Australia 1788-1988
Prireja in vabi - Organized by:
COUNCIL OF SLOVENIAN ORGANIZATIONS IN VICTORIA SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V VIKTORIJI
SLOVENSKE KOLAJNE ZA JUGOSLAVIJO
»messenGER« glasilo siovEncev \j pustrrliji
"Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A
LETNIK XXXIII štev 1/2
JAN/FEB 1988
SLOVENSKI TABOR V AVSTRALIJI
MATEJA SVET rojena 16. 8. 1968
klub: SK Novinar
Slovenci smo letos zares lahko ponosni na uspehe naših smučaijev na zimski olimpijadi v Calgaryju v Kanadi.
Tri kolajne, ki so si jih dobili so izreden uspeh če primerjamo to s številčno mnogo večjimi narodi.
Priznanje za ta uspeh gre v prvi vrsti športnikom. Vsekakor pa tudi zasluge njih treneijev in celega slovenskega smučarskega vodstva niso majhne. Letošnja odprava na olimpijado je štela 23 tekmovalcev in 23 članov vodstva in trenerjev. Od tega je bilo 18 tekmovalcev iz Slovenije, od vodstva pa jih je bilo 16 Slovencev, to po večini trenerji, ostali pa so bili iz drugih republik.
PRIMOŽ ULAGA rojen: 20. 7. 1962
klub: Elektrotehna Ilirija, Ljubljana
MIRAN TEPEŠ rojen: 25. 4. 1961
klub: Elektrotehnika Ilirija, Ljubljana
MATJAŽ ZUPAN rojen: 27. 9. 1968
klub: Iskra Delta Triglav. Kranj
MATJAŽ DEBELAK rojen: 27. 8. 1965
klub: Elektrotehna Ilirija, Ljublja-
V	proslavo 200 letnice naselitve prvih Evropejcev v Avstraliji in 120 letnico prvega Slovenskega tabora, so slovenska društva v Viktoriji, povezana v Svetu Slovenskih organizacij v Viktoriji, sklenila prirediti Prvi slovenski tabor v Avstraliji.
Za prostor tega tabora je bilo z žrebom določeno zemljišče slovenskega kluba 'Planica—Springvale' na Sodden Rd., v Springvale.
Na programu tabora , ki bo trajal dva dni, bodo razne športne, kulturne in razvedrilne prireditve.
V	soboto, 12. marca se bodo že zjutraj ob 9h pričela športna tekmovanja v balinanju in drugih panogah. Pred uradno otvoritvijo, ki bo ob 11.30 dopoldne, bodo obiskovalci imeli priliko prisostvovati službi božji, ki se bo pričela ob 10h zjutraj v veliki dvorani.
Tabor bo uradno odprl minister za Etnične zadeve Viktorije g. Peter Spyker. Nastopale bodo folklorne skupine, na ogled pa bodo razne razstavljene zanimivosti. Možno bo tudi zaplesati ob zvokih 'Karantanije' ter okrepčati z domačo jedačo ter pijačami, ki bo na razpolago na raznih stojnicah, katere bodo pripravili člani vseh v Svetu povezanih društev. Kot običajno bodo naši lovci organizirali streljanje z zračno
Duško.
Tistemu pa, ki mu bo sreča posebno naklonjena, bo pripadel glavni dobitek loterije: brezplačni polet v domovino, darilo JAT-a.
Prav gotovo bo privabil veliko število poslušalcev koncert naših pevskih zborov, ki bo popoldan ob 5. uri v veliki dvorani.
Po vsem tem pa se bo ob 8h zvečer pričela velika plesna zabava.
V nedeljo 13. marca bo ob 8h zjutraj že zopet živahno na baliniščih. Dopoldne bo tudi razstava slikarskih in ročnih del ter z raznimi dokumenti podana preteklost delovanja naših društev. Med tem pa bo za zabavo na prostem igral 'Slovenski kvintet'
Ob pol drugi uri popoldne se bo tabor formalno zaključil z nagovori ter podelitvijo nagrad zmagovalcem v športnih panogah.
Po vsem tem pa še ne bo treba iti domov, kajti na razpolago še vedno dovolj Okusne hrane pa tudi glasba bo še igrala za tiste, ki si bodo še hoteli brusiti pete z valčki in polkami.
Za delno kritje organizacijskih stroškov se bo pobiralo öb vhodu na zemljišče po dva dolarja od vsakega obiskovalca. Za ples v dvorani v soboto zvečer pa bo vstopnina 7 dolarjev na osebo in po 4 dolarje za upokojence in mladino staro od 14 - 20 let.
Najavljena je že udeležba društev izven Viktorije, Adelaide, Canberre, Sydneya itd.
Torej se vidimo na Slovenskem taboru!
NARODNE NOŠE so še posebno za-željene, saj z njimi bo povdarjeno slovensko obežeje te pomembne prireditve!
NOVA SLOVENSKA HIMNA ?
Na večer slovenskega kulturnega praznika, obletnice Prešernove smrti, je vplivni slovenski politik, predsednik SZDL v t Sloveniji izrekel pobudo, da bi Prešernova Zdravljica tudi uradno postala slovenska himna.
K temu je komentirano v Dnevniku:
Ne glede na to, kako se bo končala Smoletova pobuda, je Zdravljica že zdaj naša himna. Nerazumljivo je samo to, da slovenska skupščina vsa ta leta ni storila odločilnega koraka in ni te pesmi tudi uradno proglasila za himno.....
....Zdaj ko se grmo poglobljeno javno razpravo o spremembah zvezne ustave in "predelujemo" tudi republiško, bi bil morda pravšnji čas, da damo Zdravlji-ci mesto, ki ga neformalno tako in tako že ima.....
.....Zdravljica v teh težavnih časih
še kako budi spodbuja in ohranja narodno zavest, potrjuje nacionalno identiteto, poudarja trdoživost našega naroda in to v najbolj pozitivnem smislu. Zato ob njenih zvokih in vselej aktualnih verzih spontano vstajamo, tudi večkrat, če je treba. Ker Zdravljica smo mi vsi..
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV v AVSTRALIJI
P.O.Box 56, Rosanna, Vic., 3084, Tel.-459 8860 Lastnik — Publisher SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O. Box 185, Eltham, Vic, 3095 Tel.: 437 1226
Pred sednik:F. Prose nik;tajnik:L.Conlan Uredil - Edited by:
MARIJAN PERŠIČ s pomočjo - assisted by: Jana Lavrič, Vasia Čuk in Vida Jančar.
Tiska - Printed by D. & D. PRINTING
Cena - price: 1 dollar per copy
Letno - Annual: Australia $ 12.00,
Overseas $ 18.00, Air mail $ 30.00
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec
POJASNILO
Ker Upravni odbor S.D.M. še vedno dela na tem, da bo reorganiziral upravljanje in urejevanje Vestnika, in da bi časovni presledek med zadnjo in novo številko Vestnika ne postal prevelik, sem na lastno iniciativo, z odobrenjem Up. odbora in z nekaj zvestimi sodelavci pripravil še to dvojno številko. To mi je bilp omogočeno radi tega ker se je moj odhod iz Melbourna nekoliko zavlekel.
Onim čitateljem, ki sprašujejo kakšna bo bodočnost Vestnika povem lahko, da iz Up. odbora zatrjujejo, da z Vest-nikom ne bodo prenehali.
Ob tej priliki naj še povem, da so se pojavile govorice, da dosedanji delavci pri Vestniku hočemo boljše plačilo. Vsem nepoučenim lahko zatrdim, da niti jaz, niti sodelavci nismo nikoli zahtevali, niti prejeli kakršnokoli plačali ali odškodnino za naše delo.
Marijan Peršič
MAKEDONCI NISO GRKI !
Naši čitatelji, posebno oni v Melbournu, se gotovo še dobro spominjajo javnega protesta, s katerim so pričetkom februaija Makedonci v Melbournu hoteli pokazati svoje nezadovoljstvo nad tem, da jim tukajšnja grška skupnost hoče negirati obstoj kot samonikla makedonska skupnost.
Povod za tako močan protest je bil International Congress of Macedonian Studies, ki ga je v Latrobe University organiziral Australian Institute of Macedonian Studies, organizacija, ki po mnenju tukajšnjih Makedoncev stalno ponareja dejstvo, da so Makedonci posebna narodnost ter jih označuje le kot del Grškega naroda.
Demonstracije Makedoncev so bile zelo učinkovite, dobro organizirane in so privabile veliko pozornost sredstev obveščanja.
Zveza makedonskih organizacij je v dnevniku The Sun" objavila v tej zvezi svojo resolucijo, na katero je reagiral tudi Svet slovenskih organizacij v Viktoriji ter odposlal Zvezi makedonskih organicij v Viktoriji sledeče pismo:
"Members of the Council of Slovenian Organizations in Victoria have expressed at its meeting on the 6th of February 1988 their unanimous support for the Resolution passed by representatives of the Macedonian Organizations at their meeting in Thornbury on Monday 21st December 1987 and subsequently published in the Melbourne Sun on 2nd February 1988.
Similar to the Macedonians our Slovenian nation has been, during the past centuries, under the pressures from the neighbouring nations. Our people have been denied their national identity and in numerous cases they have succumbed to the powerful cultural, political and economic assault of stronger nations.
ŠE DAROVI ZA METKO
Darovi za nabavo dihalnega aparata Metki Skerjanec še vedno prihajajo na uredništvo Vestnika, kljub temu, da je bilo objavljeno, da je zbirka formalno končana.
