Leto LXVII
PoSfnlna pltlang ▼ goforfnL
V »1, V fTeffeTTo, ?irfe 25. Ma 1959
M 143 i	(Jena 2 dir
Naročnina mesečno 25 Din, za možem« stTo 40 Din — ne« deljska izdaja ce-Joletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
UredniStvo je v Kopitarjevi ui,6/Ul
SLOVENEC
Telefoni uredništva I« oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-03 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Čekovni račun: Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva nlica itevilka 6,
Narodno izročilo
Poleg zakonov, predpisov in raznih pisanih" smernic, ki urejajo življenje občestva, so še bolj važna nepisana pravila, po katerih občestvo živi, to je, izročilo. Izročilo nima kazenske 6ankoi(ie, nihče še ni bil zaradi njega ne odlikovan ne kaznovan, pa je vendar najmočnejša ohranjevalna sila vsakega naroda. Med tistimi narodi, k' jih imenujejo »neomikane«, pa je izročilo ukaz, ki je obveznejš-i kot katerakoli pisana postava. Kdor ta ukaz, ki predpisuje življenje in obnašanje ob posameznih prilikah, prekrši, ga ljudstvo večkrat zelo kruto in brezobzirno kaznuje. Mi iz naše omike se takim »nekulturnim« navadam večinoma samo — čudimo, za listi narod, ki po njih živi, pa so tako samo po sebi umevne, kot nam naše »omikane« navade. Bog obvaruj, da bi kdo v teh besedah hotel videti kako ost proti tako zvanemu kulturnemu napredku. Hočemo reči samo to, da mora narodno izročilo vedno oživljati sodobno omiko in ji dajati tisti obraz, po katerem je naša in domača. Velik napredek, čim višja omika »a vseh^ straneh, obenem pa 6krbno ohranjeno in vedno živo narodno izročilo — to je znamenje trdoživega naroda, ki v vsakem času in z vsakimi sredstvi živi po svoje.
Tudi Slovenci smo iz preteklosti v naš čas Se pripeljali bogafo izročilo, ki spremlja naše življenje ali bi ga vsaj moralo spremljati. Toda nov čas je marsiikako obliko našega davnega življenja odpravil. Ni več tkalcev, ne predic, ni več procesij voznikov po cestah, ni tega in onega, kar je pred desetletji še bilo, s tem pa je v veliki meri izginilo tudi versko in nravstveno izročilo. Navad naroda, ki so stoletja živele ob tkanju in preji, v tekstilnih tovarnah ni več, vožnje tovornega avtomobila niso več združene z navadami tovornih voznikov prejšnjih dob. Toda to so bile navade, ki bi jih bilo tudi ob zgledni zvestobi do navad težko prenesti v novi čas. Je pa še veliko drugih, ki žal izginjajo brez potrebe hi bi mogle preživeli tudi nova stoletja. Na krajih nesreč so naši predniki postavljali znamenja, ki 60 vsem popotnim ljudem pripovedovala, da se je na tem mestu ponesrečil ta in ta mož ali ženska iz te in te vasi. V znamenju je bila navadno z okorno roko po okusa ljudstva naslikana podoba, ki je kazala, kako se je rajni ponesrečil, ali so ee mu konji »plašili in je padel pod voz, ali je vedril pod samotnim drevesom in je treščilo vanj, ali ga je napadel hudoben človek in ga pobil, ali je v snegu zmrznil, ali mu je sjiodrsnilo in je padel v prepad — na teh preprostih slikah ob potih in na križpotjih so bile upodobljene vise nesreče, ki so zadevale naše ljudstvo. Ta znamenja danes razpadajo in večinoma ni nikogar, ki bi postavljal nova. Avtomobilist povozi kolesarja, pride dež in izpere krvave madeže na cesti, pa ni več sledu, da je tu nagle in neprevidene smrti umrl naš človek. Motociklist se ubije na ovinku, pa bi. mogli reči s pesnikom, da »zna-menlja ni bilo za njim«. V knjigi, gradnji in noši obnavljamo narodni slog in okus; ali smo pozabili, da 6o naši predniki tudi ceste znali opremiti s pričami svojega pobožnega pa tudi umetniškega duha? Kako bi bila nekatera križišča danes že obložena s takimi znamenji, če bi vsakemu, ki je tu nenadoma dopolnil svoj tek, postavili po eno! Na nekaterih cestah nevarna mesta označujejo z mrtvaškimi glavami, s klicaji, z raznimi tablami — ali jih no bi mogli označevati tudi »po naše« z znamenji tistim, ki so se tu že smrtno ponesrečili? Tak spomenik bi bil naš in učinkovit, za tujca pa zanimivost in obenem dokaz, da po teh cestah še vedno vozi tisti rod, kot pred desetletji.
Z bogato tradicijo so bili nekdaj — med preprostim ljudstvom so še — združeni tudi prazniki. Za vzor nam v tem oziru morejo služiti bratje na našem jugu. Večkrat se čudimo trdoživosti in odpornosti Srbov. Toda čuditi se in z velikimi vtisi izginiti s površja zemlje ni dovolj, treba je posnemati! Ni reveža in ni bogataša ali učenjaka med Srbi, ki ne bi leto za letom praznoval svoje »slave« (godu). »Vrbico« (cvetna nedelja) praznujejo vsi, od najnižjega pa do najvišjih krogov in reprezentantov. Tako vsi v strnjenem narodnem občestvu — naj bodo politična trenja med njimi kakršnakoli — praznujejo »badnjak« (sveti večer), »Djordjev uranak« (jurjevanje) in toliko in toliko drugih navad, ki jim oživljajo in dele leto. Po teh navadah so se Srbi stoletja na istem ozemlju in večkrat kljub istemu jeziku in pisavi ločili od tujega gospodarja. Pri nas je v tem oziru neka razlika med življenjem na deželi in življenjem v mestu. Kmečki gospodar na sveti večer gre s ka-dilom okrog svojega doma, lastnik hiše v mestu navadno niti po svojem stanovaniu ne. Nekatere praznične pesmi, ki so nekdaj tako nujno prišlo na cerkveni kor, kot je leto prineslo praznik, izpodrivajo nove pesmi, ki jim z glasbenega stališča ni mogoče prav nič oporekati in so dragoceni kamenčki v naši kulturi, ne morejo pa nadomestiti narodnega izročila. In tako se v marsikaterih ozi-rih izgubljajo ti naši »znaki prepoznavanja«. Večkrat še z bridkostjo vprašujemo, zakaj je slovenski narod tako malo spoštovan — ker tisto življenje smatramo za naprednejše, ki ni okrašeno z izročilom, ampak je hladno sodobno«. Tudi se čudimo, kako da je v našem narodu tako malo ponosa in samozavesti — ker narod še nikoli v svoji zgodovini ni videl, da njegove navade čislajo in po n'j i h žive tudi tisti, ki leto in dan hodijo praznično oblečeni, ker nasprotno v vsakem rodu vidi, da je izročilo preprostega ljudstva sicer zanimivo, za »višje kroge« pa da pač to ni.
