Štajerski Ivanjkovci Šola brez ravnatelja Stran 5 Sv. Trojica Lenart Majšperk Sp. Podravje Kulturniki (ne) nasprotujejo? Vrtci priključeni k šolam Je TVI splavala iz težav? Že 4 milijarde škode Stran 5 Stran 6 Stran 6 Stran 11 Ptuj, četrtek, 28. avgusta 2003 letnik LVI . št. 34 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 ÏO ÏO iO> = 0 ■ sd-= 0 !o iN- Podravje . Trgatev 2003 Jutri pričetek Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor je v skladu z zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina izdal dovoljenje za pri~etek letošnje trgatve. V skladu z njihovim dovoljenjem je od 28. avgusta dalje v ljutomersko-ormoškem vinorodnem okolišu in vinorodnem okolišu Haloze dovoljeno trgati naslednje rane sorte: ra-nina, rizvanec, muškat ottonel, portugalka ter srednje pozne sorte: beli pinot, chardonnay, sivi pinot, zeleni silvanec, sau-vignon, traminec, rumeni muškat, kerner, od 29. avgusta dalje vse naštete sorte razen ker-nerja v radgonsko-kapelskem vinorodnem okolišu ter od 30. avgusta dalje v mariborskem, prekmurskem, šmarsko-virštanjskem in vinorodnem okolišu Srednje Slovenske gorice. Kot so zapisali v obrazlo-žiotvi, je Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor spremljal dozorevanje grozdja na pridelovalnem območju vinorodne dežele Podravje po postopku, kot ga določa pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve. Sorte: ranina, rizva-nec, muškat ottonel, portugalka, chardonnay, zeleni silvanec, sauvignon, traminec, rumeni muškat in kerner so v Podrav-je v tem času dosegle povprečno sladkorno stopnjo nad 64° Oe, kar je že nad mejo, ki jo zahtevajo predpisi. Za grozdje, namenjeno za pridelavo v vrhunsko vino in vrhunska vina posebnih kakovosti, je potrebno imeti opravljen pregled kakovosti in količine grozdja v času trgatve. Minimalne sladkorne stopnje zadovoljujejo predpisom, grozdje pa trgamo šele, ko je to za vrsto in kakovost vina tehnološko primerno zrelo, je za pisala v dovoljenju za pričetek trgatve vodja laboratorija Leonida Gre-gorič, univ. dipl. inž. kmet. Ur Danes se uradno pričenja trgatev. Foto: M. Ozmec Tehnični pregledi, registracije in zavarovanja vozil Ponedeljek - petek: 7-19 ure Sobota: 7 - 12 ure Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Phii 02 / 788 11 75 Letošnji radgonski sejem, zadnji pred vstopom v Evropsko unijo, je priložnost, da kmetijci še enkrat ocenijo, kako so pripravljeni na evropski trg in kaj jih tam čaka. Kidričevo . Kriminalisti zasegli dokumentacijo Računalniki po odličnih cenah ^ ji www.nmtron.s! Nepravilnosti pri gradnji šole? V torek, 26. avgusta, nekaj po 9. uri sta v prostore občine Kidričevo prišla dva kriminalista in zasegla dokumentacijo, domnevno vso dokumentacijo v zvezi z gradnjo šolskih prostorov v Cirkovcah. Kot je povedal Boris Bajec, ki je pri Policijski upravi v Mariboru zadolžen za stike za javnostmi, so kriminalisti iz njihovega urada kriminalistične policije zasegli dokumentacijo zaradi utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. O svojih ugotovitvah bodo obvestili Okrožno državno tožilstvo v Ptuju, o podrobnejših vzrokih za zaseg dokumentacije pa zaradi interesa preiskave ne morejo dati še nobenih podatkov. V kidričevski občinski upravi so bili zaradi tega zelo presenečeni, zaradi odsotnosti župana Zvonimirja Holca pa je bilo težko najti odgovorno osebo, ki bi v zvezi z zasegom lahko povedal kaj več. Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabloc- nik je lahko le ugotovila, da so kriminalisti resnično zasegli dokumentacijo v zvezi z izgradnjo osnovne šole v Cirkovcah. Neuradno pa smo od enega od svetnikov in občinskega funkcionarja, ki ne želita biti imenovana, izvedeli, da naj bi se v zvezi z izgradnjo nove šole v Cirkovcah dogajale nepravilno- sti, saj naj bi nekatera "dodatna" dela izvajali brez javnega razpisa, zaradi česar naj bi se bistveno povečala tudi vrednost celotne investicije. Kolikor resnice je v tem, bomo lahko kmalu izvedeli, vsekakor pa pričaku-jemjo, da bomo lahko več o tem zapisali v prihodnjem Štajerskem tedniku. M. Ozmec ^eli zakladi neokrnjene narave I t wmm OBE msmsm šest velikih zlatih medalj POMURSKE MLEKARNE, d.d., INDUSTRIJSKA ULICA 10, 9000 MURSKA SOBOTA m m Organizatorji: Perutnina Ptuj 13. september2003 RADIOllITEDNIK Doma V ponedeljek poklicna matura LJUBLJANA - V skladu s koledarjem poklicne mature so kandidati zaćeli opravljati izpit iz drugega in ćetrtega predmeta jesenske poklicne mature. Gre za pisni izpit iz strokovno-teoretićnih predmetov in za seminarsko nalogo ali izdelek oziroma storitev z zagovorom. Ti obveznosti so opravljali do danes. V petek, 29. avgusta, pa se bo na srednjih šolah začel jesenski rok splošne mature, so sporočili iz Državnega izpitnega centra. Izboljšanih se 65 ocen na spomladanski maturi LJUBLJANA - Republiška maturitetna komisija (RMK) je v petek obravnavala ugovore preostalih 254 kandidatov, ki so ugovarjali ocenam pri 396 izpitih na spomladanskem roku mature. Na podlagi pregleda dokumentacije ugovorov na naćin izraćuna izpitne ocene in na podlagi izvedenskih mnenj pri ugovoru na oceno se je 49 kandidatom pri 65 izpitih ocena izboljšala, od teh pa je sedem kandidatov takšnih, ki so po uspešno rešenem ugovoru splošno maturo opravili. RMK je prvi del ugovorov obravnavala 8. avgusta - 86 kandidatom seje takrat pri 91 izpitih ocena izboljšala, od teh pa je bilo 24 kandidatov takšnih, ki so po uspešno rešenem ugovoru splošno maturo opravili. "Žaljivo" govorjenje nadškofa F. Rodeta LJUBLJANA - Forum za levico (FL) je v pismu za javnost kritiziral "žaljivo" govorjenje na nedavnih javnih nastopih ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta o vprašanju, družine, splava, spolnosti in istospolne usmerjenosti. Žaljivo naj bi govoril tudi o priseljencih na koprskem obmoćju, neintegriranost pa naj bi bila ena izmed glavnih vzrokov za upadanje vernosti in za pojave proti-cerkvenih dejanj oziroma "umetniških" provokacij (npr. nedavno "tapeciranje" zvonov v koprski stolnici, sežig križa, itd.), ki jih sicer tudi v FL obsojajo. V forumu opozarjajo, da pomenijo "tovrstne izjave nadškofa razpihovanje nestrpnosti do marginaliziranih in deprivilegiranih družbenih skupin in ksenofobije do pripadnikov drugih narodnosti oz. ver, kar je v nasprotju z ustavnimi doloćbami in zakonodajo in tudi s kršćansko etiko". 225. obletnica vzpona na Triglav BOHINJ - Već deset ljudi se je zbralo ob spomeniku "štirih srčnih mož" v Bohinju, kjer so proslavili 225. obletnico prvega pristopa na Triglav in 25. obletnico njegovega obeležja s postavitvijo omenjenega spomenika. Na jubilejni slovesnosti, ki sta jo pripravila Planinska zveza Slovenije (PZS) in Planinsko društvo (PD) Bohinj-Srednja vas, je zbrane nagovoril predsednik PZS Franci Ekar. Doslej 1700 zahtevkov za koruzo GORNJA RADGONA - Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) je zahtevke za koruzo iz državnih blagovnih rezerv doslej poslalo že 1700 kmetov, je na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni povedala direktorica agencije Sonja Bukovec. Po njenih besedah lahko kmetje pošljejo zahtevke za koruzo iz državnih blagovnih rezerv do 29. avgusta, v ponedeljek pa se izteka rok, do katerega morajo obćine agenciji poslati podatke o prijavljeni škodi po suši na svojih obmoćjih. Po svetu V eksplozijah v Indiji ubitih 46 ljudi BOMBAY - V dveh eksplozijah v indijski finančni prestolnici Bombay (Mumbai) je bilo v ponedeljek po zadnjih podatkih policije ubitih najmanj 46 ljudi, 153 pa ranjenih. Predstavnik bombayske policije je povedal, da sta eksploziji odjeknili na jugu mesta v razmaku nekaj minut, obe v taksijih. Odgovornosti za napada ni prevzel še nihče, indijske oblasti pa sumijo islamske skrajneže. Napada sta se sicer zgodila le nekaj ur zatem, ko so objavili dolgo priča-kovno arheološko poročilo o spornem kraju v Ayodhyji na severu Indije, ki je svet tako za večinske hindujce kot manjšinske muslimane. Vendar napada nista bila naperjena proti kaki določeni verski skupnosti, ampak bolj proti mestu samemu. Američani so pretiravali z iraško grožnjo WASHINGTON - Ameriški strokovnjaki za oborožitev so ugotovili, da iraška brezpilotna letala, s katerimi je administracija predsednika Georgea Busha pred vojno v Iraku strašila Američane in svet, niso bila prirejena za razprševa-nje kemičnega ali biološkega orožja in niso predstavljala večje nevarnosti, saj so imela le izvidniško vlogo. Tiskovna agencija AP je objavila pogovore z ameriškimi strokovnjaki in obveščevalci, ki nakazujejo, da so nekateri v Washingtonu pretiravali z iraško grožnjo. Izrael nadaljuje likvidacije JERUZALEM - Izrael je napovedal, da bo nadaljeval "operacije likvidacij' palestinskih aktivistov v Gazi in na Zahodnem bregu. To so v nedeljo zvečer sklenili visoki izraelski vojaški predstavniki, ki so poudarili, da je za nov izbruh nasilja odgovoren palestinski voditelj Jaser Arafat. Izrael je svoje napovedi uresničil s helikopterskim napadom na avtomobil na območju Gaze, v katerem so bili v nedeljo ubiti štirje pripadniki skrajne palestinske organizacije Hamas. /sta/ Sp. Podravje • Koliko nas stanejo občinske uprave Najdražja Trnovska vas Leta 1994 je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, leta 1998 dodatnih 45 in leta 2002 še ena. Tako je v Sloveniji sedaj 193 občin, ostaja pa še več zahtev za ustanovitev novih. Polovica občin ima manj kot 5.000 prebivalcev. Prve lokalne volitve v novih občinah so potekale leta 1994. Izvoljeni so bili župani, občinski sveti in drugi organi ter pričeli delati 1. januarja 1995. Reforma lokalne samouprave v državi pa nikakor se ni bila zaključena. Uvedba lokalne samouprave je imela za cilj demokratizacijo življenja ljudi v lokalnih skupnostih z večjo uporabo zborov občanov, kot je to danes, lokalnih referendumov, državljanskih pobud in drugih oblik vključevanja ljudi v procese odločanja. S temi oblikami naj bi ugotavljali odnos ljudi do konkretnih in perečih težav, ki jih čutijo v svoji lokalni skupnosti. Udeležba državljanov pri najrazličnejših oblikah je podobna v vseh državah z razvito lokalno samoupravo. V Sloveniji so te oblike sicer z zakonom predvidene, v praksi pa ne zaživijo oziroma se ne razvijajo v želeni smeri. Povedano z drugimi besedami: v Sloveniji nimamo razvite lokalne samouprave. Naloge občin v skladu z odločitvami občinskega sveta in usmeritvami župana opravlja občinska uprava. Njeno delo nadzira župan in je za to odgovoren občinskemu svetu. Pristojnosti občinske uprave temeljijo na določbah zakona o lokalni samoupravi, konkretneje pa občinski svet določi pristojnosti oziroma naloge občinske uprave z odlokom, s katerim na predlog župana občinsko upravo ustanovi. Župan tudi določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. Kako so občinske uprave uspešne, ali se ukvarjajo same s seboj in koliko nas stanejo, pa je že drugo vprašanje. In koliko nas stanejo občinske uprave? Na spletnih straneh Ministrstva za notranje zadeve, Urada za lokalno samoupravo so objavljeni zanimivi podatki. V tabeli je prikazan delež stroškov občinske uprave v proračunu posameznih občin za leto 2001, znesek pa ne vsebuje stroškov občinskega sveta, župana, podžupana, nadzornega odbora in delovnih teles ter ožjih delov občine. Iz podatkov na spletnih straneh je razvidno število prebivalcev posamezne občine, višina proračuna občine za leto 2001, strošek občinske uprave in strošek občinske uprave na občana ter strošek občinske uprave v odstotkih proračuna občine. Najdražji občinski upravi v Sloveniji, ki porabita več kot 10 odstotkov proračuna, imata občina Lukovica, kjer občinska uprava porabi 10,77 odstotka proračuna ali 71,5 milijona tolarjev (14.911 tolarjev na prebivalca), in občina Kuzma, kjer občinska uprava porabi 10,08 odstotka ali 16 milijonov tolarjev (8.720 tolarjev na prebivalca). V petih občinah pa delež stroškov občinske uprave ne dosega 2 odstotka proračuna. To so občine Turnišče (1,37 %), Grad (1,54 %), Cerklje na Gorenjskem (1,7 %), Kobarid (1,84 %) in Črenšovci (1,91 %). Pod drobnogled smo vzeli 15 občin, ki so nastale iz bivše občine Ptuj, in štiri lenarške občine ter občino Ormož. Po podatkih Urada za lokalno samoupravo je v letu 2001 od teh 20 občin za občinsko upravo najmanj porabila občina Destrnik, 2,22 odstotka proračuna, sledi občina Markovci s 3,07 odstotka, občina Cerkvenjak je porabila 3,09 odstotka, naslednja je občina Žeta-le s porabo za občinsko upravo 3,7 odstotka proračuna, sledi ji občina Kidričevo s 3,94 odstotka, 4,11 odstotka proračuna je porabila občina Sv. Ana, sledi ji občina Majšperk s 4,41 odstotka, naslednja je občina Benedikt s 4,43 odstotka, s 4,56 odstotka ji sledi občina Lenart, občina Gori- šnica je porabila 4,63 odstotka, v občini Sv Andraž je občinska uprava porabila 5,29 odstotka proračuna, v Vidmu so ga porabili 5,31 odstotka, v Juršincih pa 5,34 odstotka. Vse te občine so pod slovenskih povprečjem, ki je po podatkih Urada za lokalno samoupravo znašalo 5,59 odstotka proračuna. Nad slovenskih povprečjem pa so občina Zavrč s 5,78 odstotka, pa občina Hajdina s 5,82 odstotka, sledi Podle-hnik s 5,87 odstotka, v Ormožu so za občinsko upravo porabili 6,08 odstotka proračuna, v Dor-navi so porabili 8,06 odstotka, v Mestni občini Ptuj pa 8,98 odstotka in so na 181. mestu v državi med 192 občinami. Zadnja, z največjo porabo med primerjanimi občinami je občina Trnovska vas z 9,49 odstotka proračuna ter na državni lestvici zaseda 184. mesto. Dražje od občine Trnovska vas so še samo občine Piran (9,51 %), Bohinj (9,54 %), Celje (9,67 %), Osilnica (9,74 %), Miklavž na Dravskem polju (9,77 %), Gornja Radgona (9,94 %), Kuzma in Lukovica. Na spletnih straneh Urada za lokalno samoupravo pa si še lahko ogledamo tabelarični prikaz financiranja občin po posameznih področjih za leto 2000. Zmago Šalamun Evropska unija in mi Davčna politika bo udarila po kadilcih Davčna politika Evropske unije je usmerjena predvsem v zagotavljanje temeljnih svoboščin - prostega pretoka blaga, storitev, oseb in kapitala ter se bolj usmerja na področje posrednih davkov - DDV in trošarin, medtem ko na področju neposrednih davkov stremijo predvsem k odpravljanju škodljivih davčnih praks. Eno temeljnih načel, ki ga zasleduje davčna politika EU na področju posrednih davkov, je spoštovanje pravila fiskalne nevtralnosti, to pomeni zagotovitev enake obdavčitve za blago domače proizvodnje in za blago, ne glede na to, ali je uvoženo iz tujine ali iz drugih članic Evropske unije. Slovenija bo morala pri oblikovanju svojega davčnega sistema upoštevati smernice Evropske unije. Glede na to, da postopno prilagajanje zakonodaje poteka že več let, ni pričakovati da bo sam vstop v Evropsko unijo povzročil večje spremembe v našem davčnem sistemu, pojasnjuje Mitja Mavko z Ministrstva za finance Republike Slovenije. Štajerski tednik: Katere so ključne spremembe, ki jih na področju davkov v Slovenijo prinaša Evropska unija? Mitja Mavko: "Institucije Evropske unije v skladu z ustanovnimi akti unije zagotavljajo postopno usklajevanje in približevanje nacionalnih davčnih sistemov, da bi zagotovile delovanje skupnega evropskega trga in izvajanje štirih temeljnih svoboščin - prostega pretoka blaga, storitev, dela in kapitala. Drugo področje aktivnosti zajema preprečevanje nelojalne davčne prakse med državami članicami. Tretje področje, na katerem so institucije Evropske unije zelo dejavne, pa je preprečevanje davčnih zlorab in utaj v prometu med državami članicami. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo Slovenija morala pri oblikovanju svojega davčnega sistema upoštevati smernice Evropske unije. Glede na to, da postopno prilagajanje zakonodaje poteka že več let, pričakujemo, da sam vstop v Evropsko unijo večjih sprememb v davčnem sistemu ne bo povzročil. Se največjo spremembo lahko pričakujemo v zvezi s posrednimi davki, kjer bo od 1. maja 2004 treba upoštevati poleg domačega in tujega trga še tako imenovani skupni trg EU in posebna pravila poslovanja s partnerji iz drugih držav članic Evropske unije." Štajerski tednik: Ali je z vstopom v EU pričakovati nove obdavčitve? Mitja Mavko: "Zaradi vstopa v EU ni pričakovati novih obdavčitev, treba pa bo posamezne obstoječe davke prilagoditi glede na smernice, ki veljajo v Evropski uniji za posamezne davke (na primer na področju DDV, trošarin, davkov od dohodkov pravnih oseb, posameznih segmentov dohodnine itd.)." Štajerski tednik: Obstaja bojazen, da se bodo davki znatno povišali, kje pa je pričako- Davka na nepremičnine ne prinaša EU Davek na nepremičnine je občinski (lokalni) davek in ni predmet harmonizacije med državami EU, torej nima neposredne zveze z vključevanjem Slovenije v EU. Obdavčitev nepremičnin ima namreč med drugim tudi vlogo lokalnega financiranja in urejanja prostora. V Sloveniji naj bi po novem obdavčili vse nepremičnine po enakem principu, vse na osnovi tržne vrednosti. Davčna stopnja naj bi bila enotna za vse nepremičnine, tudi za stanovanjske. Vrednost nepremičnine bo odvisna od modelov množičnega vrednotenja nepremičnin, ki bo zajel vse vrste nepremičnin, tako stanovanjske kakor poslovne nepremičnine. vati višje obdavčitve? Mitja Mavko: "Upoštevaje obstoječe smernice Evropskega sveta glede harmoniziranja posameznih davčnih oblik in upoštevaje dosežene dogovore v okviru pogajanj o vstopu Slovenije v Evropsko unijo je mogoče pričakovati postopno poviševanje trošarin na cigarete, tako da bi le-te ob koncu prehodnega obdobja znašale najmanj 64 evrov za 1000 cigaret najbolje prodajane cenovne kategorije." Štajerski tednik: Ali je z majem prihodnje leto pričakovati tudi višje obdavčitve osebnih dohodkov? Mitja Mavko: "Zaradi vstopa Slovenije v EU se obdavčitev osebnih dohodkov ne bo povišala." Štajerski tednik: Informacij ni nikoli dovolj. Kje in kako lahko posamezniki in podjetniki dobijo vse potrebne informacije, da bodo na spremembe davčnega sistema ustrezno pripravljeni? Mitja Mavko: "Virov informacij je več. Vse spremembe predpisov so objavljene v Uradnem listu, predlogi zakonov pa tudi v Poročevalcu Državnega zbora in na spletnih straneh Državnega zbora, kakor hitro je predlog zakona predložen v zakonodajni postopek. Tako sta že objavljena predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah. Dodatne informacije lahko posamezniki in podjetja pridobijo tudi neposredno na ministrstvu oziroma na davčni in carinski upravi. Poleg tega v okviru Urada vlade za informiranje deluje Evrofon, preko katerega lahko posamezniki in podjetja dobijo najrazličnejše informacije v zvezi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Podobno službo je v letošnjem letu organizirala tudi Gospodarska zbornica Slovenije." Anemari Kekec G. Radgona • 41. kmetijsko-živUski sejem Sejem pod vtisom katastrof Otvoritveni dan 41. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je v mesto ob Muri privabil številne pomembne ljudi iz politike, gospodarstva in kmetijstva. Sejem je odprl predsednik vlade mag. Anton Rop. Na letošnjem sejmu se na 55.000 kvadratnih metrov predstavlja 1460 razstavljavcev iz 21 držav, strokovnim razstavam pa je namenjena skoraj tretjina površin. Organizatorji upajo, da bo zadnji sejem pred vstopom v Evropsko unijo dal dovolj motivacije za kmetovanje vsem, ki se z njim ukvarjajo, podjetjem odprl nove perspektive, politiko in širšo javnost pa prepričal, da sta kmetijstvo in razvoj podeželja pomembna tudi za ostalo gospodarstvo. Zbrane je na sobotni otvoritvi sejma pozdravil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But in poudaril, da je osem mesecev, ki so še pred nami pred vstopom v Evropsko unijo, pomembnih tako zaradi trdega dela in priprav za vstop v Evropsko unijo kot zaradi solidarnosti, saj bomo morali narediti korake, da bodo vsaj delno omiljene katastrofalne posledice suše. Sicer pa smo po Butovih besedah lahko zadovoljni, saj smo kot edina pristopnica med deseterico dovolj zgodaj začeli izvajati reforme, edini imamo evropsko primerljivo kmetijsko politiko in standarde, edini pa plačujemo tudi vse evropsko primerljive subvencije. "Do vstopa v Evropsko unijo moramo zagotoviti, da bo čim več podjetij živilskopredelovalne industrije lahko trgovalo na enotnem uni-jinem trgu. Zato bomo vztrajali pri uveljavljanju evropskih stan- dardov varne hrane, hkrati pa olajšali obveze tam, kjer je to mogoče." Sejem je odprl mag. Anton Rop, ki je med drugim povedal, da mora imeti slovenska država pozitiven in tankočuten odnos do kmetijstva in živilskopredelovalne industrije, ob tem pa ne smemo pozabiti, da sta to le gospodarski dejavnosti. Tudi s kmetijstvom se da dostojno živeti, marsikatero slovensko živilsko podjetje pa se lahko enakovredno kosa z najostrej-šo tujo konkurenco. Dodal je še, da v zvezi z ukrepi zaradi letošnje suša vlada že pripravlja vse potrebno, da se letos akontacije neposrednih plačil izplačajo že oktobra, akontacije za odpravo posledic suše pa se začnejo izplačevati še letos. "Čeprav je včasih mogoče dobiti vtis, da Slovenija nima enotnega pogleda na razvoj tega celovitega področja, lahko trdimo, da imamo strategijo, ki se je udejanjila tudi s končanjem uspešnih pristopnih pogajanj na tem področju. Vse javne razprave zadnjega obdobja je zato potrebno videti v luči iskanja še jasnejših pogledov in opredelitve še učinkovitejše vloge vseh nosilcev kmetijske politike v državi," je povedal magister Rop ter še dodal: "Do 1. maja 2004, ko bomo vstopili v Evropsko unijo, je za kmetijstvo zelo pomembno in občutljivo obdobje, vse pa je odvisno od tega, ali smo do sedaj sprejemali pravil- Mag. Anton Rop in mag. Franc But sta si ogledala sejem. Razstavlja deset umetnikov Na gornjeradgonskem kmetijsko-zivilskem sejmu so odprli tudi mednarodno likovno razstavo z naslovom Vinogradi obeh bregov Mure. Deveta likovna kolonija, na kateri so dela nastala, je letos potekala v Bad Radkesburgu na avstrijski strani meje, med 2. in 6. junijem. Na razstavi svoja dela predstavljajo slovenski in avstrijski likovniki Alois Bresnik, Edith Maria Keckeis, Christa Nickl-Wlodkowski, Adolf Pen, Johanna Platzer, Helga Ruschitz-Cziglar, Vlado Sagadin, Stojan [pecel, Franz Tropper in Vinko Železnikar. Kolonijo sta vodila Adolf Pen s slovenske in Alois Bre-snik z avstrijske strani Mure, glavni sponzor pa je bil okrajni glavar Radkesburga dr. Peter Frank. ne ukrepe in smo dovolj sposobni prilagoditve trgu ter kako smo uspeli preživeti prvo obdobje konkurence po pristopu. Čas je za zadnji tehnični pregled in usposobitev; in prav temu namenja letošnji sejem precej pozornosti. Kmalu se bo izkazalo, katere kmetije, predvsem pa živilskopredelovalna podjetja so sposobna za tekmovanje s svojimi evropskimi konkurenti." Podobno kot prejšnja leta so na sejmu tudi tokrat najbolj zastopani kmetijska oprema, orodja in mehanizacija, živila, sredstva za prehrano in varstvo rastlin ter stroji in oprema za živilskopredelovalno industrijo ter transportna sredstva. Večina srečanj, posvetov in okroglih miz, ki se bodo odvili do sobote, 30. avgusta, ko se bo sejem končal, pa je namenjenih bližnjemu vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Med drugim bo govor o delu Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na področju neposrednih plačil, javnih razpisov, izvoznih spodbud, načrtov za mlečne kvote in njihovo pripravo na vstop v Evropsko unijo, posledicah vključevanja za slovensko vinogradništvo in vinarstvo, kmetijski strukturni politiki in politiki spodbujanja razvoja podeželja po vstopu v Evropsko unijo, načinih financiranja iz različnih skladov in podlagah za črpanje denarja iz evropskih strukturnih skladov ter drugih spremembah, ki jih bo članstvo v Evropsko unijo prineslo kmetijstvu. Premier in minister z novinarji Predsednik vlade mag. Anton Rop in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But sta po ogledu sejma bila na voljo novinarjem za njihova vprašanja. Premier je na začetku še enkrat opozoril, da ima naša država na kmetijskem področju strategijo, ki se je že dokazala s končanjem uspešnih pristopnih pogajanja za vstop v Evropsko unijo, prav tako pa je dejal, da bo vlada poskrbela za hitrejše izplačilo subvencij oziroma neposrednih plačil. "Vlada je že sprejela ukrepa sprostitve koruze iz blagovnih rezerv in dvig izvoznih subvencij. Imenovala je komisijo, ki ocenjuje škodo zaradi suše. Akontacije neposrednih plačil naj bi se izplačale že oktobra, prvi del pomoči po suši pa naj bi tudi dobili še do konca leta. Načelno pa se v Sloveniji in drugih evropskih državah glede subvencij za kmetijstvo Ta teden Počitnice so za nami Vremenske napovedi za prihodnje dni dajejo slutiti, da je vroěe poletje počasi za nami. Preživeli smo pravo mediteransko vročino, saj je bilo ponekod več kot 2 meseca čez 30 stopinj Celzija. Naučili smo se ravnati z neusmiljeno sončno pripeko, piti dovolj vode in uporabiti senco. Tisti, se posebno srečni, so si lahko privoščili tudi počitniška potovanja. Kot je tradicija, veliko slovenskih turistov počitnikuje na hrvaškem delu Jadrana, precejšen del populacije pa je bil prisiljen odkrivati tudi lepote svoje dežele. Sodobniki z globljimi žepi ali s pustolovskim duhom pa so potovali po daljnih deželah. Tisti, ki smo vedrili doma, smo se končno lahko po mili volji nakopali, naužili sladoleda in drugih drobnih radosti. Tako je tudi prav, ker je pred nami nov začetek. Del leta, ko vse poteka strogo po urniku, ko je treba razmišljati o tem, kdaj se pričnejo ure glasbe za hčer in nogomet za sina. Ko je treba hoditi na roditeljske sestanke, sodelovati s šolo, vrtcem ali župnikom. Treba bo poskrbeti, da bodo zlikane boljše hlače in oprana telovadna oprema. Po drugi strani pa je tako tudi precej manj skrbi. Samo pomislite, kaj vse je bilo treba organizirati v počitnicah, da so imeli vaši otroci kje preživeti ta dva meseca, ko ni šole! Spočiti in počesani smo pripravljeni na novo šolsko leto. Kaj pa šole? Ce pogledam le po svoji bližnji okolici imam občutek, da se nekaterim šolnikom in politikom start ni najbolje posrečil, začetek šolskega leta so v več okoljih malce zgrešili. Zato so na eni šoli brez ravnatelja, na drugi imajo otroci pouk v telovadnici, na tretji vozijo otroke z matične šole na podružnično, ker na matični ni dovolj prostora. Drugod imajo zato dvoizmenski pouk, ponekod še ne vedo, kako bodo izvedli šolske prevoze, obstajajo občine, v katerih niti ena šola ne izpolnjuje kriterijev devetletke, in take, kjer še ne vedo, kje bodo otroke poučevali, ko se bodo nehali tožariti. Še dobro, da se po nekaj tednih zadeve umirijo in uredijo ter da smo v tem času starši in otroci najprilagodlji-vejša bitja univerzuma. vki poraja tudi vprašanje, kdo je tisti, ki jih dejansko sprejema - so to kmetje ali v posameznih primerih tudi najemodajalci kmetijskih površin." Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je opozoril, da bo prihodnjih osem mesecev morda najtežjih za slovensko kmetijstvo v letih po osamosvojitvi. "V tem obdobju moramo namreč zagotoviti sposobnost koriščenja evropskih sredstev, doseči pa moramo tudi konkurenčno sposobnost za trgovanje v Evropski uniji. Posebej pomembno v tem pogledu je vprašanje varne hrane. V letošnjem septembru pričakujemo v Slove- niji še zadnji obisk evropskih inšpektorjev, ki bodo ugotavljali prilagojenost slovenskih podjetij evropskemu trgu s stališča zdrave hrane." Na vprašanje novinarjev glede svetovanja kmetom, kaj saditi in sejati, da bi raslo v spremenjenih klimatskih pogojih, je But dejal, da se poraja zamisel, da bi vzpostavili sistem zavarovanja poljščin, k čemur želijo pritegniti tudi komercialno zavarovalnico. V tem okviru naj bi vzpostavili svetovanje kmetom, katere poljščine so za določena zemljišča in kraje primerne in katere ne. Miha Šoštarič Foto: Miha i Na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni se predstavlja 1460 razstavljavcev iz 21 držav. Matibot • Bo v Merikopu prišlo do stečaja Delavci na čakanju, tri mesece brez plače V invalidskem podjetju Merinka Merikop v Mariboru je že pred dobrimi tremi meseci vodstvo podjetja uvedlo stečajni postopek, čeprav tega brez soglasja vlade ni mogoče. Gre za podoben primer, kot se je zgodil z invalidskim podjetjem AP-PRO iz Kidričevega, ki pa je slo v stečaj, medtem ko je v primeru Merinke Merikopa stečajni senat sicer začel stečajni postopek, ko pa je to prislo v javnost, je direktor Vojko Kravanja, predlog za stečaj umaknil. Polovico Merikopovih delavcev so prezaposlili v matično podjetje Merinka, trideset, med njimi 27 invalidov, pa so poslali domov na čakanje z vsemi pravicami, ki jim gredo iz delovnega razmerja. O nejasni usodi in agoniji delavcev, ki so že več kot tri mesece doma, smo se pogovarjali s predstavnikoma delavcev, ki ne sodita med invalide, Ido Planine in Janezom Sakel-skom. Št. tednik: Ministrstvo za delo in socialne zadeve RS očitno ne bo dalo soglasja k stečaju invalidskega podjetja Merikop. Kaj se bo po vasem mnenju zgodilo s podjetjem? ^"Vodstvo Merinke Maribor, d.d., in Merinke Merikop, d.o.o., Darko Planine in Vojko Kravanja s pomočjo sekretarke svobodnih sindikatov Branke Jurak pritiskata na zaposlene invalidne in zdrave delavce Merikopa, da sami odpovedo pogodbe o zaposlitvi, kajti vlada ne bo dala soglasja k namernemu stečaju Merikopa. V ta namen je imenovana sekretarka svobodnih sindikatov organizirala dva sestanka z delavci Merikopa in jim predala ves potreben odpovedni material. Vodstvo Merikopa je sredi junija letos vložilo ponoven predlog za stečaj Merikopa na sodi-sču, tudi tokrat brez vednosti in soglasja vlade." Št. tednik: Koliko delavcev je na čakanju? "Na nezakonitem čakanju na delo je 27 invalidnih in trije zdravi delavci, ki od 1. 