Tako smo od g. Vaha iz Gold Coast prejeli ček za 80 dolarjev, katere so mu izročili sledeči darovalci:
Marica Podobnik.......50 dolarjev
Adolf Petek..........20 dolarjev
George in Pavla Marinovič. 10 dolarjev
Zbirko so priredili tudi pri Slovenski Zvezi Geelong in nam poslali 500 dolarjev. Prispevali so:
Slovensko društvo Geelong . 149 dolarjev Lovska sekcija S.D.Geelong... . 100 "
Mr. Marjan Kontelj..... 20.00 dolaijev
Mr. Marinac..........20.00 dolarjev
Mr. Ivan Sirca.........20.00 dolarjev
Mr. Marian Cuk........15.00 dolarjev
Mr. Korček..........15.00 dolarjev
Mr. Smole	15.dolarjev
Mrs. Pauline Bencan.....10.00 dolarjev
Mr. Rudi Horvat.......10.00 dolarjev
Mr. Franc Kolenc......10.00 dolarjev
Mr. Jakob Kuhar.......10.00 dolarjev
Mr. Ivan Mrhar........10.00 dolarjev
Mr. Marian Rožanc.....10.00 dolarjev
Mr. William Skafer......10.00 dolarjev
Mr. Mirko Sneler.......lO.OO dolarjev
Mr. Kristian Verdnik .... 10.00 dolarjev
Mr- /olk ..........10.00 dolarjev
Mr. Mihalj Zilevac......10.00 dolanev
Mr-1-Kirn ..........5.00 dolaqev
Mrs I Mohorko........5.00 dolarjev
Mr. M. Mursec..........5.00 dolarjev
Mr. Joseph Ramuta.......3.00 dolarje
Mr. Peter Bole Jun........2.00 dolana
Mr. van Deželak.........2.00 dolarja
™	8ar.........2.00 dolar a
Mr. M. Kariz............2.00 dolana
Mr. Janez Kolar..........2.00 dolarja
Mrs. Sonja Lorbeck.......2.00 dolana
Mr. Joseph Matkovič......2.00 dolaria
Mr. Vencelj Petrevčič......2.00 dolana
Mr. Mirko Snelter Jun.2.00 dolarja
Poleg zgornjega pa je v blagajno Vestnika, preko kluba 'Jadran' prišlo 169 dolarjev, katere so zbrali pri Slovensko-Av-stralskem klubu Planica Woolongong ter 120 dolarjev, kateri so bili poslani na urednrštvo slovenske ure na radio 2EA v Sydneyu. V Vestnikovi blagajni je sedaj 1652 dolarjev, kateri pa bodo v času ko boste to čitali že odposlani v Slovenijo.
Slovenci v Avstraliji smo, po podatkih, ki so nam trenutno na razpolago nabrali za Metko skupno 5.512 dolarjev.
At present the national rights of the Slovenian minorities in Austria and Italy have to be constantly defended from various actions by the extremists who are often passively supported by the authorities. Even in the S.R.Alovenia our people have to be allways vigilant and on guard in order not to lose the benefits which they gained through long and difficult struggles during the last centuries.
Here in Australia we Slovenians have allways been of the opinion that our new homeland should bw free of the problems which have caused so much bitterness and tragedies between many neighbouring nations in the old world. Australia is and should remain the country where all the ethnic groups will co-exist in harmony, enjoying their own cultural heritage and appreciating anybody else's. In order to achieve this the ethnic groups here should be free of influence from the governments of countries outside Australia and their political aspirations. State borders in the other parts of the world should have no bearing on the ethnicity of a person. We are all Slovenians without regard if we came from S.R.Slovenia, Austria or Italy or anywhere else. So it should make no difference if a Macedonian came to Australia from S.R. Macedonia, Greece or Bulgaria.
Therefor we support your stand against any propaganda which would endeavour to deny you the right to exist as a homogenous Macedonian ethnic group.
Melbourne, 6.February 1988. "
NOVI AMBASADOR - SLOVENEC
Slovenci v Avstraliji smo pred meseci z zanimanjem sprejeli vest, da je bil imenovan za ambasadorja pri avstralski vladi v Canberri naš rojà dr. Boris Cizelj. Bili smo, naravno, tudi radovedni kakšen bo ta novi predstavnik beograjske vlade. Bo to daleč od preprostega človeka odmaknjen diplomat, kateremu je službena kariera zabritsala te posebne vezi ki nas Slovence družijo vsepovsod po svetu.
Na to vprašanje nam je bil dan kar hitro odgovor, ko se je dr. Cizelj, brez vsakega odlašanja vključil s svojim baritonom v "Pozimi pa rožice ne cveto".
Bilo je na 'Jadranu' v nedeljo 28.feb-ruaija, ob priliki njegovega prvega o-biska v Melbournu, ko se je dr. Cizelj, samo par ur po doletu iz Canberre že pogovarjal s predstavniki slovenskih organizacij v Viktoriji.
Ker se je v prostorih S.D.M. vršilo tekmovanje v biljardu in ker je 'Planica' prav na drugem koncu mesta, je predsedniku 'Jadrana', g. Franku Iskri pripadla naloga, da je temu našemu pomembnemu rojaku kot prvi izrekel dobrodošlico med rojaki v Melbournu. ter mu predstavil prisotne predsednike naših društev, g. Franka Prosenika za S.D.M., g. Marjana Kontelja za Geelong in predstavnika društva v Albury-Wodon-ga G. Werneria Remšnika.
Potem ko se je družba, v kateri so bili tudi generalni konzul SFRJ g. Ni-ševski s soprogo, konzul g. Mate Kuva-črč s soprogo Snežano in ga. Renata Cizelj, soproga ambasadorja, vsedla za mizo, da se malo okrepča s pijačo in zakusko, je g. Peter Mandelj, predsednik SSOV izrazil v imenu organizacij željo, da bi bilo bivanje g. Cizlja in njegove družine v Avstraliji prijetno in uspešno.
Povdaril je dejstvo, da so slovenske organizacije v Viktoriji složno povezane ter prav radi tega tudi uspešne v svojem delovanju v korist naše slovenske družine v Viktoriji.
Dr. Cizelj se je zahvalil za gostoljubnost ter dejal, da je ena najpomembnejših nalog v Avstraliji vzpodbuditi gospodarsko sodelovanje SFRJ in Avstralije. H koncu je dejal, da je kot Slovenec ponosen na vse to kar so si Slovenci kot posamezniki in pa tudi kot organizacije i uspeli zgraditi v Avstraliji in, da upa, da bomo čez štiri leta, ko bo po vsej verjetnosti premeščen na drugo dolžnost, tudi mi Avstralski Slovenci ponosni na njegovo delovanje.
Večer se seveda po stari slovenski navadi ni mogel končati predno se je razlegla slovenska pesem.
Naj še omenimo, da je večer popestril tudi klasični gitarist g. Marinko Opalič, ki je tukaj na obisku pri svoji sestrični. Njegovo virtuozno igranje je bilo poplačano z močnim aplavzom.
Ambasador dr. Cizelj je imel tudi razgovor z urednico slovenske ure na radio 3EA go. Heleno Van de Laak.
Na vprašanje, zakaj je tako malo Slovencev v diplomatski službi je dejal da se Slovenci po tradiciji ne zanimajo toliko za politiko kot drugi narodi v Jugoslaviji, da pa se to spreminja in se vedno več Slovencev odloča za diplomatski poklic, kajti diplomacija ni več kar je bila včasih, ko so bili diplomati predvsem politični predstavniki. Danes mora biti ambasador zelo dobro uveden v kulturo, umetnost in gospodarstvo.
Dejal je, da bo letošnje leto nekaka prelomnica v odnosih med Avstralijo in Jugoslavijo. Navezane bodo močnejše gospodarske vezi in uvedeno boljše tehnološko sodelovanje. S tem v zvezi se bo vršilo v Avstraliji več medsebojnih konferenc.
Glede prenosa pokojnin za one ki se mislijo na stara leta preseliti domov, je g. Cizelj dejal, da se glede tega vrše že dalj časa pregovori med obema vladama ter se pričakuje njih zaključek še letos.
Na pritožbe mnogih Slovencev, da dobijo tukaj za vstop v Jugoslavijo le po eno vizo, je ambasador dejal, da bo delal z vso močjo na tem, da se to stanje popravi.
ZANIMANJE ZA JAVNI RADIO
Po uspelih poskusnih oddajah Družbe za javni etnični radio v Viktoriji, se je število delničaijev zelo povečalo. Kar preko 1000 novih članov je vplačalo po 10 dolaijev letne članarine, tako. da je 15. februarja število delničarjev v raznih narodnostnih grupah izgledalo sledeče:
Afgan	1 Italian	5
Albanian 151 Jewish 92 Assyrian 85 Kurdish 18 Austrian 64 Lebanese 80 Belgian	8 Maltese 47
Cambodian 26 Mauritian 37 Catalan	36 Palestinian 27
Chaldean 3 Polish 74 Chinese 85 Portugese 40 Croatian 483 Russian 63 Dutch	28 Serbian 217
Egyptian 26 Sinhalese 52 Filipino 50 Slovenian 69 French	4 Spanish 26
German 98 Tamil	26
Greek	170 Turkish 94
Indonesian 10 Vietnamese 16 Iranian	26 Yugoslav 210
Irish	35 Laotian 2
Ne-specifični 8
Naslednje poskusne oddaje bodo od 18. aprila do 24. aprila od 6h zjutraj do polnoči. Končni programi teh oddaj bodo izgotovljeni koncem marca.
Pty. Limited
i Quality Offset and Letterpress Printers
1 Creative Designers
Gold Stamping
Raised Printing
AMOTSfOM
SWK5RO ST 'TaSy snruTYST
"CTOWST
1 STUDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733
ZA VSE TISKARSKE ÜSLÜGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
IZ ŠOLE IN KULTURNE ZAKLADNICE S. D. M.
Na 5. in 6. decembra 87 je Bonegilla ponovno oživela. Tokrat v povsem drugačni luči kot pred leti, ko je mnogim nudila prvi dom v tej deželi.
Srečanje pod imenom "Back to Bonegilla" je privabilo lepo število evropskih priseljencev tistih, ki so šli skozi njena vrata in tudi drugih.
Za kulturni program raznih narodnosti smo tudi Slovenci imeli kar nekaj lepih točk v soboto pa tudi naslednji dan v nedeljo. Če se ne motim smo imeli skupno kar šest različnih točk. Te so bile: ga. Draga Gelt s svojo folklorno skupino, g. Viktor Lampe s harmoniko, ga. Marcela Bole z recitacijo, Lidija Lapuh z deklamacijo in z klaviaturo ter pevski zbor 'Jadran '. Pri skupnem bogoslužju v nedeljo pa je sodeloval tudi pater Bazilij.Ker se je sobotni program odvijal v povsem hitrejšem času kot je bilo predvideno, je žal našemu patru Baziliju ušla priložnost.