Izročilo najbolj ohranja tudi tiste, ki so morali zapustiti domačo zeml jo ali tiste,_ ki ne morejo živeti v strnjenem narodnem občestvu. Zato moramo prav mi, ki imamo v tem oziru najgloblje narodne rane, skrbno varovati, kar je našega in obnoviti, kar se je v napačnem pomilovanju napredka pozabilo, da bo tudi višja kultura razodevala naš rod.
Zomnnsk vremenska napoved. Toplejše v zahodni polovici, delno oblačno na vzhodu. Ponekod dež in nevihte.
Zagrebška vremenska napoved. Toplo in oblačno.
Dunajska vremenska napoved: Pooblačilo se bo, zapadni vetrovi, lahen padec temperature.
Velik odmev pakta s Turčijo
Francoski zunanji minister o „novem razdobju" Predsednik turške vlade o „nerazdružljivem edinsfvu"
Pikre kritike v Italiji in Nemčiji
Pariz, 24. junija. AA. (Havas) Govor zunanjega ministra Bonneta se je nanašal na glavne mednarodne probleme, ki so na dnevnem redu, namreč na f r a n -cosko-turški dogovor, na britansko-irancosko-sovjetska pogajanja in na položaj na Daljnem Vzhodu.
Bonnelova izvajanja so se nanašala v prvi vrsti na irancosko-lurški pakt. Minister je poudaril njihov politično-gospodarski značaj. Ta dogovor je končal eno izmed najmanj srečnih poglavij v zgodovini fran-cosko-turškega razmerja v zvezi z Aleksandreto. V razmerju med obema državama se začenja novo razdobje, zgrajeno na medsebojnem zaupanju pri čemer bosta obe državi vzajemno sodelovali za ohranitev miru na Balkanu in na Vzhodnem delu Sredozemskega morja
Dalje se je zunanji minister dotaknil moskovskih pogajanj in sporočil svojim tovarišem odgovor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova na najnovejše francosko-britanske predloge, odgovor, ki je včeraj prispel v zunanji urad. Poročal je tudi o izmenjavi misli, nastali o tej stvari med Parizom in Londonom. Bonnet je poudaril, da se ne smemo čuditi zaradi težkoč nastalih spričo značaja in velike zapletenosti problemov, ki se imajo urediti, in besedil, ki jih je treba sestaviti: teh težkoč ne gre podcenjevati. Pogajanja se nadaljujejo m Velika Britanija in Francija se trudita, da se srečno končajo.
Bcmnetov ekspoze je nadalje veljal tudi v položaju na Daljnem Vzhodu, zlasti v Tjencinu. Minister je poudaril solidarnost Francije in Velike Britanije v zvezi z dogodki na Daljnem Vzhodu.
Izjava turškega predsednika vlade
Ankara, 24. junija. AA, Havas: Na seji velike narodne skupščine, ki se je začela snoči ob 17.30, je predsednik vlade Refik Sajdam imel pomemben govor, ki ga je prenašal radio in ki se je nanašal na oba sporazuma, ki sta bila včeraj podpisana s Francijo. Seji je prisostvoval francoski veleposlanik Massigli, francoski delegat v sandžaku Aleksandreti polkovnik Co-let, angleški in sovjetski veleposlanik ter diplomatski predstavniki držav Balkanskega sporazuma. Med drugim je predsednik vlade dejal, da je bil francosko-turški sporazum, ki je bil v glavnem sprejet že v maju, predan javnosti šele danes zato, ker sta francoska in turška vlada smatrali za potrebno, da vzajemne obveznosti v korist velikega skupnega dela za mir dobita svojo končno obliko in da pride do ozračja popolnega zaupanja med obema vladama in obema narodoma. To ozračje pa je bilo omogočeno šele po ureditvi gotovih vprašanj, ki so izvirala iz prošlosti.
V	bodoče vežejo Turčijo najmočnejše zveze s Francijo, katere interesi so isti kakor turški. Turčija in Francija bosta ostali zvesti varovalki miru na Sredozemskem morju. Francoska in turška vojska sta dva stebra, Id se vzdigujeta v nerazdružliivem edinstvu proti vsakemu napadu. Francosko-turško edinstvo je velika pridobitev za mir na svetu,
V	BerlSnu:
V Italiji:
»Francija ni prav ravnala«
Milan, 24. junija. AA. (DNB). »Gazzetta del Popolo« piše o francoskem odstopu Aleksandrete Turčiji in pravi, da Francija ni imela pravice tako ravnati, ker gre za ozemlje, ki je pod mandatom. Mandatna oblast bi morala ostati neizpremenjena vse dotlej, dokler mandatne države, med katerimi je tudi Italija, drugače ne sklenejo.
Aleksandretta — vojna luka
London, 24. junija. AA. (Reuter). Turška vlada misli izvesti velika javna dela v Aleksandreti, da poveča kapaciteto pristanišča. Znano je, da vidijo turški vojaški strokovnjaki v Aleksandreti najvažnejšo strateško točko med Dardanelami in Sueškim prekopom.
Vojni pas v — Palestini
Jeruzalem, 24. junija. AA. DNB: Angleško vojno poveljništvo je izdalo odredbo, da bo v bodoče možno potovati in gibati sc ježno od črte Gaza-Hebron samo s posebnimi potnimi listi, ki jih bodo izdajale vojaške oblasti. Vse dosedanje legitimacij bodo prenehale veljati.