12. 2002 prejemajo le se minimalne plače. Zadnja minimalna plača je bila izplačana za mesec april 2003, in sicer 30. 6. 2003. Neizplačani sta ostali zapadli plači za mesec maj in junij 2003 ter kmalu se za julij 2003. Kljub zapadlosti regresa v izplačilu 1. 7. 2003 so de- lavci dobili 25. 7. 2003 izplačano le del regresa za letni dopust in to v nezakonitih bonih trgovine Koloniale." Št. tednik: Kaj je storil vas sindikat? "Nasveti sindikata delavcem so objektivno v korist vodstvu Me-rinke in Merikopa. Vse aktivnosti potekajo v smislu prenehanja delovnih razmerij delavcem in podjetja. Sindikat se v danem primeru ne bori za delovna mesta zaposlenih in za obstoj podjetja ter za njihove ekonomsko-socialne pravice." Št. tednik: Kdo so lastniki vase družbe? ^"Večinski lastniki so: Princes, Svit, Aktiva Invest, manjšinski lastnik pa je Merinka Delnica, d.d." Št. tednik: Koga krivite za nastalo situacijo? "Glavni krivci za nastalo situacijo v podjetju Merinka Maribor, d.d., so bivša generalna direktorica Danica Voglar-Štic, ki je tik pred njenim odhodom skupaj s svojima sodelavcema, referentom prodaje Janko Repičem in finančnim direktorjem Vojko Kravanja prodala delnice zunanjim delničarjem namesto družbi pooblaščeniki. Ti trije imenovani so s tem dejanjem zlorabili poo-blaščenko in svoj položaj v njej ter predali poslovni sistem Me-rinka zunanjim delničarjem, ki ga interesno vodijo k njenemu koncu, saj jih ne zanima 70-letna tradicija proizvodnje metražnega blaga, razvoj podjetja in delovna mesta zaposlenih, temveč jih zanima le aktualno zemljišče, katerega želijo pozidati in z njim tržiti. Vsi vemo, da so dobičkonosni posli poslovnostanovanjski objekti, ne pa predice in tkalke. To dokazujejo tudi dejstva, da jih dober sanacijski program direktorja Vinka Merca ni zanimal, kajti prav zaradi njegovega pro- Eutopatk • Doživetje nakupov Vlado Vedlin, direktor Euro-parka, je ob pričetku večdnevnega praznovanja tretjega rojstnega dne Europarka v četrtek, 21. avgusta, na novinarski konferenci povedal, da so z doseženimi poslovnimi rezultati presegli pričakovanja, saj so od otvoritve do danes zabeležili kar 14,3 milijona kupcev. V prvi polovici letošnjega leta se je število kupcev, glede na minulo leto, povečalo za dobrih 8 odstotkov, prav tako pa se je povečal tudi promet, saj v primerjavi z lanskim polletjem beležijo kar 11-odstotno rast. V prvi polovici letošnjega leta so zabeležili 13,8 milijard prometa, do koca leta pa pričakujejo skupno okrog 5,3 milijona kupcev in 22 milijard skupnega prometa. "Poslovni rezultati so odraz poslovne in komunikacijske strategije Europarka, ki si tako s svojo ponudbo kot tržno usmerjenostjo prizadeva uresničevati vizijo - ponuditi kupcem najboljše. Europark pa je s svojo dejavnostjo vpet tudi v dogajanje lokalne skupnosti, saj sodeluje s številnimi humanitarnimi in prostovoljnimi institucijami, kot so: Merinka Merikop - zgolj napis brez prave dejavnosti Foto: I grama se še dolgo ne bi mogli polastiti težko pričakovanega in poceni dobljenega zemljišča." Št. tednik: Ali je država dovolj poskrbela za pravni red in zaščito delavcev? "Pravni red dobro ureja pravice zaposlenih delavcev, drugače pa je pri zaščiti delavskih pravic pred pristojnimi organi, ki navadno zatajijo. Na izvedbeni ravni torej ni zagotovljena pravočasna in temeljita zaščita delavskih pravic." Št. tednik: Ste koga ovadili zaradi nepravilnih postopkov? "Naznanitev storitve kaznivega dejanja je bila podana zoper stečajni senat, ki je uvedel stečaj nad Merikopom brez soglasja vlade in to zoper Matjaža Štoka, mag. Olgo Beranič in sodnika Janeza Zeilhoferja. Naznanitev kaznivega dejanja je bila podana tudi zoper Stanke Osterc, direktorice Nemesis, zaradi nepravilnosti po skupščini Merinke 21. 8. 2002 in zaradi kršitve delovno-pravnih predpisov. Naznanitev kaznivega dejanja je bila podana tudi zoper direktorja Vojka Kravanjo zaradi kršitve delovno-pravnih predpisov in zaradi ško-dovanja delavcem z namernim stečajem. Naznanitev kaznivega dejanja je bila podana tudi zoper nekdanji nadzorni svet Merinke oziroma Janka Repiča, Zorana Grobelška in Marjana Gamseta zaradi nepravilnosti pri izplačevanju sejnin in še zoper Janka Repiča zaradi nepravilnosti pri izplačevanju štipendije za svojega družinskega člana in drugih nečednih poslov, ko se je na različne načine v podjetju okoriščal in s svojim dejanjem oškodoval podjetje." Št. tednik: Obrnili ste se na medije. Je to kaj pomagalo k razreševanju vašega problema? "Mediji so prispevali k preprečevanju nezakonitosti delovanja organov in tudi k pospešitvi njihovega delovanja. Sodišče je uvedlo stečaj brez soglasja vlade, vlada pa soglasja ne da, ker je stečaj Merikopa nameren. Vprašljiva je tudi blokada Merikopa in prenehanje njegove dejavnosti. Ker so nepravilnosti mediji lansirali v javnost, se jim posveča posebna pozornost tudi s strani pristojnih organov, ki si nezakonitega delovanja in škodovanja ne bodo upali privoščiti." Št. tednik: Sliši se, da je ponovno vložen zahtevek za stečaj? "Kot vemo, je bil ponovno vložen zahtevek za stečaj, kar je mogoče samo pri direktorju Me-rikopa Vojko Kravanji, ki noče dojeti, da je za stečaj Merikopa, torej invalidskega podjetja, potrebno predhodno pridobiti soglasje vlade RS, ki ga ne bo dala, ker gre v primeru Merikopa za nameren stečaj s škodovanjem invalidnim in zdravim delavcev, čemur pa stečaj ni namenjen. Saj vsi vemo, da najprej morajo pospraviti Merikop, kjer je potrebno soglasje vlade RS, takoj za tem pa matično podjetje Merinko Maribor, d.d., da lahko pričnejo s pozidavo poslovnostanovanjskih objektov." Št. tednik: Kako se bodo odzvali invalidi na pobude, da dajo odpoved? "Možno, da bodo nekateri invalidni delavci s pomočjo sekretarke svobodnih sindikatov Branke Jurak, prepeljani žejni preko vode, dali tudi odpoved. V zmedi in v stiski se delavci oklepajo vsakih nasvetov, če se jim jih prikazuje kot edine, za njih najugodnejše in odrešilne, četudi to niso in je v ozadju le golo spletkarstvo, delavci pa so ogoljufani kot vedno doslej." Št. tednik: Kako se da živeti, če tri mesece ne dobiš plače? "Že z minimalnimi plačami se težko živi, ko pa delavec tri mesece ne dobi niti tega, je prava katastrofa." Št. tednik: Ste iskali pomoč pri varuhu za človekove pravice? "Na varuha človekovih pravic Matjaža Hanžeka se delavci obračajo že od samega začetka, ko so se začele pojavljati nepravilnosti v Merikopu. Tako je bil Matjaž Hanžek obveščen o protizakonitem suspenzu predsednika sindikata Merikopa in še dveh drugih delavcev, kar je ugotovila tudi inšpekcija za delo. Prav tako je bil Matjaž Hanžek obveščen o namerno uvedenem stečaju v Merikopu in o vseh nepravilnosti v Merikopu in Merinki. O vseh dogajanjih v Merinki Maribor so obveščene različne državne institucije, kot so: Pravosodno ministrstvo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, davčna inšpekcija v Ljubljani, Ministrstvo za notranje zadeve, podane so tudi ovadbe in pritožbe na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, vendar nihče od imenovanih državnih organov ni nič reagiral. Sprašujem se, kako je mogoče, da pravna zakonodaja, pod narekovaji pravna, dovoljuje, da se eni ljudje bogatijo na prevaran-stki način, drugim pa ne ostane niti za kruh in še vse do danes ni bil nihče kaznovan. Sodišča ne delujejo, prijave ostajajo v njihovih predalih. Po našem mnenju bodo začela delovati takrat, ko si bodo določeni ljudje napolnili svoje žepe oz. nagrabili premoženja. Tedaj bodo sodišča ščitila njihovo premoženje, da jim ga kdo ne ukrade, tako kot so ga oni drugim." Ftanc Lačen Zavidljivi poslovni rezultati V Europarku, največjem nakupovalnem središču v severovzhodni Sloveniji, so konec minulega tedna praznovali triletnico delovanja. ga središča lahko posladkali s torto velikanko, prav vse dni pa so v Europarku z bogatim ot- roškim programom navduševali tudi najmlajše. Mojca Zemljatič Društvo za cerebralno paralizo Sonček, Rdeči križ, Center za socialno delo, Varna hiša, Zavod za zdravstveno varstvo in številni drugi," je na četrtkovi konferenci dejal direktor Vlado Vedlin in razložil, da nameravajo v prid poslovnim rezultatom obnoviti in preurediti tudi nekatere trgovine in gostinske lokale. Med praznovanjem tretjega rojstnega dne Europarka so si obiskovalci lahko ogledali tudi različne plesne, igralske in pevske nastope, v soboto so se kupci največjega nakupovalne- Foto: Mojca Zemljaric Otroke je ob začetku praznovanj ob tretji obletnici pozdravila teta Pehta. Avgust mineva na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v znamenju bikovskega trenda. Izplačila dividend, dobri poslovni rezultati družb borzne kotacije ter prilivi denarja v posebne vzajemne sklade so začeli pozitivno vplivati na rast pomembnejših delniških tečajev. V zadnjem času tako beležimo upad povpraševanja po obveznicah, medtem ko se povpraševanje po delnicah neprestano dviguje. Slovenski indeks blue-chip, SBI20, je od prejšnjega tedna pa do danes pridobil dobra 2 odstotka vrednosti. Njegova vrednost se tako giblje okrog 3.285 indeksnih točk. Glede na zadnje trende zviševanja tečajev vseh pomembnejših delnic lahko upravičeno pričakujemo, da se bo vrednost še povečevala. Za malenkost drugače pa se je gibal indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX. Čeprav se je v zadnjem času indeks PIX gibal podobno kot indeks blue-chipov, pa se ta teden kaj takega ni zgodilo. Vrednost indeksa PIX se je do sredine tedna zmanjševala, potem pa je na veselje mnogih vrednost poskočila vse do nivoja 2.860 indeksnih točk. Zanimivo je še to, da se vrednost indeksa obveznic, BIO, ni gibala v nasprotju z gibanjem ostalih indeksov. Temu smo bili sicer priča v preteklih tednih in mesecih. Objava polletnih finančnih izkazov največje slovenske trgovske družbe Mercator je pozitivno pripomogla k povečanju trgovanja z njegovo delnico. V prejšnjem tednu je promet znašal slabih 550 milijonov tolarjev, tečaj pa se je dvignil za 3,74 odstotka na vrednost 25.500 tolarjev. Skupina Mercator je v prvem polletju letošnjega leta povečala prodajo za 3,6 odstotka, medtem ko jo je Poslovni sistem Mercator povečal za 14,1 odstotka. Prav tako se je povečal čisti poslovni izid iz poslovanja pri Poslovnem sistemu Mercator za 85,6 odstotka, pri Skupini Mercator pa se je čisti poslovni izid povečal za 34,9 odstotka. Družba namerava še v tem letu odpreti dva nova trgovska centra v Sloveniji, v Šentjurju pri Celju in v Levcu. Mer-cator pospešeno kupuje tudi nova zemljišča za svoje trgovske centre. Tako je samo v letošnji polovici leta kupil zemljišča na Hrvaškem v Rovinju in Osijeku, v Bosni je kupil zemljišče v Tuzli in v Srbiji, kjer je lastnik zemljišča v Novem Sadu. V prihajajoči polovici leta pa namerava kupiti še nekaj zemljišč na Hrvaškem, in sicer v Zadru, Čakovcu, Bjelovarju, Đakovu, v Sarajevu namerava kupiti še eno dodatno zemljišče, ter v Srbiji in Črni gori, kjer namerava zgraditi svoj trgovski center v Kragujevcu. Med ostalimi delnicami je potrebno omeniti tudi delnico Dela, ki je samo v prejšnjem tednu pridobila 6,24 odstotka vrednosti, medtem ko je kranjski Merkur pridobil 5,76 odstotka vrednosti. Nedaleč za Mercatorjevo delnico (gledano po prometu), se je uvrstila delnica Krke. S Krko je bilo prav tako ustvarjenih za slabih 540 milijonov tolarjev prometa, kar jo še vedno uvršča v sam vrh, tečaj pa se je zvišal za 3,2 odstotka ter dosegel nivo 43.600 tolarjev. Krkina delnica očitno postaja čedalje bolj zanimiva za vlagatelje, saj je ena izmed tistih, pri katerih se največkrat špekulira, da bo prišlo do prevzema. Vsa možna zagotovila uprave Krke, da do prevzema ne bo prišlo, očitno ne za-ležejo prav dosti. Jaka Bintet Ilirika, BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si Ivanjkovci • Zapleti pred začetkom šolskega leta Sola brez ravnatelja Prav vseeno je, iz kakšnih nagibov je prišlo do zapleta okrog izbire ravnatelja za Osnovno šolo Ivanjkovci, ki je letos svečano praznovala 120-letnico. Rezultat je enak: šola z razpisom še vedno išče ravnatelja, odnosi vseh vpletenih pa so se po nepotrebnem zapletli. Razpis, zbiranje vlog in izbira kandidata za ravnatelja s strani sveta OŠ Ivanjkovci so potekali relativno gladko. Med več kandidati, ki so izpolnjevali razpisane pogoje, so izbrali Nado Pignar. Konec junija je svet OŠ Ivanjkovci zaprosil, da mnenje k imenovanju ravnatelja poda tudi občinski svet Ormož. Svet šole pa pri tem ni počakal na potek zakonitega 20-dnevnega roka, v katerem bi bil občinski svet dolžan dati soglasje h kandidatom, ampak je 10. julija sprejel sklep o imenovanju ravnatelja. Svoj predlog so posredovali v potrditev tudi ministrstvu za šolstvo. Občinski svet je o zadevi odločal 15. julija in dal soglasje drugi kandidatki, mag. Sonji Rajh. Naslednji dan so svojo odločitev posredovali OŠ Ivanjkovci in ta ministrstvu, ki je bilo tako pred odločitvijo med dvema kandidatoma imenovati ravnatelja. Občina Ormož je opazila prehitro odločitev sveta šole in je na to nezakonitost opozorila ministrstvo 16. julija. V do- foto vk Ob obilju potencialnih kandidatov, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, je lepa, urejena šola zaradi proceduralnih zapletov šolsko leto pričakala brez ravnatelja. pisu so navedli, da je svet šole ravnatelja imenoval pred potekom 20-dnevnega roka in s tem kršil 53. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zato so jih pozvali, da ustrezno ukrepajo. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je konec julija odgovorilo, da glede na navedeno postopkovno nepravilnost predlagajo, da se predhodni po- stopek razveljavi in se razpis ponovi. Predsednica sveta šole Tatjana Majdič je povedala, da dosedanjemu ravnatelju Antonu Lahu mandat poteče s koncem avgusta in da so od 1. septembra pa do dokončne izbire ravnatelja že določili vršilca dolžnosti. To bo Nada Pignar iz Juršincev. vki Nagrada za rešeno križanko Je res sreča, če dobiš nagrado? Na Slovenskem izhaja kar nekaj ugankarskih revij in tudi sam rad posežem po njih in tudi z reševanjem enigmatskih problemov poskrbim za razvedrilo in trening sivih celic. Včasih rešitve pošljem uredništvom kot kandidat za morebitno nagrado. Nisem ravno med tistimi, ki bi pri kakršnem koli žrebanju ali pri igrah na srečo le-to tudi imeli, vendar sem bil nedavno tega prijetno presenečen, ko sem dobil obvestilo od družbe Delo Revije, da sem dobitnik desetih jurjev. Vendar je bila nagrada pogojena. Šlo je za popust, če bi kupil hišni vodomet ali kaj podobnega. Za to se seveda nisem odločil in nagrada je šla v pozabo - do dne, ko sem dobil obvestilo, da moram prejemek vnesti v davčno napoved. Zanimivo, nagrade ne bom koristil, dohodnino od tega pa moram plačati! Preko interneta sem naslovil na Davčno upravo Republike Slovenije, Glavni urad, vprašanje v zvezi s tem in v nekaj dneh sem po isti poti dobil obširno obrazložitev, kako je s to rečjo, nisem pa prepričan, da vem, kaj naj storim, ko bom pisal davčno napoved za letošnje leto. Na Davčni upravi pravijo tako: "Skladno z določbo četrte alineje prvega odstavka 15. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, štev. 71/93, popr. 2/94, 7/95 in 44/96, v nadaljnjem besedilu: ZDoh) je zavezanec za davek od osebnih prejemkov fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejema druge prejemke, vključno z nagradami in podobnimi prejemki. Zavezanec za ta davek je tudi fizična oseba, ki ni rezident Sv. Trojica • Prostorske težave in devetletka Kulturniki (ne) nasprotujejo? V oS Sv. Trojica se ukvarjajo s pomanjkanjem učilnic ob prehodu na devetletno šolanje. En razred trojiških učencev je imel že v preteklem šolskem letu pouk v kulturnem domu. Po besedah ravnatelja OŠ Sv. Trojica Darka Škergeta pa bodo zaradi upadanja števila rojstev dodatne učilnice potrebovali še največ pet let. Gradnja prizidka pri OŠ Sv. Trojica je v programu ministrstva za šolstvo. Začasne prostore, dve učilnici, pa so nameravali do septembra še dodatno urediti v kulturnem domu. Vendar se je zapletlo. Kot vse kaže, bodo morali v Sv. Trojici uvesti dvoi-zmenski pouk. Predsednika kulturnih društev Drago Lipič in Milica Klam-per pravita, da kulturniki ne nasprotujejo, da bi otroci nekaj let obiskovali pouk v kulturnem domu, prepričana pa sta, da si njihovi otroci zaslužijo boljše prostore. Po njunem mnenju gre za neprimerne prostore, ki so od šole oddaljeni 200 metrov in ležijo na drugi strani prometne ceste. Predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko je prepričan, da če v kulturnem domu uredijo še dve učilnici, trojiška kultura ne bo okrnjena, in meni, da je to dobra naložba za kraj, saj bi tako uredili del starega dotrajanega kulturnega doma. Rojko tudi pravi, da kulturnih društev (KD Ernest Golob Peter in KD Trojica) ne mečejo na ces- to, ampak jim ponujajo nadomestne prostore. Predsednika kulturnih društev, ki imata prostore v kulturnem domu, pa nočeta vrniti ključev in trdita, da jih občina Lenart in KS Sv. Trojica mečeta iz kulturnega doma. Ker predsednika kulturnih društev nista vrnila ključev, je občina Lenart proti KD Ernest Golob Peter vložila tožbo o prepovedi razpolaganja s poslovnimi prostori. Okrajno sodišče v Lenartu je Kulturnemu društvu Ernest Golob Peter prepovedalo uporabo poslovnih prostorov in mu naložilo, da mora občini Lenart kot lastniku prostorov vrniti ključe. Neuradno smo izvedeli, da je postala sodba pravnomočna v torek. Kulturno društvo Ernest Golob Peter pa je na ministrstvo za kulturo podalo zahtevo za pregled postopkov za oddajanje javne kulturne infrastrukture v občini Lenart. Inšpekcijski nadzor je opravila višja inšpektorica za knjižnice ministrstva za kulturo Ruža Baric Bizjak. Ta je pregledala nepremičnine, ki so bile razglašene za javno infrastrukturo na področju Foto: Zmago ; Predsednik sveta KS Sv. Trojica Franc Rojko pravi, da kulturnikov ne mečejo na cesto. kulture s sklepom občinskega sveta občine Lenart z dne 30. marca 1995. Mednje sodi tudi kulturni dom Sv. Trojica. Pri pregledu je ugotovila, da prostore objektov, ki so bili razglašeni za javno infrastrukturo na področju kulture, uporabljajo tudi uporabniki, ki se ne ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Na osnovi pregleda, ki ga je višja inšpektorica opravila 17. julija, pa je bil 12. avgusta s strani ministrstva za kulturo posredovan predlog pristojnemu sodniku za prekrške v Lenartu za uvedbo postopka o prekršku po 127. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo proti občini Lenart in županu občine Lenart mag. Ivanu Vogrinu kot odgovorni osebi občine Lenart. Neuradno smo izvedeli, da če pravna oseba odda javno kulturno infrastrukturo v upravljanje oziroma v uporabo brez javnega razpisa, se ta kaznuje z denarno kaznijo z najmanj tremi milijoni tolarjev kazni, odgovorna oseba pa s 300.000 tolarji. Ne glede na sodni epilog pa se novo šolsko leto pričenja v ponedeljek in po besedah ravnatelja OŠ Sv. Trojica Darka Škergeta bodo za en oddelek morali uvesti dvoizmen-ski pouk. Zmago Šalamun Republike Slovenije, če te prejemke doseže na območju Republike Slovenije oziroma so bili izplačani na območju Republike Slovenije. Šteje se, da so prejemki izplačani na območju Republike Slovenije, če je sedež izplačevalca na njenem območju. Po določbi pete alineje prvega odstavka 16. člena ZDoh je osnova za davek od osebnih prejemkov vsak posamezni bruto prejemek iz četrte alineje prvega odstavka 15. člena ZDoh, izplačan v denarju, bonih ali v naravi. Če je nagrada izplačana v naravi, se kot osnova za odmero davka od osebnih prejemkov upošteva njena prometna vrednost v času, ko je bila podeljena. Kadar je izplačevalec osebnih prejemkov pravna oseba ali zasebnik, je dolžna po določbi 130. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, štev. 18/96,87/97, 82/98, 91/98, 108/99 in 97/01; v nadaljevanju: ZDavP) za zavezanca obračunati in plačati davek od osebnih prejemkov. Davek od nagrad mora izplačevalec obračunati hkrati z obračunom osebnih prejemkov, plačati pa v šestih dneh po izplačilu osebnih prejemkov, vendar najpozneje do prvega naslednjega izplačila osebnih prejemkov. Upoštevaje predhodno obrazloženo je izplačevalec nagrade skladno s določbo četrtega odstavka 18. člena ZDoh dolžan za zavezanca obračunati in plačati navedeni davek po stopnji 25 %. V primeru, da davek namesto prejemnika nagrade plača organizator nagradne igre, se vrednost darila oziroma nagrade zviša tudi za plačani davek. Po določbi 117. člena ZDavP znesek davka, do katerega izplačevalec dohodkov, ki se vključujejo v dohodnino, ne plača davka po odbitku, predpiše minister, pristojen za finance. Ti dohodki se po poteku leta napovejo in vštevajo v osnovo za dohodnino. Minister, pristojen za finance, je v Uradnem listu RS, štev. 77/96, izdal Odredbo o dolo- čitvi zneska davka po odbitku, do katerega izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov davka ne plača. Po določbi 1. člena te odredbe znesek davka po odbitku, do katerega izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov davka med letom ne plača, znaša 2 %o povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji predpreteklega meseca. Navedeni znesek znaša po podatkih za mesec april 2003 4.938,56 SIT, kar pomeni, da se od drugih prejemkov, vključno z nagradami in podobnimi prejemki, od katerih se plačuje davek po stopnji 25 %, davka po odbitku ne plačuje, če ne presegajo 19.754,20 SIT (prejel sem 10.000 Sit - op. avtorja). V zvezi s pogojnim izplačilom nagrade pojasnjujemo, da v kolikor nagrade v obliki popusta pri plačilu nakupa vrtnega vodnjaka ne boste deležni, saj kot navajate v vašem dopisu, vrtnega vodnjaka ne nameravate kupiti, nagrade dejansko ne boste prejeli oziroma vam ne bo izplačana, zato tudi zneska popusta niste dolžni vpisati v napoved za odmero dohodnine. Po določbi 25. člena ZDavP fizična oseba predloži svojo davčno številko v vseh primerih, ko prejema dohodke ali prejemke, razen v primeru razmerij med fizičnimi osebami, če ne gre za obdavčljive dohodke ali prejemke. Če fizična oseba tega ne stori, se ta dohodek ali prejemek fizični osebi ne sme izplačati. Glede na to, da nagrade ne boste prejeli, organizatorju nagradne igre niste dolžni predložiti svoje davčne številke oziroma je le-ta od vas ne sme zahtevati. " Iz vsega povedanega bi torej ugankarske hiše od kandidatov za nagrade lahko zahtevale davčne številke šele, ko le-ti dobijo nagrade, kar pa bi administraciji delo strašansko povečalo, zato je najbolje ne pošiljati rešitev za nagrade, če nočeš letati z balonom, jahati v Lipici, raftati - ali kupovati vodnjakov. Franc Lačen Ljutomer • Nagradna igra Nagradili poslušalce V petek, 22. avgusta, je v prostorih radia Maxi v Ljutomeru potekalo veliko finalno žrebanje nagradne igre Maxi Summertime. Igra se je pričela 7. maja -v tem času so poslušalci radia Maxi sodelovali v raznih zabavnih igrah, v žrebanju pa so sodelovali tudi vsi, ki so v turistični agenciji Maxi Tours izpolnili nagradni kupon, tako da je bilo v bobnu skupno 995 nagradnih kuponov. V petek so tako poslušalce razveseli s štirimi privlačnimi nagradami, saj so poleg treh izžrebancev nagradili tudi avtorja najizvirnej-še fotografije v akciji "Naj ritka 2003". To je posnel Štefan Dr-varič iz Martjancev, ki bo tako teden dni dopustoval na jadranski obali. Na izlet s poslušalci Radia Maxi bo šla Majda Slavinec iz Ljutomera, teden dni počitnic na Jadranu je pripadlo Majdi Rus s Cvena, ki je zaradi pravila, da se mora nagrajenec v desetih minutah od trenutka, ko je izžreban, oglasiti na telefon ali pa sam poklicati na radio, kar pritekla iz bližnjega Doma starejših občanov, kjer dela, da ne bi zamudila določenega roka. Zanimiv pa je bil tudi razplet pri žrebu glavne nagrade - tednu dni dopusta v Grčiji. Kot prvi je bil namreč izžreban Vlado Tkalec iz Ljutomera, sicer pomorščak, ki je Grčijo obiskal že več kot 50-krat, zato se je nagradi odrekel. Ko so žrebanje ponovili, je bila sreča najbolj naklonjena Zlatki Novak iz Veličan, ki se bo tako v septembru odpravila na enotedenske počitnice v Grčijo. nšk Majšperk • Kriza tekstilne industrije Je TVI splavala iz težav? Posledice vse večjih težav, ki že dobro desetletje pestijo svetovno tekstilno industrijo, se že nekaj let odražajo tudi v tekstilni industriji Slovenije. TVI Majšperk ni nobena izjema. Foto: M. Ozmec VeČina strojne opreme majsperske tovarne je zastarela in dotrajana. Nekaj tekstilnih obratov in tovarn je zaradi krize tekstilne industrije že propadlo, večina tistih, ki jim je proizvodnjo uspelo ohraniti, pa se spopada z resnimi težavami. Te pestijo tudi Tovarno volnenih izdelkov v Majšperku, ki trenutno zaposluje 132 delavcev, a proizvodnja poteka nemoteno naprej. Direktorica TVI Darja Bra-tusek o tem pravi: ""Veseli smo, da nam je kljub takšni recesiji in težavam tekstilne industrije proizvodnjo v TVI Majšperk uspelo ohraniti, in to kljub zastareli tehnologiji, saj so nekateri stroji stari toliko kot proizvod-njav v tej tovarni, torej 66 let. Trenutno zaposlujemo 132 delavcev, pretežno gre za ženske. Glede na to, da smo uspeli zagotoviti delo, pa bomo v prihodnjih dneh dodatno zaposlili še nekaj ljudi. Prednost Lenart • Vrtci priključeni k šolam Bo država razveljavila sklep občinskega sveta? V občini Lenart v šestih enotah deluje Javni vzgojno-varstveni zavod vrtec Lenart, ki ima 15 oddelkov in ga obiskuje 354 otrok. Na občini so se zaradi racionalizacije družbenih dejavnosti odločili vrtce priključiti k osnovnim šolam. V začetku julija so lenarški svetniki sprejeli potrebne odloke. Ob njihovem sprejemanju je osem svetnikov sejo zapustilo, ker so menili, da gre za nezakonite sklepe. Ostali svetniki so odloke sprejeli, čeravno so na mizo dobili mnenje o priključitvi vrtca k osnovnim šolam, ki sta ga podala Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Skupnost vrtcev Slovenije. V obeh dokumentih piše, da je ukinitev lenarškega vrtca kot javnega zavoda v nasprotju z veljavno zakonodajo. Enakega mnenja je ob obisku v Lenartu bila državna sekretarka Judita Kežmah Počkaj, ki je povedala, da na ministrstvu trenutno ne vidijo pravnih podlag za spreminjanje obstoječe organizacije vrtca. Po njenem mnenju pa občina tudi presega svoje pristojnosti v smislu spoštovanja zakonskih dikcij. Po besedah predstavnikov lokalne skupnosti je vzrok za priključitev izguba, ki je v vrtcu nastala pred leti. Ravnatelj vrtca Darko Rebernik trdi, da je ta nastala zaradi nerealne ekonomske cene, to pa ugotavlja tudi ministrstvo, ki je v obrazložitvi zapisalo, da lenarški vrtec nima oblikovanih cen v skladu z Zakonom o vrtcih. Prejšnji teden, 18. in 21. avgusta, pa je občina Lenart v Uradnem listu številka 81 in 82 objavila odloke o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih zavodov osnovnih šol Lenart, Sv. Trojica, Sv. Jurij in Voličina, ki začnejo veljati osmi dan po objavi. Odloki ravnateljem šol nalagajo, da v roku 9 mesecev pri- Foto: Zmago Šalamun Ministrstvo za šolstvo in sport se ne strinja z odločitvami občine Lenart. lagodijo vse akte novi statusni obliki, enote vrtca pa morajo biti priključene k šolam do 1. januarja 2004. Ravnatelj vrtca Darko Reber-nik nam je povedal, da še ni prejel