Tudi pred slovenskim šotorom se je marsikdo ustavil za trenutek in ogledoval
naše zanimivosti, posebno ročna dela kot je kleklanje. Ob vsem tem so lahko drugi narodi videli, da ta "peščica" ni tako majhna kot sami zatrjujemo, ampak, da smo vredni in tudi sposobni iti v iste vrste z drugimi. Četudi tu in tam kdaj sami sebe pokritiziramo, ob priložnosti pa znamo pokazati, da še gori v nas dragocena iskrica lastne zavesti.
Na poti domov so mi misli uhajale na vsa lepa doživetja. Besede, ki jih je med sv. mašo v S.D. Snežnik izrekel pater Bazilij so mi še vedno zvenele v ušesih:
"... zraven tistega revnega kovčka v katerem je bilo le nekaj naših najnujnejših osebnih stvari, smo prinesli sabo tudi svojo dediščino in vero . . ."
Nič ne de kolikšne so razdalje; še posebno kadar nas vlečejo stari spomini, trenutek tople domačnosti ali le prijatelj, predvsem pa, kadar nas vleče tisto kar nas Slovence dela bogate.
Ivan Lapuh
O kulturnem dnevu SDM, oktobra 1987 je bilo v Vestniku bolj malo omenjeno, pa sem se spet opogumila, da napišem malo več. Vsi nastopajoči so bili izredno dobro pripravljeni in so z veseljem sodelovali. Za uvod v prazrovanje 200-letnice Avstralije je Suzana Prosenak (Kraljica Dobrodelnosti 1987) napisala kratko zgodovino Avstralije, katero je prebral Andrej Fistrič, Jana Lavrič pa je iz preteklih Vestnikov zbrala izvleček o izseljeništvu Slovencev. Magda Pišotek je vodila dramatizirano pesnitev "Man From Iron Bark" Benja Patterson-a, Ljubica Postružin je deklamirala socialno pesem Antona Aškerca "Anka"; Tanja Marsič je prikazala z mimiko "The Drover's Wife" s pomočjo Marije Penca, ki pa se programa ni mogla udeležiti. Sledil je pevski zborSDM pod vodstvom Branka Sosiča s pesmimi: Zdravica, Ljubezen do domovine, Srečali smo mravljo in Komaj dopolnil sem osemnajst let". Ponosni smo lahko na pevski zbor, katerega ubrani in nežni glasovi otožno in toplo donijo v naši dvorani. Marjan Peršič je prebral ta dan Aškerčevo "Slovensko legendo", Slovensko društvo Planica pa je zastopal Lenti z orglami in pesmijo C.r. Thatcher "The cry - look out bellow", katero je deklamiral in odigral Toni Lenko pod vodstvom Lucije Srnec. Lenti je zatem zaigral še venček "Narodnih", potem pa je Lidija Lapuh deklamirala pesem svojega očeta, kateri se je tudi sam predstavil s pesmijo "Slovenec". Vika Gajšek je sledila s pesmijo "Etniška mati", katero je sama spesnila; folklorno skupino SDM pa sem naučila "Brown Jug Polko" (Heel and Toe Polka). Frances Urbas in Melita Belec sta se pripravili z Jenkovima pesmima "Slovenska zgodovina" in "Trojno gorje".Jana Brgoč nam je predstavila pesem V.J.Laughton "My land" ob spremljavi didgeridoo-ja. Vicky Zorzut je deklamirala pesem Mileta Klopčič "Mary se predstavi", zatem pa smo poslušali "The Ballad of Ned Kelly" v izvedbi Reg-a Lindsay. Pater Tone Gorjup je povedal osebno pesem "Pesem", Barbara Smrdel pa Levstikovo "Siničjo tožbo." Njena sestra Veronika nam je prebrala Cankarjev članek "Domovina". Kelly Cutajar je na pesem "Pressure Down" zaplesala moderni ples pod vodstvom Magde Hribernik. Marcela Bole je za ta dan pripravila pesem o 200-letnici Avstralije, Jana Lavrič pa je recitirala pesem Franca Sodje "Na mostu". Program je zaključil mladinski pevski zbor "Glasniki" iz Kew pod vodstvom Kairine Vrisk. Zapeli so: "Peace is Flowing, Po jezeru bliz'Triglava, Beli in Črni", ter poslušalce razveselili še z dodatno pesmijo.
Po pripravi primernega materiala, sem vodstvo predala Jani Lavrič, Greti Prosenik in Ljubici Postružin. Program je napovedovala Jana i slovenščini, Greta pa v angleščini, z.a sceno "Man from Iron Bark" je ozadje pripravil Viktor Lampe, napise Magda Pišotek, sliko Ned Kelly-ja je pripravila Greta, Ljubica in Jana sta uredili okras za moderni ples, pri ostalem delu: srcih, nageljnih, lipovih listih, zastavah, slikanju — posnemanju slikanja Aboriginov pa sta mi pomagala Eric in Frances. Naslovno stran programa je pripravil Vasja Čuk, kot tudi simbol 200-letnice. Risbi Aškerca in Jenka pa sta bili fctokopiji - povečani seveda. S kulturnim dnevom pa se delovanje šolskih otrok in mladine še ni končalo — poleg šole smo imeli pred seboj še par nastopov. Ob koncu oktobra je moderna plesna skupina "Cancan" v Snežniku ob 10-letnici kluba, nastopili pa sta tudi obe folklorni skupini in sicer s prekmurskimi in gorenjskimi narodnimi plesi. V Albury — Wodo-nga je SDM zastopal tudi pevski zbor in Marcela Bole z deklamacijo.
V decembru, ko je Bonegilla praznovala svojo 40-letnico in je bilo pripravljeno veliko slavje, smo s folklorne skupino SDM nastopili z gorenjskimi plesi. V Bonegillo smo šli tokrat z osebnimi avtomobili - iskrena hvala požrtvovalnim staršem: Anki in Lojzu Brgoč, - predsedniku SDM, in Greti Prosenik in možu Jožetu, da nam je uspelo pripeljati folklorno skupir.o za nastop. Prijazno smo bili sprejeti v klubu "Snežnik" - hvala lepa za prelep šopek. Slovenci smo se v Benedilli predstavili tudi z bogato razstavo ročnih del in spominkov, katero sta pripravili gospe Lucija Srnec ir; Marija Uršič, obe spretni klekljarici,. Za program pa sta poskrbeli še Lidija Lapuh in Marcela Bole z deklamacijami in Viktor Lampe z domačimi vižami. Pretresljivo je bilo poslušati doživljaje nekaterih priseljencev - beguncev v
Bonegilla taboru, vendar vsi, ki so prišli te dneve, so imeli dovolj poguma in volje, da so se po tolikih letih spet vrnili v prva skromna bivališča, kjer so preživeli mnoge ure upanja na svobodno življenje v nepoznani deželi. S solzami v očeh so božali prostore - misli sc jim ušle nazaj v leta, ko so prispeli revni po obleki, brez denarja, a izredno bogati v ljubezni drug do drugega... Ti ljudje so se opogumili in se vrnili nazaj v preteklost, v težak in boleč začetek vsakega begunca, a s ponosom v srcih, da so bili močni, da so premagali težave in začeli živeti; postali so hvaležni Avstraliji za nujeno	svobodno	življenje.
Po ogledu razstav različnih narodnosti in fotografij iz prvih dni Bonegille, se me pritegnile folklorne skupine Argentincev, Hrvatov, Srbov in Italijanov. Voditelji teh skupin se trdno oprijemajo preprostosti in kmečke izvirnosti ter edinstvenosti folklornih plesov - do sedai so ostali trdni v svojem delu in niso začeli "spreminjati" narodnih plesov v nekako "simbiozo" baletnih gibov in korakov ter narodnih plesov. Tudi se niso sramovali glasnih potrkov s škornji - posebno še Argentinci pri plesu "Malamba", ki ponazarja preproste ljudi pri lovu. z "bolea-doras" in udomačevanju živali "gaucho". Vesela sem, da tudi naši fantje, ko plešejo polko ali sploh, ko je treba potrkati s škornji, se ne sramujejo preprostosti plesa-folklora je pač ogledalo veselega, preprostega človeka, navdušenega nad končanim delom, , brez baletne lahkotnosti in profinjenosti -brez natančnosti "višjega sloja". Dr.K. Štrekeli ie v svoji zbirki pesmi leta 1905, " Slovenske narodne pesmi" lepo dodal pesmi, ko opevajo narodni ples: " Pod in skedenj, vse se je treslo, ko je Gorenj'c plesal	s	svojim	dekličem..."
V decembru, ko smo končali s šolo za leto 1987, so otroci slovenski šole pripravili še 1 božični spored za naše upokojence. Marija Penca je režirala pantomino "Rdeča Kapica", plesne gibe pa je dodala Magda Pišotek.ob glasbi S. Prokofieff.a "Peter in volk". Škoda, da Marija ni videla programa, a upam, da bo svojo igralsko in režisersko sposobnost nudila v klubu tudi letos. Pri petju božičnim pesmi se nam je pridružil tudi pevski zbor SDM, Marcela
Bole pa nam je zaupala nekaj iz njene pesniške zbirke. Napovedovala je Ja Lavrič.
Hvala vsem staršem za pomoč , Vam, otroci, za redni obisk v šoli in mamice, za vaša skrbna darilca vsem učiteljicam.
Za Silvestrovo so dekleta ponovila "Cancan" - pridružila se jim je tudi Magda Pišotek in dokazala, da je še vedno vešča baletnim gibom in korakom.
Že v začetku leta sem omenila, daje šol-iskih otrok bilo malo - le za materinski dan. DAn očetov in za Božič smo uporabile šolske otroke za program, sicer pa so nastopali višje --šolci : moderna plesna sKupina Kot tudi tolk-lorna skupina sta sestavljeni iz mladine od 13-18 let, ki še vedno radi pridejo na "hrib". V letu 1987 so mladina in šolski otroci pripravili 12 nastopov in mislim, da je to bogata in hvale vredna kultruna dejavnost naše mladine in v ponos vsem, ki cenijo kulturo; predvsem pa v ponos staršem, ki se trudijo in žrtvujejo čas za vaje. Iskrene čestitke, mladina in otroci!
Naj se ob koncu še enkrat zahvalim in čestitam vsej nastopajoči mladini, šolskim otrokom in staršem za pomoč in sodelovanje, in čestitam Magdi Pišotek in Magdi Hribernik za uspešno končan študij na univerzi
STARSI	IN	OTROCI!