Jahia paša v Romuniji
Bukarešta, 24. junija. AA. (Reuter). Jutri pričakujejo tu egiptovskega zunanjega ministra Jahija-pašo. V političnih krogih govore, da bo Jahija-paša' na sestanku z romunskim zunanjim ministrom Gafencom govoril, v glavnem o pogojih za nadaljnje povečale že sedaj precej živahne trgovine med Romunijo in Egiptom.
Srdite letalske borbe med Sovjeti in Japonci
Dvakrat so ssvjetsko-mongolska letala vdrla v Mandžuriji
Šanghaj, 24. jun. b. Tjecinski spor počasi stopa v ozadje zaradi novega preobrata v kitajsko-japonski vojni.
V teku včerajšnjega dne so japonske radijske postaje in tudi japonski listi objavili vest, da jo bila velika letalska borba na meji Mandžurije in zunanje Mongolije. Prva japonska poročila pa so bila oil Japonce* takoj popravljena, ker so lisli objavili neverjetne izgube sovjetskega letalstva, poleg tega pa tudi, da se borbo vodijo na meji Mandžurije in Sibirije. Prvotno so namreč Japonci trdili, da so sestrelili 50 sovjetskih letal. Trdili so, da je sovjetsko brodovje bilo sestavljeno iz 140 letal, medtem ko so Japonci imeli le 18 aparatov.
Ko so videli, da med ljudstvom niso napravile te novice nobenega navdušenja, ker so bile preveč neverjetne, so takoj objavili, da so so letalsko borbe vršilo na meji Mandžurijo in zunanje Jlon-golijo. Prav tako so sporočili, da so Japonci v letalski borbi sestrelili devet sovjetskih letal, japonske izgubo pa so znašalo pet letal. Borbe se jo z obeh strani udeležilo 250 letal.
Nenadni nastop letalskega brodovja zunanje Mongolije pomeni za Japonsko nevaren odgovor na načrte Japonske na Kitajskem ter na njen pritisk na tuje velesile. Na japonski sunek proli tujim koncesijam je sedaj odgovorila Sovjetska Rusija po zunanji Mongoliji ter so so oči vseh Japoncev obrnile v ta kot. Japonski položaji na severnem Kitajskem so spet izpostavljeni nevarnosti.
»Spremembe odnošajev do Italije« Dfugj spopad
Berlin, 24. junija. AA, »Diplomatisch-politische Korrespondenz« piše o priliki podpisa francosko-tur-škega sporazuma med drugim: Znani francoski »nikoli« je ponovno pokazalo svojo popustljivost. Pro-tivniki revizije so morali popustiti ponovno napram onim, ki so se s pravico pojavili kot bivši lastniki. Turčija je drago plačala vrnitev enega dela svojega bivšega ozemlja in bodočnost bo pokazala ali nejasno določene obveznosti ob turški obali in na Balkanskem polotoku predstavljajo zadostno protivrednost za izgubo spoštovanja, ki je bil doslej ena najlepših odlik Turčije. Zapadne demokracije so s tem ponovno kršile pogodbe, ker bo avtomatično imelo za posledico spremembo njihovih odnošajev z Italijo, ki predstavlja veliko silo na Sredozemskem morju.
Komaj se je polegla nervoznost in vzemirje-nost zaradi včerajšnjega letalskega bombardiranja, so prispela davi nova poro čila o novih letalskih spopadih na meji zunanje Mongolije in Mandžurije.
Japonci poročajo, da je preletelo mejo 70 sovjetskih letal, ki so prodrla globoko na področje Mandžurije. Takoj so bili alarmirani japonski piloti, ki so sc takoj dvignili in šli nasproti sovjetskemu letalskemu brodovju. Prišlo je spet do hudo bitke, v kateri jo bilo po zatrdilih Japoncev sestreljenih 12 sovjetskih letal in so se sovjetska letala morala umakniti pred japonsko premočjo. Priča-
ussolini na Reki
Ogledal si je nekaj tovarn in že ob 11. odletel
Reka, 24. junija, b. Davi ob 9.10 je nenadoma prispel nenapovedan na Roko s svojim velikim tri-motornim vodnim letalom predsednik italijanske vlade Mussolini. Njegov prihod na Reko je bil povsem nepričakovan. Mussolini je pristal s svojim letalom v reški luki, nakar je takoj stopil v motorni čoln, ki ga je odpeljal proti obali. Ob tem času je bilo na obali le malo ljudi, ko pa so zvedeli, da je prišel šef italijanske vlade, se je naglo zbrala večja množica, ki je priredila Musso-liniju živahno ovacije. Na Reki se nahaja pod-tajnik v prometnem ministrstvu llost-Venturi, ki je pozdravil z ostalimi predstavniki šefa italijanske vlade. Iz luke se je odpeljal Mussolini z odprtim avtomobilom. Po ulicah ga jo pozdravljalo jjudstvo. Odpeljal se je v tovarno torpedov, kjer so ga čakali člani uprave in vse delavstvo. Ko je Mussolini pregledal tovarno; se je odpeljal v tovarno Romsa, od tam pa v tobačno tovarno. Mussolini je nato odšel proti središču mesta na Dantejev trg na sedež reškega fašija. Na trgu se je zbrala množica, mesto pa so takoj okrasili z zastavami. Na sedež fašiin ie prišel Mussolini ob 10.15. Sel je na balkon ter se zahvalil množici za pozdrave. Pri tem je imel zelo kratek govor. Pozdravil je prebivalstvo Reke, ki je na meji in
dejal: »Prebivalci Reke, vi ste od prvega trenutka do danes zvesti in zaupate. Imamo še mnogo nalog, od katerih smo nekatere že izvršili, ostale pa še bomo izpolnili.«
Nalo je Mussolini odšel iz fašija in čez Dantejev trg odpotoval v luko ter ob 11 dopoldne odletel z Reke. V njegovem spremstvu je bilo še drugo vodno letalo. Obmejni promet med Stiša-kom in Reko je bil ves čas Mussolinijevega obiska zaprt. Italijanske obmejne oblasti so napravile izjemo le za jugoslovanske časnikarje, ki so jih brez nadaljnjega pustili na Reko. Reka je šo vedno okrašena z zastavami in je ob priliki Mussolinijevega prihoda reški list >Vedelta d'ltalia« izdal posebno izdajo, v kateri prisrčno pozdravlja Mussolinijev prihod na Reko.