nobenih navodil od ustanovitelja, zato delajo naprej, kot da priključitve ne bo. Na vprašanje, kaj menijo o priključitvi lenarškega vrtca k osnovnim šolam na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in kaj bodo storili, pa nam je državna podsekretarka Vida Starič Holobar, zadolžena za predšolsko vzgojo, povedala: "V zadnjem obdobju intenzivno sodelujemo s posameznimi občinami, tako z obema združenjema kot tudi s posameznimi občinami, kjer prihaja do posameznih problemov. Izkušnje medsebojnega sodelovanja so dobre, žal pa se je v primeru občine Lenart pokazalo, da so tudi takšne izjeme, ki ne upoštevajo strokovnih in pravnih opozoril. Zato je ministrstvo moralo za zaščito interesa javnega zavoda, pravne ureditve, ki velja na področju predšolske vzgoje, za zaščito strokovnih izhodišč in nenazadnje tudi staršev zoper akt občine pri Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije predlagati vložitev tožbe zoper Občino Lenart, s katero se predlaga, da Upravno sodišče razveljavi sporne odločitve Občinskega sveta Občine Lenart." Zmago Šalamun bomo seveda dali našim delavcem, ki so imeli delovne pogodbe za določen čas, torej našim občanom." Št. tednik: Ste ohranili proizvodnjo v vseh obratih? "Da, proizvodnja poteka normalno v vseh naših proizvodnih obratih. Ponekod poteka delo v eni izmeni, ponekod pa je dvoizmensko. V prihodnje, ko bomo zagotovili še več dela - in vse kaže, da nam bo to uspelo - pa bomo v nekaterih obratih uvedli še tretjo izmeno." Št. tednik: Ali ste k odpravljanju težav uspeli pritegniti tudi državo? "Letos se je naša družba z dobro pripravljenim programom prestrukturiranja proizvodnje prijavila na Ministrstvu za gos-podarsto in veseli smo, da smo tudi uspeli. S sklepom slovenske vlade, ki je bil sprejet sredi julija, so bila našemu podjetju odobrena državna sredstva v višini 200 milijonov tolarjev državnega poroštva, 61 milijonov nepovratnih sredstev in 110 milijonov dolgoročnega kredita." Št. tednik: Skupaj gre torej za 371 milijonov. Ste sredstva že prejeli in za kaj Foto: M: Ozmec Direktorica TVI Majšperk Darja Bratušek, dipl. ing. tekstila jih boste porabili? "Odobrenih sredstev še nismo prejeli, pričakujemo pa, da nam bodo na voljo sredi septembra. Namenili jih bomo za finančno sanacijo in deloma tudi za tehnološko prenovo podjetja, saj je oprema v glavnem zastarela in dotrajana. Za izjemno podporo pri pridobitvi državnih sredstev se uprava TVI posebej zahvaljuje državnemu poslancu in županu občine Žetale Antonu Butolenu in dr. Danici Purg, direktorici poslovne šole na Bledu." Št. tednik: Začasno pomoč je s sklepom odobrila tudi občina Majšperk. Ste ta sredstva že prejeli? "Res je, občinski svet je na našo prošnjo sprejel sklep, da nam odobri kredit 30 milijonov tolarjev, pod pogojem, da naša družba zagotovi zakonsko določeno jamstvo za kredit. Sklep slovenske vlade pa za občinski svet ne predstavlja zakonsko ustreznega jamstva, zato teh sredstev še nismo dobili. Za zavarovanje smo sicer lahko ponudili tri predloge -vrednost osnovnih sredstev, ki so bila finančno ovrednotena, tri stanovanja, ki so v naši lasti in pa finančno ovrednotene zaloge materiala." Št. tednik: Vam je kljub izpadu obeh obljubljenih pomoči uspelo zagotoviti izplačilo osebnih dohodkov? "Da, do sedaj smo vsem zaposlenim uspeli plače izplačati za vsak mesec. Resda z velikimi težavami in nekajdnevnim zaostankom, vendar smo uspeli. Ta ponedeljek smo uspeli izplačati plače za junij, prepričana pa sem, da nam bo to uspelo tudi pri izplačilu plač za julij. Hvaležna sem vsem zaposlenim, da so v to ves čas verjeli in da verjamejo še naprej, da so s svojo strpnostjo in z marsi-kakšnim odpovedovanjem pripomogli k temu, da družba živi in deluje še naprej. Uprava verjame, da je na pravi poti in da bo s pridobljenimi družbenimi sredstvi zagotovila stabilnejše poslovanje družbe." M. Ozmec Kidričevo • Kupec Taluma bo kmalu znan Dopolnjeni ponudbi poslala oba ponudnika Rok za oddajo dopolnjenih ponudb za nakup kidričevskega Taluma je potekel 20. avgusta; po podatkih Ministrstva za okolje, prostor in energijo sta do tega roka oba ponudnika, torej domači konzorcij Sinal naložbe in madžarski Magyar Aluminium, poslala svojo dopolnjeno ponudbo. Kot je povedala Mateja Gornik iz službe za stike z javnostmi na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, se bo komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje Taluma ponovno sestala v začetku septembra. Takrat bo obe dopolnjeni ponudbi podrobneje pregledala in se na podlagi tega odločila bodisi za nadaljevanje pogajanja s ponudnikoma ali pa bo katerega izmed njiju že izbrala ali zavrnila. Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe republike Slovenije, ki jo predstavlja 3.256.859 delnic ali 85,78 odstotka od vseh izdanih delnic družbe Talum, Tovarne aluminija, d.d., Kidričevo, je do roka za predložitev nazavezujočih ponudb, 28. februarja letos, po besedah predsednice komisije in državne podsekretarke v Ministrstvu za okolje in prostor Jasne Kalšek prejela tri prijave; dve sta vključevali ponudbi interesentov iz tujine, eno prijavo pa je oddal domači ponudnik. V nadaljevanju je komisija s pomočjo finančnih svetovalcev na podlagi kriterijev, ki so bili navedeni v pozivu za javno zbiranje ponudb, podrobneje preverila ustreznost prejetih ponudb in opravila izbor ponudnikov, ki so lahko opravili skrbni pregled družbe in na podlagi tega oddali zavezujočo ponudbo za nakup delnic. V sporočilu za javnost je 14. maja komisija seznanila javnost s svojo odločitvijo, da dve od treh prejetih ponudb ustrezata postavljenim pogojem prodaje in ju je uvrstila v ožji izbor za drugo fazo prodaje. Neuradno se je izvedelo, da sta to domači ponudnik konzorcij Sinal naložbe in podjetje Magyar Aluminium iz Madžarske, ki sta zatem po skrbnem pregledu družbe predložila še zavezujoči ponudbi. Ti ponudbi sta na zahtevo komisije poleg ponujene kupnine oziroma cene za nakup morali vsebovati način in rok plačila, 5-letni poslovni načrt, nadaljni razvoj in širitev proizvodnega programa in predelave, modernizacijo, zagotovitev oskrbe domače aluminijske industrije, zagotavljanje najmanj obstoječega nivoja zaposlenosti in poslovnih funkcij, načrt investicij s terminskim planom ter izboljšave na področju varstva okolja. Na seji 16. julija je komisija opravila analizo prispelih zavezujočih ponudb v skladu s sprejetimi kriteriji. Poleg tega je na tej seji komisija postavila tudi izhodišča za pogajanja s ponudnikoma ter si zastavila nalogo, da na bi bila prva faza pogajanj z obema ponudnikoma predvidoma končana konec julija. Kot so povedali na Ministrstvu za okolje in prostor, se bo komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje Taluma spet sestala v začetku septembra, ko naj bi podrobneje pregledala in preučila obe dopolnjeni zavezujoči ponudbi in se tudi odločila - ali za katerega od obeh ponudnikov ali za nadaljevanje pogajanj. Novi, privatni lastnik Taluma naj bi bil torej kmalu znan. M. Ozmec Šolstvo • Učbeniški skladi Sola ni brezplačna Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport z zadovoljstvom ugotavlja, da so učbeniški skladi na osnovnih in srednjih šolah zaživeli v polni meri in da pomagajo k racionalizaciji pri nabavi šolskih učbenikov. Kot so nam povedali ravnatelji in knjižničarji nekaterih osnovnih šol, so šole nabavile učbenike tudi za prve razrede devetletne šole, tako da bodo učenci vse učbenike in tudi delovne zvezke dobili v šoli, saj so šole že ob koncu prejšnjega šolskega leta izbrale učbenike in delovne zvezke, ki jih bodo pri pouku uporabljali. Učitelji so namreč avtonomni pri izbiri učbenikov in založb, seveda iz kataloga strokovnega sveta. Starši za učbenike prispevajo tretjino nabavne cene učbenika, delovne zvezke pa plačajo v celoti. Ministrstvo za šolstvo bo šolam v oktobru za vsakega učenca devetletke nakazalo po 1380 tolarjev za nakup učbenikov, pri čemer je osem odstotkov od teh sredstev namenjenih za socialno šibke učence, te pa šole samostojno ugotavljajo. Učbeniške sklade na šolah koristi okrog 90 odstotkov učencev, ostali si nabavijo nove učbenike. Šolam je s strani ministrstva za šolstvo tudi naloženo, da učbenikov ne spreminjajo vsako šolsko leto, veljali pa naj bi vsaj tri leta. Če primerjamo stroške učbenikov in delovnih zvezkov (učenci vanje pišejo, torej ne morejo v učbeniški sklad) za prvi razred devetletke, so po šolah vendarle kar precejšnje razlike, saj znašajo ti stroški od sedem do dvanajst tisočakov; razlike najverjetneje nastajajo pri nabavi učbenikov in delovnih zvezkov pri različnih izdajateljih in založnikih. Z učbeniškimi skladi se je nabava učbenikov precej racio-nirala, naša brezplačna šola pa seveda ni brezplačna, saj morajo ob delovnih zvezkih starši poskrbeti še za ostale učne pripomočke pa za izlete, šole v naravi in še kaj. Franc Lačen Ormož • V šolo peš? Solarji še brez prevoznika Tik pred začetkom šolskega leta so šolarji iz občine Ormož še vedno brez prevoznika. V klopi osnovnih šol v občini Ormož bo letos sedlo 1674 učencev. Prvič se bo s šolo srečalo 156 prvošolcev devetletke in 105 prvošolcev osemletke. Osnovno šolo Stanka Vraza pa bo letos obiskovalo 32 učencev. V šolo se z avtobusom vozi približno polovica učencev. Na razpis za šolske prevoze se v občini Ormož ni prijavil nihče. Župan je na nedavni tiskovni konferenci povedal, da bodo do ustreznega prevoznika prišli s pogajanji. Težava je v tem, da je ponudba dosedanjega izvajalca za 28 % višja od lanske. To bi pomenilo čez 80 milijonov tolarjev za šolske prevoze. Tega pa v občinski blagajni ni in takšnega povišanja občina ne bo zmogla. Ponudnik v povišani ceni poskuša uveljaviti inflacijo, pa tudi povečanje zaradi povečanega obsega prevozov. Seveda se ponudnik zaveda tudi svojega monopolnega položaja in ga želi tudi zaračunati. Šolarji ormoške občine v šolo gotovo ne bodo hodili peš. Vprašanje je le, za kakšno ceno se bodo vozili. Dogovori naj bi bili zaključeni te dni. vki Borl • Kulturna karavana V iskanju identitete Minuli teden so na gradu Borl v organizaciji Ustanove Gandin fundacije potekali dnevi Karla Bal-merja. Tridnevni seminar je vodil svetovno znani violinist Miha Pogačnik, koncertni večeri pa so bili neke vrste filozofska priprava na evropsko kulturno identitetno karavano, ki ta teden poteka vzdolž 16. meridi-ana (16. meridian se imenuje tudi Meridian sv. Mihaela - spiritualna veličina, ki je znana starejšim kulturam). Karavana umetnikov, poimenovana V is- kanju evropske identitete, je v petek, 22. avgusta, z Borla krenila proti Kraljevcu in Zagrebu, nato pa so umetniki svojo pot nadaljevali preko Bihača, Knina, Šibenika in otoka Visa do Dubrovnika. Svoje desetdnevno iskanje evropske identitete bodo umetniki zaključili 31. avgusta v Monte Garganu v Italiji. Mojca Zemljarič Ptuj • Peli so upokojenski pevski zbori Prva revija upokojencev V soboto je bila v avli Šolskega centra Ptuj prva revija pevskih skupin, ki jo je organizirala pokrajinska zveza Društev upokojencev Spodnje Podravje. Na reviji je zapel tudi upokojenski zbor iz Središča ob Dravi Foto: M. Ozmec Revija je bila razdeljena na dva dela, v prvem so nastopili pevski zbori z zborovodji, v drugem pa ljudski pevci in godci. Od pevskih zborov so se predstavili: MPZ DU Ivan Rudolf Breg pod vodstvom Mitje Gobca, MP DU Budina Brstje pod vodstvom Ladislava Pulka, MPZ DU Središče ob Dravi z zboro-vodkinjo Simono Koser Šavora, MPZ DU Ivanjkovci z Jožetom Barin Turico, Kvintet DUR DU Rogoznica pod mentorstvom Irme Škrinjar ter MPZ DU Ptuj pod vodstvom Jožeta Derniko-viča. Strokovno sta pevske zbo- re vrednotila Slavica Cvitanič in Franc Lačen, ki sta za republiško srečanje, ki bo v Komendi, izbrala Moški pevski zbor DU Budina Brstje z zborovodjem Ladislavom Pulkom. V skupini ljudskih pevcev so nastopili: pevci iz Dobrine in Hajdine ter pevke iz Sel, Ptuja, Kidričevega, Hajdine in Cir-kovc. Na koncu prireditve so vsi zbori ter skupine ljudskih pevcev pod vodstvom Jožeta Der-nikoviča zapeli pesem Pojdmo na Štajersko. Fl Selektorja revije sta bila Franc La~en in Slavica Cvitani~. Ptuj • Sre~anje dija{kih domov iz zamejstva Gostili Goričane, Tržačane in Celovčane V Dijaškem domu na Ptuju je potekalo od ponedeljka do srede strokovno srečanje dijaških domov iz zamejstva; to je bilo že 34. tovrstno srečanje. Organizator srečanja je bil Zavod Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom RS za šolstvo, znanost in šport. Namen vsakoletnega strokovnega srečanja ravnateljev in pedagoških delavcev dijaških domov iz zamejstva je strokovno izpopolnjevanje, navezovanje stikov, izmenjava dragocenih izkušenj in nenazadnje tudi prijetno druženje. Srečanja dijaških domov iz zamejstva z domovi v matični domovini so priložnost mednarodnega spoznavanja in ne le rutina pred začetkom novega šolskega leta. Vsakoletno strokovno srečanje je del organiziranega izobraževanja, ki ga ponuja in organizira Zavod RS za šolstvo. Ker je tovrstnega izobraževanja v krajih, kjer zamejci živijo, zelo malo ali pa Udeleženci srečanja dijaških„domov iz zamejstva v Dijaškem domu Ptuj; na levi dr. Viljem Ščuka iz Nove Gorice. ga sploh ni, so strokovni delavci zelo zadovoljni, da lahko sodelujejo. Teme, ki jih obravnavamo, jim pomagajo pri bolj kakovostni izvedbi vzgojnega dela. Ker so srečanja vsako leto tik pred začetkom šolskega leta, lahko vnašajo v svoje delo novosti. Strokovno srečanje je časovno dobro načrtovano tudi zato, ker se vzgojitelji med šolskim letom pogosto zelo težko udeležijo izobraževanja, saj morajo biti popoldne in zvečer, ko seminarji večinoma potekajo, na svojem delovnem mestu med dijaki. Ta srečanja so za zamejske pedagoške delavce pomembna tudi z jezikovnega vidika, saj vsa predavanja potekajo v slovenščini, kar je za njih, manjšino v Avstriji in Italiji, še toliko pomembnejše, saj je njihov osnovni cilj bil in je še danes vedno enak: skrb za ohranjanje slovenskega jezika. Zavedajo se velike odgovornosti ob spodbujanju otrok in mladostnikov, da govorijo v slovenskem jeziku, saj je tovrstno komuniciranje ponekod že ogroženo. Izobraževanja pa so v obeh državah tudi zelo draga in največkrat dijaškim domovom nedostopna. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo bo moralo biti sodelovanje še močnejše, saj bo v Evropi brez meja potrebnih še več moči za ohranjanje lastne prvobitne narodne značilnosti. Delo je potekalo v obliki predavanj, pedagoških delavnic in nastopa (predstavitve vzgojnega dela zamejskih domov širši javnosti). Srečanja se je udeležilo 24 udeležencev iz Slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič Gorica, Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel Trst in Mladinskega doma slovenskega šolskega društva Celovec (2 ravnateljici, 1 ravnatelj, 21 pedagoških delavcev). Na srečanju sta predavala dr. Viljem Ščuka iz Nove Gorice, zdravnik šolske medicine in psihoterapevt, ter Danica Starkl, vodja področne skupine za dijaške domove Zavoda RS za šolstvo. V sredo je udeležence srečanja sprejel direktor uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar. Franc Lačen Kog • Dnevi turizma Množično in veselo Na Kogu, ležečem na vrhu griča med goricami, so nedavno priredili tradicionalne Dneve turizma na Kogu. Ob trudu in prizadevanju vseh doma~inov in društev, je prireditev lepo uspela, pa tudi gostov ni manjkalo. Hmm, dobra juhica ... Dnevi turizma na Kogu so iz leta v leto bolj zasidrani na koledarju domačih prireditev. Dan Marijinega vnebovzetja je tudi tradicionalno dan, ko se na Kogu postavi klopotec. Glede na to, koliko vina in kakšne kakovosti pridelajo na Kogu, je to zelo pomembno opravilo. Sicer pa je bil program prireditve pester, poln prireditev za različne okuse in na Kog je privabil tudi veliko število gostov. Kljub temu pa je to kogovska prireditev, na kateri se predstavijo domači vinogradniki s svojimi pridelki, medarji, kmetovalci in tudi izdelovalci ročno izdelanih spominkov in okrasnih predmetov. Po svojih dobrotah so znane tudi kogovske gospodinje, ki so tudi tokrat ponudile delček svojih izdelkov. V prostorih osnovne šole je bila ves čas prireditev na ogled zanimiva razstava dveh avtorjev. Kogovski včeraj in danes sta predstavila Ciril Ambrož in Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, enota Ormož. Prvi je razstavljal čudovite fotografije kogovske krajine, Korpi-čeva pa je pripravila izbor starih fotografij iz let 1899-1940, ki so nastale ob različnih družabnih dogodkih. Med prireditvami je bila za vse ljubitelje dobre kuhinje naj-privlačnejša priprava kisle juhe na odprtem ognju. Sodelovale so ekipe gospodinj Koga, Miklavža, Središča ob Dravi, Ormoža in Štrigove. Vsaka ekipa je juho pripravljala malo drugače in večino skrivnosti so bile pripravljene odkriti. Kot vse prave gospodinje, pa so gotovo kakšno skrivnost obdržale tudi zase. Kogovske gos- foto vki Brez šopka začimb ni dobre kisle juhe. podinje so juho pripravljale s svinjskim mesom, dodale pa so tudi na kocke narezan krompir. Zgostile so jo s prežgan-jem, okisale pa s kisom. Od začimb so posegle po čebuli, majaronu, lovorju, timijanu in rdeči papriki. V Središču kuhajo kislo juho iz govedine in svinjine. Za še posebej slasten okus najprej karamelizirajo sladkor, kot za vinsko omako in jo zalijejo z vinom. Poleg običajnih začimb so dodale še poper. Ormoška kisla juha je bila iz kokošjega mesa brez krompirja. Okisali so s kisom, dodali vegeto in veliko različnih dišavnic. Prav okusno je izgledala tudi kisla juha iz Štri-gove. Gospodinje so jo pripravljale na masti, na kateri so prepražile čebulo in česen. Meso je bilo goveje in svinjsko. Posebnost je bil nariban korenček in krompir za zgoščevanje. Jedi so dodale tudi ostro papriko, jo zalile z rdečim vinom in na koncu zaokrožile z beša-melom. Pa dober tek! vki in foto vki Za prireditev je zna~ilno, da se takrat oglasi prvi klopotec na Kogu. V neusmiljeni pripeki so klopotec mojstrsko postavili. Razstavljeni so bili {tevilni bolj ali manj doma~i ro~ni izdelki. Namesto gorenjskega kozolca tukaj pozdrave s Koga nosi koružjak. Ormož • Uredili poslovno-stanovanjski objekt Se en vodomet Poslovno-stanovanjski objekt na Kolodvorski 1 je odprt. Podjetje Holermuos IGD, d.o.o., iz Ormoža je lani januarja na tretji javni licitaciji kupilo stanovanjsko hišo na Kolodvorski cesti 1. Kupnina je znašala 33 milijonov tolarjev. Z obsežno prenovo, ki je dosegla trikrat-nik kupnine, je podjetje v zadnjih štirih mesecih uredilo lep poslovno-stanovanjski objekt. V pritličju je 170 kvadratov poslovnih prostorov, v nadstropju pa stanovanjski prostori. Papirnica Posrednik je svoja vrata odprla nedavno, oddana pa sta tudi preostala dva prostora. Na centralni lokaciji bo kmalu odprta še videoteka in Banka Koper. Lepo so uredili tudi okolico in Ormož je bogatejši še za en vodomet. V okviru dnevov turizma se je na Kogu na prijateljskem kegljanju zbralo 48 ekip različnih društev upokojencev od Maribora do Koga. Udeležba je bila enako množična v moški in v ženski konkurenci, saj je nastopilo v vsaki skupini po 24 ekip. Pri moških je bil rezultat zelo tesen. Najboljši so bili kegljači iz Skok (276), drugi so bili Duplečani (275) in tretji upokojenci iz Hoč (274). Med ženskimi ekipami so slavile Starše (238), za njimi Hoče (234), tretje pa so bile kegljačice ekipe Skok (233). Za številne goste so pripravili tudi izlet po okolici in kar 450 kosil. S sponzorstvom pa so se izkazali domači vinogradniki, ki so vsaki ekipi podarili buteljko, je povedal predsednik domačih upokojencev Anton Luci. Vinogradniški in kmciíjskí program v Ndal - hidravnična stiskalnica za grozdje ' * 5TRUC-MUTA23y L samo 271 .980.--sit - posode za mošt in vino INOX od 30 - 600 L - mlini za grozdje - plastične kadi za grozdje - lesene A lestve od 6.290.-do 16.990.-sit - aluminij lestvev44-07 24.990." sit - cisterne za gnojevko CREINA Brezplačna dostava na dom v času ponudbe Vabljeni v Prodajni center Metalka Ptuj, Rogozniška 7 Delovni čas od 7" do 19" Metalka Trgovina d. d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7. tel: 02/749 18 00 METALKA^ TRGOVINA M poklicna oblačila, rokavice, obutev, zaščit Zaščita Ptuj d.o.o., Rogoinltka cesta 14, Plu] Tel: 02 779 7111 Rabljena vozila TIP LETNÍK CENA OBUUBA KUPCU: AUDI A6 2,8 guattro 1994 1.500.000 - Brezplačen CHRYSLER VOY 3,3 LE 1996 1.800.000 preizkus DAEWOO NEXIA 1,5 1998 650.000 -105 točk DAEWOO NUBIRAWAG.. 1,6 2000 1.750.000 kontrole FIAT BRAVA 1,6 SX 1997 1.260.000 na vozilu FIAT BRAVO 1,2 16V SX 2000 1.490.000 - Tehnična FORD MONDEO 1.8 KARA. 1994 700.000 kontrola KIA SPORTAGE 2,0 MRDI 1998 1.700.000 po 2000 KIA SPORTAGE 2,0 MRDi 1999 2.250.000 prevoženih R 1,4 RT3V 2000 1.520.000 kilometrih R ESPACE 2,8 RXE 1993 720.000 - Pomoč na cesti. VOLKSVAGEN GOLF 1,8 1999 2.850.000 vleka ali Testna vozila popravilo - 3 mesečna tehnična CLIO EXP 1,5 dCi, 5V 2002 2.290.000 garancija KANGOO PRIV 1,5 dCi, 80 KM 2003 2.990.000 (za določena vozila) LAGUNA GRA. PRIV 2,0 - 16V 2002 4.850.000 RENAULT Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si 9 - TRGOVSKI POSLOVODJA priprava na izpit po IV. in V. stopnji izobrazbe"^ - JEZIKOVNI TEČAJI - Delafnica PSIHOFIZIČNA PRIP^VA NA JAVNI NASTOP - IZOB^EVANJE ZA ZNANE NAROČNIKE - KADROVSKI SERVIS Stnimaa Aškerčeva 1,Ptuj, telefon 02 749 34 j E-mail: info@animacija.si vwww.animacija.si foto vki foto vki foto vki Adijo, poletje v Ptuju Katja prišla in pobrala vse S sobotno prireditvijo z naslovom Adijo, poletje se je v Termah Ptuj končala še ena prireditvena sezona v tem, za ptujski turizem najpomembnejšem turističnem objektu, ki so jo izvedli s pomočjo poslovnih partnerjev in nekaterih sponzorjev. Ob lepoticah so jo obogatili znani pevci slovenske in hrvaške glasbene estrade, nekatere je osrečilo žrebanje Daewooja. Vreme je vzdržalo, a brez dežnih kapljic tudi tokrat ni šlo, čeprav jih je bilo le za vzorec. Zabava je trajala in trajala. V VIP loži, v katero je bila spremenjena poletna terasa pri bazenih, letos ni bilo vidnih vipovcev oziroma znanih imen slovenske lepotne in druge scene. Na lanskem prvem finalu izbora lepotic slovenskih term je bil kar drenj. V finale letošnjega izbora Skin star mis Term 2003 se je uvrstilo petnajst najlepših s petih predtekmovanj, ki so jih izvedlih v termah Moravske toplice, Zrečah, v aqualuni Term Olimia v Podčetrtku, Čatežu in v Termah Ptuj. Prišlo jih je štirinajst, ena je manjkala, ker si je zlomila nogo. Po treh izhodih, Sobotno nebo nad Termami Ptuj je ob ognjemetu v čast letošnjih lepotic krasil tudi eden od ptujskih balonov. v prvem so se dekleta predstavila v krilih in majicah Skin Star, v drugem oblačilih za prosti čas, v tretjem pa v kopalkah Skiny, so izbrali mis skiny, naslov je pripadel svetlolasi Katji Cuderman, študentki prava iz Predvora pri Kranju, ki je za favoritko veljala od vsega začetka, imela pa je tudi polno podporo občinstva. Na koncu je postala tudi uradna lepotica slovenskih term 2003, za prvo spremljevalko so razglasili Blanko Gomboc, za drugo pa Tino Žižek, obe prihajata iz Prekmurja. Najlepše tri so izbrali izmed osmih superfina-listk, med katerimi sta srečo poskušali tudi dve Ptujčanki -19-letna študentka kriminalis-tike Svetlana Širec in 18-letna dijakinja tekstilne šole Patricija Lorenčič, ter 20-letna študentka turizma iz Ormoža Ines Juranovič. Tretji Ptujčanki, uradni lepotici mis Term Ptuj, Evi Repič se žal ni uspelo uvrstiti v superfinale. Izbrane lepotice so se ob lepotnih naslovih veselile bogatih daril, zmagovalki je pripadel tudi skuter Aprilia, ki ji ga Dornava • 10. lukarski praznik Tržili so iúk Turistično etnografsko društvo (TED) Lúkari je v nedeljo, 24. avgusta, v vaški kulturni dvorani in na športnem igrišču pri osnovni šoli pripravilo jubilejni, 10. lúkarski praznik. Praznovanje letošnjega lukarskega praznika so v Dornavi pričeli z odprtjem etnografsko-kulinarične razstave v vaški dvorani, ki jo je pripravila aranžerska sekcija TED Lukarji. Na njej so obiskovalci med drugim lahko pokusili stare kmečke jedi in si ogledali, kako so se lukarji nekoč pripravljali na tržo. Na osrednji prireditvi ob 10. lukarskem prazniku so nato uvodoma za- pele domače ljudske pevke, občinstvu pa se je predstavila tudi sekcija ljudskih godcev. V nadaljevanju programa so ob spremljavi dornavske pihalne godbe zaplesale mažoretke, zbranim pa so zapeli tudi člani moškega okteta. Po zanimivih glasbenih in plesnih nastopih so se na osrednji prireditveni prostor s kmečkimi vozovi pripeljali lukarji in prikazali različna dela, od je podaril Avto Triglav. Sledilo je obvezno kopanje v bazenih, za obiskovalce pa še ena noč zabave ob dobri pesmi znanih slovenskih in hrvaških glasbenikov. MG Foto: Črtomir Goznik Katja Cuderman, {tudentka prava iz Preddvora pri Kranju, je za zmagovalko veljala od vsega za~etka. Osvojila je naslova mis Skiny 2003 in Skin Star mis Term 2003. Druga spremljevalka letošnje mis slovenskih term je postala Tina Žižek (levo), prva spremljevalka pa Blanka Gomboc (desno). Črtomir Goznil< Med super^inalistkami sta bili tudi Ptujčanki Svetlana Širec in Patricija Lorenčič ter Ines Jura-novič iz Ormoža. Na fotografiji kandidatke v kopalkah. priprav pa do trženja luka. Predsednica TED Lukarji Marija Belšak je orisala 10-letno delovanje društva, Lojze Mat-jašič pa je zbranim predstavil pridelavo luka in zgodovino lukarstva v Dornavi. Medtem ko so obiskovalci prisluhnili Matjašiču, so lukarce spletale vence, mladi lukarji OŠ Dorna-va pod mentorstvom Darinke Žnidarič pa so zapeli venček ljudskih pesmi. Foto: IVlojca Zemijarič Priznanja za zaslužno^delo v društvu so prejeli (od leve): župan občine Dornava Franc Šegula, Lojze Matjašič, Neža Čuš, Zvonko Mikša, Marija Slodnjak, Marjeta Peteršič, Marjeta Forštnerič in Marija Velikonja, prva predsednica društva; dobitnica priznanja je tudi Slavica Bratuša, ki pa je ni na fotografiji. Priznanja je podelila predsednica TED Lukari Marija Belšak (stoji druga od leve). "Leta 1992 so se v Dornavi in okoliških vaseh pričeli obujati stari ljudski običaji. Na pobudo Slavice in Iva Matjašiča smo domačini pripravili veselico, na kateri smo v sodelovanju z Lojzetom Matjašičem prikazali pletenje luka in postregli z lukarskimi jedmi. Ker je bila prireditev dobro obiskana in je imela velik odmev v širši javnosti, so se nato leta 1995 sestali: Marija Velikonja, Janez Starčič, Meta Petršič, Slavica Bratuša, Franc Šegula, Marija Slodnjak in Mirko Cigula ter se dogovorili, da se ustanovi TED Lukari. Pod našim okriljem so nato začele delovati tudi ljudske pevke, oktet iz Dornave, Cigani in orači ter sekcija kmečkih žena. Danes šteje društvo 285 članov, v tem času pa se med drugim zelo trudimo tudi za obnovo in ureditev Čušekove domačije, ki nam jo je v upravljanje podarila občina Dornava," je povedala predsednica Marija Belšak. Na prireditvi so se v nadaljevanju predstavili še skupina pevcev iz Ruš, folklorna skupina Ruda Sever iz Gorišnice, predsednica društva je zaslužnim članom društva in ostalim sodelavcem podelila priznanja, zbrane na prireditvi pa je nagovoril tudi Albin Pišek, predsednik Turistične zveze Ptuj. Na letošnjem lukarskem prazniku so nagradili tri obiskovalce, ki so s seboj prinesli najdebelejši luk, najpogumnej-ši pa so se lahko pomerili v spletanju vencev in pripravi jedi tega žlahtnega pridelka. Mojca Zemljari~ Pobrežje • 5. igre brez meja Zmaga za domačine V nedeljo, 24. avgusta, je Športno društvo Pobrežje iz občine Videm organiziralo pete vaške igre brez meja. Iger brez meja se je letos udeležilo devet ekip, ki so prihajale tudi izven meja občine Videm: Dravinjski Vrh - Pristava, Zabovci - Razjarniki, Optimisti - Videm, Kruci - Središče ob Dravi, ŠD Pobrežje, Pečene Grinte - Videm, Šturmovci, FD Pobrežje - Obetav-niki in KTD Klopotec - Soviče -Dravci. Posamezno ekipo je sestavljalo šest tekmovalcev in dve tekmovalki, vsaka ekipa pa se je predstavila tudi z izvirnim Jollyjem. Tekmovalci so se pomerili v osmih zahtevnih, a za občinstvo zanimivih igrah. Prva igra je od tekmovalcev zahtevala, da so nabirali štore, pri drugi so se vrteli s hoduljami, pri tretji pa so se pomerili v košarki po pobreško. Četrta igra je zahtevala zalivanje iz Studenčnice, peta luščenje koruze, šesta lovljenje jabolk z usti, sedma vožnjo samokolnice z zaprtimi očmi, pri finalni, osmi igri pa so tekmovalci v kopici sena iskali krompir. Za upoštevanje pravil pri tekmovanju sta skrbela sodnika Ivan Krajnc in Danilo Drevenšek, sicer