno. Tudi lahko da kupec samo $25.00 na kup in že se zna naseliti. Tudi delo lahko tam dolbi. Tu .podam pismo od enega: “Fostaria, 25. a-prila 1912. Dragi prijatelj! Na Vaše vprašanje, kako sem jaz tukaj ¡skoraj z nič začel far mati, Viatm naznanim, da sem prišel v Houston, Texas, marca leta 1910, in sem šel pogledat zemljo na o-koli, ker vedel sem, da je ta kraj ¡zdrav in da je zemlja zelo dobič-kanosnia. Tu se pečati z vrtnarstvom, sadjorejo in vinogradi, kakor taidi z vsem ¡drugimi pridelki, dobro ¡stori. Zemlja, ki so mi jo ponujali farmer,]i in agenti za v rent ali na prodaj, je bila veliko ¡dražja, kot ta na Vaši slovenski naselbini. Ker sem pa dobil ‘delo tu pri Forster Dumber Co. in sem potem videl zemljo, kjer jo tudi Vi imate, sem dal Go. $25.00 na ¡zemljo in sem se gor naselil 1. aprila 1910. Napravil šem šerndo za $10.00, kjer smo stanovali. Pričel sem čistiti si .zemljo in zraven še, delal pri Lumber Go. in si hranil denar, Ibar sem tam ¡zaslužil. Nato sem si postal vil hišo is 4 sobami, ¡shrambo in galerijo ob (koncu v velikosti 24x34 čelvljev. ¡Skopal sem vodnjak 20 čevljev globok, ¡kjer je dobra, mrzla in čista voda. 3 ukine imlam nasajeno z drevjem: jabolka, (breskve, hruške, češplje in fige, -kar boljše rase, kot kjerkoli drulgod. Sem sadjerejec in vrtnar ob enem, ’ker v tej strdki sem že delal v šestih državah;
prehodil edenajst držav, a videl nisem š-e nikjer, da bi vse talko raslo, kot tu. Mi imamo veliko rabarbare, špargelnov, jagod in devvberris, vinsko trto z lepim grozdjem, !kd Mos že drugo leto rodi. Tudi radiishes, tomatoes, čebule in sploh vsega sočivja imamo obilo. Tako mislim, kar sva jaz in moja ¡žena storila, to tudi lahko drugi store. Plačal bodem počasi vse zemljo, hišo in ‘živino; prislužim nekaj posebej pri Luim-ber Go. in doma si pa tudi naredim lep dom, tako da mi kmalo ne ‘bo treba več hoditi iza posebnim delom in bom sam za se doma svoj gospodar. Z pozdravom V.alš sosed in prijatelj.
W. Fv AVheeler.”
Ta vrtnar je Amerikance, pisal sem mu za to, ker ¡vem, da on je izkušen in mi je tako odgovoril. Tudi onih 5 Slovencev, ki so se 'že tam naselili, mi vedno pišejo in se zahvaljujejo.
¡Tudi za slo venski sanitarij bi bilo dobro tam, ker je zdravo podnebje, posebno za revmatične pliične in srčne ¡bolezni.
Če bi se še več Slovencev tam naselilo, ¡ali kupilo svet, mora biti bi jaz izposloval, da bi tudi 160 ali 320 ‘alkrov ¡zemlje dobili za stanj za sanitarij.
Tomaj rojaki, združite se in pre mislite ta moj dopis ter pišite mi takoj po bolj natančna pojasnila J.aiz ne vtzamem ¡nobenega denarja; vsak) naj sam plača naravnost škoz svojo banko, ko dolbi deed in afbstraet; rad ibi samo, da se kaj koristnega ustanovi, kar bi ¡bilo vsem drugim za ¡vzgled.
Pozdravil jam vse rojake in so misij enilke.	Ma.tt Gaišbek
rajo prsne-hrustaneč raztezati, kar jim v korist prožnosti pride.
Mnogo ljudi diha tudi v zdravi mladosti preplitvo, kar čisto naravno prerano okostenje prsne-hrustaniee povzroči. Naj se tedaj pazi na to, da se oprsje, vsled globokega dihanja razširja, posebno pa po dihalnih vajah, pri čem se roke na hrbet (nad križ) denejo. S tem se oprsje izboči, in moramo, kolikor možno globoko skozi nosnice zrak v- in skozi usta izdihavati. Izdihavanje se more takisto temeljito goditi, kot vdihavanje, da slabi, pokvarjeni vzduh izhlapi.