Maršal Badoglio v Albaniji
Tirana, 24. junija. A A. ATA: Maršal Radoglio je v spremstvu poveljnika albanskih čet odpotoval v Elbasan, kjer je pregledal tamošnjo garnizijo. Nalo se ie vrnil v Ti rano, kjer ie skupno z zastopnikom kralja obiskal sedež fašistične stranke ter se zanimal za razvoj in delo stranke v Albaniji.
kujejo, da bo nocoj izdano uradno poročilo i letalskih borbah na meji zunanje Mongolije ii Mandžurijo s pravilnimi številkami.
Poučeni krogi trdijo, da se je tako včerajšnji kakor tudi današnja letalska borba končala s 1 a bo za Japonce, ki so izgubili mnogo več leta. kakor Rusi tor so objavili napačne številke le ii razloga, da ne hi prišlo med japonskim ljudstvom ki jo žc itak zbegano, do panike. Trdijo, da so Japonci izgubili okrog 20 letal in da so so morali umakniti pred premočjo mongolskega letalstva.
Davi so prispele novico iz japonskega vira, da je Japonska iz severne Kitajske in Mandžurije poslala močnejše eskadre letal proli japonski meji, da prepreči nadaljnjo aktivnost sovjetskemu letalstvu, ki je pričelo napadati v trenutku, ko so Japonci pripravljali velike letalske pohode na razna mesta, ki so še pod oblastjo maršala Oangkajška.
Za bombami - strojnice
Poučeni krogi trdijo, da Japonci včeraj ni.i* imeli samo izgub v letalstvu, temveč so močno trpele tudi njihove čete v nekaterih garnizij,ih, ki so jih napadla nenadoma mongolsko-sovjetska letala. Na vojašnice so mongolski letalci vrgli veliko bonih, nato pa so s strojnicami postrelili vojaštvo. ki so je razhežalo na vso strani. Po vsej severni Kitajski in Mandžuriji je zaradi tega zavladal strah, ker so bojijo novih napadov iz zunanjo Mongolije, ki ho, kakor vse kaže, poslala torišče za bojne pohode proti Japoncem in Man-džurcem. Zunanja Mongolija, ki je pod protekto-ratom Sovjetske Rusije, bo na (a način zmanjšala pritisk proti maršalu č! a n g k a j-š k u, s čemer mu bo omogočeno, da spet zbere svojo armado in jo usposobi za uspešno ofenzivo proli Japonski. V nekaj dneh so bo že videlo, za kakšne velikopotezno načrte gre proti Japonski.
Japonska popušča
Hongkong, 24. jun. b. Davi je bila ukinjena japonska blokada nad pristaniščem Svatovom.
Tjencin, 24. jul. AA. Reuter. V tukajšnjih angleških krogih vlada sedaj mnogo boljšo razpoloženje spričo zelo odločnega nastopa britansko vlade in dostojnega nastopanja japonskih vojaških in pomorskih oblasti nasproli Angležem. Japonske oblasti nastopajo sedaj že mnogo bolj vljudno pri izvajanju blokade.
Japonci zasedli nove otoke
fianghaj, 24. jun. b. Vrhovno poveljstvo japonske vojske in mornarice naglo zaseda vse važnejše otoke in luke. Japonci hočejo zagospodariti nad vsemi obrežnimi južnimi pokrajinami, ki živijo izključno od prometa svojih pristanišč. Japonci so zasedi strategični otok Cušan s sodelovanj pomorskih in letalskih sil.
Sklepi v Singapurju.
Enotno francosko-angleško poveljstvo združenih sil na Daljnem vzhodu
Singapur, 24. junija. AA. Reuter: Na sestanku f ran roških in angleških vojaških poveljnikov na Daljnem vzhodu je bil sprejet sklep, da v primeru vojne na Daljnem vzhodu prevzame poveljnik angleških sil vrhovno vodstvo nad vsemi francoskimi in angleškimi silami na Daljnem vzhodu. Na konferenci vlada popolno soglasje. Konferenca bo razpravljala še o zaščiti petrolejskih polj na otoku Borneu v primeru vojne ter o prodiranju Japoncev na otoku Ilainan.
Stran j _
^i.OVENEC<, 3ne 25. JimTJa 19S&
Aivr. m
Kongres Kristusa Kralja
Vsem, ki žele ob kongresu prodajati jestvlne, pijače Itd.
#sem, ki žele ▼ časa kongresnih dni prodajati pijače, jestvine itd. v bližini Stadiona, vljudno sporočamo, da bodo lahko dobili potreben, primeren prostor za stojnice ozir. paviljone, in sicer na zemljišču med Stadionom, tovarno Eifler in Tjrševo ter Vodovodno cesto. - Za pogoje vsakdo lahko pismeno vpraša pri gosp. Janezu Andolšku, Kongresna pisarna KKK — Tyrševa c. 31, Ljubljana. — Vsak naj pri tem tudi sporoči, koliko kvadratnih metrov prostora želi imeti.
Finančni odbor za K. K. K.
Legitimacije oziroma kongresne knjižice bodo v naslednjih dneh dostavljene vsem župnlm
uradom, kjer jih bo vsakdo lahko dobil.
Rdeče legitimacije, oziroma kongresne knjižice s kongresnim znakom vred stanejo vsaka B din. Ta knjižica dovoljuje vstop k vsem kongresnim prireditvam, samo k misteriju, oziroma »Igri o kraljestvu božjem« vstopa ta knjižica ne dovoljuje.
Plava knjižica z znakom vred pa stane 8 din. V njej je vsebina »Igre o kraljestvu božjem« in dovoljuje vstop k vsem kongresnim prireditvam in seveda tudi k »Igri o kraljestvu božjem«.
Kdor bi hotel kasneje kupovati program samo za »Igro o kraljestvu božjem«, bo samo program za to igro z znakom vred stal 10 din. — Naj si vsak pravočasno preskrbi knjižico in znak.