SLOVENSKA SOLA V ELTHAM-u JE VSAKO PRVO IN TRETJO NEDELJO V MESECU OD 2.30 do 4.30 POPOLDAN. PRIDITE IN PRIPELJITE TUDI SVOJE PRIJATELJE, KI SE ŽELIJO NAUČITI SLOVENSKEGA JEZIKA. VABLJENI!
a warm Tnank You to the cimuren and youth, participating in the 12 concerts in 1987. We are all very proud of your enthusiastic appreciation of your parents' cultural wealth.
Draga Gelt
Dvorana S.D.M. je bila na kulturni prireditvi polna zadovoljne publike .(Foto S.Novak)
"Rdeča kapica", v režiji Marije Penca in Magde Pišotek na 13.12.87 pri S.D.M. (Od leve nadesno so: Melita Belec, Jana Brgoč, Barbara Smrdel, Tanja Marsič, Veronika Smrdel, Frances Gelt, NatašaTn Marie Pišotek.____(Foto Damien Pišotek)
Na pustni zabavi S.D.M. se tudi mask ni manjkalo. Prišel je celo ptujski kurent (Foto S. Novak)
SLAVNOST V BONEGILLI
Letos se bomo Slovenci spomnili na vežen dogodek v naši zgodovini pred 120 leti: Prvi slovenski tabor, na katerem je slovenski človek prvikrat množično izpovedal svoje hotenje po skupni slovenski upravni enoti, ki bi združila vse Slovence in v kateri bi mu bila zagotovljena uporaba svojega lastnega jezika.
Podajmo se nazaj v leto 1868 in prisluhnimo spominom dr. Josipa Voš-njaka, enega vodilnih sil prvega in naslednjih slovenskih taborov, ki so se vršili več let zaporedoma po raznih slovenskih krajih.
Da bomo bolje razumeli tedanji položaj Slovencev moramo vedeti, da so v tistem času Slovenci živeli podeljeni na več upravnih enot v okviru Avstro-Ogrske: v Kneževini Koroški, Vojvodini Štajerski, Vojvodini Kranjski, Kronovini Primorski, ki je obsegala Goriško in Gradišćansko, v Samostojnem mestu Trst, v Mejni grofiji Istri, pa še v italijanski Benečiji ter v Ogrski (Županija Vašvar in Žalski komitat). Vsaka od teh enot je imela svojo upravo in svojo notranjo ureditev, številčno so bili Slovenci v večini edino le v Vojvodini Kranjski, kjer so do neke mere lahko uporabljali slovenščino tudi v šolah in uradih. Pa še tu na Kranjskem niso v deželnem parlamentu imeli večino ki bi jim po številu pripadala, ker je bil volilni zakon tak, da je dajal velike prednosti meščanom, veleposestnikom in trgovcem, med katerimi je bilo že dokajšnje število nemških priseljencev. V vseh drugih deželah je bila uprava popolnoma v tujih rokah, ki so Slovencem počasi a neprestano prikrajševale še tiste pravice ki so jih dotlej imeli. Zato ni čuda, da so si želeli združitve v eno upravno telo, za katerega so takrat začeli tudi množično delovanje. Trajalo pa je šestdeset let predno se je vsaj večina ozemlja, na katerem so prebivali Slovenci mogla združiti v eno upravno telo v okviru države S.H.S.
Sicer je zamisel Združene Slovenije dobila svojo formalno obliko že v času revolucije leta 1848, a na slovenskih taborih je ta zamisel dobila tudi množično podporo.
Takole opisuje prvi slovenski tabor, ki se je vršfl v Ljutomeru, dr. Vošnjak v svojih Spominih, ki so bili prvikrat objavljeni v Ljubljani leta 1905:
"Slovenski tabori! Kadar se spominjam te najkrasnejše dobe naše narodne zgodovine, širi se mi srce od radosti in vselej na novo preživim ure vzvišenega narodnega navdušenja, katero je takrat pre-šinjalo govornike in tudi v prostem narodu vzplamtevalo, da je res v takih trenutkih pripravljen bil vse žrtvovati za svoje narodne pravice. Tu je stala na odrih posvetna in duhovna inteligenca v nerušeni edinosti, združena v bratov-ski ljubezni, pred odrom pa na tisoče in tisoče mož in tudi žen, ki so vsi napeto poslušali govornike in jim pritrjevali z glasnimi klici. In ideje, tu izrečene, so se širile od hiše do hiše in dotedaj nezavedno ljudstvo je začelo samo sebe spoznavati in čutiti krivice, ki se mu gode. Dolga stoletna sužnost je bila zamorila v njem vsako samozavest in apatično se je vdajalo svoji usodi. Vso gospodo je slišalo dotlej le nemško govoriti, iz uradov je dobivalo le nemške spise. In zdaj naenkrat je videlo na odru doktoqe in profesorje, meščane in tržane, sploh može vsakega stanu, ki so govorili k njemu v njegovem jeziku, le čistejšem in gladkejšem, ne popačenem po nemčiznah. Govorili so mu o splošnih človeških in narodnih pravicah in zdaj je šele prav spoznalo krivice, ki se mu gode."
In prvi slovenski tabor se je vršil v Ljutomeru dne 9. avgusta 1868. Ta dan se sme zaznamenjati kot imeniten dan v naši narodni zgodovini. Vsi smo bili radovedni na prvi ta poizkus, vplivati na maso ljudstva, ali se jih bo mnogo odzvalo vabilu in kako se bodo obnašali pri govorih. Iz Maribora in Slov. Bistrice smo se peljali z jutranjim vlakom do Ormoža, kjer so nas čakali vozovi. Med Mariborčani je bil Jurčič, kot
PRVI SLOVENSKI TABOR
A1 8. •	'
--T-•*'*••.	~ \ /i# i
• •	••	\ rr* \	* I ^ J	• '
.......'	......>••••. -VV '	rV
i
\ \
NAfloT>r*ö OÌE-MH6. Ä . . _ -potfft/wi^Kt TlEJt
M17121 ASIC* Tsfli^v^Miejfl
poročevalec za "SI. Narod". Cesta iz Ormoža v Ljutomer je bila takrat prav slaba in večkrat smo morali stopiti z voz, da smo mogli naprej. V Ljutomeru nas je že čakal odbor in nas je peljal v čitalnico, da smo se malo okrepčali pri pristnem, a premočnem ljutomer-čanu, in potem smo imeli posvetovanje, da določimo načrt zborovanju in besedilo resoluciji. Jurčič je bil zapisnikar in sedel blizu mene s svinčnikom v roki in belo polo pred seboj."
"Za tabor je bil jako srečno izbran senčnat pašnik zunaj Ljutomera. Ob treh popoldne smo z ljubljanskimi Sokoli na čelu korakali iz trga na taborišče in glej. ko se približamo, vidimo v svoje veliko veselje ves obširni prostor pred govorniškim odrom natlačen s kmeti ne le z ljutomerskega, ampak tudi iz sosednjih krajev. Za predsednika je po vzkliku bil izbran dr. Razlag, ki je pričel z besedami:
Več ko tisoč let je preteklo, ko se naši očaki niso smeli zbirati pod milim nebom, da bi se posvetovali o občnih rečeh. Zdaj je prišla doba, da sme slovenski narod izrekati svoje želje in jih predlagati presvetlemu cesarju. Porabimo to dobo. Žalostno se je godilo našim očakom, žalostno se godi nam, ali jaz mislim, naj se pa naši deci bolje godi." "
Dolgotrajni živio-klici. Kmetje vihte klobuke. Ko to zapazimo, dejal mi je Jurčič: " "Led se že taja. Zdaj smo na dobrem" ".
Vrstili so se potem govorniki in zagovarjali točke naslednje resolucije, ki je še dandanašnji po blizu 40 letih tako aktualna, kakor je bila takrat:
RESOLUCIJA
"Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v paragrafu 19, državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode
1.	slovenski jezik na Slovenskem izključljivo uradni jezik in dokler se ne bo v ta namen uradnikom na Slovenskem neodlogoma določil obrok, in sicer pol leta, do katerega morajo znati slovenščino v besedi in pisavi;
2.	dokler ne bode cerkvena vlada na Slovenskem uradovala v slovenskem jeziku in se ne bodo v bogoslovnicah predmeti, kateri se dozdaj nemško predavajo, slovensko razlagali;
Slovensko narodno ozemlje je bilo v času taborov razdeljeno na več pokrajin
3.	dokler ne bodo ljudske šole čisto slovenske in ne bo v srednjih učni jezik slovenski, nemški jezik pa ostane učni predmet;
4.	dokler se ne združijo Slovenci v Zedinjeno Slovenijo z narodno upravo;
5.	dokler se ne bodo iz deželnega zaklada štajerskega v razmeri števila Slovence« in njihovih prineskov na-pravljali, podpirali in vzdrževali zavodi, npr. slovenske realke, gospodarske šole;
6.	dokler ne bodo dodane temu paragrafu 19 izvršilne postave ter dejansko vpeljane in dokler se ne bode posameznim deželam dala večja samoupravna oblast." "
To resolucijo smo zagovarjali Kuko-vec( iz Ljutomera, (dr. Zarnik, Božidar Raič, dr. Prelog( in jaz.
Naj navedem tu nekatere stavke iz teh govorov. Dr. Zarnik: " " Kaj bi
Nemci na gornjem Štajerskem rekli, ko bi se ž njimi v kanceliji slovensko poslovalo? Take uradnike bi v Muro zagnali. (Gromoviti živio-klici in smeh.) To je narobe svet, kakor se po naših uradih godi. Ko sta sv. Ciril in Metod prišla našim pradedom evangelij oznanjevat, govorila sta njihov slovenski jezik. Tudi naši duhovniki so večidel vneti rodoljubi, dobri Slovenci. Ti z vami govorijo slovensko, njih škof pa jim le nemško piše. Ako se vam bo pri duhovski in deželski oblasti slovensko dopisovalo, brali boste lahko sami, brali vam bodo dopise vaši otroci. Ne bo vam treba plačevati tolmačev, ne časa gubiti. Bolje je, da tačas, ko vam je okolo in okolo pozvedovati, gorivo obdelujete, ali pa če je pozimi, da za pečjo ležite" "'
Raič: Terjamo svoj jezik tudi v naše šole in sicer v ljudske in tudi v višje. Ves namen naših učilnic je ta, da bi nas v Nemce izpremenili; tega pa nočemo.