Ta vaja se mora vsaki dan do dvanajstkrat ponavljati, kar, po sebno ljudem, ki veliko sedijo ni mogoče dovolj priporočati.
GLAVOBOL.
Claridge, Pa.
Predvsem naj sporočim o taka jšnih delavskih razmerah, ki so bile db ¡sedaj dokaj slabe. Tu i-miatmio tri premogovnike, eden posluje vsaki ¡dan, drugi je do sedaj delal po tri dni v tednu, a sedaj dela tudi vsaki dan, in tretji je delali po štrajku samo dva meseca, pa sedaj so tega vrabca, zopet izajpnli. 'Za delom, semkaj hoditi ne .svetujem, ker ga je teško dobiti, je vise prenapolnjeno in veliko ljudi brez dela. Kadar se bo delo lahiklo dobilo, takoj sporočim.
Nadalje sporočam, da sta tukaj stopila v zakonski jamnu. naš rojak g. Filip, Klešč en, ki je poročil gospo Marijo Kleščen. Novo iporočencemia obilo sreče! Svatbo smo imeli 1. junija in še v nedeljo 2. junija. Naš rojak Mike 'Baloh je igral krasne valčke, tako, da se je ‘vse sukalo od veselja. Ker je bilo obilo občinstva, sem tudi jaz poskusil agitirati Za Glas Svobode in sem ¡pri tej priliki pridobil 6 novih naročnikov. Ko ¡sem ¡začel nagovarjati, je bila lahka stvar, ni bilo treba klepetati, kakor da bi .mešetaril ¡za konja; vSa.k rojak se je radovoijno naročil. S tem je razvidno, da i ¡mamo v naši naselbini rojake, ki so svobodomiselni in da jim je list Gllais Svobode bolj priljubljen kaikor črni kor j. Le tako naprej; ¡vsak rojak bi mogel citati ta list, ker je nam delavcem v korist. Pa morabiti (bo 'kdo oporekal, /kakor sem ¡že slišal, da -klepetat je lahko, saj ni zastonj ; a naj bode tako ali tako, jaz do sedaj nisem govoril, — ko sem agitiral za list, — sebi v korist, marveč v korist celemu narodu sploh, ¡tisto o-gromno plačilo bodemo pa vsi do 'bili, kadar bodemo vsi svobodomiselni postali. — Pozdrav vs-im svobodomiselnim rojakom in ro jhkinjaim.	A. Pratsh.'ek
ZA DOM.
Dihalne vaje, kot sredstvo prot:, sopenju v starosti.
Nadušljivost (težko dihanje) ki se z napredujočo starostjo po javlja, je posledica okostenja prsne-hrustanice, vsled česar je pri dihanju raztegljivost oprsja ovirano. Dihajoči nemore tedaj z enim dihljejem, zadostno množino kiseka v se dobiti, čuti pomanj kanja zraka in misli z hitrem di hanjem to odpraviti.
Da se tem zlo okom pride, se more poskusiti prsne-hrustance najdalje kolikor mogoče prožljive (elastične) ohraniti, kar se more doseči z dihalnimi vajami.
Kolikor bolj se pri dihanju o prsje razširja, toliko bolj se mo
Velijo ljudi je, ki jih rada glava boli. To je mnogokrat prav mučno. Če se možganske opne preveč s krvjo napolnijo, pritiska kri na živce v možganih in to napravlja glavobol. Lahko so ti živci prizadeti tudi po refleksnih u-činkih, prihajajočih iz drugih de lov telesa. Včasih so pa živci razdraženi tudi po tujih snoveh, ta kozvanih samostrupih, ki so v krvi. Vzrok glavobolu je lahko tudi ta, da se kri po človeku pravilno ne pretaka. Če si želodec preoblo-žiš s pokvarjenimi jedmi, kar napravi slabo prebavanje, če bivaš v slabem zraku, ali se premalo gib lješ, če imaš prenaporno duševno delo, rad pride glavobol. Ako tedaj hočeš, da te bo nehala glava boleti, si pravilno vravnaj življenje. Pred vsem skrbi za to, da se bo kri živahno pretakala po žilah in da bo koža dobro delovala. Večkrat se čvrsto drgni po vratu, tilniku in rokah, pa samo navzdol. Ako nimaš teka, je najboljše zdravilo post. Teka si ne vzbujaj z umetnimi sredstvi. Jej bolj sadje in zelenjavo, varuj se alkohola in mesa vživaj malo. Hodi mnogo na izprehod, tudi na hribe," telovadi, če ni drugače mogoče, pa v sobi, in išči svežega zraka, to ti stori dobro. Napačne niso mlačne pol-kopeli (28 do 30 o C), preden greš spat, tudi ako si tuš, če je tudi mrzel, spuščaš včasih na tilnik, ali pa če se po- parni kopeli z mrzlo vodo umiješ, ti bo koristilo. S strupi, kakor antipyrin ali migre-nin, si le živce in organizem omo-tiš, se nekako zastrupljaš, glavo bol je pa čez nekaj časa še hujši.