Kje so težave z Moskvo
Rusija zahteva brezpogojno jamstvo Anglije za baltske države, ki ga pa Anglija noče dati
sovjetskih pogojev ne sprejme, bo zamisel vojaške zveze propadla; Anglija in Francija pa bosta na vzhodu brez zaveznika, če bi izbruhnila vojna.
Francozi menijo, da je iimed teh dveh nevarnosti prva še manjša, kajti brez Sovjetske Rusije, tako menijo v Parizu, hi angle-ško-francoska moč zaostala za svojimi protivniki. V Parizu opozarjajo na dejstvo, da je v Rusijo odšlo nemško gospodarsko odposlanstvo, ki, kakor pišejo »Temps«, čaka že pred durmi, kedaj bo na-znajen neuspeh pogajanj med Anglijo in Rusijo, da takoj stopi na prazno mesto in se sporazume s Sovjetsko Rusijo,
Runciman se je spet pojavil
Pari«, 24. Junija. AA. DNB: Snoči je prispel z letalom v Pariz lord Runciman.
London, 24. jun. TG. Londonski lis« vsi priznavajo, da se težave, ki jih do sedaj pri pogajanjih med Anglijo in Sovjetsko Rusijo niso mogli premostiti, tičejo baltskih državic.
Najbolj ja6no je položaj obrazložil moskaveki dopisnik »Daily Telegrapha« ki evojemu listu iz Moskve poroča, da ni prav, če Rusiji očitajo, da pogajanja nalašč zavlačuje in da nima resnega namena podpisati kakšne pogodbe. V čem so težave?
V tem, da Sovjetska Rusija od Anglije zahteva, da mora zajamčiti tudi varnost in nedotakljivost baltskih držav in da se mora obvezati, da jih bo prišla braniti v trenutku, ko bo Sovjetska Rusija izjavila, da je njihova varnost ogrožena. Anglija jo sovjetski predlog najprej sploh odbila, za tem je pristala na to, da jamči za baltske države in jim pride na pomoč, če bi one same pomoč zahtevale, no pa Rusija.
Ker pa so baltske države same Izjavile, da ne potrebujejo nobenega jamstva, da vsako jamstvo odklanjajo in bi ga smatrale za neprijatelj-sko dejanje, je Anglija z veseljem Rusom povedal, da njihove želje sploh ne more izpolniti, ker baltske države njene pomoči nočejo.
Sovjetska Rusija je pri svojih zahtevah vztrajala,
češ, neodvisnost baltskih držav je za Rusijo tako važna, da jih je treba braniti tudi proti njihovi volji. Angleška vlada je na to predložila načrt, po katerem jo pripravljena jamčiti tudi za baltsko države, vendar šele potem, ko so se Anglija Francija in Rusija med seboj posvetovale, kaj jo treba ukreniti. Sovjetska vlada je na ta predlog odgovorila, da ga ne sprejme, ker v trenutku kadar bi baltske državo prišle v nevarnost, ni treba izgubljati časa s kakšnim besedičenjem med diplomati, marveč potegniti sabljo in udariti po protivniku.
Anglija «e je še nadalje skušala izmotati, tako, da je sovjetska vlada dobila vtie, da Anglija ni iskrena, da sc na njo ne more zanašati in je mogoče sklepati ž njo le takšno zvezo, kjer ne bo ničesar prepuščeno slučaju, ampak bo vse zapisano, in 6icer tako jasna, da se noben zaveznik — torej niti Anglija — ne bi mogel izmotati v primeru, da izbruhne vojna.
Sovjetska vlada ne razume, zakaj se Anglija tako upira jamstvu za male baltske državice (ki jim je morda sama svetovala, naj vsako jamstvo odklonija!), in hoče na vsak način spoštovati njihovo željo, ko pa v drugih primerih ni tako skru-pulozna. Sovjetska vlada ne more razumeti, da bi Anglija z iskreno voljo iskala sovjetskega zavezništva, ko pa niti tega noče priznati, da je za Rusijo najbolj važno, da je varna ob baltski strani in da mora vsaka vojaška zveza, ako je kaj vredna, vsebovati tudi takojšnjo pomoč Rusiji, ako bi bila napadena skozi baltske države.
»Times« pišejo, da Francija pritiska na Anglijo, naj hitro sprejme sovjetske predloge
»Times« pa po,ročajo iz Pariza, da so tamkaj zaradi zavlačevanj moskovskih pogajanj nekoliko razočarani. Vendar pa vlada v francoskih krogih mnogo večje razpoloženje za to, da Anglija in Francija spreimeta sovjetske pogoje. V Parizu razumejo, da stoji Angliia pred hudo izbiro: ako sprejme sovjetske pogoje glede baltskih držav, potem 6e poda v nevarnost, da Rušila, ki bi ji bilo prepuščeno, da javi, kdaj je__treba braniti baltske države, angleškega imperija ne potegne v kakšno nepotrebno vojno zaradi kakšne nalašč napihnjene malenkosti. Ako pa Anglija
Strašni spomini na Krakatav
Leta 1883 je pri Izbruhu tega vulkana poginilo 35.000 ljudi
Vulkan Krakatav, ekala, ki štrli 110 m neposredno iz morja, leži med otokoma Java in Sumatra na Daljnem vzhodu. Pred 12 leti je zadnjikrat bruhal in je takrat ves svet govoril in pisal o njem. Taisti Krakatav se je spet prebudil iz 12 letnega spanja in je začel bruhali z vso silo. O tem dogodku prihajajo strahotna poročila. V nemškem časopisu »Vftlkischer Beobachter« jo izšel j>opis zadnje katastrofe, iz katerega za našo bralce posnemamo nekaj najbolj značilnih podrobnosti.
i 10 m visoka skala
Vulkan Krakatav je danes skala, ki je spodaj okrog in okrog obrobljena s širokim pasom pra-gozdovnega rastlinstva, kjer živijo najbolj strupene kače. Ta otok je dolg samo 1200 m, širok je 950 m, visok pa 110 m — toliko ga je namreč ostalo od nekdaj 859 m visoke pečine, ki je pri zadnjem izbruhu odletela. Okrog tega vulkanskega otoka je pod morsko površino še večje število kraterjev, ki vedno vzrojilo, kadar bljuje Krakatav sam. Prostor, kjer ležijo ti vulkani, je že mnogokrat bil priča najbolj veličastnemu ognjemetu, saj so vulkani kar skuhali vodo naokrog, da je vrela, in so metali 8000 m visoko v zrak žareče skale, ki so eksplodirale že v zraku ali pa popadale z neznanskim pokanjem v morje. Po cele dneve je trajala ta pošastna igra tajinstvenih sil narave. Pošastna podnevi, še bolj strašna v svojem veličastju pa ponoči. Vulkanov krater, ki je navadno na-[tolnjen z vodo, meri v premeru 250 m.