(Gromoviti klici: Nočemo!) Ker ima vsak drug narod svoj jezik v šoli in tako naraven pot do pouka in omike, akaj bi tega Slovenec ne imel? Slovenski otroci se v dosedanjih nemških šolah niso naučili ne nemško ne slovensko, izgubili so pa mnogo časa in dobička od šole ne bilo nobenega. Kaj je krivo, da mnogi našinci še svojega imena ne znajo prav zapisati? Naše šole. Kaj je krivo, da se še celo med prostimi ljudmi taki nahajajo, ki se od nas Slovencev obračajo? Sole. V šolah so se napili namesto domače ljubezni medu tujega strupa. Slovenci radi pojo pesem: Kje dom je moj? Ena vrsta se glasi: 'Na Slovenskem dom je moj'. Da slovenska je naša zemlja, na kateri se trudimo, na kateri solze pretakamo, na kateri se veselimo.
'Z zedinjenimi močmi' si pomagajmo, kar nas Slovencev živi na zemlji, združimo se v eno celoto. Združimo se, ker smo bratje in sinovi ene matere!" "
Zbranega naroda je bilo kakih 7000 po naši cenitvi, kateri je pritrdil tudi c. kr. komisar. Dva Čeha, ki sta tabore na Češkem videla, trdila sta, da jih ni manjkalo veliko do 10 000. Govori so trajali skoro dve uri, a vkljub gneči in hudi vročini ni bilo videti, da bi se bili ljudje naveličali poslušati. Še do trde noči je ostalo več ko 4000 ljudi na taborskem prostoru, kjer so krčmarji začeli točiti vino in pivo.
Mi tuji gostje smo se zvečer odpeljali z veselim zadovoljstvom in prepričanjem, da nam, dokler imamo tak narod, ni obupati na d njegovo boljšo prihodnostjo"
foto-slikar
Simon Novak
• Otroški in družinski portreti na domu
> Poroke v domačem okolju ali po želji
i Posebni družinski prazniki - rojstni dnevi, zaroke, obletnice in slično
Priporoča se vam vaš rojak Simon Novak
Kličite na telefon: 367 8405
OD TU IN TAM . . .	MOŽ S KITAR0
Z tata porote
Naš poznani rojak iz St. Albansa in doživljenski član kluba 'Jadran', g. Ivan GERBEC je nedavno slavil 50-letnico svoje pOroke.
Ob tej priliki sta mu poleg mnogih rojakov čestitala tudi avstralski Prime minister Bob Hawke in Governer Viktorije s posebnimi telegrami:
"In Australia's Bicentennial year Hazel and I extend our very best personal wishes for your continued happiness on the great occasion of your Golden Anniversary.
Bob Hawke Prime minister"
"My wife and I send greetings on the occasion of your Golden Anniversary. We trust you will both enjoy a very happy day.
His Excellency Dr. Davis McCaughney Governor of Victoria "
Spoštovani urednik Vestnika!
PREŠERNOVI NAGRAJENCI 1988
NEMEC IVAN
Na 19. januarja letos je preminul dolgoletni član S.D.M. in njegove Lovsko-ribiške družine Ivan Nemec ki je živel s svojo družino v predmestju St.Albans. Pokojnik je bil rojen 23. junija 1925 v Turnišču.
Za njim žalujejo soproga Ana ter sinova Štefan in Louie.
Ako vam je mogoče, bi želela, da bi te vrstice objavili v časopis, ker bi rada sporočila Slovencem širne Viktorije, da jih naši bratje in sestre iz Petrha toplo pozdravljajo, posebno pa vse Kalane in Trnane pozdravljata Franc in Berta Zadel, Silvo in Nina pošiljata tople pozdrave Maksu in Mici Hartman, njihov predsednik Anton Križman pa tudi pozdravlja vse poznane in nepoznane Slovence križem Viktorije.
Prilagam dve sliki in se iz srca zahvaljujem še enkrat našim iz Pertha za njihovo izredno prijaznost in zelo lep večer, saj se ga bova z možem še dolga leta spominjala, še enkrat najlepša vam hvala, Slovenci v Perthu.
Zdravko in Joža Žele
Ivan LAPUH
SPOMIN NA OBISK
Kitarist Marinko Opalič, s svojo "ljubico'
Marinko Opalič se je udeležil številnih kitarističnih tečajev kot: Les Arcs (Francija), Formia (Italija). Izbran je bil na seminar A Segovie v Ženevi 1982.1eta. Udeležil se je tudi mednarodnih tekmovanj: prvo mesto je dosegel na tekmovanju v Bardolinu (Italija, 1979 L), igral pa je še v Leeds Castle (Vel. Britanija, 1981.1) in na festivalu Barrios-Mangore (Havana, Kuba, 1984.1.)
S tolikšnimi koncerti in RTV nastopi (poleg Jugoslavije) gostoval je v Italiji, Franciji, Svici, na Kubi, v Sovjetski zvezi.
Leta 1985 je posnel samostojni LP album s španskimi skladbami.
"Glasba je odlična komunikacija med nastopajočim in poslušalci. Vsako ljudstvo svojo domačo glasbo doživlja in sprejema globlje. Ko pa glasba ustvari poslušalčevo napetost, njena izvirnost kot taka izgubi svoje meje in jo potem lahko podoživlja vsak neglede na pripadnost oziroma okus," je začel pogovor,
" pred domom S.D.M. (Foto S. Novak)
zgodaj, kako je bilo kasneje z leti, ko ste odraščal, ali se je odnos do igranja oziroma zlasti glasbe kaj spremenil?
"Da, to je res. Opazil sem, da vsako glasbo različno izvajam v razmerju z življenjskim obdobjem ter s svojimi izkušnjami."
Glasba mu je torej kruh. Vsakodnevno vadi na kitaro od štiri do šest ur. Med drugim zelo rad bere poezije in se bavi tudi s športom. No, na koncu je padlo še vprašanje, kaj si v življenju najbolj želi, je dejal:
"Iskati novo glasbo, ustvarjati glasbo, to je največ, kar si želim. In, če me bo kitara ubogala, bo uspeh večji. Kitara je zaenkrat tudi moja najboljša prijateljica, najbolj me tudi pomiri in me nikoli ne pusti na cedilu.
Po vsej verjetnosti bomo o Marinku Opalič se slišali in mogoče bo v naslednjem letu ponovno gostoval v Avstraliji.
Vida Kodre-Jančar
Slovo je bilo "zalito" v S.D.M., na Australia Day pikniku. Z leve na desno so: Ivan Lapuh, Marcela Bole in Zmagoslav Rafolt.	(Foto Marija Lapuh)
Vsak obisk prinese posamezniku ali skupnosti nekaj lepega, nekaj kar ostane v spominu na skupna doživetja. In, če je obisk dolg kar leto dni, potem se spominov zares nabere, zraven pa seveda tudi prijateljev in znancev.
Tako sta bila med Slovenci v Melbournu ga.Pavla in g.Zmago Rafolt iz Maribora. Le nekaj tednov pred njunim odhodom nazaj domov, mi je bito dano občutiti stisk prijateljske desnice. Gospod Zmago se je tukaj dobro vključil v slovensko skupnost, še posebno na "ElthamuNo, ne mislim, da samo takole kot kaže tale slika.
Vedno sem rad prisluhnil njegovim poučnim besedam, iz katerih sem srkal sok za svoje samorastniško pisanje.
Kot prijatelji, pa je bilo treba zaliti slovo, potem pa si zares toplo stisniti desnico, pa četudi je v grlu zastala beseda, jo je dlan ob dlani razkrila.
Naslednje verze pa sem g. Zmagu podaril ob slovesu, kot v zahvalo za kulturno sodelovanje med nami.
Kdor srečal je moža — rojaka, ki toplo stisne rad roko, kdo z njim delil je tisto srečo, ki v svetu nam zrosi oko.
Zdaj se rojak domov podaja — a naš prijatelj bo ostal, naj k nam se rad še kdaj povrne, da lep spomin spet čas bo dal.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so na slovesnosti v Cankaije-vem domu v Ljubljani podelili najvišje slovenske nagrade za kulturno ustvarjalnost. Nagrajenci so bili: kipar in grafik Janez Boljka, pisatelj Andrej Hieng in mezzosopranistka Marjana Lipovšek.
Nagrajenci Prešernovega sklada pa so: Jani Bavčer, oblikovalec; Peter Boštjan-čič, igralec; Silva Čušin, igralka; Peter Gabrijelčič, arhitekt; Zdenko Huzjan, slikar; Niko Košir, prevajalec; Edi Majaron, režiser; Uroš Rojko, skladatelj; Ivo Svetina, pesnik in Lujo Vodopivec, kipar.
Slavnostni govornik na proslavi je bil mag. inž. arh. Boris Podrecca, ki živi in ustvaija na Dunaju. Med drugim je v svojem govoru dejal:
"Umetnik tudi v malem narodu ne more biti posredovalec in socializirano bitje, ampak obsedenec s svojim sklenjenim, v njega samega zaprtim svetom. Pustimo mu — za božjo voljo — naj v njem izgoreva in izgori..."
Heleni in Petru Trinnick čestitamo k srečnemu dogodku za sina Shanon James Trinnick rojenega 21.2.88 v St. Vincent priv. Hospital.
Pavlu in Šeri Šraj čestitamo za rojstvo tretjega sinčka Matija rojenega 27.2.1988 v Monash Medical Centre.
17.2.88 se je rodil Michael Frank Prosenik — prestolonaslednik sedanjega predsednika elthamskega društva Franka Prosenik in srečne mamice Grete (roj.
Debelak). Iskrene čestitke! |f
Novopečeni očka Frank Prosenik pred porodom, na pustovanju. (Foto S. Novak)
Kljub temu, da jadranski in eltham-ski klub nista koncertni dvorani smo prejšnji mesec imeli priliko poslušati pravi solistični kitarski koncert znanega jugoslovanskega virtuoza in umetnika Marinka Opalič^
Že zgodaj je pokazal ljubezen do glasbe in si je v času šolanja pridobil dovolj znanja za nadaljnje umetniško izpopolnjevanje. Srednjo šolo je končal v Puli, istočasno pa tudi kitaristični oddelek pri profesorju Stanku Prek v Zagrebu. Po izpopolnjevanju pri Milanu Grakaliču in Jovanu Jovičiću je bil sprejet na beneški konservatorij "Benedetto Marcello", kjer je leta 1979. končal v razredu profesorja Angela Amata, enega najboljših učencev znamenitega A.Segovie. (španski kitarist). Teoretično znanje je poglobil s študijem muzikologije na Filozofski fakulteti v
o glasbi seveda, po končanem nedeljskem koncertu na Elthamu. Bil je zelo zadovoljen in navdušen nad veliko udeležbo in dobrim sprejemom posebno med našimi domačimi.