tudi predsednik ŠD Pobrežje. Igre brez meja so se v Pobre-žju končale v poznih popoldanskih urah, zmaga in s tem tudi pokal za pravo mesto pa sta pripadla domačinom, tekmovalcem ekipe ŠD Pobrežje. Drugouvršče-na ekipa je bila ekipa KTD Klo-potec - Soviče - Dravci, tretji pa so bili Razjarniki iz ŠD Zabovci. Mojca Zemljarič Foto IVlojca Zemijarič Pri finalni igri so se igralci trumoma zagnali v kopico slame, v kateri so iskali krompir. Podlehnik • 670 milijonov za infrastrukturo Državi nihče ne ostane dolžan V občini Podlehnik so v letošnjem letu namenili kar 670 milijonov SIT sredstev za investicije v infrastrukturo. O tem, kaj so doslej naredili in kaj še nameravajo, smo se pogovarjali z županom občine Podlehnik Vekoslavom Fricem, ki je hkrati tudi ravnatelj tamkajšnje šole. Kot je povedal Fric, so v občini Podlehnik v letošnjem letu zgradili dva kilometra novih cest, naredili pa so tudi dva kilometra preplastitve ceste od Zg. Gruškovja do Nove Cerkve. Dodal je ŠE, da so veliko denarja vložili tudi v vodovod, saj so uvedli 17 novih priključkov na Gorci in 4 priključke v Sedlašku. Po njegovih besedah bodo ta teden končani zadnji štirje priključki v Zg. Gruško-vju, od katerih sta dva priključka na hrvaški strani, kar je razlog, da delajo te priključke šele sedaj, saj so morali čakati na dovoljenje na Hrvaškem. S tem bo občina Podlehnik končala uvedbo vodovodnih priključkov. Imajo pa tudi investicijo, ki je ravnokar v teku, in sicer obna- vljanje zdravstvenega doma. Ta bo končan 1. oktobra, med tem časom pa imajo občani Podle-hnika ambulanto na Ptuju. To so investicije, ki jih je občina uspela končati v letošnjem letu, imajo pa še nekatere dolgoročne načrte, kot je na primer izgradnja kanalizacijskega sistema za področje celotnega nižinskega in prinižinskega dela občin. Za to investicijo imajo narejene že vse izvedbene načrte, čakajo le še ne gradbeno dovoljenje. Kot je povedal Fric, mora občina Pod-lehnik, če želi dobiti sredstva iz taks za ekologijo, to investicijo pričeti še letos. Dodal je tudi, da če občina tega ne stori, pusti kar 6 milijonov SIT državi. Za navedene investicije, ki jih je občina Podlehnik končala v letošnjem letu je država prispevala okrog 15 odstotkov denarja, ostalih 85 pa si je priskrbela občina sama. Fric je mnenja, da je nujno, da občine jemljejo posojila pri državi. "Državi nihče ne ostane dolžan ničesar," je nadaljeval. Povedal je tudi, da država daje posojila, ker je to zanjo ekonomično, in ker ve, da bo posojeni denar dobila vrnjen. Fric je povedal, da bi bilo potrebno narediti še veliko inve- sticijskih del, a majhne občine nimajo veliko lastnih sredstev. Prva stvar, ki je potrebna obnove, je most na lokalni cesti čez Žetale, saj je zaradi dotrajanosti odprta le polovica vozišča, a bo najbrž tudi ta slej ko prej zaprta. Najugodnejša ponudba za to investicijo je 19 milijonov SIT, a jih občina nima in si jih bo zato morala zagotoviti z rebalansom. Povedal je tudi, da bodo v občini zelo zadovoljni, če bodo uresničili vse zastavljene projekte. Veseli pa bodo tudi, če jim bo uspelo pričeti gradnjo občinske stavbe, saj delavci na občini nimajo pogojev za delo. "Najprej smo naredili nujnejše investicije, sedaj pa je čas, da občina naredi tudi nekaj zase," je nadaljeval Fric. Povedal je še, da imajo izdelane že vse idejne načrte za izgradnjo občinske stavbe, gradnjo pa nameravajo začeti jeseni. Dženana Beéirovié Foto: Dženana Becirovic Župan občine Podlehnik Vekoslav Fric Sedem (ne)pomembnih dni Križevci pri Ljutomeru • 5. občinski praznik Praznujejo ves mesec Občina Križevci pri Ljutomeru v avgustu in septembru v sodelovanju s kulturnimi in športnimi društvi, ki delujejo tam, pripravlja številne prireditve, s katerimi obeležujejo 5. občinski praznik. V soboto, 16. avgusta, je tako v gasilskem domu v Berkovcih že potekal prevzem orodnega gasilskega vozila, naslednjo nedeljo kolesarjenje po občini Križevci, 24. avgusta pa so na nogometnem igrišču pri osnovni šoli Križevci pripravili nogometni turnir za prehodni pokal občine Križevci in vlečenje vrvi sodelujočih vasi. Prireditve se bodo nadaljevale v nedeljo, 31. avgusta, ko bo v gasilskem domu v Kokoričih potekalo prvenstvo prostovoljnih gasilskih društev za prehodni pokal občine Križevci. Na tekmovanju pričakujejo okoli 25 ekip - 250 gasilcev, ki se bodo pomerili v različnih gasilskih veščinah. V petek, 5. septembra, bo ob 18. uri v prostorih kulturnega doma na ogled razstava ob 40-letnici dela v novi šolski zgradbi, katero pripravljajo učenci in učitelji osnovne šole Križevci, sledil bo Slavičev večer s kulturnim programom, ob 20.30 pa si bodo lahko občani na prireditvenem prostoru pri poslovno-stanovanjskem objektu ogledali film Strici so mi povedali. V soboto, 6. septembra, se bo ob 9.uri v športno-rekreacijskem centru Križevci pričel nogometni turnir reprezentanc občin Ljutomer, Razkrižje, Veržej in Križevci. Osrednja prireditev s kulturnim programom bo istega dne ob 18. v kulturnem domu v Križevcih, na prireditvi pa bodo podelili tudi občinska priznanja. V petek, 12. septembra, bo ob 19. v križevskem kulturnem domu še mednarodni koncert rogistov in lovskih pevskih zborov, prireditve ob 5. občinskem prazniku občine Križevci pri Ljutomeru pa se bodo zaključile v nedeljo, 14. septembra, na ljutomerskem hipodromu, s hendikep dirko občine Križevci. Natalija Škrlec Kdo ima največ Med štiridesetimi sindikalnimi voditelji jih je ta teden samo sedem odgovorilo na vprašanje ene izmed televizij, kolikšna je njihova mesečna plača. Ne glede na različne izgovore, med katerimi je bil menda najbolj prevladujoč tisti, da bodo višino svoje plače razkrili šele tedaj, ko bodo to storili tudi vsi drugi funkcionarji, pravzaprav najbolj preseneča očitno trdno zakoreninjeno prepričanje, ki ni omejeno zgolj na sindikalne voditelje, da so podatki o plačah nekaj skrivnostnega in problematičnega, kar je treba skrivati pred očmi javnosti. Različne analize bi najbrž razkrile različne vzroke za takšne razmere. Vendar pa takšnih raziskav v glavnem ni, kot tudi ni sistematičnega ukvarjanja z vsemi vidiki plačane politike, ki je izjemno pomemben ekonomski in socialni element vsake (resne) nacionalne tekoče in še zlasti razvojne politike. Zaradi tega se ne kaže pretirano čuditi, čeprav je presenetljivo, da vlada, po besedah njenega predsednika Ropa, šele zdaj naroča nekakšne štu- dije, ki naj bi pokazale, kaj se v resnici in v vseh razsežnostih dogaja, denimo, s plačami najbolje plačanih Slovencev, katero delo je ta čas pri nas najbolje plačano in ali za to resnično obstajajo vsi prepričljivi dokazi in verodostojne utemeljitve. Premier Rop govori o kakšnih 400 izjemno bogatih Slovencih, za katere vlada (in najbrž tudi druge službe) ne vedo natančno, od kod vse izvirajo njihovi visoko nadvpovprečni dohodki. Seveda je tudi veliko vprašanje, ali so vsi ti prejemki pravilno in dosledno obdavčeni, ali sedanji sistem davčne politike jemlje največ tistim, ki prihajajo do zalužka po najlažjih poteh, ali skratka tisti, ki imajo največ - kar bi bilo normalno - tudi največ prispevajo za skupne potrebe ali pa je morda njihova participacija pri tem celo skromnejša od slovenskega povprečja. Lahko se samo čudimo, zakaj pristojni vladni organi s takšnimi in podobnimi relavantnimi podatki ne razpolagajo tekoče in zakaj na osnovi tega tudi sproti ne prilagajo posameznih ukrepov. Tako pa se zdi, kot da so tudi v vladi presenečeni, da pravzaprav ne vedo, kaj se dogaja in da vse skupaj vnaprej problematizirajo kot nekaj, kar naj bi bilo na meji razumljivega in dopustnega. Seveda ni razlogov za kar splošno kriminalizacijo visokih plač in za ustvarjanje ozračja, da so pravzaprav vse visoke plače vnaprej problematične in nezaslužene. Po drugi strani pa na nastajanje takšnega ozračja v veliki meri prispevajo tudi sindikalne in druge skrivalnice s plačami vodilnih. Skrivanje dejanskih osebnih dohodkov, s katerimi so obsedeni posamezni čelni ljudje v politiki in gospodarstvu, seveda v javnosti najprej poraja dvom v njihovo regularnost in upravičenost. Že od nekdaj je namreč znano, da po pravilu vsak skriva nekaj, kar je zanj neprijetnega ali nekakšen poseben interes, da drugi tega ne spoznajo. Pri "tajnih" plačah naj bi šlo predvsem za preprečevanje zavisti in izbruhov uravnilovke, tako me je pred časom poučeval znani gospodarstvenik. V resnici pa bi lahko ravno popolna javnost plač (in drugih dohodkov) vodstvenih in drugih vodečih kadrov prispevala k preprečevanju različnih psihoz in enostranskih, tudi neresničnih trditev in obtožb kar vseh zaradi "previsokih ali nezaslužnih" plač. Namesto zakonsko zaukazane "tajnosti" plač bi morali vzpostaviti za vse dovolj pregledno lestico konkretnih prejemnikov najvišjih plač in tabelo najbogatejših Slovencev. Ta pregled naj vsakič spremljajo jasne utemeljitve oziroma ocene vsakega dela, kvantifikacije, ki lahko kar najbolj objektivno pokažejo, kaj vsak posameznik dela in kaj je naredil za svojo plačo. To ne bi bil nikakršen "sramotilni" spisek, nikakršna obtožnica za ljudi z visokimi prejemki. Dobro, visokokvalitetno delo oziroma vodenje bi se tudi na takšen način še dodatno promoviralo, seveda pa bi se po tej poti lahko tudi hitreje zaznalo, da niso morda nekateri (pre)plačani tudi za slabo delo, slabo znanje in slabe rezultate. Zagotovo bi nazorneje kot doslej dojeli, da so nekateri "genialci" kar samooklicani do-mišljavci, ki za tisto, kar zdaj prejemajo za svoje delo, v resnici nimajo nikakršnega pravega kritja in dokazila v rezultatih podjetij ali ustanov, ki jih vodijo. Javnost podatkov o plačah vodilnih bi prav gotovo razkrila tudi nenormalno stanje, da mnogi, ki so na čelu različnih nepomembnih (ali monopolnih) organizacij, zaslužijo več ali pa enako kot tisti, ki so resnično sredi najhujših tržnih bitk, ki nosijo za svoje poslovne odločitve tako rekoč nenehno glavo na prodaj. Tako kot se opravljajo najrazličnejše primerjave in ločnice med večino zaposlenih, je potrebno uveljaviti ustrezno merjenje dosežkov in gradacijo plač tudi za vodilna mesta v gospodarstvu in negospodarstvu. Vsekakor je paradoksalno (in tudi nenormalno), da najrazličnejši veliki in mali voditelji kar naprej opozarjajo "svoje ljudstvo" in "svoje delavce", da je treba celotno življenje, predvsem pa tudi njihove plače, prilagajati dejanskim gmotnim možnostim in dejanskim dosežkom v gospodarjenju, medtem ko zase in za svoje plače zahtevajo nekakšna drugačna, evropska merila, ki jih marsikdaj ne prepozna in prizna niti Evropa. Tako so novi lastniki Ljubljanske banke iz Belgije pred časom kot enega izmed prvih ukrepov zoožili nekatere prejemke predsednika uprave te banke, ki je prej svoje visoke prejemke največkrat opravičeval z evropskimi in svetovnimi merili ... Jak Koprive Od d in tam Ormož • Gimnazija polna V teh dneh se še vpisujejo posamezni uienci na Gimnazijo Ormož, zato ravnateljica Sonja Posavec ni mogla povedati dokončnega števila dijakov, ki bodo letos pridobivali znanje na njihovi šoli. Končno število bo okrog 245. V prvi letnik je vpisanih 67 učencev in s tem bodo imeli spet dve nadstandardni pa-ralelki. Normativi za število učencev v razredu namreč predvidevajo 32 dijakov. Vpis je potekal brez selekcije, zanj pa se zanimajo učenci iz ormoške in sosednjih občin. V drugih letnikih je že sedaj vpisanih 70 dijakov, kar je šoli omogočilo, da je vpisala dva oddelka in eno skupino. Zakon namreč pravi, da je 34 učencev v oddelku zgornja meja. Če je ta presežena, potem ministrstvo odobri skupino. V njej bo 19 dijakov, ostala dva oddelka pa bosta imela po 25 oziroma 26 dijakov. /vki/ Ormož • Nova razporeditev občinskih prostorov Obiskovalci zgradbe (in zaposleni) občine Ormož se te dni navajajo na novo razporeditev prostorov. V minulih tednih so jih namreč dodobra premešali. Za to potezo so se odločili zaradi prilagajanja organizacijski shemi. Prišlo je namreč do neskladja pri razmestitvi prostorov in zato so se na občini odločili zadevo urediti. Nekoliko težav bodo imeli uporabniki, ki bodo pisarne iskali še na starih mestih. Za orientacijo lahko povemo, da je v traktu na levi strani, ob Ptujski cesti, po novem Urad župana. Tam je mogoče najti županovo pisarno, pisarno podžupanov in županovih sodelavcev. Na desni strani, v traktu ob Skolibrovi ulici, pa so pisarne Občinskega urada. ^iv'ki/ Ormož • Javna razgrnitev Te dni so v prostorih občine Ormož in na sedežu KS Podgorci razgrnili osnutek lokacijskega načrta za ureditev krajevnega središča Podgorci. V času javne razgrnitve pozivajo vse zainteresirane, da podajo pisne pripombe k osnutku, organizirana pa bo tudi javna razprava, ki bo v prostorih ormoškega gradu, Kolodvorska 9,17. septembra ob 18. uri. /vki/ Lenart • Festival tudi v Lenartu V petek, 17. oktobra, bo v športni dvorani v Lenartufestival narodno-zabavne glasbe Lenart 2003, ki ga organizira kulturno društvo Motiv Slovenske gorice. Ansambli se bodo predstavili z novo lastno skladbo in eno skladbo iz zakladnice ljudskega izročila. Po besedah organizatorja Franca Bratkoviča bo nastopilo največ 14 ansamblov. /zš/ Ptuj • Izlet diabetikov Društvo diabetikov Ptuj organizira enodnevni izlet v Po-sotlje, 13. septembra ob 7.00, izpred železniške postaje na Ptuju. Cena izleta je 3.600 SIT (prevoz, kosilo in vstopnine). Prijave sprejemajo na društvu 3. in 10. septembra med 8. in 10. uro ter vsak dan v di-abetološkihpisarnah. /mg/ Sp. Podravje • Suša resno ogroža kmetijstvo Do sredine julija že 4 milijarde škode Dolgotrajno sušno obdobje, ki se vleče vse od pomladi, in nadpovrečno visoke temperature v poletnih mesecih so na območju Spodnjega Podravja že dosegle razmere velike naravne katarstrofe, so poudarili na tiskovni konferenci Kmetijske svetovalne službe v Ptuju. Po zbranih ocenah je do 20. julija v kmetijstvu škode že za 3.960.000 tolarjev. "To je naravna katastrofa, posevki v Podravju, še posebej na prodnatih tleh, so doživeli zlom, le redki redki kmetovalci bodo za svoje pridelke dobili več, kot so vložili," je na tiskovni konferenci v sredo, 20. avgusta, poudaril Peter Pribožič, vodja Območne enote Kmetijske svetovalne službe na Ptuju. Najbolj prizadeti so živinorejci, saj so nekateri že bili prisiljeni zmanjšati - mnogi še bodo zaradi manjšega pridelka krme - tudi stalež plemenskih živali v hlevih. To pa bo zagotovo pustilo dolgoročne posledice, tako v proizvodnji kot pri dohodku na kmetijah. Zaradi velike ponudbe goveda za zakol in posledično vse nižjih odkupnih cen starejšega goveda razmere mejijo na katastrofo. Po ocenah svetovalne službe in občinskih komisij za oceno škode je najhuje prizadelo tra-vinje, ki je osnova za prehrano goveda. Na nekaterih zemljiščih izpadi pridelka že presegajo 70 %, tako da sena ali druge primerljive krme ni več mogoče kupiti. Kmetijski svetovalec Andrej Reberninsek je opozoril, da so meritve količine padavin pokazale na občutno pomanjkanje dežja in povišanje temperatur vse od februarja naprej. Primerjalni podatki nadpovprečnih dekadnih temperatur in podpovprečnih padavin na vremenski postaji, ki so postavljene na Dravinjskem Vrhu in Forminu, povedo, da so bile povprečne temperature v marcu od 8,2 do 9,8 stopinj, v aprilu od 17,3 do 14,7 stopinj, v maju od 18,5 do 19,2 stopinji, v juniju od 22,6 do 23,3 stopinje, v juliju od 24,5 do 25,9 Foto: M. Ozmec Svetovalec Andrej Rebernin-sek stopinj in v prvi dekadi avgusta od 24,1 do 26,1 stopinj celzija. Količine dekadnih padavin pa so se v marcu gibale med 0,6 in 6 mm, v aprilu med 4,7 in 7 mm, v maju med med 16 in 30,6 mm, v juniju med 17,2 in 31 mm, v juliju med 73,2 in 58,6 mm in v prvi dekadi avgusta med 6,2 in 13,4 mm padavin. S konkretnimi podatki je postregel tajnik regijske komisije Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Predsednik regijske komisije Vodja kmetijske svetovalne Peter Pribožič, vodja območ-za oceno skode Drago Murko službe Ivan Brodnjak ne enote v Ptuju Susa je najhuje prizadela koruzna polja. za popis škode pri Upravi za zaščito in reševanje Drago Murko, saj je povedal, da so na območju 16 občin iz upravne enote Ptuj in občine Ormož do 20. julija zbrali 11.165 vlog za škodo na 39.445 hektarjih površin, po zbranih podatkih pa je te škode skupaj za 3,96 milijarde tolarjev. Največ, za okoli milijardo tolarjev, je škode na koruzi, na travinju okoli 606 milijonov, na pšenici okoli 500 milijonov, v vinogradih pa okoli 321 milijonov tolarjev. Sicer pa regijska komisija še čaka na nova navodila iz Uprave za zaščito in reševanje, ker pričajujejo, da bo potreben še dodatni popis škode. Posledice sušnega obdobja po 20. juliju so se na že tako prizadetih poljščinah, vrtninah, sadnem drevju in vinski trti samo še povečale. Vodja kmetijske svetovalne službe Ptuj Ivan Brodnjak je prepričan, da tako slabe situacije, kot je letos v kmetijstvu še ni bilo. Poleg prenizkih odkupnih cen živine, ki kmetom ne zagotavljajo preživetja, kaj šele zaslužka, sta na občuten padec pridelka vplivala še uničujoča suša in ponekod tudi neurja s točo. Poleg tega pa se je zaradi državnih subvencij javnosti Zetale • Neurje Potrebna bo sečnja Na terenskem ogledu sem ocenil, da je nočno neurje z vetrom v noči 18. avgusta naredilo tudi večjo škodo v gozdovih na področju Žetal. Orkanski veter je pihal v pasu, v širini 1000 metrov, od Pridne vasi na severni strani Resenika, preko Žetal in Podloga do Var-vasel v dolžini 7 kilometrov. V državnih gozdovih v spodnjem delu Maclja je ruval posamezna drevesa ali skupine dreves ter lomil predvsem vedvrsnata drevesa. Polomljenih in izruvanih je po oceni za 50 m3 dreves iglavcev in 300 m3 dreves listavcev. V zasebnih gozdovih je nastala skoda na drevju iglavcev, predvsem v drogovnjakih smreke, kjer je veter ruval in lomil drevesa. Ocenjeno je da je teh dreves za 400 m3. Zaradi letošnje dolgotrajne suse in visokih temperatur se je v nižini zelo povečalo s podlubniki napadeno število smrek in smrekovih sestojev. Zato priporočamo lastnikom gozdov v tem področju, da takoj pregledajo svoje gozdove in pričnejo s posekom in izdelavo vetrolomov, da se preprečijo se večje skode. O pričetku varstvene sečnje so dolžni obvestiti področnega gozdarja. Gozdarji Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju bomo v prihodnjem tednu pričeli evidentirati to drevje in izdajati odločbe o varstvenih sečnjah ter o tem obvesčali prizadete lastnike gozdov. Vodja KE PTUJ: Andrej KOVAČIČ, univ. dipl. inž. gozd. Kljucarovci • Vaške igre Zmagala ekipa Sardinja foto vki Vaske igre so zabavale sodelujoče, se bolj pa gledalce. Na sliki je igra jetniske štafete, kjer so v končni štafeti morali preteči predpisano razdaljo kar stirje zvezani jetniki. Požarni rajon PGD Ključarovci sestavlja šest vasi - Žvab, Runeč, Le-šnica, Šardinje, Gornji Ključarovci in Spodnji Ključarovci. Vsak s svojo ekipo so se minulo soboto pomerili na zabavnih vaških igrah, ki jih je prvič, toda gotovo ne zadnjič, pripravilo PGD Ključarovci, je povedal njihov predsednik Metod Belšak. V lepem sončnem vremenu se je na prizorišču zbralo veliko gledalcev, kar cele družine, ki so navijale za svoje tekmovalce, ki so s svojo tekmovalnostjo poskrbeli za obilo smeha. Igre so se pričele okrog 14.00 in so se po besedah sodnika Andreja Pučka zaključile šele ob 21.00. Prav pri zadnji igri, vlečenju vrvi, je prišla na plano vsa zagrizenost tekmovalcev, ki so dali vse od sebe. Tekmovanje je potekalo v borbenem vzdušju, pokali pa so na koncu pripadli trem najbolje uvrščenim ekipam. Najboljši so bili tekmovalci Šardinja, drugi so bili Gornji Ključarovci in tretji Spodnji Ključarovci. Po igrah so nadaljevali z veselico, ki pa jo je, kot tudi že prejšnjo, malce poškropil dež. vki močno povečalo tudi negativno mnenje do kmetov in kmetijstva. In kaj je možno še storiti, da bi krizne razmere vsaj ublažili? Ivan Brodnjak meni, da lahko kmetom priskočijo na pomoč lokalne skupnosti. Županom vseh prizadetih občin so že priporočili, da kmetom iz obvezne proračunske rezerve namenijo sredstva za setev strniščnih posevkov. Priporočajo predvsem setev mnogocvetne ljulke (40 kg na hektar), s katero lahko dosežejo do 3 tone snovi na hektar, spomladi do prvega maja pa lahko opravijo naslednji od-kos 3 tone snovi na hektar, kar je prva spomladanska krma. Drugi zelo učinkoviti ukrep je presejevanje ali dosejevanje uničenih travnikov s trajnimi travami. Za dosejevanje je potrebno 20 kg na hektar za prese-jevanje pa 32 kg na hektar. Kot tretji ukrep priporočajo vzpodbujanje setve krmnih rastlin, ki zelo dobro prenašajo sušo. Ena takih je zagotovo lucerna, ki ima močan koreninski sistem in je beljakovinsko zelo bogata krma; za setev pa priporočajo 25 kg semena na hektar. Kot četrti blažilni ukrep pa kmetom svetujejo, da je smiselno nakupiti koruzno silažo ali drugo voluminozno krmo, kot so recimo pesni rezanci, saj je treba skrbeti za ohranitev osnovnega staleža plemenskih živali, predvsem pri kravah in svinjah. Ena dolgoročnejših in učinkovitih rešitev problema suše pa je seveda namakanje zemlje, kjer pa se zaradi visokih stroškov pojavlja problem ekonomičnosti. V razpravi je nekaj kmetov pripomnilo, da bo zaradi nadaljevanja suše škoda po 20. juliju občutno še višja, predvidevajo da za 30 odstotkov. Posevki so ponekod uničeni v celoti, krme za živino močno primanjkuje, nekateri kmetje pa bodo zaradi tega prisiljeni prodati svojo živino. Po podatkih svetovalcev iz terena nekateri že izgubljajo voljo, saj želijo zemljo prodati in si poiskati bolj gotov zaslužek. Da je temu res tako, priča podatek, da je na našem območju že okoli 200.000 hektarjev zemlje zaraščene in da je v fazi zaraščanja naslednjih 200.000 hektarov. Če se bo takšen trend nadaljeval še naprej, potem bomo po ocenah strokovnjakov kmalu začutili pomanjkanje hrane, vsekakor pa bo cena zanjo vse višja. M. Ozmec 1 Ocvrte pogače z zéleno in Poli Za štiri osebe potrebujemo: 50 dag POLI Z VRTNINAMI, 30 dag gomolja zélene, narezanega na rezance, limonin sok, 8 dag mletih orehov, 8 dag graham moke, 3 jajca, kislo smetano, naribani parmezan, malo medu, baziliko, origano, timijan, drobtine za paniranje, maščobo za peko. POLI Z VRTNINAMI narežemo na centimeter debele kolute. Vse ostale sestavine zmešamo skupaj, gostoto uravnavamo z moko. Oblikujemo pogače, katerim v sredino vstavimo kolute klobase. Povaljamo v drobtinah in hrustljavo spečemo Ljutomer • Prof. Ozvald Tucic Zaključuje se uspešno ravnateljevanje Ozvaldu Tučiču, profesorju športne vzgoje, je uradno s 15. avgustom letos prenehalo ravnateljevanje na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, ki slovi kot ena najuspešnejših v Sloveniji. Z iztekom mandata prof. Tučič izpolnjuje pogoje za upokojitev. Vseskozi je deloval v šolstvu, na položaju ravnatelja ljutomerske gimnazije 12 let, skupni staž na tem položaju pa dosega polnih 22 let. Do konca koledarskega leta, ko bo dopolnil 40 let delovne dobe, bo deloval v programih Ministrstva za šolstvo. Čemu pripisovati sloves ljutomerski gimnaziji kot izjemno uspešni v slovenskem prostoru? "Že po rezultatih mature v mojem prvem ravnateljskem mandatu smo se pojavili v ospredju; za takratne razmere je bil takšen uspeh majhno pre-senecenje," pojasnjuje Tučič, "toda uspeh se je vsako leto le še stopnjeval. V zadnjih nekaj obdobjih smo stoodstotni pri maturi, če ne v spomladanskem, pa zagotovo v jesenskem roku. Vsa leta imamo dijake, ki so dosegali 30 in več točk, pa tudi takšne z maksimalnim številom - 34 točk. Toda, uspeh se ne meri le po rezultatih mature, po doseženih odstotkih, pač pa zlasti po doseganju števila točk in še predvsem po tem ali se dijakom uspe vpisati na študij želene fakultete. Uspeh je možno izmeriti po obliki in obsegu obšolskih dejavnosti, ki jih na naši izobraževalni ustanovi resnično ne primanjkuje. Dijaki se udeležujejo tekmovanj v znanju domala iz vseh gimnazijskih predmetov, kjer dosegajo zavidljive rezultate. Imamo uspešne "debaterje", udeležence svetovnega kongresa mladih in še bi lahko našteval. Hkrati se pojavljamo tudi v vlogi prirediteljev tekmovanj v najrazličnejših znanjih tako na državnem kot regijskem območju ter s tem širšemu domačemu in tudi tujemu okolju na najučinkovitejši način predstavljamo in promoviramo ne le Ljutomer, pač pa tudi celotno pokrajino ob Muri. Seveda ne smemo zanemariti in prezreti aktivnosti profesorskega zbora, ki je izjemno motiviran za svoje delovanje, in njegovega pristopa k opravljanju zahtevnih nalog. Celoten kolektiv mora čutiti odgovornost do lastnega dela, prav tako do vzpostavljanja in ohranjanja odnosov znotraj njega samega, kakor tudi do razmerja na relaciji dijakov in staršev. Vsak posameznik in vsi kot celota se moramo zavedati svojih pravic in dolžnosti, skrbeti za primerni red in disciplino na šoli - kar je prav gotovo osnovni pogoj za uspešno in razpoznavno delovno organizacijo. In takšni smo, tudi po zaslugi izvedbe številnih izobraževalnih dejavnosti naših zaposlenih profesorjev." Sicer pa v sklopu gimnazije Franca Miklošiča delujeta ob rednem srednješolskem programu še dva programa. Prvi je program predšolske vzgoje za pridobitev poklica vzgojitelja predšolskih otrok. Po en oddelek se uspešno sprovaja že peto šolsko leto, saj se ugotavlja, da je program primeren za oba spola, zanimanja za tovrstni poklic v prleško-prekmurski regiji pa je kar nekaj. Tudi uspehi pri poklicni maturi so izvrstni, lani in letos so jo opravili vsi dijaki. Drugi program Prof. Ozvald Tučič, dosedanji ravnatelj gimnazije Franca Miklošiča je maturitetni tečaj, kamor se vključujejo absolventi zaključnih letnikov srednjih in poklicnih šol. Delujeta dva oddelka, letos pa je vpisana že tretja generacija. Omeniti velja še izobraževanje odraslih za program predšolske vzgoje in pridobitev poklica vzgojitelja. Gre za prekvalifikacijo, obiskovalci tega izobraževalnega programa pa prihajajo iz raznih krajev severovzhodne Slovenije. Ob vpisu na gimnazijo je v šolskem letu 2003/2004 zabeležena domala stoodstotna porast - prvi in drugi letniki bodo imeli po pet, tretji in četrti pa po štiri oddelke - s polno kapaciteto po 32 dijakov. Skupno je v vse programe vključenih okoli 700 obiskovalcev! Profesor Ozvald Tučič se torej poslavlja od dolgoletnega ravnateljevanja, od delovanja v šolstvu pa še zdaleč ne. "V sektorju srednješolskega izobra- ževanja Ministrstva za šolstvo Republike Slovenije so me povabili k sodelovanju pri pripravi projektov, ki temeljijo na gimnazijskih programih. Z de-vetletko se bo potrebno prilagoditi tovrstnim dijakom in z njimi povezanimi ustreznimi programi. Glede na dolgoletne izkušnje sem prepričan, da lahko še veliko postorim na tem področju," zagotavlja Tučič. Tudi kot upokojencu mu ne bo dolgčas. V mandatu 2002-2006 bo namreč opravljal funkcijo predsednika odbora za družbene dejavnosti v občinskem svetu občine Križevci pri Ljutomeru, že vrsto let je član lovske družine v domačem kraju, z zetom veliko časa namenjata opravilom v lastnem vinogradu in kletarjen-ju, ne namerava pa se odreči največjemu konjičku - rednim pohodom v planine in gore. Niko Šoštarič Steverjan • KD steber slovenstva v zamejstvu Zavzeto delo v društvu F. Borgia Sedej Kulturno društvo Franc Borgia Sedej v Števerjanu, vasici nedaleč od Gorice v Italiji, ima dolgo tradicijo. Posebej je poznano po organizaciji Števerjanskega festivala, ki ga vsako leto organizirajo prvi vikend v juliju pod borovci, ki rastejo neposredno ob kulturnem domu v centru vasi. S Ptujem so Steverjanci tesno povezani, saj so idejo po zamejskem festivalu dobili prav na Ptuju, ko se je prvega ptujskega festivala udeležil ansambel Lojzeta Hledeta iz Steverjana in vodja ansambla Lojze Hlede, ki je idejo posredoval do- mačemu kulturnemu društvu, ta pa se je zavzeto oprijel dela pri organizaciji festivala in letos so ga uspešno izvedli že triin-tridesetič, pomeni, da za Ptujem zaostajajo zgolj eno leto. Povezava s Ptujem je bil tudi dolgoletni voditelj ptujskega in Foto: F Mihael Korsi, predsednik društva števerjanskega festivala, že pokojni Marjan Sneberger. Kot nam je povedal predsednik kulturnega društva v Steverjanu, Mihael Korsi, se v društvu na festival pripravljajo vse leto, da ga lahko vsebinsko in organizacijsko dobro izpeljejo. V organizaciji sodelujejo pravzaprav vsi člani, članstvo pa se redno pomlaja, tako da aktivnosti ne bremenijo zgolj posameznikov. V sklopu društva deluje še odrasla in otroška dramska skupina, ki vsako leto pripravi eno prireditev ali predstavo, deluje