Znanstveniki «o preiskali okolnosti, ki dove-dejo do izbruha tega vulkana, a ne morejo vsem tajnostim do dna. V nepoznanih globinah zemlje, ki jih tukaj pokriva še globoka plast morja, mora priti do strašnih pritiskov, ki se izkašljajo skozi vulkane, ki predstavljajo neke vrste velikanske ventile, skozi katere zemlja meče svoje eksplozivne snovi, ki jih ne more več zadrževali. Da, ventili, to je najboljši izraz za vulkanske prikazni.
Nekdaj je bil otok velik...
Nekdaj je bil ta otok precej velik. Na njem so 6e kadili kar trije vulkani drug ob drugem,
Chamberlain o moči Anglije
Cardiff, 24. junija. AA. (Reuter.) Predsednik angleške vlade Chamberlain je imel danes govor na zborovanju pristašev konservativne stranke. V njem je meri drugim dejal tudi tole:
Vedno sem bil prepričan, da ima v razmerah, kakršne so danes na svetu, oborožen narod malo upanja doseči to, da ni se slišal samo njegov glas. Čo danes primerjam stanje naših oboroženih sil in njihove lastnosti in sposobnosti, da se uprejo napadu,
čutim, da lahko gledamo v bodočnost mirno in z zaupanjem v našo, čedalje večjo moč. Naša mornarica je najmočnejša na svetu. Naša vojska jc vsak dan močnejša po številu vojakov in po opremi, kar se pa tiče vojnega letalstva, ne maram podajati številk. Reči pa vam moram, da se je letalstvo v zadnjem letu razvilo v zelo velikem obsegu, sposobnost letalcev in hitrost letal pa sta večja kot v katerikoli drugi državi.
Naj ne pozabim tudi četrte vrste orožja, obrambe civilnega prebivalstva, ki je zelo napredovala in se sedaj hitro organizira, da bi mogla učinkovito nastopiti, če bi prišlo do vojaške pripravljenosti. Ta močna oborožena sila ne ogroža
nikogar in je danes na razpolago in pripravljena, da se upre napadu ali tujemu gospodstvu.
Sporazumi, ki smo fih sklenili in jamstva, ki smo jih dali drugim evropskim državam, imajo samo ta namen, da okrepe mirovno fronto in da zaščitijo neodvisnost onih držav, katerih vera _ v lastno varnost je bila omajana po krivdi drugih.
V nadaljnem 6vojeim govoru se je Chamberlain bavil s položajem na Daljnem vzhodu in z nedavnimi dogodki, ki so se tam odigrali. Med drugim je dejal:
Spor med nami ln Japonci glede Izročitve gotovega števila Kitajcev zaradi nekega uboja, je dovedel do blokade angleške in irancoske koncesije v Tjencinu in samovoljno, neznosno in žaljivo postopanje z angleškimi državljani je stvar še bolj kompliciralo. Japonske krajevne oblasti so v zvezi s tem stavile daljnosežne ln popolnoma nedovoljene zahieve glede prometa na tem področju. Dosedaj japonska vlada nam še ni poslala formalnih zahtev glede tega, kar pa se tiče prvotnega povoda za zaporo, lahko rečem, da bo ta stvar morala biti rešena s pogajanji. Dolžan sem naglasiti, da se angleška vlada ne bo pokorila diktatu kake druge države. Prepričan sem, da upravičeno lahko mislimo na to, da japonska vlada nima takšnega namena.
f Br. Juraj ščetine®
Zagreb, 24. junija 1939.
Iz Zagreba prihaja žalostna vest. Danos zjutraj ob 5.30 je v bolnišnici usmiljenih sester umrl ideolog hrvaškega katoliškega socialnega gibanja, profesor dr. Juraj Sčetinec. Umrl je jx> dolgi in težki bolezni.
Vsi tisti, ki se pečajo e sodobnimi socialnimi vprašanji, bodo pokojnega profesorja gotovo poznali. Bil je silno plodovit socialni pisatelj in je napisal več strokovno in ideološko temeljitih knjig o socialnih vprašanjih in gospodarskem redu današnje družbe. Med hrvaškim katoliškim delavskim gibanjem je bil edini, ki :je usmerjal ta del delavstva v sodobno smer.
Pokojnik se je rodil v letu 1898 v Koprivnici in je srednješolske študije končal v Zagrebu. Na zagrebški pravni fakulteti je bil proiroviran za doktorja v letu 1924, nato pa je odšel v Pariz, kjer je študiral na Ecole libre des Sciences po-litirjues in na pravili fakulteti Sorbone. Vse te študije je odlično zaključil ter nato odšel še v Švico, NemČijO in Anglijo.
Ko se je vrnil v domovino, je bil nekaj časa na sodišču, nato v odvetniški pisarni, pozneje pa postal referent pri Delavski zbornici. Pred leli
|Q	________... f_ _
pa je bil imenovan za rednega profesorja na eko-nomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu. .Na šoli je predaval sociologijo in socialno politiko ^Napisal je izredno mnogo znanstvenih del. njegovemu spominu!
Slava
Ma v Strugah je šele sedaj odtekla
»p
»	Struge, 24. junija.