"Pri avstralskih poslušalcih sem opazil, da se zelo vživijo v slovensko glasbo in to ne samo v Srebotnjakova dela, ampak celo v Venček slovenskih narodnih, kjer je gostobesednost kitarskega teksta izčrpno podana.
—Kot pravi virtuoz seveda glasbo zelo globoko sprejemate in tudi oddajate. Kako je na primer pri klasični glasbi? Ali mogoče glasba v renesansi, baroku, romantiki, moderni itd. daje poseben vtis?
"Torej, vsak stil ima svojo posebnost, umetnost pa je v tem, da prideš čim-globlje v stil in šele takrat lahko začnemo govoriti o lepoti glasbe.
PISMO IZ PERTHA
Za Slovenski klub v Perthu je bil konec novembra in mesec december zelo živahen, saj smo imeli zabave kar eno za drugo. Neoukusno oblečen ples (28.11.87), je bil Se kar dobro obiskan in ljudje zelo dobre volje. Veselje je trajalo dolgo v noč.
Miklavževanje je za naše razmere tudi zelo dobro izpadlo. 'Naš Miklavž s svojo lastno brado se je odlično izkazal, otrok je bilo več kot običajno in daril od društva in staršev v zadovoljivem številu. Zapel je tudi mešan pevski zbor, sestavljen od 16 pevcev. Zapel je nekaj res lepih slovenskih pesmi. Zelo odlična prireditev.
Štefanovanje: Prvič v zgodovini Slov. kluba v Perthu je na predlog predsednika odbor odobril, da so člani v času dveh ur dobivali brezplačno pivo in prigrizek. To je pritegnilo precej ljudi, med njimi tudi take ki jih navadno ne vidimo. Johnny Križman je zaigral nekaj poskočnic, katere je spremljalo veselo vriskanje.
Silvestrovanje. Ne vštevši odbora, kuhinjskih in drugih oskrbovalcev v dvorani, se ga je udeležilo 192 oseb. Bila ie zelo pisana družba, ($e g. Ivan Trebša s soprogo, iz East Rosanne Vic. sta nns
obiskala), in dobro razpoloženje je sijalo z njih lic. Veselja ni bilo konca do jutranjih ur ko so se ljudje pričeli odpravljati na svoje domove.
Silvestrovanje pa tudi ni poteklo brez grenkega priokusa. Težka prometna nesreča se je pripetila na potu domov našim članom g. Leopoldu Jauku, njegovi ženi Elizabeti, g. Štefanu Pleju in njegovi ženi Danici. (Leopold Jauk je bil pred leti, ko je bival v Melbournu eno leto predsednik S.D.M. Op. Ur.)
Na prometnem križišču jih je udaril avto, katerega vozač je peljal skozi rdečo luč. Najbolj prizadeta je bila ga. Danica Plej, kateri je bilo zlomljenih 6 rebric, prebodena pljuča in poškodovana golenična kost. G. Jauk ima počen prsni koš in otolkljaj na ušesu. Ga. Jauk in g. Plej pa so dobili večje in manjše, otolkljaje..
Kako je usoda kruta za nekatere družine je razvidno iz dejstva, da je Tone, sin Plejevih imel v septembru slično nezgodo. Nekdo se je z avtom zaletel v njegov avto in Tone je utrpel kar osem polomljenih rebric.
Lou Kossi
USPEH SLOVENSKIH ŠPORTNIH VETERANOV
——»	....................................................i.........................................................................................................................................................................v"1'1 'l'ini hiiiii'TmrrwrwTfrrmTfTnTiiw
Od 28. novembra pa do o. decembra je v Melbournu potekalo 7. svetovno prvenstvo špot-nih veteranov. Med tekmovalci je bilo kar lepo število Slovencev, ki so si priborili 2 zlati in dve srebrni medalji. In sicer zlati: Kopitar Jože in Urbančič Nataša v metu kopja; srebrne pa Vivod Branko v skku v višino in Stigliò Srečko v metu kladiva. Na fotografiji je Kopitar Jože ob prejemu zlate medalje.	(Foto Simon Novak)
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POLETI DO LJUBLJANE, TRSTA in ZAGREBA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije.
in vsa strani sveta
Obrnite se na nas čimpreje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo!
Na pozabit«, d« je že od leta 1952 ima GREGORICH dobro poznano in na uslugo nem, ki *a odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOMI
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Rvad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 * Telefon: 842 5666 (vse.ure)

(Licence No.
30218)
2E TRETJA SLOVENSKA KNJIGA V ANGLEŠČINI
KDO SO TI SLOVENCI?
Na vprašanje "Kdo so ti Slovenci?" je v Avstraliji pred dvema letoma prvi objavil odgovor Ivan Kobal, pisec knjige ' "Ljudje , ki so gradili Snowy". Preprosto, toplo napisano delo je kot eden od tiso-čev graditeljev ogromnega hidroelektrič-nega sistema v Snežnih gorah (Snowy Mountains) v Avstraliji posvetil tistim graditeljem tega velikega projekta, ki so v težavnim in nevarnih gradbeniških podvigih v času skorajda 20-letne izgradnje izgubili življenje, Med njimi, kot je v posvetilu posebej poudaril, so bili tudi trije avtorjevi rojaki — Slovenci, katerih dogodivščine skupaj z ostalimi graditelji je Kobal sočno opisal.
Kot dobitnik nagrade Avstralskega sveta za umetnost je Kobal, doma iz Planine, odkoder je kmalu po vojni odšel na daljno celino, doživel drugo izdajo svoje knjige. Ob tej priložnosti je knjižici, ki je opremljena s fotografijami pa tudi nekaj Kobalovimi pesmimi v slovenščini in angleščini, dodal še posebno stran z zemljevidom Evrope, da bi lažie odgovoril tudi na drago vprašanje, ki so si ga ; zastavljali številni bralci njegove knjige: Kje je Slovenija . Kobal se je , kot prvi, odločil, da bo vsem bodočim bralcem kar sam odgovoril: na svojo risbo je zapisal "This is Slovenija!"
Po dveh letin je temu Kobalovemu podvigu sledila objava dolga leta pripravljane, zajetne monografije "The Slovenians". Draga Gelt, doma iz Dobrove pri Ljubljani, ki jo je pred dvajsetimi leti usoda odvedla (po končanem učiteljišču) na drug konec sveta, kjer so o njeni "stari" domovini — vzlic vsakoletnim velikim izdatkom "za informativno dejavnost na tujem, tako malo vedeli, da se je kar sama odločila za podvig, kakršnega zmore s težavo le po več specializiranih ustanov: na 216 straneh velikega formata z več kot 380 ilustracijami, ki jih je pazljivo odbrala v majhni biblioteki, kot jo navaja med svojimi viri, opisuje slovensko zgodovino od "najzgodnejših dni".
Z vojvodskim kamnom na naslovni strani, ki ga ponavlja kot okrasno vinjeto v knjigi, je Geltova "predstavila zgodovino slovenskega naroda skozi stoletja... z željo, da bo to delo nudilo našim potomcem in angleško govorečim narodom pogled v preteklost naših prednikov jim predstavilo korenine našega majhnega po svetu raztresenega naroda..." Zgodovinskemu delu, v Katerem so ji z ilustracijami pomagale številne ustanove iz stare domovine, je dodala še zajetno poglavje "mozaik tradicij", ki je v njem prikazala slovenske šege in navade od davnih do današnjih dni. Vsega kar ni mogla uvrstiti v predhodna poglavja, je dodala v šestih "dodatkih". V zadnjem od njih je navedla "kratek pregled slovenske literature. "
Mnogim med nami je živo ostal v spominu obisk slovenskega pesnika Toneta Kuntnerja v začetku lanskega leta. Lepo število rojakov v Avstraliji, katerim so se njegove zveneče pesmi dotaknile srca je tudi kupilo njegovo zadnjo zbirko pesmi "Moja hiša".
Čitatelje Vestnika bo verjetno zanimala novica, da je bila pred dnevi v tiskarni g. Spacapana "Dictinction Printing" v Melbournu natisnjena zbirka Kuntnerjevih pesmi v angleškem prevodu pod naslovom "My House".
Mara Mericka iz Darwina je pesmi prevedla iz izvirnika v angleščino. Zbirko su uredili Bert Pribac, Jože Žohar in Pavla Gruden, objavljena pa je bila preko SALAC-a (The Slovenian-Australian Literary and Art Circle).
Zunanjo in notranjo opremo knjige pa je pripravil akademski slikar Vasja Čuk iz Melbourne.
Ta knjiga bo verjetno na vpogled ob priliki Slovenskega tabora , v nedeljo in soboto, 12. in 13. marca na 'Planici'.
Zahtevnejši bralci bodo nedvomno pogrešili to ali ono, no , Geltova je vzlic temu opravila veliko delo, ki ga v svetu že dolgo pogrešajo - tako "povsod raztreseni Slovenci" kot tudi številni drugi, ki bi o njih želeli zvedeti kaj več. Očitno, da jih ni malo, saj je verjetno tudi to spodbudilo Koordinacijski komite slovenskih organizacij v državi Viktoria, da so se pogumno odločili za to nemajhno založniško naložbo.
Stane Stanič
ROJAKI,KI 2 E LITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA'. '. '.
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209- 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068
Tel.: 481 1777 Postreženi boste v domačem jeziku
Calgary 1988 Jeux Olympiques d'hiver
Niso samo slovenski smučarji dosegli uspeh. Tudi v Sloveniji izdelane smuči Elana so dobile dobro reklamo. Čeprav že uživajo svetoven sloves jih bodo uspehi v Calgariju napravili še bolj priljubljene. Na sliki je Miran Tepeš pod skakalnicami v Calgaryju. (Foto Joco Žnidaršič .Dnevnik)
PODROBNOSTI O NAŠIH V CALGARY
V	alpskem smučanju so tekmovali: Bojan Križaj, Rok Petrovič, Grega Be-nedik, Klemen Bergant, Robert Žan, Tomaž Čižman, Mateja Svet, Katra Zaje, Mojca Dežman in Veronika Šareč.