še odrasli mešani pevski zbor in otroški pevski zbor, izdajajo tudi glasilo Steverjanski ves-tnik, ki izhaja štirinajstdnevno, v sklopu društva pa deluje tudi mladinski krožek, ki vključuje v delu otroke od vrtca do šole ter tudi nekoliko starejše, kjer se pripravljajo na kasnejše zavzeto delo v društvu. Pri vsaki društveni prireditvi sodeluje okrog sedemdeset do osemdeset ljudi, kar priča o vestnem društvenem delu in življenju vseh članov društva. V Italiji delujeta dve krovni organizaciji, in sicer: Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Steverjansko društva spada pod prvo, ki zajemo vso Italijo, za goriško pokrajino pa je Zveza katoliške prosvete. Organizaciji financira Republika Slovenija, tako društvo nekaj denarja za delovanje dobi od krovne organizacije, brez sponzorjev, podjetnikov in ustanov pa društvo ne bi moglo delati. V občini Steverjan, ki ima nekaj manj kot 1000 prebivalcev sicer deluje še eno kulturno društvo, Briški grič, ob praznikih pa pripravijo skupne nastope in proslave. Franc Lačen Tednikova knjigarnica Počasi se daleč pride! Ojojoj, pa so minile, te presneto prekratke počitnice! Kako je sploh mogoče, da je september pred vrati?! No, ja, z vsakim novim septembrom se bližajo tudi sveži počitniški dnevi in tarnanje nad tistim, česar ne moremo spremeniti, je popolnoma nesmiselno. Raje vam priporočam - brez pretiravanja - zelo imenitno novo avtorsko slikanico Levstikove nagrajenke Mojce Osojnik (njena avtorska slikanica Hiša, ki bi rada imela sonce, je prejela nagrado za besedilo). Mojci Osojnik je ponovno uspelo duhovito in modro, pa tudi poučno besedilo, ki ga je, kakor zna samo ona, zastavila skupaj s presežnimi ilustracijami. Tako je knjižna polica kvalitetnih, umetniško vrhunskih, izvirnih slovenskih avtorskih slikanic bogatejša za knjigo, ki jo priporočam vsem starostnim stopnjam. V branje in gledanje, za zabavo in poduk, predvsem pa zaradi bralnoestetskega užitka. Že naslovnica velike slikanice je posebno mikavna: k branju vabi temnozeleno bleščav naslov izprijaz-no zaobljenih, malo razmetanih velikih črk, ki izstopajo na blagi travnati podlagi. Aja (ko to pišem, je hudo, hudo vroče), naslov se glasi: Polž Vladimir gre na štop. Vladimir zre v naslov na platnici, njegove polžje očke so zelenikaste, kakor naslov, kamor gledajo, malce sramežljivo.Tudi svoje ime je avtorica duhovito zapisala, a precej manjše, črnim črkam pa je dodala oranžno senco. Polž Vladimir je gurman, a počasen, kot so pač vsi polži. Nekega dne se odpravi na dolgo pot, do bližnjega zelenjavnega vrta. Dolga pot - kakor za koga in kakor kdaj! Vladimir se zave svoje pregovorne počasnosti, pa se odloči za ceneni in priročni štop. Najprej potuje Vladimir z Egonom. Lepo jima gre, a štopar ne prenese neudobnega potovanja. Egon je namreč jež. Tudi z razmišljujočo in molčečo Agato Vladimir ne zdrži dolgo. Sicer je vajen počasnosti, a to z Agato, to je še za polža prepočasi. Agata je namreč želva. Naslednja, štoparju prijazna, je Greta. Toda joj! Vladimirja je jelo črvičiti in zvijati, skoraj za bruhanje. Tako poskočno je potoval z Greto. Jasno, če pa je Greta žaba. Vladimir še skusi popotne višave z Borisom, a višinska vrtoglavica ga strmoglavi na streho drvečega avtomobila. Oooo, zdaj pa je potovanje hitro, bliskovito, a za polža nevarno in ga odpihne s hitre strehe. Skratka, Vladimirja vrže nazaj, k tistemu sivemu kamnu, kjer je njegov dom. In pot se začne znova, a tokrat počasi, z "lastnimi nogami". Zvečer, ko polž doseže tolikanj želeno zeleno glavo solate na vrtu z začetka slikanice, si pravi ono staro ljudsko modrost: "No tudi počasi se daleč pride". Zavedajte se tega rekla, dragi bralci knjigarnice, tistim pa, ki so tako ali drugače povezani z novim šolskim letom, pa želim uspešne, varne in prijazne učne poti, ki vam bodo lažje, če boste potovalci - bralci. Liljana Klemenčič PS.: Aja, Cfrdamana" vročina), knjiga Mojce Osojnik, Polž Vladimir gre na štop, je izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Velike slikanice z urednikom Andrejem Ilcem. Markovci • Nov oddelek vrtca Odslej prostora za 68 otrok V Markovcih se v teh dneh pripravljajo na odprtje dodatnega oddelka otroškega vrtca. Kot je povedal župan očine Markovci Franc Kekec, bodo razširitvena dela v vrtcu končana s 1. septembrom, tako da bo poslej prostora za skupno 68 otrok. Investicija dodatnega oddelka otroškega vrtca bo občino Markovci stala 4,5 milijona tolajev, župan pa je pojasnil, da so v prostoru, ki ga preurejajo v bivalni prostor za mešano skupino otrok, ob ustanovitvi vrtca nameravali urediti igralnice, a so se raje odločili za povečanje bivalnih kapacitet. Vodja vrtca Markovci Cvetka Ferčič pa je povedala, da so se namesto jasliških skupin z vzgojiteljicami raje odločile za nov starostno mešani oddelek, saj na tak način pridobijo kar deset mest več, kot pa bi jih, če bi uvedli dva jasliška oddelka. ^"V vrtcu Markovci bo tako od septembra 68 otrok, od tega jih bo 12 v jasliški skupini, 34 otrok med tretjim in četrtim letom starosti bo razdeljenih v dve mešani skupini, 22 otrok pa bo bivalo v višji skupini, to je od petega leta starosti. Za prihodnje leto imamo na čakanju že 12 novih vlog, medtem ko bo prav v tem času - prihodnje leto - vrtec zapustilo 19 otrok. Otroci, ki bivajo pri nas, so izključno iz občine Markovci," je pojasnila Ferčičeva in dodala, da je potrebam za varstvo otrok v Markovcih zaenkrat zadoščeno in da o več kot o štirih oddelkih, kolikor jih bodo uvedli s septembrom, na razmišljajo. Mojca Zemljarič Ptuj • Geografski simpozij O razvojnih problemih mest Med 17. in 24. avgustom je v Ljubljani potekal simpozij Urbane komisije "Monitoring Cities of Tomorow" Mednarodne geografske zveze z delovnim naslovom "Cities in transition". Simpozij je ob 57 referatih in treh ekskurzijah vključil tudi obisk Ptuja, kjer so se udeleženci, ki se ukvarjajo z geografijo mest, seznanili s specifičnim primerom slovenskega in s tem tudi srednjeevropskega mesta z njegovimi razvojnimi problemi. Simpozija so se udeležili najbolj znani urbani geografi iz 24 držav, večina udeležencev je bila univerzitetnih profesorjev in direktorjev raznih inštitutov, med njimi pa je bil tudi dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Srednje poklicne in tehniške šole Ptuj. Vodja simpozija prof. dr. Mirko Pak je o dogajanju na seminarju povedal: "Zaradi dolgoletnega sodelovanja v Mednarodni geografski zvezi je bil letošnji simpozij dodeljen Sloveniji. Namen simpozija je iz raznih spoznanj, raziskovanj iz čim širšega okolja, to pomeni iz raznih delov sveta, soočati rezultate in iskati razvojne možnosti mest, še posebej mest v tranziciji. Procesi v slovenskih mestih sledijo procesom v drugih mestih. Številni udeleženci simpozija prihajajo iz velikih metropol in držav, ki imajo zelo veliko velikih mest. Pa brez zamere Mi in Oni Ujetniki obeh držav Zdi se, kot da je postala že samoumevna praksa, da se med poletno-počitniškim obdobjem začnejo deliti pomorske klofute med Slovenijo, nam vsem drago našo domovino, ter Hrvaško, po nuji zgodovine in geografskih razmer nam najbližjo južno sosedo. Kot se verjetno še dobro spomnite, sta se državi lansko leto klofutali glede ribičev, tako tistih, ki prihajajo izpod Alp kot tudi tistih, na barka-čah katerih plapola zastava z rdeče-belo šahovnico na sredini. Kdo sme kje loviti, pa kje je tista magična črta, preko katere bognedaj pluti enim ali drugim, pa kdo je kdaj in kolikokrat zašel v teritorialne vode k onim Drugim, čeprav le-te še niso sporazumno in obojestransko določene in pač kar je še take navlake, ki sta jo državi potegnili vsaka iz svoje ropotarnice trikov in domnevnih argumentov, zakaj bi bilo treba One Druge tam prek Piranskega zaliva pripeti na križ. No, pravzaprav se ista stvar dogaja tudi letos, le da tokrat niso posredi ribiči, vsaj neposredno ne, ampak kar morje samo (z ribami vred, seveda), ter nekakšna uvedba gospodarskega ali ekonomskega ali ekološkega ali kakršnegakoli že pasu, ki buri duhove med obema državama. In spet so poročila polna izjav vseh možnih politikov, politikan-tov in samozvanih strokovnjakov za ta vprašanja, ki nam vsi po vrsti zatrjujejo, kako imajo prav oni najbolj jasno sliko problema in, kakopak, najbolj pravilno rešitev zanj. Tukaj pa se pojavi zanimivo dejstvo, ki marsikaj pove o naravi ponavljajočih se zapletov med državama - če ste opazili, je bila šele v prejšnjem stavku prvič uporabljena beseda "nam", ki spada v besedno skupino, v kateri najdemo tudi besede "jaž', "ti', "mi' in tako dalje - se pravi besede, ki poimenujejo fizične osebe, mene, tebe itd. Nadvse pomembno dejstvo, ki nam marsikaj pove o naravi samega mehanizma in cilja ustvarjanja vseh teh medsosedskih problemov. To namreč niso problemi mene ali nas s točno določenimi posamezniki, ljudmi iz Hrvaške, marveč problemi, kijih ohranjata slovenska in hrvaška DRŽAVA ter njuni politiki, ki iz tega kujejo svoje koristi. Prav ti politiki nas sicer hočejo prepričati, da smo prav mi, jaz, ti, vi, navadna raja, da smo mi država, a vsak teoretik vam bo to trditev gladko sesul v prah. Država s svojimi politiki je vse prevečkrat neka neodvisna tvorba, ki je nikakor ni enačiti z državljani, ljudmi, ki v njej živijo. Spor med obema državam je zato umetno sproduciran, namenjen temu, da kot vaba ljudstvo ali odvrne od drugih, notranjih in pomembnejših socialnih in podobnih problemov, ali na kak drug način služi tistim, ki to podjetje, imenovano država, vodijo. Empirično preverjeno: velikanski del Slovencev nas še vedno hodi na hrvaško morje in velikanski del tega dela nima s hrvaškimi ljudmi prav nobenih problemov, prej obratno. Če pa že nastane kakšna neprijetna situacija, pa sta za to krivi državi, ki namerno podpihujeta čustva in ne obratno, da bi državi bili prisiljeni v polemične tone zaradi tega, ker bi se ljudje, ki v obeh državah živijo, med seboj stalno kregali. Vzrok torej ne tiči v ljudeh, v ljudstvu, v človeških osebah na obeh straneh, če hočete, ampak v vrhu obeh abstraktnih in od ljudstva oddaljenih tvorb, držav, ki na tak način odvračata pozornost javnosti od resničnih problemov. Kot imajo Američani svojo konstantno nevarnost novih terorističnih napadov, ki se lahko zgodijo kdajkoli, kjerkoli in komurkoli, pa Sadamovo orožje za množično uničevanje, ki ga kar ni in ni na spregled, tako imamo mi svoje velikanske probleme s Hrvaško. Gregor Alič Ti se seveda ukvarjajo s problematiko velikih mest, Slovenija pa velikih mest nima. Sicer so si procesi v mestih več ali manj podobni, res pa je tudi, da so si okolja različna, razlike pa so tudi med samimi slovenskimi mesti. Med referati, ki jih obravnavamo na simpoziju, je bila obravnavana tudi tema o starih mestnih jedrih. In stara mestna jedra so zagotovo eno te-žiščnih problemskih območij. To vidimo povsod po svetu, po vseh evropskih mestih. Potrebno je najti vsebine za stara mestna središča, saj imajo le-ta vrsto omejitvenih dejavnikov. Omeniti velja prostor, pristop in podobno. Na drugi strani pa se atraktivne stvari gradijo na mestnem obrobju, zaradi česa pa so seveda prizadeta mestna središča. Mi na simpoziju ugotavljamo razvojne procese, iščemo vzroke za takšne razvojne procese, od najglobalnejših do najdrobnejših specifičnosti, in seveda poti, kako reševati njihovo problematiko oziroma jih ekonomsko ustrezno vrednotiti. Seveda pa so razvojne poti sila različne in so odvisne od različnih dejavnikov. Seveda so mestna središče še vedno zelo zanimiva, pa ne več za vse, ampak za določeno rabo. Kaj pa je ta raba, pa je treba odkriti po posameznih primerih. Mestna središča bi morala biti toliko privlačna, da bi pritegnila določene dejavnosti in preko teh dejavnosti bi pritegnila tudi določene ljudi. Vemo, da so mestna jedra v preteklosti izgubljala na pomenu, prebivalstvo v njih se je staralo ali v celoti odšlo. Odhajale pa so seveda tudi posamezne dejavnosti in cel proces se je odvijal v škodo starih mestnih jeder. Dobro, da se je to marsikje ustavilo, a še zmeraj ostaja velik problem. Je pa celoten proces povezan tudi s prenovo starih mestnih jeder, ki je v prvi vrsti ekonomsko vprašanje. Pa ne samo ekonomsko, ampak tudi socialno. Skratka, problemov je toliko, da so to težko rešljive zadeve. O Ptuju žal tokrat nismo govorili, saj razvojnih študij za Ptuj, ki smo jih pred leti naredili na zborovanju geografov, ni nihče preučeval. Smo pa med našimi gradivi na simpoziju naredili plakat glede problematike Ptuja: o rabi prostora, socialni sestavi in starem mestnem jedru. Po mojem mnenju Foto: Mojca Zemljaric Udeleženci mednarodnega simpozija na ptujskem gradu. ima Ptuj glede razvoja na eni strani vprašanje starega mestnega jedra. To pomeni, kako ga vrednotiti in v njem naseliti tisto, kar bi ga dvignilo, ovrednotilo in izboljšalo stanje, kar pa je glede na gradbeno sestavo in prometno dostopnost sila težko. Eden temeljnih problemov pa je tudi ekonomska baza mesta. Vemo, da Ptuj doslej ni imel in niti nima neke proporzivne industrije in na podlagi tega ni primerne ekonomske baze, s katero bi lahko primerno reševali razvojno problematiko starega jedra in mesta v celoti. Ekonomska baza pa ni odvisna samo od mesta ampak tudi okolice." Vodja Urbane komisije Mednarodne geografske zveze prof. dr. Gerhardt Braun iz Berlina pa je ob obisku Ptuja in Slovenije dejal, da je bil tukaj pred 18 leti in da slovenska mesta izgledajo popolnoma drugače kot takrat. Profesor Braun je poudaril, da je presunjen nad dobrimi, predvsem pozitivnimi spremembami in da je med sprehodom po mestu srečal veliko mladih ljudi. "Lepo je videti, da so se funkcije starih mestnih hiš rekonstruirale v druge namene in da so danes na Ptuju urejeni številni lokali, ki dokazujejo, da so stara mestna poslopja znova zaživela. Pred 18 leti, ko sem bil tukaj, ni bilo na ulicah nobenih lokalov in teras, bilo je le nekaj trgovin, pa tudi industrija je imela bolj ali manj šibko pozicijo," je razložil prof. dr. Braun in dodal, da so lahko odlična pot razvoja naše slovenske fakultete, saj razvoj temelji na znanju in raziskovanju, kar pa se da odlično doseči z izobraže- vanjem. Mojca Zemljarič Haloze • Likovna akademija Halonga 2003 Za kulturni razvoj Haloz Minuli konec tedna je na območju Haloz v organizaciji Društva likovnih pedagogov Ptuj v sodelovanju s člani konzorcija turistične vasi Halonga (TVH) potekala prva likovna akademija Halonga 2003. Udeležili so se je slikarji iz Ptuja in bližje okolice ter gostje iz Ljubljane. Tridnevna likovna akademija je svoja vrata odprla v petek, 22. avgusta, ko se člani konzorcija TVH ter predstavniki Gospodarskointeresnega združenja v poslovnem centru Halo sprejeli udeležence kolonije. Na tem mestu je likovnike nagovoril mag. Stanislav Golc, direktor Gospodarskointeres-nega združenja za razvoj podjetništva in turizma Halo. Kot je dejal, je prepričan, da je ob- močje turistične vasi s svojimi posebnostmi, od vinogradov, vinskih kleti, klopotcev, do pašnikov, sadovnjakov, gozdičev, kmetij in prijaznih haloških ljudi idilični kraj, ki nudi umetnikom številne možnosti za svoja ustvarjanja. Po sprejemu v Cir-kulanah so se umetniki, dona-torji in organizatorji zbrali še v cerkvi sv. Andraža v Leskovcu. Tam jih je v imenu občine Videm uvodoma nagovorila Ma- rija Černila, prijetno počutje med haloškimi griči pa sta udeležencem akademije zaželela tudi član sveta občine Videm Franc Stopajnik in predstavnica konzorcija TVH Anica Za- vec. Sobotni dan so likovniki preživeli na terenu, pozno popoldan pa so se zbrali v prostorih Športnorekreacijskega centra Dravci, kjer so v okviru likovne delavnice predstavili nekaj zanimivih tehnik slikanja. Likovna akademija Halonga 2003 pa se je z otvoritvijo razstave in podelitvijo likovnih del v prostorih gasilskega doma Cirku-lane zaključila v nedeljo, 24. avgusta, ko je zbranim zapela tudi skupina tamkajšnjih ljudskih pevcev. Mojca Zemljarič Foto Mojca Zemljarič Likovno akademijo Halonga 2003 je vodil Franc Simonič, udeležili pa so se je naslednji likovni ustvarjalci, sicer tudi profesorji likovne umetnosti: Jaka Marinič, Irena Tusek, Olga Zorko, Jože Foltin, Rozina Šebetič, Petra Novak Trobentar in glasbenik Dominik Trobentar. Podgorci • Šola še ni prenovljena Pouk bo v telovadnici Prostori telovadnice, jedilnice in upravni prostori bodo do pričetka šolskega leta končani, zataknilo se je pri sanaciji obstoječe zgradbe, ki se še sploh ni začela. Pouk bo potekal v šoli predvidoma novembra. Šolo v Podgorcih bo letos obiskovalo 71 otrok v 5 oddelkih. Namesto lepe prenovljene šole, kot so napovedovali, pa jih čaka pouk v telovadnici. Župan Vili Trofenik je zagotovil, da je do zamude v poteku sanacije prišlo zaradi formalnosti. Vlada RS se je namreč šele v juliju odločila, da bo sofinancirala sanacijo OŠ Podgorci. Sklep Ministrstva za šolstvo je bil izdan 14. julija, potem pa je potrebno še soglasje Ministrstva za finance, ki je bilo izdano šele 4. avgusta. Brez teh soglasij ni mogoče legalno speljati postopka. Sedaj je v poteku javni raz- pis, ki so ga objavili 8. avgusta. Rok za oddajo prijav je 3. septembra, in če ne bo pritožb na izbiro izvajalca, kar pa je v zadnjem času že bolj pravilo kot izjema, bi sredi septembra začeli delo. Za izvedbo sanacije bi potrebovali 30 delovnih dni in pouk bi v urejeni šoli v Podgorcih pričeli predvidoma v novembru. Za čimbolj nemoten potek pouka je poskrbljeno tako, da bodo imeli štirje oddelki otrok pouk v telovadnici, ki jo bodo za ta namen pregradili, en oddelek otrok pa bodo vozili v matično šolo v Veliko Nedeljo. vki poletje.obdravi.com Festival Poletje ob Dravi festival naše dežele Dogodki v avgustu 2003 Vaško Atanasovski kvartet Petek 29.8. ob 20.00, Golf igrišče Ptuj Sponzor koncerta: 3 o I £0 ŒÛ-D. ŠlS fis M J >1 ? CO 03 rsi CO LO Generalni pokrovitelj ■APlglElEVmiA ^StOVIMUA Perutnina Ptuj mestna občina ptuj VECER štajerskiTEBHÍK EEiBaaEIlIS ... glas naSe dežele RADIOPTUJ 89.8 • 98.2-104,3 Ptujska Gora • Obnovili Cendov vodnjak Svečano ob vodnjaku V okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih voda, ki sta ga pred petimi leti ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, so v četrtek, 14. avgusta, na Ptujski Gori svečano odprli 20. obnovljeni vodnjak v Sloveniji. Vodnjak, ki so mu domačini nadeli ime Potočnikov-Cenclov vodnjak, stoji ob vznožju Ptujske Gore, znanem romarskem kraju na obrobju Haloz. Vodnjak je bil postavljen leta 1906 in je več kot 70 let služil kmečkim gospodinjstvom za oskrbo s pitno vodo. Po ureditvi javnega vodovoda je bil vodnjak zapuščen in je izgubil svojo funkcijo. Vodnjak na Ptujski Gori je prvi letošnji obnovljeni vodnjak med sedmimi izbranimi vodnjaki na Heliosovem javnem razpisu. Letos nameravajo obnoviti še Slatinski vrelec v Ivanjševcih, vodnjak Vuživka v Bojanji vasi, vodnjak v starem mestnem jedru Kopra, vodnjak Pod lipo v Žalcu, Sajarinov vodnjak v Trd-kovi in vodnjak v Novi vasi, občina Bloke. Idejo za obnovitev vodnjaka na Ptujski Gori je dobil Rado Rodošek, svetnik občine Maj-šperk, ki živi v neposredni bližini vodnjaka. Kot je dejal Rodošek, je ta vodnjak velika arhitekturna pridobitev Ptujske Gore."Noben oreh ni tako trd, da se ne bi dal streti, to je bilo naše načelo pri iskanju financ za obnovitev vodnjaka," je nadaljeval Rodošek. Vodnjak so svečano odprli (od leve) Rado Rodošek, županja Darinka Fakin in Nata{a Hajdinjak. Zasluga za obnovitev vodnjaka pa gre tudi mag. Darinki Fakin, županji ob~ine Maj{perk. Fakinova je povedala, da je ideja za obnovitev bila dejansko tudi pobuda ob slabem izgledu tega vodnjaka. Kot je {e dodala, bo ob~ina posku{ala obnoviti ~im ve~ vodnjakov. Ta vodnjak pa je po njenih besedah ob~ino stal okrog 250 tiso~ SIT, saj je ostalih 50 odstotkov krilo podjetje Helios. Otvoritev vodnjaka je bila odli~no organizirana, saj so jo doma~ini popestrili s ~udovi-tim glasbenim programom ter nastopi otrok s Ptujske Gore. Dru{tvo žena Tisa pa je poskrbelo za to, da nih~e ni od{el la~en domov, saj so pripravile izvrstne specialitete do-ma~e kuhinje. Dženana Beéirovié Trnovci • 50 let Rdečega križa Krajevna organizacija Rdečega križa je globoko zasidrana v zgodovini kraja in krajanov, je v svojem pozdravnem nagovoru pomen organizacije ocenil predsednik KS Sv. Tomaž Mirko Cvetko. V začetku delovanja, pred 50 leti, je organizacijo vodil Anton Pintarič, združevala pa je le člane iz Rakovcev. Kasneje so se jim pridružili še člani iz drugih vasi in leta 1960 je organizacija že imela 18 krvodajalcev. Danes imajo v svojih vrstah 30 krvodajalcev, vseh članov skupaj pa je 240. Nekaj let so delovali tudi kot pododbor organizacije Sv. Tomaž, kasneje pa spet kot krajevna organizacija. Delovanje organizacije v preteklosti je povzel edini, še živeči ustanovni član Franc Markrab. O delu Rakov-čanov se je pohvalno izrazila tudi predsednica območnega združenja RK Ormož Majda Ke-ček, ki je poudarila, da so Rakovčani eni najdelavnejših organizacij na Ormoškem. Povedala je, da v hitrem tempu današnjega življenja pogosto zmanjka časa za soljudi v stiski, podeželsko okolje pa še ohranja pristnost medsebojnih odnosov. vki foto vk Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Podravski gospodarski kompas. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! .AROČILNICAZA ^f^imi^Z TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V programu je sodelovala tudi mala Ana Karneža. Razvitje novega praporja V Rakovcih so v tamkajšnji krajevni organizaciji Rdečega križa minuli konec tedna svečano razvili nov prapor. Svečanosti se je udeležil tudi podžupan Milan R. Čurin, ki je Rakovčanom zaželel še veliko uspeha pri delu. Predsednica območnega združenja RK Ormož Majda Keček je predsedniku krajevne organizacije RK Rakovci Vinku Belšaku ob svečanosti izročila priložnostno darilo. Razmišljamo Kdo mi postavlja merila? v sodobni družbi perfekcionizma, idealizma in kar je se temu podobnih idiotizmov, smo ljudje lutke za obešanje. Val množičnega potrošništva nas vsrkava vase s svetlobno hitrostjo poželjivosti. Ugajati na vsakem koraku vsem in vsakomur posebej. To je današnji ideal. Ideal popolnosti, kjer ni pomemben posameznik kot oseba navznoter, ampak kot podoba navzven. Podoba brez samopodobe. Ugajanje brez smisla. Kdo je pravzaprav tisti, ki mi postavlja merila? Sem to jaz ali nekdo drug? Me moti, če moja teža ni idealna?Me moti, ker ne ustrezam idealu popolnosti ali morda moti tebe, ki si per-fekcionist? Saj si ob lagodni poletni vožnjici skozi okensko šipo vendarle opazil velik jumbo plakat, in od začudenja kar nisi mogel verjeti vsem tistim oblinam, salam maščobe in celulitu, ki se veselo razteguje v vsej svoji veličini. Ženski v spodnjem perilu, zadovoljni v svoji koži in v svojem telesu, sta zasedli položaj, rezerviran takorekoč za vrhunske manekenke in še bolj vrhunske postave. Prvovrsten šok za oči, bi rekli poznavalci idealnega ženskega telesa. Kot da ženska, ki ima kakšen kilogram preveč, ni lepa. Marketinška teorija pa gradi ravno na tej predpostavki: lepa ženska je tista, ki ima idealno telo, ki nima niti malo pomarančaste kože, niti ene gubice in niti grama maščobe preveč. Dami na plakatih dobesedno šokirata. Javnost česa takega še ni videla in je dobesedno frapirana, okamenela obstane pred plakatom in ne more verjeti, da je kaj takšnega sploh mogoče. Mladenki jasno kažeta maščobne sloje, tresoče se meso in ob tem uživata. Uživata v vsej lepoti svojega telesa, ravno taistega, ki jima gaje podarila mati narava. Čipkasta nedrčka in hlačke ju naredita le še lepši in bolj seksi. In v čem je potem problem, če so nam oglaševalci končno enkrat pokazali tisto, kar bi moralo po vseh lepotnih idealih ostati skrito? To, da so nam prej dolga desetletja pod narekom biznisa vcepljali v glavo, kaj je lepo in kaj ne, sedaj pa se je potrošniška industrija obrnila popolnoma v drugo smer in nas poskuša prosvetliti ter skozi isto sito v glavo vcepiti injekcijo razuma? Avtoriteta popolnosti nadzoruje naš okus. Nadzoruje ga pa tako močno, da več ne poznamo jasne ločnice med tistim, kar je resnično in tistim, kar je fiktivno. Dami na plakatih sploh nista debeli. To dobro vemo vsi. Debele smo jih naredili mi. Družba, v kateri živimo in jo idealiziramo. Meč modne industrije je dvorezen. Okus pa tisti, ki ni prirojen, pač pa naučen. In kdo mi torej postavlja merila? Nihče, ker sem preveč trmasta, da bi komu uspelo. Sem pač samosvoja! Bronja Habjanič v Štajerski TEDNIK Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: ime in priimek: Darin Hasl naslov: Gregorčičeva 54,8000 Maribor ime in pkiimek Kristina Msgcen naslov: Koračiće 51,2858 Sv. Tomaž Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti. NAGRADNA KRZANKA - PLESNI CENTER MAMBO 1. nagrada: šolnina v PC Mambo v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrada: šolnina v PC Mambo v vrednosti 6.000 SIT, 3. nagrada: šolnina v PC Mambo v vrednosti 4.000 SIT. Nagrade prispeva podjetje Peklar, d.o.o., Plesni center Mambo, Volkmerjeva c. 26, Ptuj. Nagrade niso prenosljive na druge osebe in jih ni mogo~e zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz ~rk na ozna~enih poljih (številke od 1 do 33). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Rai~eva 6, 2250 Ptuj, do petka, 5. septembra. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide 11. septembra. Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dvignili v PC Mambo, Volkmerjeva c. 26, Ptuj. NAGRADNI KUPON PLESNEGA CENTRA MAMBO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 jùOÎ^Ouûi ® I]® Iščete svoj stil Ni ga čez romantični stil Suzana Lacko je stara 26 let in zaposlena v družinski okrepčevalnici Turizem na vasi Lacko. Suzana prej ... in pozneje V prostem času, ki ga ima bolj malo, se največ ukvarja s hčerko Meliso, ki bo v jeseni pričela obiskovati prvi razred osnovne šole. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila že pred dvema letoma, v glavnem iz radovednosti. Da je izpolnila prijavnico, je že skoraj pozabila. Suzana je prvič obiskala kozmetični salon. Ima mešani tip kože. V salonu Neda so ji ob- likovali obrvi in kožo površinsko očistili ter ji svetovali, kako naj kožo neguje doma. Priporočili so ji tudi občasni obisk pri kozmetičarki. V Frizerskem salonu Stanka je za novo Suzanino pričesko poskrbela frizerka Minka Fegus. Suzana je želela ohraniti svojo prvotno dolžino las, hkrati pa je želela spremembo, ki bo opazna. Na oddeljenem zgornjem delu je pramen las pobarvala v blond in oranžni barvi, na spodnji del pa je nanesla preliv v njeni naravni barvi las. Podobno pot je ubrala tudi pri striženju. Na vrhu je oddelila najkrajšo dolžino, ostale lase pa povezala. Nato jih je s sušilcem in okroglo ščetko na vrhu malo dvignila, da je dosegla večji volumen. Na konice las ji je nanesla posebne kapljice Liftex Wella za izsušene lase, ki so jim obenem dali čudovit lesketajoč se videz zdravih las. Vizažistka Nina Škerlak je make up začela z nanosom tekočega pudra. Veki je poudarila z rjavim črtalom in nanesla senčila in maskaro. Ustnice je poudarila z rdečim glosom, da so videti še očarljivejše. Za slovo od letošnjega poletja so modni sodelavci Suzano oblekli v romantično belo obleko z rdečimi vrtnicami, ki jo je podpisala ptujska modna kre-atorka Barbara Plavec Bro-dnjak. Modna dolžina z Z rubriko Iščete svoj stil se bomo ponovno oglasili oktobra. V tem času se bodo police trgovin že napolnile z novo modno kolekcijo jesen-zima. Do takrat bomo tudi zbirali prijavnice za sodelovanje v peti sezoni akcije. Maja oziroma junija letos so minila štiri polna leta od njenega začetka. naborkom poudarja njeno vitko postavo in elegantno podobo. Privošči si lahko celo barvno paleto, odvisno od priložnosti. Pristojijo ji elegantni hlačni kostimi, blestela bo tudi v oblekah romantičnega ali poslovnega stila. V izbranem programu športnega studia Olimpic bo Suzana brazplačno vadila trikrat tedensko. MG Kupon za popust Frizerstva Stanka v septembru Foto: Črtomir Goznik Suzana v romantični poletni obleki kreatorke Barbare Plavec Brodnjak Stojnci • Klepet s frizerjem Danijelom Kolaričem V London po znanje Ob vprašanju, kdo je Danijel Kolarič, se je nasmejal. Joj, daj mi čas za razmislek, so bile njegove prve besede. Nato pa se je le razgovoril. Pred vsakim odgovorom si je vzel nekaj sekund za razmislek, klepet z njim pa je bil več kot zanimiv. Za London pravi, da je mesto, ki nikoli ne zaspi, je mesto, ki je vedno živo in ti vedno kaj nudi. O sebi pa je dejal: "Hm, prizemljen, preprost, miren, vedno iščem nekaj novega, zanimivega, grem nasproti novim izzivom in poskušam stvari, ki niso čisto vsakdanje." [t tednik: Osnovno šolo si kon~al v Markovcih, nato pa si se vpisal v frizersko v Maribor. Kje pa si si potem pridobil svoje prve frizerske izkušnje? Danijel: "Po srednji šoli sem pol leta delal pripravništvo pri Veri Nahberger na Ptuju, sicer pa sem v istem salonu med šolo opravljal tudi obvezno prakso. Se bolj kot frizerstvo pa me je takrat pritegnilo ličenje. Tako sem se po končanem pripravništvu odločil, da se odpravim v Namčijo v šolo make-upa. V bistvu imam vseskozi željo delati v modi. In če mi v modi in na modnih revijah ne bi uspelo kot frizerju, bi se začel aktivno ukvarjati tudi z ličenjem. Sicer pa se mi zdi, da bi veliko raje ličil modele na modnih revijah kot pa modele za časopisno fotografiranje. Ja, ena izmed možnosti, ki se mi je porodila, pa je bilo oboje, make-up in frizeranje, saj bi po moje bilo tako še najlažje priti v celotno sceno modnega dogajanja." Št. tednik: Omenil si šolanje v Nem~iji. Danijel: "V Nemčiji sem eno leto obiskoval neke vrste kozmetično in make-up šolo. Potem pa sem se moral vrniti v Slovenijo. Po vrnitvi v Slovenijo sem se kot frizer zaposlil pri Fenosu. V tem času sem se ukvarjal tudi z make-upom, a je bilo vse zelo na malo, saj je Slovenija glede tega zelo majhno tržišče." Št. tednik: Kdaj in zakaj pa si se potem odlo~il oditi v London? Danijel: "Takrat sem torej delal pri Fenosu, in ker se je Sašo poznal z organizatorjem velikih frizerskih prireditev, mi je ta nato ponudil možnost ličenja na velikih šovih. Seveda sem ponudbo Danijel Kolari~ Foto: Mojca Zemljane sprejel in z delom na teh šovih sem se spoznaval tudi z najboljšimi svetovnimi frizerji, ki so bili navdušeni nad mojim delom. In potem sem se z njimi pogovarjal, če so zame kakšne možnosti tudi v tujini. Odgovori so bili pritrdilni, obljubili pa so mi pomoč pri iskanju dela in zaposlitve. In tako sem se odločil in odšel v London." Št. tednik: Je bila odlo~itev težka? Danijel: "Če gledam nazaj, sploh ne. Jaz sem si vedno želel, da bi šel delat v tujino. Sploh ne vem kaj. Najprej sem mislil v Nemčijo, a mi potem nekako ni uspelo in tako sem se odločil za London. Izgleda, da sem bil dovolj zagrizen in da mi je nato le uspelo." Št. tednik: Kako pa je bilo ob prihodu v London? Danijel: "Hm, malo je že bilo težko, saj sem prispel na londonsko letališče, od tam pa nisem imel kam iti. Bil sem naložen s kovčki in vsem ostalim, sploh nisem vedel, kje bom živel niti kje bom delal. Zagotovljeno sem imel samo to, da bom enkrat tedensko na akademiji Vidal Sas-soon delal make-upe. To je bilo tudi vse. Sicer je bilo vse skupaj le stvar dogovora in bi se oni zlahka premislili in mi rekli: Joj, veš, mi smo mislili ..." Št. tednik: Kaj pa preno~i-š~e? Danijel: "Prvi teden sploh nisem vedel, kam bi šel spat, in tako sem se nastanil v enem izmed mladinskih hotelov. No, potem sem si šel iskat stanovanje, da bi nekje normalno živel, nato sem si našel tudi delo in vse skupaj se je začelo odvijati. Zdi se mi, da je šlo potem naprej kar vse samo od sebe in, hvala bogu, v pozitivni smeri." Št. tednik: Kje pa si si poiskal zaposlitev? Danijel: "Prvih štirinajst dni sem delal enkrat tedensko pri Vidal Sassoon, nato sem začel nadomeščati enega izmed frizerjev v zelo prestižnem salonu v eni izmed zelo bogatih londonskih četrti. Tam sem delal dva meseca, ampak to ni bil moj stil. Preveč nekih gospa, pa samo fe-nanje in nekaj ... ne vem. Tam mi je potem enostavno zatežilo. Obenem pa sem dobil že drugo ponudbo. Ponudbo sem sprejel in tam ostal dve leti. Tako sem začel srečevati ljudi, ki delajo v modi, filmu, na revijah in podobno. S tem, ko sem spoznaval vse vrste ljudi, saj je London zelo kozmopolitansko mesto, sem začel z njimi navezovati stike in tako sem se začel ukvarjati še z make-upom." Št. tednik: V Londonu pa poleg dela tudi študiraš. Danijel: "Ker sem imel čas, sem se vpisal v šolo angleškega jezika. Ker pa sem vpisan kot redni študent, imam predavanja vsak dan, tako da kot študent delam v salonu le tri dni tedensko. Sedaj delam v enem najboljših salonov, kjer je zaposlenih veliko bivših delavcev Vidal Sassoon. Tukaj mi sedaj zelo ustreza in sem zadovoljen. Poleg frizera-nja pa delam tudi make-upe za različne revije, modne časopise, modne šove in podobno." Št. tednik: Koga izmed znanih pa si že imel priliko ali frizirati ali nali~iti? Danijel: "Trenutno sodelujem z eno igralko, ki je zelo znana v Londonu in Angliji. Omenjena je prišla enkrat naključno v salon in sem ji posušil lase. Z mojim delom je bila zelo zadovoljna in med klepetom sem ji omenil, da delam tudi make-up. Takrat me je prosila, če bi jo želel ličiti za fotografiranje za časopise in revije. Seveda sem privolil in tako sodelujeva že dve leti." Št. tednik: Kako pa se dru-ga~e po~utiš v Londonu? Danijel: "Super. Kot doma. Sliši se mogoče patetično. Ne da je celo boljše, ampak se najdeš. Vsaj jaz sem se. Mogoče malo bolj drugače. Meni osebno je tudi všeč drugačen način življenja. Ko ne delam, hodimo veliko ven, malo se rekreiram, drugače pa nič posebnega." Št. tednik: Razmišljaš tudi o tem, da bi ostal v Londonu? Danijel: "Ja, za nekaj časa bi gotovo ostal." Mojca Zemljarič ii S. Pozdrav ' ^ šoli od 29. 8. do 7. 9. 2003 ABS- Bonboni Smaities, 170 g, NesUe Ze|ilcrSloveniea,Sloveqj Bradée CipsCninehips.1BBg, Lonnz, Z okusa: sol, paprika Magistrat Intamationai, gubijana ŠAKAO 1^0 Jaboičnin8ktar,B.Ziitta Fiuctfll, ^dovscini Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 29. 8. do 7. 9. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajslu 107, 1000 Ljubljana. Brez dvoma Mcraatoi*. 'najboljši sosed Avtomehanik pri kiosku malica pomfrit. Po prvih grižljajih reče pripravljavcu hitre prehrane: "Mojo tablo z napisom Menjajte olje! bi moral obesiti pri tebi!" *** Pri verouku župnik vpraša: "Kaj moramo storiti, da nam bog lahko odpusti grehe?" "Grešiti!" odgovori Janezek. *** Sin se je pripeljal domov z razbitim novim očetovim avtom. "Samo poglej, kako avto zdaj izgledat' se je jezil oče na sina. "To ni nič, " gaje skušalpo-miriti sin, 'videti bi moral avto, v katerega sem se zaletel!" *** Ustni izpit na faksu. Po izpitu je profesor pojasnil študentki, ki je na izpit prišla v mini krilu, ki je komaj kaj pokrivalo: "Vidiva se zopet čez dva meseca. Danes ste me sicer vznemirili, toda zadovoljili me niste!' *** 'Kdo mi lahko pove, kako pridejo na svet otroci?' je učiteljica vprašala učence. "Prinesejo jih štorklje!" se je oglasila Nataša. "Mojo sestrico je prinesel pa velikonočni zajček!" je povedal Mihec. "In ti, Janezek? Kaj misliš ti?" "Veste," je dejal Janezek, 'mi smo pa delovni ljudje in ne sedimo križem rok. Pri nas je otroke naredil očka!" *** Fičko seje pokvaril. Mimo pripelje voznik ferarija in vozniku fička ponudi, da ga povleče do mehanične delavnice. Voznik fi-čka svoj avto priveže za ferarija, ta pa potegne in pelje na vso moč skozi mesto: 100, 150, 200 km/h. Ljudje se ozirajo in komentirajo: 'Poglejte, kako dober fič-ko! Ferarija bi lahko prehitel, pa mu ta ne da prostora!' *** Pri verouku učitelj razlaga učencem, da vsi ljudje izvirajo iz Adama in Eve. "To ni res!" se oglasi Janezek. "Kako, prosim??" "Moj oče je rekel, da izviramo iz opic!" "Ljubi moj," reče učitelj, 'zgodovina vaše družine me pa prav nič ne zanima!' *** Študent je domačim poslal SMS z naslednjo kratko vsebino: "Kje je denar?" Očetov odgovor je bil prav tako kratek: "Tukaj!" Zetaie • Mladinski raziskovalni tabor Makole 2003 Nova odkritja mladih raziskovalcev Žetale, ki so umeščene na rob Maclja, na območju državne meje s Hrvaško, so letos gostile mladinski raziskovalni tabor Makole 2003. Devetnajst udeležencev je raziskovalo od 3. do 10. avgusta v botani~ni (mentorica Tina Lon~ar), antropolo{ki (mentorica dr. Tatjana Tomazo - Ravnik), geografski (mentor dr. Igor @iberna), etnolo{ki (mentorica Maja Kanop), geolo{ki (mentorica Mojca Planj{ek) in entomolo{ki (mentor Matjaž Bedjani~) skupini. Foto: Nataša Pogorevc Srečko Stajnbaher, vodja tabora Letos je potekal mladinski raziskovalni tabor, ki ga vodi že vrsto let Sre~ko Štajnbaher (v poletnih mesecih vodi tudi tri raziskovalne tabore po Sloveniji), prvi~ izven meja ob~ine Slovenska Bistrica. "Preselili smo se s Pohorja na izhodi{~e taborov, v Makole, in se s tem na obmo~je Haloz, ob~in Maj{perk, Že tal in Rogatca. Tabor je prinesel nova spoznanja, saj teh koti~kov Slovenije ne poznamo dovolj dobro. Druga~e pa smo pri{li na obmo~je, kjer so ljudje zmeraj prijazni in pripravljeni na pogovor. Pri nekaterih raziskavah moramo pohiteti, saj Tina Lončar, mentorica za botaniko je informatorjev {e zelo malo. Spoznavamo, da je podeželje danes bistveno druga~no, pozna se globalizacija in tempo življenja. V preteklosti je podeželje nudilo bistveno ve~ dela oz. možnosti za življenje." Tina Lončar, botanična skupina: "Ukvarjali smo se s popisom flore na {ir{em ob-mo~ju Žetal in Dona~ke gore. Spoznali smo bukov pragozd Dona~ke gore, ki je vegetacijsko zelo zanimiva predvsem zaradi pojavljanja razli~nih bi-oelementov. Na{li smo lepi je-gli~, ki je zna~ilen za alpski svet, ~rni gaber in mali jesen, ki pa je zna~ilen za mediteranski svet." Ana Kosi, geološka skupina: "Mi smo se letos ukvarjali s kamnolomi pe{~enjaka; zakaj so rabili to kamnino in ugotovili smo, da so jo potrebovali v glavnem kot gradbeni in brusni kamen. [li smo v rove, kjer smo si ogledali {e zelo zanimive minerale." Ustvarjaički Ana Kosi, geološka skupina David Kunstek - Kneževič, antropološka skupina: "Na{a raziskava je temeljila na umrljivosti ljudi. Imeli smo dve župnijski knjigi, eno od leta 1835 do 1863, drugo pa od 1875 do 1909. Iz knjig smo iskali imena, spol, starost in umrljivost raznih osebkov. S pomočjo teh smo analizirali, zakaj so umrli. Rezultati naj bi bili grafi, ki bodo pokazali kateri spol je bil najbolj izpostavljen, za katero boleznijo so ljudje umrli in Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali v kateri starosti. Kot zanimivost smo dobili enega 105-letnika in dva 100-letnika, kar je bila za tiste čase zelo visoka starost. Imeli smo tudi nekaj težav pri branju, saj je bilo pisavo malce težko razbrati." Jana Tomažič, geografska skupina: "Raziskovali smo na območju med dolinama Pekla-če in Psičine - proučevali rabo tal, naravno temperaturo zraka, relativno vlažnost zraka, smer in hitrost vetra ter vlaž- Jana Tomažič, skupina geografska Ana Jereb, etnološka skupina vedeti, kaj so delali, zakaj in kako. Informatorjev smo našli zelo malo, saj je bilo delo težko in so veliko umirali zaradi silikoze. Našli pa smo druge ljudi, ki so živeli zraven kamnolomov. Vsi so povedali, kako je bilo to delo težko, radi so povedali, kaj vse so delali in kam so izvažali." Marko Železnik, entomološka skupina: "Odkrili smo, da je mnogo lokalitet kačjih pastirjev in kobilic, ki še na tem območju niso popisane. Odkrili smo posebne vrste kačjih pastirjev, ki niso značilne za te kraje. Raziskovali smo okrog Žetal, na območju vzhodnih Haloz, odpravili smo se tudi proti Medvedcam iskat suhe in močvirske travnike." Nataša Pogorevc David Kunstek — Kneževič, antropološka skupina tri ustvarjalčke, ki bodo prejeli knjižne nagrade založbe Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 2. septembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanci ustvarjalckov v 33 številki Tednika so: 1. nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Klemen Jaušovec, Mi-hovci 10/b, 2274 VELIKA NEDELJA, 2. nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Jasmina Gabrovec, K jezeru 18/a, 2250 PTUJ, 3. nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Adrijana Šmigoc, Ljub-stava 1, 2284 VIDEM PRI PTUJU. Uredništvo Štajerskega tednika čestita vsem nagrajencem. Potrdila o nagradi bodo prejeli po po{ti. KNJIŽNI DISKONT ZALOZBA KARAITTAJTIJA TAM. KJER SO KNJIGE NAJCENEJŠE! -BTC Hala A Ijub^ana. Marko Železnik, entomološka skupina Pomagaj Arabcu do svoje kamele! nost prsti. Raba tal je odvisna tudi od naklonov in ekspozicije absolutnih in relativnih višin. Izračunali smo korelacije med temi parametri. Kot zanimivost smo izmerili temperaturo tal na globini petih centimetrov ob 14. uri, bila je 40 stopinj Celzija, medtem ko je bila zunanja temperatura zraka 35 stopinj Celzija." Ana Jereb, etnološka skupina: "Raziskovali smo delo v kamnolomih, v Žetalah in Logu. Od ljudi smo želeli iz- Zanimivosti Potomci azteškega kralja zahtevajo rente, obljubljene v 16. stoletju Ciudad de Mexico (STA/Tanjug) - Potomci zadnjega azteškega kralja so na mehiško vlado naslovili zahtevo, naj izpolni obljube, ki jo je pred dobrimi 350 leti dal španski kralj. Karel V. je namreč leta 1550 azteški princesi Izabeli Montezuma, hčerki kralja Montezume, obljubil, da bo njegova družina dobivala večno rento kot odškodnino za izgubo zemlje in položaja, ker je španski osvajalec Hernando Cortes leta 1519 porušil azteško kraljestvo in zajel Montezumo. Potomci Montezume so to rento sicer dejansko dobivali vse do leta 1934, ko jo je mehiška vlada ukinila, sedaj pa se je Guilliamo Acosta, potomec 14. generacije Montezume, pritožil pri mehiški vladi in zahteva nadaljevanje izplačil te rente, ker po njegovem mnenju sprememba režima v Mehiki ne more vplivati na pravice njegove družine do rente. Po navedbah britanskega medija BBC naj bi sicer letna renta znašala 250 unč zlata, kar naj bi danes zneslo približno 90.000 dolarjev. Johnny Depp ne razmišlja o letih Hamburg/Muenchen (STA/dpa) - Ameriškega igralca Johnnyja Deppa (40) njegova starost sploh ne zanima več. "Moje življenje se je tako in tako začelo šele pri 35-ih, ko sem si ustvaril družino," je za revijo InStyle povedal Depp, ki sicer s svojo soprogo Vanesso Paradis in dvema še majhnima otrokoma živi v južni Franciji. Sicer pa bi njegov življenjski stil lahko opisali vsaj kot soliden. Po pisanju filmske revije Cinema je namreč lastnik etažnega stanovanja v pariški četrti Montmartre in vile v Hollywoodu, njegova pa sta tudi glasbena kluba v Londonu in Los Angelesu ter popularna bara v Parizu in New Yorku. Frankovci • Noji - dragoceni ptiči Do Afrike in nazaj v 20 minutah Tako se mi je zdelo po obisku pri Antonu Mastenu v Frankovcih 34 a. Sredi koruze, polj in travnikov se zdi s peskom posuta velika ograda povsem nerealna. Po njej se namre~ sprehajajo trije veliki noji. Glavo nosijo na vi{ini dveh metrov in na obiskovalce dobesedno gledajo zvi{ka. Anton Masten s svojimi tremi odraslimi noji Dva samca in samica, ki je nekoliko bolj sivkaste barve, so še mladi, stari so okrog leto dni. Če upoštevamo, da je njihova življenjska doba do 65 let in da so do 40. leta plodni, gre res za otročičke. Vendar so to otroci velikih staršev, saj imajo že sedaj okrog dva metra in približno 100 kilogramov. Odrasli noji nosijo glavo na višini 2,5 metra, trup pa je na višini 1,7 metra, samice tehtajo 120, samci pa okrog 150 kilogramov. Frankovski noji jajc še ne nesejo, saj so spolno zreli pri 4-5 letih. Jajca začne valiti pri dveh letih. Letno jih zvali med 40 in 60, dobre nesnice v dobrih pogojih pa tudi do 100. Jajce je težko med 1,5 in 1,8 kilogrami. Zato ni čudno, da so že mesec dni stari mladički večji od kokoši. Pri Mastenovih jih imajo 8 in živijo v ločeni ogradi, proč od večjih, ki niso bili navdušeni nad malčki. Anton Masten je zaposlen na kmetijstvu Jeruzalem SAT in doma na kmetiji so vedno redili še kakšno žival. S Čeprav so noji čudovite živali, pri katerih uživamo, ko jih opazujemo, pa je vendarle njihova usoda neizbežna: gojimo jih zaradi izjemno kvalitetnega mesa. Menda je zelo podobno govejemu, rdeče, ima pa malo holesterola, nasičenih maščob in je zelo primerno za diete. Bolj kot bolniki pa bodo v nojevem mesu uživali petični gurmani, saj stane kilogram mesa v trgovini po Mastenovih besedah od 4, pa tudi do 7.000 SIT. Sam ga še ni poskusil, privoščil pa si je nojevo jajce. "Po okusu je zelo podobno kurjemu, le da je bolj blede barve. "Jajce je mogoče dobiti že za 2000 SIT, razpon cen je precejšen. Razen za cvrtnjak pa jajca uporabljajo tudi za poslikavo in izdelavo okrasnih predmetov. Zelo cenjeno je tudi nojevo usnje, ki ga odrasel noj navrže za 1,2 metra. Uporablja se tudi perje, ki je odlično za blazine in odeje. pujski je bilo veliko vsakodnevnega dela in zaslužiti seveda tudi ni bilo mogoče kaj prida. Mastena že od nekdaj zanima perutnina, tako ima poleg nojev še okrog 30 gosi, 20 rac in veliko kokoši. V posebni ogradi so trije pavi, te dni pa pričakuje japonske jerebice. Zato ni čudno, da si je nabavil še noje. Vedno so ga privlačili. Seveda pa to ni poceni špas. Sedemmesečni noj stane okrog 50.000 SIT, kar ni zanemarljiva nabavna cena. Na začetku je bilo z noji precej dela. Treba je bilo postaviti ogrado, za družino se priporoča ograda dimenzij 25 X 50 metrov. Počasi pa so se stvari utekle. Na začetku je bilo tudi kar nekaj radovednih obiskov, ki so si prihajali noje ogledovat. Prva radovednost se je do sedaj že polegla. Tudi družina se je na noje počasi navadila. Žena Leonida že pomaga pri oskrbi, otroka Andrej in Nataša pa še imata svoje zadržke. Še vedno je prisotno stra-hospoštovanje pred neznanim karakterjem ptiča, ki kljub svoji moči ne zmore poleteti. Kot tujek v okolju noje gledajo tudi domače živali. Sosedove krave ne upajo mimo ograde, tudi konji opazijo nenavadno bitje. Noj pa je v resnici sam precej plašen. Strah ga je vsakih nenadnih in hitrih gibov. Bojijo se predvsem tujcev, na domače so se že navadili. Kljub temu Anton ne gre v ogrado brez grabelj ali kakšnega podobnega orodja. Pomembno je namreč, da če postane noj napadalen, da ima orodje, ki je višje od njih. "Nojev se ne sme izzivati, pa z njimi ni težav." So pa noji zelo radovedna bitja. Vse, kar se novega dogaja okrog njihove ograde, jih zelo zanima. V vročini se dobro znajdejo, saj se ves čas hladijo s svojimi velikimi perutmi. Radi se prepelijo v pesku, pri čemer je slika prav smešna - ogromno telo, dolg iztegnjen vrat in mala glavica na koncu z zvedavimi očmi in s spoštovanjem vzbujajočim kljunom. Z njim lahko tudi pošteno čuknejo. Prav nevarne pa so seveda njihove močne noge, ki se končujejo z dvema prstoma. Kot je znano, noj ne more leteti, je pa tudi na tleh zelo hiter. Za krajše razdalje lahko razvije hitrost 70 do 80 kilometrov na uro. Impozan-ten je tudi njihov start z mesta. Ko so Foto: vk Mladi noji so zelo ljubki. In živijo na visoki nogi, dobesedno. bili noji še manjši, jih je Masten včasih gnal na pašo. To je moralo izgledati sila zanimivo, še posebej, ko so se lotili pšenice. Zgodilo se je tudi, da so si neke noči sami odprli ogrado, ki ni bila dovolj dobro zavarovana. Našel jih je na travniku in ko jim je pokazal posodo s hrano so šli kar lepo nazaj v ogrado. Na vprašanje, kako noji rinejo glavo v pesek, je Masten povedal, da noji rinejo glavo v pesek le v pregovorih, v realnem življenju pa ne. Letošnje vročine so noji dobro prenesli. V svoji domovino Afriki so navajeni velikih temperaturnih razponov. Kljub temu pa so bili zelo veseli pršilca z vodo, ki jim ga je gospodar uredil. Redno so se hladili pod pršilcem. Ker je prenese velike temperaturne razlike, lahko Last Minute Center* ILIRIKA TURIZEM, Miklošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletekst SLO i-str. 286 kreta;santorini 59.900 sit -Hotel •• 7 dni, zajtrk, V: iz Lj HoteP^BT 7 dni, polpenzion tunizij ]l-i.g.-69.900sit Hotel ••/••• 7 dni, polpenzion, ^ iz Lj Qn^5.,i2.9.-45.000 Hotel Omirikon 10 dni, zajtrk, # sit ME ■ I^J.-! •«•*« __2,- 6.,13.,20.9. - 93.800 sit Hotel •*••* +izleti 7 dni, vse vključeno, ^ ! Plačilo do 12 obrokov ! MARIBOR, Vetrinjska 30 - 02/228 88 88 www.iasttninutecenter.si noj zimo pri nas preživi zunaj. Mas-tenovi noji imajo hlev, vendar se ne zadržujejo v njej. Z boleznimi se zaenkrat še niso srečali, sicer pa menda noji niso preveč izpostavljeni boleznim, so zdrave živali. Hranijo jih enkrat ali dvakrat na dan s travo, lucerno, ovsem. Radi imajo zrnje, vendar v mešanici ne sme biti preveč koruze. Trava mora biti narezana, saj noj hrano trga in ne prežvekuje. Zanimivo je, da noji ne spuščajo kakšnih izrazitih glasov, sporazumevajo se s pihanjem in trobljavimi glasovi. Najlepši pa so v zahajajočem soncu. Ko popusti vročina in zapiha veter raz-prejo krila in začnejo s svojim značilnim plesom. Vrtijo se v eno stran, se ustavijo, pa spet v drugo, pri tem pa čudovito perje plahuta v vetru kot tančice kakšne eksotične afriške plesalke. viki klemenčič ivanusa OiaOBERFEST avtobusni izlet iz MB, CE, U, z ogledom Mûnchena 4.1071 D/bus 6.500 JESEN NA CRESU 2* liotel in dep. Kimen, kratke počitnice, do 12 iet brezplačno od 13.9y3D/POLod 11.900 BAVARSKI GRADOVI avtobusni izlet vključene vstopnine v 3 gradove in ladjica 11.1072D/POL 25.110 RAFTING V ČRNI GORI avtobusni izlet Dubrovnlk-Budva Cetinje-Lovčen-rafting na Tarl... 26.1076D 54.900 Ali inclusive V ČRNI GORI hotel Plaža, avtobusni izlet kopanje + vključeni izleti 26.9y9D/7AI 59.900 GRČIJA, Rodoi, Krata, Santorinl letalo z Brnika, preprosti lioteli, letališka pristojbina doplačilo 29.8/7D/NZ 59.900 TURČIJA, obala 5* liotel, 2 dni izlet odhodi z avstrijskih letališč do 30.9y7D/AI 93.990 EGIPT, križaijenje Iz LJ, 5* hotel in ladja, vstopnine vključene, odlično slov. vodenje 154.900 A/ 24.1078D SONČEK l'njJ,Krempljwa5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 91S TUl potovalni center turistična agencija -trove E]]Nric rovel agency ■ MARIBOR. LJUBLJANA, CELJE. PTUJ, MURSKA SOBOTA, SLOVENJ GRADEC, SLOVENSKE KONJICE, VELENJE, SLOVENSKA BISTRICA SLOVENIJA, HRVAŠKA, BIH Last mi.nMt^ portciclla« Mladički radi poležavajo v pesku in se prepelijo, za primer slabega vremena pa imajo narejen nadstrešek. PORTOROŽ, htl Lucija, 7 i nz = 4Z.700,- SIT | 30.08. in nB.D9.) BIOGRAD N/M, htl Adria, 7 ■ ddI.p = 52.300,- SIT ( 30.oa. in oe.D9.) KORČULA, htl Adria, 7 x aH IncL = 54.900,- SIT ( 30.08. in 06.09.) KRF, htl Belie Helene, 71 nz + ladja = 45.900,- SIT ( 31.03. In 07.09.) Še velika ponudba raznih namestitev na Jadranu, last minute ponudbe in ugodni plačilni pogoji. Enka d.o.o., Tntenjakova ulico 7, tel.; 749 34 56; 749 34 57 1. september 2003 // v Termalni Park Terme Ptuj Varnost in donos Kako se izogniti največjim napakam, ki jih delajo vlagatelji? 4. del Pri vlaganju gre za sprejemanje tveganja. Kadar to poćnete, imate v zameno vso pravico pričakovati donose, sorazmerne s tveganjem, ki ga prevzemate. Toda če pri tem niste dovolj previdni in pametni, vam lahko vase lastne napakepri vlaganju preprečijo doseganje višjih donosov, ki bi sicer morali biti vaši. Napaka {t. 8: Ne uspete narediti tistih majhnih korakov, ki včasih naredijo veliko razliko Nekaj primerov: - ne vlagate v vzajemne sklade vsak mesec isti znesek, - imate zastarela zavarovanja, ki jih ne prekinete, - vlagate v pokojninske sklade in denarne naložbe, - plačujete posredniške provizije pri vlaganju v tuje sklade. Vsak od teh malih korakov naredi razliko. In skozi čas se te majhne razlike seštejejo v VELIKE -ampak le za ljudi, ki izkoristijo priložnosti, ki se jim ponujajo. Napaka {t. 9: Kupovanje nelikvidnih finančnih produktov. Likvidnost je možnost, da dobite vaš denar hitro nazaj, da spremenite svojo naložbo v gotovino. Delnice so zelo likvidne, ker jih lahko prodate kadarkoli je trg odprt. Tudi vzajemni skladi so likvidni, saj denar ob prodaji točk dobite najkasneje v petih delovnih dneh. Toda likvidnosti ni pri rentnih in življenjskih zavarovanjih z varčevalno komponento. Šele po treh letih lahko spreminjate zavarovalno dobo, zavarovalno vsoto in dobite nekaj malega denarja, če polico predčasno prekinite. Zato kupujte le likvidne finančne produkte. Napaka št. 10: Zahtevate popolnost, da bi bili zadovoljni Vsi poznamo ljudi, ki se obnašajo, kot da nič na svetu ni dovolj dobro za njih. Ljudje, ki hočejo imeti samo "najboljši', so redko uspešni pri vlaganju. Pravzaprav bo vedno nekaj kar bo donosnej{e kot karkoli imate vi. Če imate sklad, ki prekaša vse ostale ta mesec, lahko z veliko gotovostjo pričakujete, da bo nek drug sklad donosnejši od vašega naslednji mesec. Perfekcionisti pogosto skačejo iz ene naložbe v drugo ter zasledujejo varljiv in izmikajoč se donos. Toda v resničnem življenju dobite nagrado za tveganje le, če ostanete na začrtani poti. In če zahtevate samo perfektne naložbe, ne boste nikoli ostali na poti. Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321 'Donos premoženjsko svetovanje Prejeli smo Kje bodo farme Z izjemno zaskrbljenostjo spremljamo reakcijo prebivalcev vasi Sobetinci, v občini Markovci, ki so strnili svoje grožnje že proti napovedani lastniški spremembi farm na robu vasi. Slovenija je v svojih strateških dokumentih opredelila gospodarski pomen živinoreje in drugih segmentov kmetijstva, v luči naravnih potencialov in obveznosti do pravil, ki veljajo v EU, kjer bomo kmalu enakopravna članica. Nosilci gospodarskih dejavnosti smo sepri-lagodili strateškim usmeritvam in obveznostim za pridelavo in prirejo hrane slovenskega porekla, saj vemo, da imamo prav na tem področju še nekaj komparativnih prednosti pred ceneno svetovno konkurenco z vprašljivimi tehnologijami in drugimi viri. Prašičerejci, združeni v GIZ Prašičereja Slovenije, smo s tehnološkim napredkom, znanjem in številnimi novostmi, razvili slovensko prašičerejo na raven evropsko in svetovno primerljivih standardov. Objekti za rejo prašičev so povsod po svetu normalni sestavni del podeželskega okolja, brez katerega si ni mogoče predstavljati razvoja in blaginje. Urejeni in sodobno opremljeni objekti niso moteči za okolje, sploh pa ne tako, da ne bi bilo mogoče razvijati sožitja z okoliškimi prebivalci. Motnje, ki jih tak objekt lahko predstavlja za okolje niso odvisne od koncentracije temveč od urejenosti objektov. Brez lastne prašičereje in zadovoljive samooskrbe z mesom pa bi bila tudi Slovenija zelo klavrna in ranljiva država. Zaplet in reakcija krajanov v Sobetincih spominjamo spominja na odnos Slovencev do odlagališč odpadkov, in vsega drugega, kar premalo poznajo in za kar po občutku menijo, da ne sodi v njihovo neposredno okolje. Saj vemo, da brez tega ne gre, samo ne pri nas. Ta reakcija je čudna tudi zato, ker so ljudje stoletja znali živeti v sožitju z dejavnostmi, ki so jim omogočale ugodje, varnost in preživetje, brez pomislekov sprejemajo upadanje deleža stroškov za prehrano v družinskih proračunih, obenem pa se vedejo tako, kot bi meso raslo v samopostrežnih trgovinah. Soglašamo s krajani Sobetin-cev, da se uprejo kupom gnoja, nesnage, muh in smradu, vendar pa je takšna podoba prašičereje že zelo daljna preteklost, saj dandanašnji rejci ne preživijo brez dovolj velikih in urejenih objektov za rejo prašičev, ki ustrezajo enakim zahtevam, kot drugje v EU. In v EU je prašičereja resen in spoštovan posel! Tako kot so se spreminjale vasi, tako se spreminja tudi prašičereja, zato so predsodki, opisani v članku Štajerskega tednika, verjetno posledica grenkih izkušenj iz preteklosti in ne sodijo k odločanju o ' biti ali ne biti' za dejavnost, kot je prašičereja. Še posebej, ker gre za okolje, kjer ima prašičereja stoletno tradicijo in je logično, da se vzpostavlja ustrezno povezavo med poljedelstvom in živinorejo, ki sta najstarejši in elementarni dejavnosti na katerih je temeljil razvoj človeštva. Ju zdaj kar naenkrat ne potrebujemo več? Lahko v svoji neposredni bližini prenašamo le trgovine in bifeje, ali pa nas bodo začeli motiti tudi ti, saj povzročajo nadležno parkiranje in speljevanje avtomobilov, nočno petje, ropotanje ventilatorjev in še kaj? V GIZ Prašičereja Slovenije brez dvoma zagovarjamo poizkuse smelih podjetnikov, da oživijo nekaj, kar je umiralo. Naj Slovenija, zaradi tako doslednega nasprotovanja sosedovim na- Duševno zdravje Poletne romance Opažam, da se veliko ljudi, zlasti mlajših v poletnem času, predaja nepremišljenim "romancam". Prijateljica meni, da je to čisto normalno, sama pa mislim, da gre za nepremišljeno dejanje, ki ima lahko negativne posledice. Kaj menite vi? Bralka Pri takih poletnih "romancah" lahko govorimo o "ljubezni na prvi pogled'. Gre za to, da človek praviloma ob prvem stiku z nekom čuti simpatijo, brezbrižnost ali odpor, pri ljubezni gre seveda za prvo, za simpatijo torej, in človeka bi naj to občutje le redkokdaj prevaralo Tako vsaj menijo nekateri in po njihovem se torej ljubezen vname iznenada in ne postopoma, ko bolje spoznavamo posameznega človeka. Seveda se s tako razlago ni mogoče popolnoma strinjati. A tudi če bi bilo tako, ima "ljubezen na prvi pogled' bodočnost samo, če kljub svoji ihti dopušča in omogoča, še drug, tretji in nadaljnje "poglede", ki utrdijo ali ohladijo prvotno čustvo. Zato je vsako ravnanje, ki bi imelo daljnosežne posledice (ne samo poroka, tudi spolni odnos) na osnovi prvega vtisa prej lahkomiselno kot razumno! V prvi vrsti moramo razmisliti o sebi in, če hrepenimo po ljubezni in spolnosti iz nevrotskih nagibov (da oboje le sprošča napetost, da smo radovedni, da smo v tem smislu storilnostno naravnani, da se s tem samootrjujemo ipd.) je bolje, da si poiščemo ustrezno pomoč kot pa, da iščemo avanture. In bolje je, da se z neznani osebami ne spuščamo v odnose, ki so lahko ogrožajoči za integriteto naše osebnosti. Lahko le rečem, da se osebnostno in čustveno zreli ljudje ne zatekajo v takšne avanture, saj se zavedajo lastne vrednosti in ne glede na čudovito atmosfero, lepo zunanjost, lepo govorenje in drugo ne tvegajo. Pa vsaj naivni ne bodimo, želimo sebi dobro! mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. črtom in potrebam, ne postane revna in pusta. Prosim vas, kje se skriva sonce na tej strani Alp? Mag. Marko Višnar, dr. vet med, MBA Predsednik GIZ Prašičereja Slovenije Vatikan proti enakosti pred zakonom? Pod tem naslovom Dejan Le-vanič, predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj, komentira poziv Vatikana politikom, naj ne sprejemajo zakonov, ki bi omogočali zakonsko zvezo istospolno usmerjenim partnerjem. V pozivu Vatikana vidijo v Mladem forumu nestrpnost in odrekanje pravice do enakosti pred zakonom. Pravijo tudi, da Vatikan tako nedopustno posega v ustavne ureditve in pravice evropskih državljank in državljanov. Kot že večkrat je tudi v navedenem prispevku pisec ustrelil v prazno. Vatikan namreč v nič ne posega, ker tega tudi ne more. Zakone namreč sprejemajo politiki oz. parlamenti v vsaki državi posebej in ne Vatikan. Edino, kar lahko Vatikan naredi je to, da javno pove svoje mnenje. To pa je pravica, ki jo ima vsak, vsekakor tudi Sveti sedež, kot moralna avtoriteta tega sveta. Ali bodo odgovorni politiki to upoštevali ali ne pa je povsem drugo vprašanje. Sam sem prepričan, da ob takih in podobnih izzivih, pomembnih za celotno človeštvo, Vatikan celo mora povedati svoje stališče. Prepričan pa sem tudi, da večina Slovencev tega, kar zagovarja ZLSD glede istospolnega partnerstva, ne bi sprejela, kot tudi ni sprejela umetnega oplojevanja samskih žensk, kar je Mladi forum prav tako zagovarjal. Sicer pa je Tony Anatrella, francoski psihoanalitik, strokovnjak na področju socialne psihoterapije, o odnosu družbe do homoseksualnosti zapisal: "Homoseksualnost ne more biti vir zakonskega in starševskega življenja; nima simbolične vredno- sti, na kateri bi se lahko zgradila družba. Spolna ravnodušnost in neločljivost ne gradita civilizacije. Homoseksualnost mora ostati individualna problematika, in ni treba, da jo družba organi-zira.