Medtem ko je voda v ostalih poplavljenih Krajih že zdavnaj odtekla, se je to zgodila v Strugah šele danes, 11. dan po priteku. Najdalje je ostala voda v vasi Podtabor, kjer je bilo pod vodo 21 hiš in so se prebivalci komaj rešili v višje ležeče kraje. Vada je povzročila strašno razdejanje in izgleda 6edaj vsa vas kakor pogorišče. Zemlja je rjava, po polju ni več sledu o zlati pšenici, rži in ječmenu. Danes leži po njivah samo še blatna slama, ki jo sedaj kosijo v steljo. Njive, posejane s koruzo, «o či6to gole. Ponekod mole samo še golo steblovje. Če človek gleda to razdejanje, mu solze pridejo v oči. 2e tako je kraj reven in je tu doma siromaštva, ker ni nobenega izgleda za zaslužek in »mo bili gUde hrane vedno pasivni. Letošnja poplava pa je vrhunec nesreče. Kmetje žalostno gledajo razdejanje po njivah. Taka nesreča nas ni zadela že sto let. Farna kro-
nika poroča, da je bila enaka paplava 1. 1826. Tudi leta 1933 je bilo zelo hudo, toda škoda, ki je bila povzročena takrat, je že presežena sedaj, ko še nimamo natančno izračunane škode po zadnji paplavi.
Ze približno se škoda ceni nad milijon din; to je mnogo več kakor smo prvotno mislili. Tolaži nas samo zavest, da imamo dobre ljudi na višjih mestih, ki ne bodo pozabili Stružancev v hudi stiski. Vsi so nas potolažili, češ: »Ne boste lačni, Struža ncil«
Včeraj je prišel iz Kočevja razkuževalec in razkuževal vodnjake in kapnice. To pa ne bo zadostovalo, kajti v vodnjakih se je nabrala vsa mogoča nesnaga in gnojnica, ki jo bo treba čimprej izpraznili s črpalkami. Nadvse potrebno je, da so preskrbi dotok vode tudi tam, kjer se doslej v tej smeri še ni prav nič storilo, to je v vasi Podtabor, kar je najlažje sedaj, ko je odtekla voda in se še poznajo odprtine, kamor je izginila.
Perbu Vatan, Danan in Rakatu. Otok Je takrat
meril 33 kvadrutnih kilometrov. Leta 1883 so po 200 letih popolnega miru vse tri gore začele blju-vati svojo jezo. Iz najvišjega, Rakatu, se je dvignil 11.000 m visoko ognjen jezik, ki so ga videli 75 kilometrov daleč (Ljubljana—Jesenice ali Prevaljo —Maribor). Potem je sledil peklenski ples. Potresi so zamajali okoliške otoke in morja, vrhovi vseh treh gora so zagoreli v čudovitih barvah, na obalah Jave in Sumatre so ribiči opazili, da so vrhovi jamborov njihovih ladij zagoreli od električne sile, ki je napolnila ozračje. To je trajalo nekaj dni. Za tem so se na otoku odprli drugi kraterji, ki so vsipaii gorečo lavo v morje. Potem se je dvignil dim, iz kraterjev so se vsipaii oblaki pepela, ki ga je veter v veličastnih vrtincih odnašal bog ve kara.
Katastrofa leta 1883 Smrt je našlo 35.000 ljudi
Ta igra je trajala nekaj tednov, dokler se dne 27. avgusta ni končala s katastrofo, kot je človeško oko še ni gledalo. Bruhati je začel glavni vulkan Rakatu, morja so zdivjala in zemlja na okoliških otokih se je stresla. Kar naenkrat se je več kot polovica otoka pogreznila v morje, medtem ko sta se prikazala dva lavo in ogenj bljuvajoča otoka, ki pa sta kmalu spet izginila v podivjanem in vrelem morju. Ognjenik Rakatu se je razklal, razgalil svojo strahotno žrelo in morska voda se je vlila v odprtino. Sledil je strašen potres, ki je trajal nekaj ur in ki je dvignil neznansko va-lovje, ki je planilo po obrežju in vdrlo v notranjost otoka. 35.000 človeških bitij, ki so prebivali na tem otoku, je takrat postalo žrtev te katastrofo, bodisi, da so poginili v goreči lavi, ali pa jih je z otokom vred pogoltnilo razjarjeno vrelo morje. Trajalo je nekaj tednov, preden je bilo mogoče dobiti prva poročila o strahoti, ki je zadela Krakatav,
Po vsem svetu so izbruh občutili
Tudi v Evropi so takrat opazovali posledice tega vulkanskega izbruha. Iz Hamburga so poročali, da so se zamajali svečniki jto cerkvah, ob italijanskih obalah so je tresla zemlja, po otokih na Daljnem vzhodu so se ustavljalo ure. Dvignil se je oblak pepela, ki je pokril 75.000 kvadratnih kilometrov površine (ena tretjina Jugoslavije!). Morje je na okoliškem otočju delalo valove do 35 m višine. Celo 1000 km daleč proč od Krakatava so opazovali divjanje 5 m visokega valovja. Posledice so čutili po Avstraliji, po Afriki. Morje je potem tedne in tedne prenašalo gnijoča trupla ljudi ia živali, tako da je nastala kolera, ki je kosila nadalje žrtve mej prebivalstvom okoliškega otočja. Takrat so ugotovili, da so slišali rjovenje vulkanov in morja na silne daljave, celo 4700 km daleč da Madagaskarja ob Južni Afriki. Takrat je zares ve» svet imel priliko zaslutiti, da se nekje dogaja nekaj strašnega.
Tajinstvene zarje
fie dolgo potem so znanstveniki proučevali tajinstvene zarje, ki so zažarele v nočnem nebu daleč proč od katastrofe in so našli, da so to bili oblaki od pepela, ki ga je Krakatav takrat zagnal v vsemirje in ki 6e je vlačil jx> vsemirju in jx>-vzročal pod vplivom raznih zračnih sil te čudovita nočne sije.
Na vse to nas spominja novica, ki so jo t«
dni objavili časopisi, da je vulkan Krakatav spel začel delovati.
Predsednik vlade v Sloveniji
Belgrad, 24. junija, m. Z večernim brzini vlakom je odjiotoval v Slovenijo predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič.
V Slovenijo sta odpotovala tudi oba slovenska ministra, gradbeni minister dr. Miha Krek, ki se bo udeležil prosvetnega mladinskega tabora v Murski Soboti, in minister Snoj, ki se bo udeležil mladinskega labora v Zagorju.