Mlinski kamen.
Če denete pšenico med mlinske ‘kamene, bo ista semljeta ¡v moko ; če pa ne denete nobene pšenice motri, 'kameni vseeno meljejo toda se pri tem obrabijo, .postanejo gladki. Če denete pravilno množino redilne hrane v želadee
.	s „
bo isti ¡hrano premlel v moc in e-
neržijo, če pa želodec ne more prejemiati dovolj hrane, pa se bo obrabil. Pazite vedno na želodec in če je preslab, rabite Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino To zdravilo je zelo ojaičilno iza želodec in čreva in ,bo hitro vredilo prebavo. Odstranilo in olajšalo bo luamsikako težkočo, kot zgubo teka’, Slabost, vertigo, zapeko, kole-sanje, zaprtje, glavobol, bolečine s križu, flatulenco, nervoznost in bledost. V lekarnah. Jos. Triner. 1333 — 1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111..
Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljud stva.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 			 K. 50
$20.50 			 K. 100
$30.85 			 K. 150
$41.00 			 K. 200
$61.50 			 K. 300
$102.50 			 K. 500
$204.50 				 K. 1000
$1020.00 			 K. 5000
S temi cenami	so vračunjeni vsi
NIZKE CENE
1. Floor	11. Floor	lil. Floor j
Volneno blago	Ženske suknje	Pohištvo
Svila Trakovi	Ženske obleke	Peči
Kaliko Uzor J	Ženske vestje	Kovčegi
Flanela Čevlji	Ženske kiklje	Preproge
Platno Obleki	Ženska kožuhovina	Zastori
Zastori	Ženske jopici	Otročji go-carta
Belo blago	Otročje obleke	in vožički
Spodnje perilo	Otročje suknje	Pokrivala
Moško perilo	Otročje pokrivala	Podobe
Robčki	Muslinovo spodnjo pe-	Refrigeratorjl
Rokov ioe	rilo	Kolri ~
Mošnje	Robci	Grocerija
Perfutne	Naprsniki	Mesnica
Zlatnina	Albuni itd.	
Všitja	Ženski klobuki	
Okraski	Muzikalije	
Mešano blago		
	Basement	
Glažuta	Pisalni papir	Igrače
Porcelan	Pleskarsko blago	Bicikli
Svetilke	Importirana glažuta	in Tricikli
Lesena roba	namizno posodje	Sanke
Noži	Srebrnina	
Hranite naše Ttading stamps
Iste lahko zamenlte v kateremkoli departmentu za katerikoli predmet v vrednosti do $3.00.
Zdravljene v 5 dneh
VARICOCELE HYDROCELE
BREZ NOŽA
____________IN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varloocell, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških.	• -
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačata)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
zGUBA nagona, bolez-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglost^ slabost, na. por, zastrupljenje In zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in -pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prlšče, luclje, onemoglost itd. ŽENSKE
BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-tuire, garje, otelMlne, podju ln druge organske bolezni zdravim, za stalno.
Preiskovanje breiolaônc. Govorimo Slovensko
DR ZINS, 183Ïh2gk£Chicago
Odprto od 8 tl J tr a j do 8 z več sr. Ob nedeljah od 8 z j utr. do 4 Dop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .’rtrveđno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
mjernu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svete, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
tasti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro iu po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127,
g Pijte najboljše pivo ¡
»
m
^ Peter Schoenhofen Brewing Co.
stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, HI.
Gotov denar
Hranilna vloga v tej banki je varno uložen denar, ki nosi 3% obresti ni ga lahko dvignete kedar hočete.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
Safety Deposit predali po Í3.00 na leto,
22 let v biznesu.