(J Mislim, da ljudje čutijo, da smo na napačni poti v razmerju do homoseksualnosti. Vendar ne vedo, kako to povedati. Nekaj je, da nekoga spoštujemo, drugo pa, da mislimo, da lahko napravimo družbeni model na podlagi psihičnega zapleta in spolnega nagnjenja. Politika se torej mora držati splošnih načel, na podlagi katerih se družba organizira: moški in ženska sestavljata par in lahko oblikujeta družino. Otrok potrebuje očeta in mater za dvojno indentifika-cijo. Odrasli mora imeti vzgojno in prenašalno razmerje z otroki. Otrok je sam zase poklican v življenje: ni starševski projekt in ne narcistični objekt, ki naj bi ovrednotil ali pomiril odraslega' Sam se z zapisanim povsem strinjam in odločno nasprotujem, da bi bil v Sloveniji sprejet zakon, ki bi omogočal sklepanje zakonskih zvez istospolno usmerjenim partnerjem. Pa tudi zapis Mladega foruma, "da je porok za obstoj človeštva solidarnost, pravičnost, toleranca in enakost, torej družba, v kateri ima vsak njen član pravico do izbire", čeprav se z zapisanim strinjam, ne drži v celoti. Porok za obstoj človeštva je poleg naštetega vsekakor še vitalnost lastne vrste. Pri ohranjanju lastne vrste pa pomeni homoseksualnost suho vejo v deblu človeštva. Iz tega razloga je prizadevanje za istospolno zakonsko zvezo strel v prazno. Silvo Sok, predsednik sveta Mlade Slovenije Za ve~ postelj v Mariboru Mladi Forum ZLSD Ptuj poziva Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport naj nujno poveča obseg predvidenih novogradenj za bivanje študentov v univerzitetnem mestu Maribor. V Mladem forumu ZLSD Ptuj namreč ugotavljamo, da 600 novih postelj, kolikor naj bi jih Maribor pridobil v okviru projekta izgradnje novih študentskih bivalnih zmogljivosti, ne zadostuje za iz leta v leto povečano število prosilcev za bivanje. Vlogo za bivanje v študentskih domovih v Mariboru je namreč naslovilo kar 1718 študentov, kar pomeni, da jih glede na število prostih mest za novince kar 1068 ne bo uvrščeno med stanovalce javnih študentskih domov. Tisti, ki prosijo za nastanitev v študentskih domovih v času študija večinoma izhajajo iz drugih mest, veliko jih je tudi iz Ptuja in okolice. Mladi forum ZLSD Ptuj poziva Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da poveča predviden obseg z novogradnjami pridobljenih postelj v Mariboru na vsaj 750, kolikor jih je bilo pred enostranskimi spremembami projekta za Maribor že predvideno. Le tako je mogoče uresničiti namen države, da vsaj 20% slovenskih študentov zagotovi možnost subvencioniranega bivanja. Oodstopanja med skupnim številom novih prosilcev za bivanje v javnih študentskih domovih (1718) in številom prostih mest za novince (650) je precejšnja, saj bi bilo iz bivanja v javnih študentskih domovih v Mariboru izvzeto 1068 prosilcev, če domnevamo, da vsi prosilci izpolnjujejo pogoje za sprejem v študentske domove. Ob tem Mladi forum ZLSD Ptuj tudi opozarja na dejstvo, da število dijakov, ki bivajo v dijaških domovih v univerzitetnem mestu Maribor, iz leto v leto pada. V Dijaškem domu Maribor, ki sodi v kompleks študentskega kam-pusa na Gosposvetski cesti, so letos razpisali 232 prostih mest, prosilcev pa je le 85! S takojšnjim preoblikovanjem Dijaškega doma Maribor v javni študentski dom, bi tako lahko v relativno kratkem času zagotovili nujno potrebna dodatna ležišča za študente. Dejan LEVANIC Predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj Kondicijska priprava v športu (8) Vloga pritiska v trebu{ni votlini Vrhunski šport zahteva od športnikov vedno večje obremenitve, ki lahko dolgoročno povzročijo okvare gibalnega aparata. Povečevanje gibljivosti in moči celotnega trupa je ključ pri preventivi pred biomehanskimi poškodbami hrbtenice. Razumevanje biomehanike hrbtenice nam omogoča učinkovito preventivo pred poškodbami. Močne trebušne mišice povečajo pritisk v trebušni votlini, ki zaradi delovanja sile proti hrbtenici razbremeni delo spodnjih hrbtnih mišic za 20 do 40 %. Športniki pri dvigovanju prostih uteži velikokrat uporabljajo posebne pasove, ki povečujejo pritisk v trebušni votlini. Uporaba pasov pri vadbi počepa je koristna pri maksimalnih bremenih (1—3 ponovitve), ker pride tukaj do zelo velikih sil na hrbtenico, ki lahko poškodujejo hrbet in povzročajo hude bolečine. Uporaba pasov pri vadbi počepa (8—12 ponovitev/serijo) pa ni priporočljiva, ker športni pas prepreči naravno vključevanje trebušnih mišic. Torej stalna uporaba pasu ni priporočljiva, ker ne pride do ustrezne krepitve trebušnih mišic. Ključne mišice v trebušnem steni (povečujejo znotrajtrebušni pritisk oz. hidrostatični tlak) so: (1) prečna trebušna mišica, (2) poševna trebušna mišica, (3) interkostalne mišice. Optimalni trening vklapljanja (aktivacije) trebušnih mišic in povečanje mišične mase trupa sta bistvena elementa kondicijske priprave pri vseh športih. Pravilna vadba moči celotnega trupa ima velik vpliv pri preprečevanju poškodb hrbtenice. Za lažjo ponazoritev si predstavljajte trup kot žogo. Ko brcnemo mehko žogo, se bo večina gibalne (kinetične) energije noge pretvorila v toplotno energijo in le manjši delež gibalne energije se bo prenesel na žogo —posledica je velika deformacija in nizka izletna hitrost žoge pri odboju. Če pa je žoga optimalno napeta in prožna, se bo večji delež gibalne energije prenesel na žogo, deformacije skorajda ne bo, torej bo žoga poletela z veliko izletno hitrostjo naprej. Enak princip velja za človeški gibalni aparat. Če ima tekač šibke trebušne mišice, bo ob udarcu noge ob tla prihajalo do škodljivih deformacij na hrbtenico. Športnikov rezultat je posledično slabši, ker zaradi šibkega trupa ne pride do optimalne pretvorbe energije mišic nog v gibalno energijo celotnega gibalnega aparata. Načrtovanje preventivne vadbe omogoča športnikom dolgoletno kariero. Za dodatne informacije mi lahko pošljete e-mail na naslov: robi_pal@hotmail.com Robert PAL, prof. {portne vzgoje, kondicijski trener Info Glasbene novice! Odskočna deska za mnoge mlade glasbenike so radijske in televizijske postaje, ki njihovo glasbo promovirajo in zpospe{enim predvajanjem ustvarjajo glasbene hite! Britanski izvajalec SEAL je bil v začetku 90. ujet v skupini Adamski, s katero beleži mega plesni hit Killer. Kot solist je posnel tri albume in je bil najbolj _in_ s skladbo Kiss From A Rose. Z leti vedno bolj zrel izvajalec dokazuje glasbeno kvaliteto v sproščujoči srednje hitri pop/rock skladbi GET IT TOGETHER (****), ki pa ima čudno in zapleteno ljubezensko besedilo. Če iščete popolno blondinko, jo boste našli v JESSICI SIMPSON, ki je glasbeno uspela z balado I Wanna Love You Forever. Žal je omenjena pevka že poročena, vendar v glasbi še ni rekla zadnje besede, kar je slišno v simpatični popevki SWEETEST SIN (***). Alter hip-hop, r&b in soul zasedba BLACK EYED PEAS iz Los Angelesa uživa velik ugled pri glasbenikih in kritikih z zgoščenko Elephunk. Kvintet je presenetil s super inovativnim r&b komadom WHERE IS THE LOVE (*****), v katerem se jim vokalno oziroma s svojim cviljenjem pridruži sam princ popa Justin Timberlake (njegov novi hit nosi naslov Senorita). Danska studijska mojstra Uffe Savey in Morten Frisare se podpisujeta pod projekt SAFRI DUO, ki je marsikoga dvignil na noge s plesno odo Played A Live. Duet idejno v komadu FALLIN HIGH (***) ostaja pri napadalni tolkalni plesni instrumentalni glasbi! Producent plesne glasbe Vito Lucente je bil letos na vrhu britanske lojtrce pod imenom Room 5 s hitom Make Luv, ki ga je zapel upokojenec Oliver Cheatman. Sedaj si je šminker nadel ime JUNIOR JACK in je plasiral vroč poletni plesni štikl E SAMBA (****), ki vas bo s svojo mešanico latinsko ameriških ritmov, popa in housa zagotovo premaknil na plesišča! Britanska asa plesne muzike CHEMICAL BROTHERS sta DJ Tom Rowland in Ed Simmons, ki sta stopila v glasbeni svet leta 1993. V začetku meseca septembra bosta ponudila kolek-cijski album Singles 93-02 in na njem bodo na primer naslednji hiti: Leave Home, Setting Sun, Block Rockin Beats, Hey Boy Hey Girl in Star Guitar. Pionirja elektronske plesne muzike še zmeraj eksperimentirata v komadu THE GOLDEN PATH (***), ki ga je vokalno dopolnil Wayne Coyne iz skupine Flaming Lips. Najmanj atraktivna članica skupine Spice Girls MELAINE C. je letos udaril z drugim samostojnim albumom Reason, ki ji je prinesel tudi dve manjši uspešnici Here It Comes Again in On The Horizont. Pevka izkazuje svoj rockerski obraz v grobi in naspidirani pesmi YEH YEH YEH (**), ki jo je produciral Rhett Lawrence. NICKLEBACK so prileteli v l.ligo rock glasbe z mega hitom How You Remind Me (1. mesto v ZDA in Veliki Britaniji). Njihov pevec Chad Kroeger je zmagoval tudi z balado Hero iz filma Spiderman. Kvintet ostaja neposreden v dinamični rock temi SOMEDAY(****), katera napoveduje novo zgoščenko The Long Road. Prvaki metalne glasbe METALLICA delujejo v naslednji postavi James Hatfield, Jason Newsteed, Lars Urlich in Kirk Ham-mett. Kvartet je letos obdaril oboževalce s ploščo St Anger, kije že presegla 3-milijonsko prodajno naklado. Skupina predstavlja komad FRANTIC (***), ki ima širok glasbeni razpon med metalom in rockom! David Breznik Vsaki? s>o\?o\:o m MOJA OSEBNA BANČNA ŠTEVILKA (PIN) S MOJ DENAR ^^Nova KBMd Nova KrGditaia banka Maribor Še več igrač, še več otroške opreme in oblačil na enem mestu, še večja izbira, še nižje cene! Pikapolonica vse za otroka - Slomškova 3 Otvoritev v soboto 30. avgusta ob S' Otrod pobarvajte Pikapolonico in jo to soboto zamenjajte za darilo, sodelujte v nagradnem žrebanju, izkoristite otvoritvene ugodnosti in se poigrajte. če pobarvanke še nimaš pridi po njo v pikapolonico v soboto ob 9h. Pikapolonica sreča za majhne in velike. RS.:Zarailiselitie bosta prodaialni ¥ petek 29. avgusta IGRAČE VSE ZA OTROKA Na podlagi 11. člena Pravilnika o finančnih intervencijah ter pridobivanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v ob~ini Kidri~evo ( Uradni list RS, 79/03), objavlja župan Občine Kidričevo RAZPIS o finančnih intervencijah ter pridobivanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Kidričevo za leto 2003 I .PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Kidričevo za leto 2003, višini 9.300.000,00 SI, za naslednje namene: ŽIVINOREJA 3.000.000,00 SIT RASTLINSKA PROIZVODNJA 1.300.000,00 SIT NALOŽBE V KMETIJSTVO 1.700.000,00 SIT UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 1.100.000,00 SIT RAZVOJNI PROJEKTI 500.000,00 SIT IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI 1.700.000,00 SIT SKUPAJ 9.300.000,00 SIT II. UPRAVIČENCI Upravi~enci do sredstev : - fizi~ne osebe-državljani RS s stalnim prebivališ~em na obmo~ju Ob~ine Kidri~evo, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo na obmo~ju ob~ine Kidri~evo in imajo v lasti ali najemu najmanj 1 ha kmetijskih obdelovalnih površin na navedenem obmo~ju ter imajo KMG-MID. III. UKREPI 1.ŽIVINOREJA 1.1. Sofinanciranje genetskega potenciala v živinoreji (umetno osemenjevanje plemenskih živali) Pogoji : - osemenitev živali (telic, krav, svinj, kobil in drobnice iz doma~e reje), ki je izkazana na podlagi potrdila o osemenitvi, - zahtevke vlagajo pooblaš~ene organizacije (veterinarski zavod, ambulante, ipd.), - ra~un s seznamom upravi~encev, - Višina sofinanciranja: do 30% - stroškov umetne osemenitve. 1.2.Analiza somatskih celic in uree v mleku Pogoji : - rejci, ki imajo najmanj 3 krave molznice, - zahtevke vlagajo pooblaš~ene organizacije, - ra~un s seznamom upravi~encev, Višina sofinanciranja: do 50 % stroškov analiz. 1.3. Sofinanciranje pregledov molznih strojev Pogoji : - rejci, ki imajo najmanj 5 krav molznic, - opravljen strokovni pregled molznega stroja s strani po-oblaš~ene organizacije, - ra~un z dokazilom o opravljeni storitv, - Višina sofinanciranja: do 50 % pregledov molznega stroja usposobljenega izvajalca. 1.5. Sofinanciranje preventivnega cepljenja praši~ev Pogoji za dodelitev sredstev: - opravljeno cepljenje s strani pooblaš~ene organizacije, - ra~un, Višina sofinanciranja: do 50% stroškov storitev preventivnega cepljenja. 1.6. Števil~enje govedi in praši~ev Pogoji: - rejci, ki imajo najmanj 4 GVŽ (glava velike živine) za šte-vil~enje goveda in najmanj 2 GVŽ za števil~enje praši~ev, - zahtevke vlagajo pooblaš~ene organizacije, - ra~un s seznamom upravi~encev - Višina sofinanciranja: do 50% stroškov storitev števil~-enja. 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA 2.1. Analiza krme Pogoji : - rejci, ki imajo najmanj 3 GVŽ, Sredstva se nakažejo na podlagi predloženih ra~unov s seznamom koristnikov, ki jih predloži izvajalec storitve (zavod, ambulanta, ipd.). Višina sofinanciranja: do 50 % stroškov analiz. 2.2. Analiza zemlje Pogoji : - lokacija na obmo~ju Ob~ine Kidri~evo, - upravi~enec mora obdelovati najmanj 1 ha kmetijskih zemljiš~ oz. 0,5 ha za kmetije, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom, Sredstva se nakažejo na podlagi predloženih ra~unov s seznamom koristnikov, ki jih predloži izvajalec storitve (zavod, ambulanta, ipd.). Višina sofinanciranja: do 70 % stroškov analiz. 2.3. Apnenje tal Pogoji za dodelitev sredstev: - upravi~enec mora obdelovati najmanj 1 ha kmetijskih zemljiš~ (lastnih ali v najemu - njive, vrtovi, travniki, pašniki, sadovnjaki) oz. 0,5 ha za kmetije, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom, Zahtevek obravnava Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki lahko zahteva izdelavo programa apnenja tal ustrezne institucije. Sredstva se nakažejo na podlagi predloženih ra~unov za nakup apnenca. Višina sofinanciranja: do 50 % stroškov. 3. NALOŽBE V KMETIJSTVO 3.1. Investicije v objekte in opremo (novogradnje, adaptacije, oprema, ipd.) Pogoji : - najmanj 5 ha kmetijskih zemljiš~ in najmanj 4 GVŽ. Za subvencije za rastlinjake so upravi~eni kmetje, ki obdelujejo najmanj 1 ha kmetijskih površin (lastne ali v najemu). - Priložiti ra~un, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del (~e gre za rekonstrukcijo ali obnovo), na~rtov in projektov, posestnega lista. Višina sofinanciranja: - do 30 % upravi~enih stroškov investicije za mle~ne zbiralnice in bazene, - do 20% upravi~enih stroškov investicije , - do 10 % upravi~enih stroškov za: projektno dokumentacijo, pridobitve dovoljenj (gradbena dovoljenja, priglasitev del, ipd.), programi ali na~rti investicije . V kolikor upravi~enec prijavi ve~ vrst investicij, lahko pridobi skupno subvencijo iz naslova investicij v objekte in opremo najve~ 300.000,00 SIT na leto za vse investicije navedene v postavki 3.1. Investicije v: Adaptacija strehe hleva, kozolca, kaš~e, elek-tri~ne, vodovodne, kanalizacijske in druge napeljave v hlevu ali kaš~i, zunanjosti objektov (obnova fasade, tramov, ipd.) hleva ali kaš~e, oken, vrat, lestev, poda, pregrad za živali, krmnih korit v hlevu ali kaš~i, pleskanje notranjih površin hleva ali kaš~e, izgradnja ali adaptacija gnojne jame in stojiš~, novega objekta (hleva, kaš~e ali kozolca). Nakup opreme za hlev, opreme za kaš~o ali dopolnilne dejavnosti z namenom tržne proizvodnje, vzdrževanje in obnova mle~nih zbiralnic, mle~nih bazenov. 3.2. Vrtnarstvo Pogoji : - regresirajo se plastenjaki od 70 m2 pokrite površine oziroma steklenjaki od 50 m2 naprej, Višina sofinanciranja: - do 10 % upravi~enih stroškov za: projektno dokumentacijo, pridobitve dovoljenj (gradbena dovoljenja, priglasitev del, ipd.), programi ali na~rti investicije. - do 20 % upravi~enih stroškov investicije. 3.3. Razvoj turisti~ne ponudbe na podeželju Upravi~eni stroški: projektna dokumentacija, stroški pridobitve dovoljenj (elektro, sanitarno, ipd.), zemeljska in gradbena dela izvajalca, oprema za novogradnjo ali obnovo kapacitet stacionarnega ali izletniškega turizma (kuhinja, jedilnica, sanitariji, kopalnice, spalnice, ipd. - le pohištvo in aparature oz. stroji - kme~ka krušna pe~, štedilnik, hladilnik, pomivalni stroj, ipd.). Vlogo obravnava Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki lahko zahteva tudi mnenje kmetijsko svetovalne službe. Višina sofinanciranja: do 25% upravi~enih stroškov. 3.4. Kmetovanje na integriran na~in Pogoji: - zahtevke lahko vlagajo fizične osebe, ki imajo potrdilo, da je kmetija ~lan Združenja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije oz. druge organizacije proizvajalcev (OP), ki povezuje takšne pridelovalce, - račun o opravljeni storitvi in zapisnik pristojne komisije. Zahtevek obravnava Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki lahko zahteva mnenje kmetijsko svetovalne službe ali strokovnih služb ustreznih institucij s podro~ja integrirane proizvodnje. Višina sofinanciranja: do 40% stroškov. 4. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 4.1. Male agromelioracije (osuševanje, namakanje, vzdrževanje, ipd. ) Pogoji za pridobitev sredstev: - fizične osebe, ki obdelujejo najmanj 5 ha kmetijskih zemljišč, - k vlogi (soglasja sosednih lastnikov, kjer je to potrebno (investicija bi vplivala na zemlji{~e ali objekt sosednjih lastnikov), posestni list in mapno kopijo, ra~une o opravljenih storitvah in nakupu materiala, dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko). Višina sofinanciranja: - do 50% upravi~enih stroškov, - upravi~enec lahko samo enkrat zaprosi za nepovratna sredstva 4.1.1. Izravnavo terena, odstranjevanje gre, nasutje terena, ipd. - do 50.000,00 SIT/ha. 4.1.2. Ureditev in raz{iritev poljskih poti in gozdnih cest enega upravičenca - do 70.000,00 SIT/ha. 4.1.3. Ureditev in raz{iritev poljskih poti in gozdnih cest dveh ali več upravičencev - do 80.000,00 SIT/ha. 4.1.4. Manj{e odvodnjavanje, ki ni poseg v prostor (usmeritev manj{ih izvirov v bližnje potoke ali skupne kanale, ipd. - na enega upravi~enca - do 150.000,00 /ha. 4.1.5. Manjše odvodnjavanje, ki ni poseg v prostor (usmeritev manjših izvirov v bližnje potoke ali skupne kanale, ipd. - za dva ali ve~ upravi~encev - do 150.000,00 /ha. 5. RAZVOJNI PROJEKTI Pogoji : - pogodba o sofinanciranju priprave in izvedbe projekta ali programa, sklenjena med ob~ino in nosilcem oz. izvajalcem projekta, - upoštevajo so pogoji ministrstva, pristojnega za kmetijstvo ter ostali veljavni predpisi. Višina sofinanciranja: do 100 % stroškov izdelave in priprave projekta oz. razvojnega programa. Na~in izpla~ila: - pooblaš~enemu izvajalcu (nacionalni, regionalni, ipd.) se izpla~ilo izvede na podlagi predhodno podpisane pogodbe (nacionalni program, regionalni program, ipd.), - za ostale izvajalce se izpla~ilo izvede na podlagi javnega razpisa, zbranih ponudb, podpisane pogodbe in izvedenih storitev (oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov, sadna cesta, blagovna znamka, ipd). Upravi~eni stroški: stroški izdelave in priprave projekta oz. razvojnih programov usposobljenih izvajalcev (oživljanje visokodebelnih travniških sadovnjakov, blagovna znamka, sadne in turisti~ne ceste, ipd.). 6. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI 6.1. Izobraževanje kmetov Pogoji: - fizi~ne osebe, ki so opravile izobraževanje oz. usposab- ljanje pri pooblaš~eni instituciji priložijo vlogi (certifikat, potrdilo, licenca, ipd.). - strokovne službe (kmetijska svetovalna služba, kmetijski zavod, zavod za gozdove, inštitut in drugi izvajalci izobraževanja ter delavnic), ki organizirajo izobraževanje in usposabljanje na podlagi izdelanega programa izobraževanja in podpisane letne pogodbe. - Izvajalci morajo predložiti dokazilo, da so strokovno usposobljeni za opravljanje storitev izobraževanja in usposabljanja. K ra~unu je potrebno priložiti poro~ilo o izvedenem izobraževanju in seznam udeležencev. Višina sofinanciranja: - za fizi~ne osebe, ki so same pla~ale izobraževa 50 % stroškov storitev. - za strokovne službe - do 100% stroškov storitev zunanjih predavateljev in najema prostorov. 6.2. Podpora za delovanje strokovnih dru{tev, združenj, krožkov Pogoji za pridobitev sredstev: - dejavnost društva oz. združenja, krožka poteka na po-dro~ju ob~ine Kidri~evo in ne opravljajo pridobitno dejavnost in ne pridobivajo sredstev iz drugih virov (državni prora~un, nacionalne zveze, ipd.), - prednost imajo društva, ki so registrirana v Ob~ini Ki-dri~evo, - finan~no ovrednoten program dela po posameznih postavkah z obrazložitvijo za teko~e leto in finan~no poro~ilo o delu društva v preteklem letu, - potrdilo o registraciji društva (~e je društvo ustanovljeno na novo). Višina sofinanciranja: - za društva, registrirana na obmo~ju ob~ine Kidri~evo -do 40 % upravi~enih stroškov, - za društva, registrirana izven obmo~ja ob~ine Kidri~-evo: * za obmo~je dveh ob~in -do 20 % upravi~enih stroškov, * za obmo~je treh ob~in - do 15 % upravi~enih stroškov * za obmo~je štirih ali ve~ ob~in -do 10 % upravi~enih stroškov, 6.3.Strokovne ekskurzije Višina sofinanciranja: do 25 % upravi~enih stroškov na ekskurzijo. Pogoji za dodelitev sredstev: - strokovne službe (kmetijska svetovalna služba, kmetijski zavod, zavod za gozdove, društva na nivoju ob~ine, inštitut in drugi izvajalci izobraževanja ter delavnic), ki organizirajo ekskurzije na podlagi izdelanega programa izobraževanja in letne pogodbe. Izvajalci morajo predložiti dokazilo, da so strokovno usposobljeni za opravljanje storitev izobraževanja in usposabljanja. - ra~un - priložiti poro~ilo o izvedeni strokovni ekskurziji in seznam udeležencev. 6.4. Izvajanje poizkusov, demonstracij, raziskav, razstav in drugih strokovnih prireditev Pogoji za dodelitev sredstev: - strokovne službe (kmetijska svetovalna služba, kmetijski zavod, zavod za gozdove), ki organizirajo izvedbo poskusov, demonstracij, raziskav na obmo~ju Ob~ine Ki-dri~evo s pomo~jo kmetov na podlagi izdelanega programa in letne pogodbe. Izvajalci morajo predložiti dokazilo, da so strokovno usposobljeni za opravljanje storitev. - Ra~un - priložiti poro~ilo o izvedeni storitvi (poskus, demonstracija, raziskava, ipd.) in porabi materiala ter seznam udeležencev. - fizi~ne osebe, pri katerih se je izvajal poskus, raziskava ali demonstracija na podlagi programa kmetijsko svetovalne službe. Višina sofinanciranja: - strokovne službe - do 50 % upravi~enih stroškov. - fizi~ne osebe - do 50 % upravi~enih stroškov. III. ROK, OBRAVNAVA VLOG IN NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV 1. Razpis je odprt do porabe razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30.11.2003. 2. Rok za vložitev vlog je vsak mesec do zadnjega dne v mesecu. Odbor obravnava pravo~asno prispele popolne vloge v roku 10 dni od zadnjega dne v mesecu. Odbor pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga potrdi župan Ob~ine Kidri~evo. 3. Vlogo je potrebno poslati s priporo~eno po{to na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo s pripisom NE ODPIRAJ - RAZPIS KMETIJSTVO. 4. Namensko porabo sredstev sproti spremlja in preverja Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Ob~ine Kidri~evo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo ter ~lani ob~inske uprave Ob~ine Kidri~evo, ki so pristojni za prora~un in finance. 5. Upravi~enec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obra~unavajo od dneva pla~ila upravi~encem do dneva vra~ila. 6. Upravi~enec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neres-ni~ne podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za naslednja tri leta z obveznim vra~ilom že prejetih interventnih sredstev za teko~e leto. 7. Vsi ostali pogoji, ki niso navedeni v razpisu se izvajajo v skladu s Pravilnikom o finan~nih intervencijah ter pridobivanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v ob~-ini Kidri~evo ( Uradni list RS, 79/03). Župan Občine Kidričevo Zvonimir HOLC Vse dodatne informacije, pogoje za dodelitev sredstev razpisno dokumentacijo dobite na Ob~ini Kidri~evo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidri~evo (tel: 7990613) in Kmetijsko gozdarskem zavodu, Kmetijsko svetovalni službi Ptuj, Ormoška 28, Ptuj, pri g. Ton~eku Horvatu ( tel: 749-36-11). do J J \ 1 1 1 J RADIOlllTEDNIK Direktor: Jože Bra~i~ Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. v Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si RADIOPTUJ 89,8»98,e'l04;3 Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo: Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia (za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail: nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet: www.radio-tednik.si www.tednik.si www.radio-ptuj.si Mali oglasi STORITVE i IZVAJAMO VSA splošna gradbena dela in opravljamo vse ra~-unovodske storitve za d.o.o. in s.p. Framada, d.o.o., Zavr~ 8, tel. 320-56-17, 041 609-584, 041 316-352. KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolari~, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica. } ELEKTRO IVANČIC, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroinštalacij; pregled in meritve elektroinštalacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapeto-stnih zaš~it in zaš~ite pred strelo. f IZVAJAM ELEKTROINSTALACIJE V NOVOGRADNJAH, adaptacije, popravila, zamenjava vti~nic, stikal, varoval. ELETRIONSTALA-CIJE, MATJAŽ GAJZER, s.p., Grajenš~ak 39a, 2250 Ptuj, tel.: 041 679 556. ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. !li KNAUF, montaža, spuš~eni stropovi, suhi estrihi. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. KLAS GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj, telefon: 7460381, GSM 031 341 532. ZASEBNA GLASBENA ŠOLA Rudolfa Mohorka, Zadružni trg 12, Ptuj, vpisuje k pouku instrumentov za šolsko leto 2003/04 - klavir, sintesejzer, harmonika, klarinet, saksofon, frulica, kitara, solopet-je, teorija glasbe. Vpis bo 27., 28. in 29. avgusta, od 15. do 18. ure. Telefon: 751-34-91, 783-82-31, mobi: 031 555-285. ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938. IZVAJANJE VSEH krovsko-kleparskih del, montaža nadstreškov, pergole, pokrivanje streh z vsemi kritinami, Bramac še vedno po stari ceni. Janez Lah, s.p., LAST Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, telefon 041 375-838. MOTORNA VOZILA PASATA KARAVAN 1.8, LETNIK 92, prodamo, cena po dogovoru, registriran celo leto. Tel. 031 330 136. AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE, UGODNO PRODAMO: rover 25 1.4, 2000, saxo 1.4 vts, 2001 golf 1.9, 1992, lanos 1.5, 1998 lantra 1.6, glsi, 1997, golf 1.6 cl 1993, escort 1.6, 1995, accent 1.3, 1999, punto 55, 1998, fiat marea 1.8, 1997, kia pride karavan, 1999, escort 1.4, 1994, me-gane 1.6, 1996, ibiza 1.0, 2000, laguna 1.8 rt, 1995, escort 1.6, 1991, 1993, mitsubishi carisma 1.9 td, 1997, alfa 166 2.0, 1999, kia carens, 1.8, 2000, golf 1.8 karavan, 1995, lantra 1.6, 1997, megane coupe, 1996, ax, 1994, golf 1.6, 1993, laguna 2.0 rxe, 1995, peugeot 106, 1993, golf 1.4, 2001, honda stream 2.0, 2001, seat inca, 1996, felicia, 1996, mercedes-benz c 180, 1994, frontera 2.2 dti, 2000, kia pride, 1998, marea 1.8 karavan, 1997 ,audi a6 2.4, 1999, polo 60, 1996, felicia 1.3 lxi, 1995, felicia karavan, 1996, passat 1.8, 1993, laguna 1.8 rt, 1994, ax, 1990, bmw 318, 1996, thalia 1.4 rt, 2001, audi a3 1.6, 1998, ... in se več!!! Kekec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550. BELA TEHNIKA ZAMRZOVALNO SKRINJO, omaro, hladilnik in pralni stroj, prodamo. Tel. 051 221 026. NOVO*NOVO*NOVO*Trgovina ELEKTRO-PARTNER Vida Per-narčič, s.p. vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 3, 6 in 12 obrokov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljana. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 700,00 SIT, obojestransko A4 12,00 SIT, vezava 170,00 SIT!) OBIŠČITE NAS! RAZNO PRODAM 14O kosov plošč, sive barve, nove. Tel. 796-73-01. PRODAM TOMOS A-35 sprint, star 3 leta . Tel. 755 53 11._ 3 MESECE staro nemško ovč-arko, prodam. Tel. 783-90-15. KUHINJO, prodamo, lepo ohranjeno, v rjavi barvi, s štedilnikom INOX in vgradnim hladilnikom. Mere so pri postavitvi na L 3,2 m x 2,7 m. Telefon: 779 48 71, 041 559 550. DELNICE KUPIM: Perutnina Ptuj, Nova KB Maribor, Banka Celje in Telekom. Tel. 041 867-798._ OPOZARJAMO Franca Černe-jška in sina Petra iz Črmožiš 28, p. Žetale, da takoj končata oziroma zapustita kmetijsko površino na naši kmetiji oziroma zemljišču, brez našega dogovora, sicer bomo morali zoper vaju vložiti sodni postopek na sodišče zaradi škode - družina Butolen, Čermožiše 23, Žetale . DVA LESENA_ soda po 250 l, prodamo, Janez Štebih, Polenci, tel. 761 01 78. FRANCOSKO posteljo in raztegljivi kavč, več miz in stolov, prodamo. Tel. 745 55 21. PRODAMO 520 kosov nove opeke Porotherm Ormož, dimenzije 38 x 25 x 23,8, 20 % ceneje. Telefon 02 782 68 11 ali 041 624 214. 10 do 20% gotovinski popust na kolesa SCHWINN MARIN, FELT, SCOTT, GT, cestne in gorske čevlje NORTHWAVE, čelade KED, ter konfekcijo CASTELLI in NORTHWAVE! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2441. KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10. PRODAM spalnico, regal rustikal, vrata, notranja, kotno sedežno in razno pohištvo. Tel. 6292-315 ali 6291-385. RADIO)))TEDNIK GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/2517 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 parkirišča in og^^ie ® Umbušl(ac.2,Umbuš{i(ompieÍQMaries) ^CPCIIN X tel. 02 429 20 00, www.ferina.si ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. r Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. AKTALd.0.0. industrijsko naseije 14 2325 Kidričevo Tei.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31 ©caiGaDGa^i^irDgíPW© ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12 Vsak četrtek ob 20.00 uri POSKOČNIH n " mfůňswm SMS 13 SLOV. MUZIKANTJE - Vedno vsak Ima svoj prav 4 12 VITEZI CELJSKI - Zapušfilna nailh staršev 1 11 Ans. EKART - Od Urške zvoni 7 10 TAMBURAŠI IZ CIRKULAN - Mejenska polka 3 09 MAVRICA - Kopališki mojster 5 08 Ans. VIHARNIK - Slovenske jedi 13 07 LISJAKI - Mama veš 6 06 GREŠNIKI - Moja dolina 2 05 Ans. SONCE - Svatovska 8 04 Ans. STRICI - Starka Iz doma 9 03 Ans. SPEV - Pridi pod najino brezo 12 02 TRIO POGLADIČ - Ob jezeru 10 01 Ans. VITA - Zaljubljeni 11 Glasovanje s sporoiili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASTMIH 7 od 22.00 do 24.00 1 Y0 - ZO - Policaj 2 PTUJSKIH 5 - Od bifeja do bifeja 3 BALKY - Od poletja pa do zime 4 KINGSTON-Kdor zna ta zna 5 DAN IN NOČ - A ja, a ne 6 NATALIJA VERBOTEN - Na pol poti 7 Ans. TULIPAN - Tangice Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Poskočnih 13 Glasujem za: _ Veličastnih 7 Nagrado založbe MANDARINA prejme: Danica Vogiar, Pristava 39 a, 2282 CIrkuiane Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Nuj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. I [\\ za vse zaposlene ter upokojence (01; 09) za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira. VIVA posredništvo in trgovina, Matej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor tei.: 02/25 25152, GSM: 041/325 923 ^NOVO NA STAREM MESTUIK GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, piaCa, kartice... Mensa íI.o.o., Cankaijm 21, Maribor Prireditvenih • vabimo @radio-tednik.si Četrtek, 28. avgust 18.00 Ptuj, romanski palacij na ptujskem gradu: odprtje razstave slik Tomaža Plavca. S krajšim programom bo večer dopolnil kitarist Vojko Vesligaj. - Igrišče golfa na Ptuju, Odprto prvenstvo mladih za pokal Benettona 2003, brezplačno kopanje za vse udeležence turnirja v Termah Ptuj. - Igranje šaha - vsak torek in petek od 18.00 dalje v prostorih Šahovskega društva Ptuj v Dravski ulici 18. - Badminton - ta četrtek ob 19.00 zadnjič - Badminton klub Ptuj in OŠ Breg - za vse starosti. - V CID-u na Ptuju, od 27. do 29. avgusta dopoldan,tridnevni tečaj za tonske tehnike in DJ, predhodno se je potrebno prijavit na telefon 780 55 40. - Društvo prijateljev mladine Ptuj, Vas vabi v njihove prostore na tečaj znakovnega jezika gluhih, dodatne informacije na telefon 787 75 06. - V CID-u na Ptuju je na ogled razstava fotografij udeležencev mednarodne izmenjave Mladi & mesto vsak delovni dan od 8.00 do 20.00, v soboto od 10.00 do 13.00. Petek, 29. avgust 19.00 na Turistični kmetiji Golob v Stopercah, vam bodo prikazali stari kmečki običaj kožuhanje (ličkanje) koruze. 20.00 na igrišču Golfa na Ptuju, koncert Vasko Atanasovski Quartet. - Na igrišču Golfa na Ptuju, Srečanje GK Maribor, GK Radenci in GK Ptuj. Sobota, 30. avgust 15.00 v Podvincih na nogometnem igrišču, 25. tradicionalno tekmovanje gasilskih desetin za »Pokal PGD Podvinci«. 16.00 gasilski dom Pacinje , 5. Memorialno tekmovanje za prehodni pokal Ivana Zagorška. Tekmuje se v hitrostni hidrantni vaji. 16.00 pred gostišče Majolka v Jurovce, Vas vabi Planinsko društvo Haloze na rekreacijsko kolesarjenje - Na igrišču golfa na Ptuju, Ptuj open. Nedelja, 31. avgust 15.00 gasilski dom Pacinje, predaja novega gasilskega vozila svojemu namenu. 18.00 na gradu Štatenberg, otvoritev razstave slikarskih del nastalih na 12. slikarski koloniji Štatenberg. - Na igrišču golfa na Ptuju, Nes open. Ponedeljek, 1. septembra 15.00 - 20.00, festival Ptuj - odprto mesto - Mestni trg: Interaktivna ulična predstava z recikliranimi objekti - Guixod de 8 (Španija) Torek, 2. septembra 18.00 festival Ptuj - odprto mesto - Mestni trg: Rdeča kapica, lutkovna predstava, lutkovno gledališče Fru-fru 19.00 festival Ptuj - odprto mesto - Slovenski trg pri stolpu: Hagada, monodrama, Gregor Cušin- MGL Sreda, 3. septembra 10.00 - 14.00, festival Ptuj - odprto mesto - različne lokacije po centru mesta: glasbeni nastopi ptujskih dijakov 18.00 festival Ptuj - odprto mesto - Mestni trg: Dogodivščine indijančka Vikija, lutkovna predstava, lutkovno gledališče Balinkugla 19.00 festival Ptuj - odprto mesto - Mestni trg: Urgenca, ulična gledališka predstava, Gledališče Ane Monro 20.00 festival Ptuj - odprto mesto - pred pubom Shamrock's: koncert Kanta kvartet - Odprtje razstave Viktorja Gojkoviča, ki je zagotovo eden najboljših sloven- skih portretistov. Zato mu je strokovno vodstvo galerije v Tuzli namenilo posebno povabilo za razstavljanje njegovih portretov. Četrtek, 4. septembra 10.00 - 13.00, festival Ptuj - odprto mesto - center mesta: predstave, ples, likovne dejavnosti, otroci ptujskih vrtcev 18.00 festival Ptuj - odprto mesto - Mestni trg: Nursel in fakir Musafir: Mefisto 19.00 festival Ptuj - odprto mesto - Slovenski trg: Plesna družina Gea in orientalske plesalke, plesna predstava 20.00 festival Ptuj - odprto mesto - Mestni trg: "in je drevo ... in je človek plesna predstava, Osnovna šola Mladika 21.00 festival Ptuj - odprto mesto - Mestni trg: Šov z bruhanjem ognja in lepim dekletom, Mefisto KINO Ptuj 29., 30. in 31. avgusta, 16.30, Hulk. 28., 29., 30. in 31. avgust, 19.00, Terminator 3. 28. avgust, 21.00, Sin. 29. avgust, 21.00, Mož brez preteklosti. 30. avgust, 21.00, Nepovratno. 31. avgust, 21.00, V ponedeljek zjutraj. Maribor PARTIZAN 28., 29., 30., 31. avgust in 1., 2. in 3. september, 17.30 in 20.30, Pirati s Karibov. 29., 30. in 31. avgusta, 23.15, Pirati s Karibov. GLEDALIŠČE 28., 29., 30. in 31. avgust in 1., 2. in 3. september, 17.00 in 19.00, Očkov vrtec, 21.00, Tomb Raider : Zibelka življenja. UDARNIK 28., 29., 30. in 31. avgust, 16.30, Medvedek PU in Pujskova velika pustolovščina. 18.00, Butec in Butec 2.. 20.00 in 22.15, Tema. TV PTUJ Sobota, ob 21.00 in nedelja 10.00: Glasbena oddaja - »Hit poletja 2003«, nastopajo priznane slovenske glasbene skupine. Poljudna oddaja - Kako biti zdrav in zmagovati. Vrata» ZA GARAŽE, DELAVNICE . Z daljinskim upravljanjem as GM PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532 Vrazova 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si UUDSKA UNNEHZA ORMOŽ Napotite se po novo znanje v naš zavod, kjer vam ponujamo: 1. jezikovne programe za odrasle (angleščina, italijanščina, nemščina); 2. tečaj - voznik viličarja; 3. tečaj - upravljalec težke gradbene mehanizacije; 4. računalniške programe; 5. programe za poklic: ekonomski tehnik, elektrotehnik, gospodarski tehnik, gospodinjski tehnik, strojni tehnik, kuhar, natakar, kuhar/natakar, prodajalec. Pridobitev deficitarnega poklica (elektrotehnik energetik, strojni tehnik, gostinska dela-kuhar, natakar, kuhar/ natakar in trgovec) omogoča večjo možnost zaposlitve. Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna kadarkoli med izobraževalnim letom! %amnoseštvo 'Danie.CVrScmcic s.p, MOŠKANJCI II4B, 2272 CORIŠNICA, TEL.: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 4I Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Piijju, tel.: 02 766 39 71, GSM: 041712 043 • IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC I IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD. OSNOVNA ŠOLA GORIŠNICA Obvestilo Pricetek pouka v šolskem letu 2003/2004 bo v ponedeljek, 1. septembra 2003, za učence 1. c in 1. d razreda ter za učence od 2. do 8. razreda osemletke ob 8.30 uri, za učence 1. a in 1. b razreda devetletke pa ob 10. uri. Učbenike za šolsko leto 2003/2004 lahko učenci dvignejo v četrtek, 28. avgusta, in v petek, 29. avgusta, od 8. do 10. ure v šolski knjižnici. Vse odhaja kakor reka, le spomini spremljajo človeka. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in tasta Ivana Maleka 1931 - 2003 IZ ULICE 1. MAJA 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za cvetje, sve~e in sv. ma{e, nam pa izrazili iskreno ustno ali pisno sožalje. Hvala PGD Turni{če, gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred, folklornemu dru{tvu Lancova vas, govornikom, pevcem in podjetju Talum za odigrano Ti{ino. Vsem {e enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, sinovi in hčerki z družinami Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal bi trpeti. A v naših srcih bolečina bo ostala ... V SPOMIN Antonu Ciglarju IZ PACINJA 37 Boleč je spomin, saj je že 10 let, odkar smo izgubili dragega moža, ata, dedija in brata, ki ga je kruta usoda iztrgala iz na{e sredine. Spomin na tebe ne bo nikoli zbledel niti ugasnil. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob izteku življenjske poti na{e drage mame, babice in ta{če Kristine Toplak IZ ČARMANOVE UL. 12 NA PTUJU 1913 - 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete ma{e in nam pisno ter ustno izrekli sožalje. Posebna hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni svečanosti. Njeni najdražji Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi hčerke, mame, stare mame in sestre Ljudmile Petek IZ STAROÏINC 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Hvala PP MIR za opravljene pogrebne storitve, g. župniku za cerkveni obred ter pevkam za zapete žalostinke, govornici za poslovilne besede, za odigrano Ti{ino. Hvala tudi za trud delavcem intenzivne nege Bolni{nice Ptuj. Globoko žalujoči: vsi njeni Kako tihe so septembrske noči, že leto dni bolečina v nas živi. V hudi bolezni dvajset let pogumno si živela. Zato vemo vsi, da odšla si v zaslužena nebesa, čeprav brez slovesa. SPOMIN Marija Kirbiš 31. 8. 2002 - 31. 8. 2003 IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH Beseda tvoja {e vedno v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. Ce bi lahko te na{a solza prebudila, ne bi te gomila krila. Hvala vsem, ki ob njenem grobu postojite z lepo mislijo, ji poklonite cvetje in prižgete svečo. Tvoji najdražji KAMNOSESTVO Bojan Kolarič s.p. izdelovanje nagrobnih spomenikov ter vseh vrst oblog in tlakov iz marmorja in granita PTUJ, Budina, Kjezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648 RADIO)llTEDNIK iPo^iuiajts na± na inbzxmtul RADIOPTUJ OHriùte 32k^^Tune In! wwWomdâcD^pttmijo^â »Nekje v tebi je bila bolečina, a ti zamahnil si z roko, češ zmagal bom, a vendar ni bilo tako ..." SPOMIN 22. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Peter Mlinaric IZ BUKOVCEV Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu ter mu prinašate cvetje in sveče. Njegovi najdražji Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj ni~ ve~ ne bo, ker si za vedno vzel slovo! Spočij si zuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Danijela Miksa IZ ARBAJTERJEVE ULICE 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli sožalje, Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve, še posebej pa podjetju Certus. Žalujoči: žena Danica, sin Mitja, hčerka Doroteja, oče Jakob, mama Otilija, tašča Tilčka Življenje je bojevanje, za vsakim upom skritih sto prevar. Tudi mi, ki smo te imeli zelo radi, smo bili prevarani. Zaman smo upali in prosili, kajti kruta smrt je bila močnejša. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega sina in brata Francka Kumra IZ BIŠEČKEGA VRHA 56 19. 10. 1960 - 18. 8. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali. Zahvaljujemo se vsem sosedom, njegovim sošolcem in prijateljem, PGD Biš, RK Trnovska vas, zastavonošem in drugim, ki ste ga spremljali na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Iskrena hvala duhovniku gospodu Jožetu Rajnerju za opravljeni cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalo-stinke, govorniku gospodu Zvonku za ganljive poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. V globoki žalosti in z bolečino v srcih tvoji najdražji: mama, ata, sestra Marica z družino ter vsi ostali, ki smo te imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Jožeta [ikerja Z RIMSKE PLOŠČADI 23 V PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in sveto mašo ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala gasilcem prostovoljnih društev za častno stražo, častni vod in zadnji gasilski pozdrav praporjev, vsem govornikom, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj in pogrebnemu podjetju. Žalujoči: žena Marija, sin Jože in hčerka Irena z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je... Solza kane iz očesa, odšel si tiho, brez slovesa. Pred nami je še vedno tvoj obraz, ti mirno spiš in čakaš nas. Bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo! SPOMIN Boleč je spomin na 26. avgust 2002 , ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek, stric in brat Frančišek Tuš IZ SAKUŠAKA 68 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečko ali podarite droben cvet in ga nosite v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Meseca avgusta je bilo, ko sonce komaj je vzhajalo, ura jutra še ni odbila, ko te kruta smrt je ugrabila. Eno leto na tvojem grobu sveče ie gorijo, v ialostnih očeh pa solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 25. avgust 2002, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, brat, stric Janez Lačen IZ PODVINCEV 83 B Hvala vsem, ki z lepo mislijo cvetjem ali svečko postojite ob njegovem preranem grobu. Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo Ko vajine zaielimo si bliiine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vaju več med nami ni. V SPOMIN Dejanu Zagorsku 10. 2. 1982 - 31. 8. 1988 Francu Kovačiču 1925 - 1984 IZ BUKOVCEV Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanju. Vajini najdražji Tvojega iivljenja reka je odtekla mimo skal in čeri, trpljenje tvoje je odnesla, sedaj pri Bogu srečen si. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Hermana [ilaka Z ZAGREBŠKE CESTE 50 C se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, svete maše, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala dr. Branku Vukasoviču in bolnišničnemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj. Hvala tudi patru g. Vitu Muhiču za molitev ob pokojniku, za opravljeni pogrebni obred in pogrebno sveto mašo, delavcem pogrebnega podjetja Komunala Ptuj, njihovim pevcem za odpete žalostinke in Petru za odigrano Tišino. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Adela, sin Peter, hčerki Hermina in Mateja z družinama Skromno si iivel, v iivljenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel iiveti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in svaka Andreja Drevenška IZ SLATINE 13 PRI CIRKULANAH se iskreno, iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala za pisno in ustno izraženo sožalje, tople besede in podporo v teh težkih dneh slovesa od pokojnika. Posebna hvala za nesebično pomoč družinam Korenjak, Kmetec, Majcenovič in Kolednik. Hvala g. dekanu Emilu Drevu za pogrebni obred, govorniku Miru Lesjaku, pevcem za odpete žalostinke. godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema, sodelavcem ADK in pogrebnemu podjetju MIR. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, hčerki Blanka z družino, Anica z družino, sin Franci, sestra Nežka z družino in svakinja Micika Pravični bo cvetel kakor palma. (Ps 92,13) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Ludvika Krajnca IZ SOVJAKA 9 19. 8. 1927 - 22. 8. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in v druge dobrodelne namene ter z nami molili in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi mariborskemu škofu dr. Francu Krambergerju za pogrebno mašo, upanja polne tolažilne besede ter pogrebni obred, minoritskemu provincialu p. Slavku Stermšku za opravljeni obred slovesa od doma in ostalim 54 navzočim duhovnikom, domačim, ptujskim in črenšovskim pevcem, govornikom župniku Jožetu Rajnarju, ^rovincialu p. Slavku Stermšku, županu g. Karlu Vurcerju, Francu Kuplenu in Jožetu Horvatu iz Crenšovcev ter prijateljem za odigrane melodije. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri strežbi atu in mu stali ob strani, ga obiskovali in mu nudili pomoč - predvsem svakinji Andreji, ki se je kot najbližja najpogosteje žrtvovala, nato Marjetki, Vidi in gospe Erni za zadnja štiri leta požrtvovalne oskrbe. Hvala tudi osebnemu zdravniku dr. Francu Sutu, osebju infekcijskega oddelka mariborske bolnišnice in zdravnici dr. Branki Skledar, ki mu je stala ob strani v zadnjih trenutkih življenja, mu lajšala bolečine in nam bila v veliko oporo. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Slavka Jančiča iz Lenarta ter molivcu za molitev in besede slovesa. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Njegovi otroci Ptuj • Grajske igre iz Burghausna na grad^ M Črna Burgfest v Ptuju Med 4. in 7. septembrom bodo Ptuj obiskali člani historičnega društva Herzogstadt Burghausen e.V. Partnersko mesto Ptuja, Burghausen, želi preko svojega društva predstaviti svojo dolgoletno tradicijo, ki jo mesto neguje in vsako leto obudi ob znamenitem "Burgfestu". Del prireditve in starih srednjeveških običajev v avtentičnih kostumih bo predstavljen tako tudi v Ptuju. Zamisel gostovanja, ki je deloma namenjena tudi spoznavanju Ptuja, je bila posredovana dru{tvu Cesarsko-kraljevi Ptuj. Ker gre v tem primeru za nastop skupine, ki je javnega pomena, so k organizaciji gostovanja pristopile tudi Mestna ob~ina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Turistično društvo Ptuj ter Lokalna turistična organizacija Ptuj. Društvo Herzogstadt Burgha-usen je bilo ustanovljeno leta 1967. Kot zgodovinsko obdobje, ki so ga začeli predstavljati, so izbrali obdobje vladavine bavarskega kneza Wilhelma IV., iz slavne rodbine Witelsbach, ki je živela v prvi polovici 16. stoletja. Dve leti po ustanovitvi so organizirali prve "zgodovinske igre", iz katerih je po letu 1997, ko je društvo prevzel sedanji predsednik Horst Hauf, razvil prvi "Burgfest". Tudi članstvo je s prvotno 25 članov skokovito naraslo na sedaj več kot 600 aktivnih članov. V petek, 5. septembra, bo ob 16. uri pred Mestno hišo začetek slovesne povorke, ki jo bo tvorilo 130 članov društva in jo bo pozdravil župan dr. Štefan Čelan Foto: Zajko v spremstvu mestnih svetnikov z družinami. Po predstavitvi bo povorka krenila po Murkovi na Slovenski trg, Prešernovi ulici do Muzejskega trga, od koder se bo povzpela na grad. Na turnirskem prostoru bodo postavili manjši tabor in ura se bo zavrtela nazaj v čas vitezov, grajskih gospodov in dam ter vojakov, prikazu njihovih veščin, bojevanja in življenja, katere vrhunec bo zavzetje trdnjave s topom. Prireditev ne bo zanimiva samo za odrasle, ki si bodo lahko tudi privezali dušo ob stojnicah s pijačo in jedačo, temveč bo poučna tudi za otroke. Prav za najmlajše bodo pripravili zanimiv animacijski program, kjer bo veliko zanimanje prav gotovo za tekmovanje v streljanju s samostrelom. Pa še kot zanimivost: v društveni prireditvi bosta aktivno sodelovala tako najstarejši in najmlajši član, stara 83 let ter 10 mesecev -lep zgled, da se prireditve udeležimo tudi mi. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tei.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 ^mtATKOsr Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela O. • TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 PLESNI CENTER rafîiffiûB®" mme telefon 02 748 14 46 www.mambo-ptuj.com M z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas K Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja krijejo, in več variant 1 zavarovanj, med katerimi ialiko izbirate. ZAVAROVALNICA MARIBOR 1—ijjj Napoved vremena za Slovenijo Danes bo sprva še pretežno jasno. Popoldne ali zvečer bodo krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju 19, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj C. Obeti V petek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo padavine. V vzhodni Sloveniji bo do popoldneva še suho in vroče. Pihal bo jugozahodni veter. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo še padavine in krajevne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. kronika Avtomobila ob trčenju zagorela 20. avgu^-ta ob 14.40 uri se je izven naselja Stanošina zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega vozila Renault kangoo A. [., star 25, let iz Vodol in voznik sedlastega vlačilca, državljan BiH M. P., star 42 let. Voznik A. [. je vozil s svojim vozilom iz smeri MP Gruškovje v smeri Podlehnika. V desnem preglednem ovinku je zapeljal desno izven vozišča čez dvignjen robnik, nato pa je zapeljal ponovno na vozišče, zaneslo ga je na nasprotno smerno vozišče, tam pa je trčil v vlačilec. Prav tako je pričelo zanašati tovorno vozilo — vlačilec in se je prevrnilo, posledica trčenja pa je bila, da sta se vozili vneli in v celoti zgoreli. Oba voznika sta bila poškodovana. Z neregistriranim vozilom v prepust 22. avgusta ob 22.30 uri se je na lokalni cesti v naselju Drstelja zgodila prometna nesreča, ko je voznik neregistriranega osebnega avtomobila K.D., star 35 let, iz okolice Ptuja zapeljal v levo izven vozišča ter čelno trčil v betonski pre-pust. Voznik se je telesno poškodoval. V ovinku s ceste 24. avgusta ob 1.43 uri se je na glavni cesti izven naselja Sp. Zerjavci zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila D.M., star 20 let, iz okolice Lenarta v blagem desnem ovinku zapeljal z vozilom levo izven vozišča ter trčil v brežino travnika. Po trčenju se je vozilo večkrat prevrnilo in obstalo na kolesih. V nesreči so se voznik in dva mladoletna sopotnika telesno poškodovali. Zagorelo na Vrazovem trgu V torek, 26. avgusta, je okrog 10. ure zagorelo na podstrešju stanovanjske hiše na Vrazovem trgu 2. Kot so povedali na OGZ Ptuj, so požar najverjetneje povzročili cigaretni ogorki, ki so ležali po pogorišču (prostor naj bi bil tudi bivališče brezdomcev). Sicer pa hujših posledic na pogorišču ni bilo, saj so uspeli ptujski gasilci ogenj pravočasno ukrotiti. (MZ) Osebna kronika Rodile so: Klementina Vršič, Gabernik 52, Juršinci - Evelino; Simona Janžekovič, Zavrh 90la, Lenart - Ivo; Mateja Dolenc, Zg. Jablane 37, Cirkovce - Miha; Natalija Šket, Zagoj 10, Rogaška Slatina - Gregorja; Silva Nemec, Dornava 89 - Alena; Mojca Horvat, Ul. Heroja Lacka 1, Ptuj - Davida; Olga Pintarič, Savci 83, Sv. Tomaž - Moniko; Nataša Smolíc, Zrinski Frankapana 21, Varaždin - Jakova; Renata Ferk, Zeta-le 62 - Dašo; Miroslava Gašparič Petrovič, Ul. Lackove čete 7, Ptuj -Erazma; Jožica Majcenovič, Potrčeva 40, Ptuj - Rebeko; Eva Gornik, Kajuhova 3, Ptuj - Maja; Alenka Beširevic, Ob Rogoznici 8, Ptuj - Grega. Poroke - Ptuj: Davorin Anžel in Martina Petrič, Kicar 19la; Bojan Murko in Marlon Nedeljko, Mestni Vrh 63la; Duško Belič, Potrčeva c. 36, Ptuj in Maja Jurgec, Skorba 70. Poroka - grad Borl: Roman Kolenič in Lidija Mikša, Mezgovci ob Pesnici 60. Poroka - Lenart: Boris Paradiž, Obreda 21, in Klavdija Šuta, Obreda 3. Poroke - Ormož: Jožef Lesjak, Stanovno 13, in Štefka Horvat, Stanovno 13; Leon Potočnik, Pavlovci 12, in Mojca Bokša, Pavlovci 12. Umrli so: Neža Šalamun, rojena Simonič, Spuhlja 31, rojena 1909 -umrla 11. avgusta 2003; Kristina Toplak, rojena Škorjanec, Čarmano-va ul. 12, Ptuj, rojena 1913 - umrla 12. avgusta 2003; Jožef Feguš, Gorišnica 41, rojen 1946 - umrl 16. avgusta 2003; Jožef Šiker, Rimska pl. 23, Ptuj, rojen 1923 - umrl 15. avgusta 2003; Matjaž Postružnik, Krčevina pri Vurbergu 46la, rojen 1981 - umrl 9. avgusta 2003; Veronika Gregorec, rojena Malek, Orešje 178, Ptuj, rojena 1937 - umrla 16. avgusta 2003; Herman Šilak, Zagrebška c. 50lc, Ptuj, rojen 1943 - umrl 17. avgusta 2003; Helena Meckar, rojena Sukič, Sotina 110, Rogašovci, rojena 1943 - umrla 17. avgusta 2003; Blaž Vuk, Stogov-ci 52, rojen 1914 - umrl 17. avgusta 2003; Rozalija Bohinc, rojena Kovačec, Juršinci 23, rojena 1917 - umrla 18. avgusta 2003; Janez Miklošič, Vinarski trg 7, Ptuj, rojen 1940 - umrl 19. avgusta 2003; Alojz Jaušovec, Cvetlična ul. 20, Ormož, rojen 1949 - umrl 18. avgusta 2003; Otilija Ivanuš, rojena Bezjak, Bukovci 105, rojena 1943 - umrla 20. avgusta 2003; Antonija Veršič, rojena Drobnič, Poljska c. 48, Ptuj, rojena 1914 - umrla 20. avgusta 2003; Ciril Korže, Podlože 78, rojen 1929 - umrl 10. avgusta 2003; Ljudimila Petek, rojena Cafuta, Staro-šince 5, rojena 1939 - umrla 19. avgusta 2003; Marija Tement, rojena Šprah, Pobrežje 56, rojena 1928 - umrla 20. avgusta 2003; Otilija Šoš-tarič, rojena Vučina, Juršinci 24la, rojena 1913 - umrla 21. avgusta 2003. MPrstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj POSEBNA PONUDBA Od 10 dO 30% gotovinski popust no vso rabljeno vozilo Pri nas vam ne bo uspelo prebrati časopisa. Zamenjajte banko. www.skb.si/zamenjambanko ^^ SKB BANKA D.D. SOCIETE CENERAIf CROUP