Skakalci so bili: Miran Tepeš, Primož Ulaga, Rajko Lotrič, Matjaž Zupan in Matjaž Debelak.
V	smučarskem teku sta bila Sašo Grajf in Jani Kršinar v biatlonu pa Jure Velepec.
Hitrostno drsanje: Behudin Merdovič in Bibija Kerla; umetnostno drsanje Zeljka Cižmešija; Bob-dvosed: Miro Pan-
durevič in Borislav Vujadinovič «
Na televizijskem ekranu smo prvikrat v teh igrah zapazili Slovence pri smučarskih skokih na 70-metrski skakalnici. Že tokrat so bili zelo uspešni, saj je Miran Tepeš zasedel 4. mesto za Nykaeneom iz Finske (89.5 in 89.5 m; 229 točk), Pločem iz Cehoslovaške (84.5/87; 212.1) in Malecom iz Češke (88/88.5; 211.8)
Razlika med Malecom in Miranom Tepešem je bila le 6 desetink točke, kajti Tepeš je dobil 211.2 točk in je skočil 84 in 83.5 metrov.
Zupan je prišel na 16. mesto (85/87:
190.0),	Lotrič pa je bil 26. z rezultatom 85/74; 180.1. Ulaga pa je tokrat imel slab dan in je prišel na 30. mesto (84.5/72:
177.1).
Tepešu bi samo pol metra daljši skok zadostoval za bronasto medaljo. Toda ko sta pri prvem skoku Tepeša dva merilca dvignila tabli z različnim rezultatom, se je vrhovni merilec odločil za krajšo mero. Pozneje pa je v drugi seriji "izbral" pri Ploču v istem slučaju daljšo izmed dveh možnosti.
Toda že v teh prvih skakalnih tekmah so si slovenski skakalci pridobili velik ugled, ko so v prvi seriji skokov zasedli 3., 4. in 5. mesto, Matjaž Zupan pa 11.
V	teku na 30 km , moški, klasična tehnika, sta dosegla Kršinar 34. mesto (1.32:02,1) in Grajf 53. mesto (1.36:19,2 Zlato je dobil Prokurarov (SZ) ki je do segel čas 1.24:26,3.
V	smučarskem teku na 15 km, klasične tehnike za moške je Kršinar prišel na 39. mesto (45:54.8); 42 mesto je zasedel Grajf (46:12.3), prvi pa je bil zopet
iz SZ Davidov s časom 41:18.9 •
Za Jugoslavijo je tekel Merdovič in v teku na 500 m v zadnjem zavoju padel. Tekel je še dalje in pristal na predzadnjem 35. mestu.
Tudi v teku na 1000 m je zasedel 35. mesto, ki je tudi tokrat bilo predzadnje.
V	hitrostnem drsanju na 1500 m pa je Sarajevčan Merdovič ostal še bolj zadaj in sicer na zadnjem 39.mestu. Tudi tokrat je padel, a je kljub temu prekoračil jugoslovanski rekord.
Biatlona na 20 km se je udeležil Jure Vetepec iz Dola pri Ljubljani in prišel na 35. mesto s časom 1,)3:15,64. Streljal je dokaj dobro toda prepočasi. Prvi je bil Roetsch, Zap. Nemčija, s časom 56:54,62, Torej dobrih 6 minut hitrejši od Velepeca.
V	zahtevnem superveleslalomu je Tomaž Čižman v svojem prvem nastopu na olimpijskih igrah zasedel vzpodbudno 9. mesto. To je bila zelo težka proga na kateri je izpadel celo italijanski favori Toni Tomba. Na 16. mesto se je uvrstil Klemen Bergant, ki se s super veleslalomom dose daj še ni resno ukvarjal.
Prvo kolajno za Jugoslavijo je dobil •Matjaž Debelak iz Braslovč, po poklicu soboslikar in pleskar, član kluba Elektro-tehna Ilirija iz Ljubljane.
Njegova bronasta kolajna je uresničila sanje ki so jih imeli slovenski smuški skakalci že desetletja sem. To je druga kolajna, ki so si jo pridobili naši smučarji na zimskih olimpijadah. Prvo - srebrno, je dosegel Jure Franko v slalomu leta 1984 v Sarajevu.
Matjaž je s svojim uspehom presenetil, saj je v poslednjih dveh letih imel precej poškodb. Po tem ko je leta 1985 kot predskakalec v Planici poletel 185 m kar je še vedno rekordni polet , mu usoda ni bila preveč mila. Lani si je pri skakanju zlomil prst na roki in zdravljenje je dolgo trajalo. Tudi letošnjo sezono ni dobro začel in so ga v olimpijsko reprezentanco vzeli kot nekakšno rezervo. Toda ta rezerva je prinesla ogromno zadovoljstvo in ponos.
Pri teh skokih na 90 metrski ska-kanici so se morali skakači boriti z zelo neugodnim vetrom, ki je marsikomu prekrižal račune. Če bi Finci ne imeli nedosegljivega Nykaena, ki je zopet dobil zlato kolajno in s svojim skokom presegel celo varnostno razdaljo skakalnice, biDebelak dobil srebrno namesto zlate medalje. No pa v tako močni konkurenci je tudi bronasta velik uspeh
Posameznično so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Nykaenen (Fin) 224) (118.5/ 107); 2. Johnsen (Norveška) 207.9 (114.5/100.2), 3. Debelak, 207,7 (113/108) - 9. Zupan 195,8 (115,5/ 98,5), 10. Tepeš 194,8 (105/102,5) 40. Ulaga 161,0 (94,5/101).
V zadnjih dnevih iger se je našim posrečilo še večkrat priti v ospredje.
Tako je v veleslalomu za ženske Mateja Svet pokazala, da spada med najboljše. Bronasta kolajna se ji je, tako kot Tepešu, izmuznila iz rok v zadnjem hipu in zasedla je četrto mesto, samo 8 stotink sekunde za Švicarko Marijo Walliser na tretjem mestu. Mateja je dosegla čas 2.07.80, medtam ko je najhitrejša bila V. Schneider, ki je porabila za isto progo 2.06.49 minut. Torej samo 0.69 sekunde manj.
Katja Zaje je v isti panogi dosegla 15. mesto (2.12.48), Mojca Dežman 18. mesto (2.14.36); Veronika Šareč pa ni dokončala proge,ki je bila zelo zahtevna. Od 64 tekmovalk jih je odpadlo 35 in končalo tekmovanje le 29. Od teh so Slovenke zasedle četrto,
petnajsto in osemnajsto mesto.
*
Istega dne, ko je bila Mateja četrta, so naši skakalci dosegli 2. srebrno medaljo v zgodovini zimskih olimpijad. In to v zahtevnem tekmovanju ekip na 90 metrski skakalnici. Po štirje skakalci so tekmovali za svoje barve. Vsak je imel dva skoka. Vsi rezultati skakačev v posameznih ekipah so se potem sešteli in tako so se potem podelila mesta.
Le letečemu Fincu Nikaenenu se je posrečilo, da je našim odvzel zlato.
Rezultati so bili sledeči:
1.	Finska ( A. Pekka Nikkola 110.5 in 108.5 metrov, M. Nykaenen 115.5 in 114.5 m; T Yiipulli 105.5 in 102 m; J.Puikkonen 104 in 105.5) 634.4 točk.
2.	Jugoslavija ( P.Ulaga 102 in 110 m, M. Zupan 109.5 in 108.5 m, M. Debelak 110.5 in 110 m, M. Tepeš 103 in 102 m) Skupaj 625 točk
3.	Norveška, 596.1 točk,
4.	Čehoslovaška, 586.6
5.	Austria, 577.6
6.	Zap. Nemčija 559.0
7.	Švedska, 539.7
8.	Švica, 516.1
9.	Kanada, 497.2-
10.	USA, 496.8
11.	Japonska, 468.0
*
Potem ko je Križaj odpadel zaradi poškodbe na'treningu, so vse nade v veleslalomu padle na Roka Petroviča, Klemena Berganta in Toma Čižmana.'
Tomo Čižman je v prvem teku dosegel lepo 8. mesto takoj pred Petrovičem, ki je bil dosegel 9. mesto. A v končnih rezultatih je bil Rok Petrovič deveti, s časom 2.09.83 in Klemen Bergant 'na 15. mestu (2.11.04). Medtem ko je zlato kolajno dosegel A.Tomba in za progo porabil le 2.06.2 minuti.
m
Superveleslalom za ženske je bil hitrejši od moškega saj je dosegel povprečno hitrost 88.5 km/h. Ob tako veliki hitrosti Mateja Svet in Veronika Sarec nista dosegli vidnejših uvrstitev, ker so prednost imele smukačice. Zlato je osvojila Avstrijka Siegrid Wolf' s
časom 1.19.03. Mateja Svet je prišla na 20. mesto (1.21.96) in Veronika Sarec na 27. mesto (1.23.17)
Vzdušje ob pirogi je kljub skromnemu uspehu naših bilo precej slovensko, kajti med gledalci je bilo precej slovenskih izseljencev, ki so s harmoniko in polkami zabavali publiko. Posebno pozornost so vzbudili ptujski kurenti.
V	hitrostnem drsanju na 500 m za ženske je Bibija Kerla iz Sarajeva dosegla 30. mesto.
V	Bob-dvosedu pa sta Pandurovič in Vujadinovič v končnem vrstnem redu prišla na 28. mesto med 38 posadkami. Za zmagovalcem sta zaostala le 10 sek. Jože Kršinar iz Ljubljane in Sašo Grajf iz kluba Pohorje Hoče sta tekmovala v smuškem teku na 50 km, kije ena najbolj zahtevnih smučarskih športnih disciplin.
Jože Kršinar se je uvrstil med prvo polovico tekmovalcev in sicer na 30. mesto s časom 2.12:33.5, medtem koje Grajf dosegel 52 mesto (2.23:47.1) Vseh skupaj je teklo 70 tekmovalcev. Prvi je bil Sved G. S van (2.4:30.9).
m
V slalomu so morali nastopiti brez Bojana Križaja. A so vedno dosegli kar dobre uspehe.
G. Benedik se je plasiral na 9. mesto s časom 1.41.38, Rok Petrovič pa na 11. mesto (1.41.63). Najboljši čas je zopet dosegel Italijan Tomba (1.39.47). Vseh tekmovalcev je bilo 56, tako, da sta naša dva pustila za seboj 45 tekmecev
m
V	umetnostnem drsanju je Zagreb čanka od 23 udeleženk dosegla predzadnje 22. mesto.
ft
Ob koncu tekem pa so slovenska dekleta navdušila z odličnimi uspehi ter dala Jugoslavijo tretjo kolajno.
Mateja Svet je bila od vsega začetka med favoriti tekem v slalomu in ni razo- • čarala. Čas 1.38.37 ji je prinesel srebrno kolajno. Pa tudi Mojca Dežman se je dobro odrezala, saj prišla na lepo 9. mesto (1.40.21) med 29 tekmovalkami.
Obe drugi slovenski tekmovalki sta odstopili. Veronika Šareč že na prvi vožnji; Katra Zaje, ki je bila v prvi vožnji dosegla 15. mesto je morala odstopiti pri četrtih vratih druge proge.
Mateja Svet je postavila rekord s tem, da je dosegla prvo žensko olimpijsko
kolajno za Jugoslavijo.
*
Največje razočaranje iger pa je doživel Bojan Križaj, kije takole komentiral:
"Koliko lepih, nepozabnih trenutkov sem doživel v mojih petnajstih pravih letih in nikoli si nisem predstavljal, da se bom takole poslovil, jot bi me invalidsko upokojili. Sedaj tik pred slovesom pa taka smola. Resnično sem sedaj najbolj razočaran. Na srečo pa je tudi srečnih trenutkov bilo obilo...."
ZMAGOSLAVEN SPREJEM V LJUBLJANI
Ljubljana je množično pozdravila stakalce, nosilce medalj iz Calgaryja.
Slovenija
ERNOVA KJER MI ZIBEL TE
PREŠERNOVA PESEM BODRILO SLOVENCEM
Da je pesnikova beseda še vedno blizu našim ljudem je dokazal sproščen nastop slovenskih igralcev pred ljubljanskim Prešernovim spomenikom na dan obletnice njegove smrti. Igralci, združeni v Združenju dramskih umetnikov Slovenije, so od 12. in vse tja do 16. ure prebirali množici mimoidočih Prešernovo besedo, pestrili pa so jo še pevci, godbeniki, zbori in instrumentalne skupine, vsi velikemu pesniku v opombo in v znamenju njegovega imena. Spominjanje ie odgovorno dejanje in hkrati polno čustev, zato je tudi vrhunec tega pesniškega 'maratona' recital celotnega Krsta pri Savici izzvenel kot nekakšna zaobljuba izročilu z ene strani, z druge pa kot plebiscitarna zavezanost slovenski besedi in poeziji kot njeni naj-žlahtnejši nosilki iz minevanja v večnost. Lahko bi dejali: s pesmijo trmasto, odločno ostajamo tisto, kar nam vsakdanjost s svojimi travmami «proti izničuje.
(Povzeto iz Dnevnika, foto Nace Bizilj)
KJER MI ZIBEL TEKLA JE. SLOVENCI NISO ZA SPREMEMBE
V	"Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev" so izšle štiri lepe nove knjige.
Janko Kos je pripravil knjigo verzov pripovedi iz pisem Valentina Vodnika.
V	dveh knjigah, ki skupaj štejeta 1500 strani je izšla zanimiva monografija "Ivan Cankar', delo pripovednika Lojza Kraigherja.
Jože Šifrer ureja Finžgaijeva zbrana dela ter je sedaj z deveto knjigo zaključil zbirko klasikove proze.
Alenka Kozinc (besedilo) in Mirko Kambič ( slikovni, fotografski del) sta avtorja druge mape diapozitivov "Slovenski pesniki in pisatelji", kije odličen učni pripomoček posebno osnovnošolcem. V mapi je dvesto izbranih diapozitivov o desetih slovenskih klasikih.
V istrskem pristanišču Bršica je početkom februarja poginilo 600 težjih bikov ki so jih nameravali izvoziti v Turčijo. Vzroke tega še raziskujejo, menijo pa, da je bila morda kriva bolezen prenatrpanost živine v ogradah ali pa nepravilno ravnanje.
Statistična poročila o izvoznih rezul-taih v Jugoslaviji kažejo za januar, da se vzdržuje rast izvoza. Prodali so za 5.6 odstotka več blaga tujim kupcem kot v januarju lanskega leta.
Najuspešnejše so bile organizacije v Sloveniji, ki so povečale svoje pošiljke za 72.2 odstotka, na Hrvaškem za 65 odstotkov, na Kosovem pa za 18 odstotkov. Vdrugih republikah je izvoz občutno padel. V Črni gori za 41.1 odstotkov, v Makedoniji pa za 34.7 odstotka.
Slovenski zdomci imajo v nemških bankah 39 miljard mark. Nogi bi jih radi investirali doma v Sloveniji, vendar tega ne store, ker se boje, da ne bodo dobili zadostnega povračila in ker so zakoni o zasebnem poslovanju še vedno neugodni.
Umrl je eden največjih slovenskih likovnikov starejše generacije Dorè Klemenčič Maj v starosti 77 let.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONAS H STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv.: 336 7171 Sto j i k svojim !
V Sloveniji se vrše razprave o predlogih o spremembi ustave SFRJ.
Povečini se s spremembami ne soglašajo. In celo v organizacijah Zveze komunistov Slovenije obsojajo one nove zakone, ki bi dajali federaciji močnejšo vlogo.
Izredno kritični do nasnutkov so bili v Društvu slovenskih pisateljev in že večkrat podali zelo močne izjave. Sedaj se jim je pridružil tudi vplivni Znanstveni svet Instituta za sociologijo. V svojem sporočilu objavljenem v Delu med drugim pravi:
-	Predvidevamo
da bo uveljavljane s sedanjimi amandmaji spremenjene ustave pripeljalo do kopičenja usodnih političnih konfliktov in do intenzivne destabilizacije naše federacije;
-	da bo vztrajanje pri načelni nejasnosti pojma lastnine še povečalo sedanjo krizo.....
-	da taka ustava, v nasprotju z verbalnimi zagotovili vrhovnih političnih forumov Jugoslavije, ne bo sprostila podjetniške inovativnosti niti spodbudila učinkovitega gospodarskega ravnanja v gospodarskih organizacijah.
-	da obstoječi amandmaji ne bodo uveljavljali tržne regulacije.....
-	da vztrajanje pri zakonski onemogo-čenosti vlaganja tujega kapitala v jugoslovanska podjetja, kakor tudi vztrajanje pri zakonski onemogočenosti zasebnega drobnega gospodarstva lahko le povečuje krizo, zaostajanje, brezposelnost apatijo;
-	da bo izredno povečanje pristojnosti federacije na vseh področjih in na drugi strani s tem povezana zožitev in omejitev pristojnosti republik in pokra-
jin, močno krepilo tendence unitaris-tičnega nacionalizma, kar neogibno pelje k hudi frustraciji narodov in deluje dezintegrivno.
—	da bo vztrajanje pri nedemokratičnem principu dosedanjega volilnega sistema in volitev večalo že tako hudo legitimacijsko krizo v Jugoslaviji;
—	da bo spreminjanje ustave ....posebno v Sloveniji povečalo frustracije večine prebivalstva.....
—	da takšna ustava, v nasprotju z obljubami ne bo prispevala k povečanju pravnega reda.....
—	da spremenjena ustava, celo v nasprotju s statutom ZKJ, ne bo odpirala možnosti za resnično ločitev ZK od države, niti ne možnosti ukinjanja partijskega monopola v političnem življenju..
—	da ustavno uzakonjanje samostojnih virov financiranja JLA mimo zveznega proračuna odpira možnosti militarizacije družbe - v nasprotju s pričakovanjem ljudi, da se izdatki za vojsko zmanjšajo in da se JLA loči od ZK, političnega sistema in politike.
—	da bo vztrajanje pri ustavno uzakonjeni enotnosti JLA.......tudi v smislu
enotnega jezika v JLA in nedopuščanju narodno homogenih vojaških enot, še naprej učinkovalo dezintegrativno...
—	da bo ignoriranje do pravice ugovora vesti in nedopuščanja civilnega služenja vojske večalo napetosti in konflikte.
.....Zaradi vsega navedenega Znanstveni
svet Inštituta za sociologijo (pri univerzi v Ljubljani) predlaga, da se obstoječe ustavne amandmaje umakne, da se takoj začne izdelava novega predloga za ustavne spremembe in da se k temu delu pritegne vidne jugoslovanske strokovnjake z ustreznih področij ter da se upošteva izražene intencije.
V TRSTU SLOVENŠČINA ZAPOSTAVLJENA
V Trstu so na 1U. februarja po incidentu na glavni pošti priprli Sama Pahorja, profesorja na slovenskem učiteljišču v Trstu. Samo Pahor, ki že leta in leta demonstrativno opozarja italijansko državo na nespoštovanje ustave in posebne razsodbe Ustavnega sodišča glede rabe slovenskega jezika z upravnimi in sodnimi oblastmi je želel vplačati avtomobilsko takso za leto 1988 s položnico, izpolnjeno v slovensščini.
Prvič je že to storil 22. januarja, vendar je poštna uradnica zavrnila slovensko izpolnjeno položnico. Po pritožbi na predsednika vlade, finančnega ministra
JOŽE URBANČIČ
ter jugoslovanskega ambasadorja v Rimu, je prof. Pahor ponovno hotel vplačati položnico in zahteval od poštnega ravnatelja naj pokliče uradnega tolmača.
Toda poštna uradnica je v skladu z internimi predpisi, ki dovoljujejo poslovanje samo v italijanščini ga je zopet zavrnila. Ker je Samo Pahor vztrajal pri svojem je višji uradnik pozval blizu stoječa varnostna uslužbenca v uniformah naj Pahorja odstranita. Pahor je protestiral in sprotestno obsedel. Nato so ga priprli z obtožbo odpora, nasilja, poškodbe, motenja javnega reda in ker ni hotel pokazati dokumentov.
Telefon: 465 1786 (Bus.)
850 7226 (a.h.)
KAL-CABINETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd,— vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL DRIVE , THOM ASTOWN , 307 4