Posvet združene opozicije
Belgrad, 24. junija, m. Srbijanska združena opozicija in zastopniki JNS so danes nadaljevali včeraj započeto konferenco z zastopniki bivše SDS iz Zagreba, ki so se v imenu svoje politične skupine udeležili pogreba pokojnega Joca lovano-viča. Na sestanku, ki je bil na stanovanju Ace Stanojeviča, so bili zastopniki 6taroradikalov Miša Trifunovič, dr. Ninčič, bivših demokratov Milan Grol, Božidar Vlajič, bivših zemljoradnikov novi predsednik te politične skupine dr. Milan Gavri-lovič, Branko čubrilovič, JNS so zastopali Banja-nin, Je vtič in dr. Kramer. Od bivše SDS so bili na konferenci dr. Budisavljevič, Vilder in Kosanovič. Konferenca je imela čisto informativni značaj ter niso bili sprejeli nikaki sklepi. Predstavniki bivše SDS so pomirljivo vplivali na srbijansko opozicijo, ki se še vedno ne more pomiriti z dejstvom, da lahko napravi sporazum s Hrvati tudi kdo drugi razen njih samih. Po sestanku so predstavniki bivše SDS obiskali bolnega Davi-doviča Dr. Čajkovec, ki je zastokal HSS na jx>-grebu [Kikojnega Jovanoviča, se včerajšnije in današnje konference srbske opozicije ni udeležil. Obiskal je oliotelega Davidoviča, nato pa je imel krajšo konferenco z novim voditeljem bivših zemljoradnikov dr. Milanom Gavrilovičem.
Državna pomoč pravoslavju
Belgrad, 24. jun. t. Pravosodni in finančni minister sta podpisala uredbo o stalni državni pomoči srbski pravoslavni cerkvi. Ta pomoč znaša letno 68.780.000 din.
Aretacije v Sarajevu
Zagreb, 24. jun. t. »Hrvatski dnevnik« poroča iz Sarajeva, da so tam zaprli 25 mladih oseb, ki so širile protijiostavno letake. Letaki potekajo iz levičarskega taliora, ki v sedanjem mednarodnem položaju dela propagando za znane ideje in cilje.
Znižane voznine
Belgrad. 24. junija. AA. Prometno nrnistrstvo je dovolilo četrtinsko voznino telovadcem fantovskih odsekov in polovično voznino vsem diugim, ki se udeieže velike prireditve fantovskih odsekov s področja dravske banovine 16. julija v Novem mestu
Narodni zdravstveni sklad
Belgrad, 24. junija, m. Minister za socialno politiko je predpisal pravilnik o poslovanju narodnega zdravstvenega sklada, o navodilih za prevzem, o jx>pisu in ocenitvi premoženja tega sklada, o prevzemu tega sklada, o prevzemu drž. zdravstvene ustanove ter navodila za sestavo predloga preračunskih izdatkov in dohodkov sanitetnega sklada za leto 1940-41. Omenjeni pravilnik kakor tudi ostala navodila za redno poslovanje sanitetskega sklada je odobril finančni minister ter so z današnjim dnem 6lopila v veljavo.
Vprašanje občinskih volitev
Belgrad, 24. jun. t. Glavno glasilo JRZ »Samouprava« piše na uvodnem mestu o želji ljudstva, da bi bile zopet občinske volitve. List pravi, da je ta želja upravičena, treba pa je misliti prej na čim močnejšo organizacijo stranke v vseh občinah v državi. Zato je treba s pomočjo prijateljskih sestankov in shodov pripraviti tla za obnovo vseh krajevnih odborov JRZ, da bo vsak član vedel za svoje dolžnosti in za svoje mesto v politični borbi za dobro države in njenega ljudstva po občinah.
Osebne novice
Belgrad, 24. junija, m. V sedmo skupino sta postavljena za višja zdravstvena pristava dr. Vladimir Orel pri okrajnem načelstvu v Litiji, in dr. Stanko Črnivec na okrajno načelstvo v Brežicah.
Z odlokom poštnega ministra sta prestavljena na pošto Cankovo Milan Koliov, doslej na pošti Maribor I.; na pošto Jesenice Vida Gorišek iz pošte Št. Vid nad Ljubljano.
V Avstriji uveden cerkveni davek
Dunaj, 24. junija. TG. V uradnem listu na Dunaju je izšel zakon — ki je bil podpisan že v mesecu majniku — po katerem se na ozemlju bivše Avstrije ukinejo državne plače, ki jih je prejemala duhovščina, in država tudi neha skrbeti za vzdrževanje cerkvenih poslopij. Namesto tega je uveden posebni cerkveni davek, ki ga določa vrhovno vodstvo vsake veroizpovedi, a ga pobira državna oblast. Od tega denarja se bo odslej morala vzdrževati vsaka verska organizacija.
Anglija in Amerika se preskrbujeta za primer vojne
London, 24. junija. AA. Havas: Snoči je bila podpisana med Anglijo in Zcdinjeniini državami pogodba, s katero so se Zedinjene države obvezale prodati Angliji 600.000 stotov bombaža v vrednosti približno 6 milijonov funtov šterlingov (poldruga milijarda din). Anglija se je s pogodbo zavezala, da bo izvozila v Zedinjene države 80.000 ion kavčuka. Tako bombaž kakor kavčuk bosta služila Ameriki in Angliji kot rezerva za primer vojn*
035-r4fl4
Najnovejši vzorec It Meks!kef Damske sandale iz fin^i kože, pletene v belormodri ali belo rdeči kombinaciji Za poletje ni praktič-ihejših čevlje^
Od nedelje ■
Zunanji pregled
V preteklem tednu je bilo zelo živahno delovanje na treh diplomatičnih frontah — hvala Bogu, da govorimo še vedno o diplomatičnih in ne o krvavih frontah — namreč na evropskem vzhodu, kjer so dolgotrajna pogajanja z Rusijo, dalje v vzhodnem delu Sredozemlja, kjer je Turčija sklenila nekaj izredno važnih vojaških zvez, ter na Daljnem vzhodu, kjer napetost med Japonsko in Anglijo še ni v ničemer popustila.
Pogajanja z Rusijo
Pogajanja z Rusijo, ki bi jo Anglija in Francija radi z vojaško zvezo pritegnili v svojo »mirovno fronto« proti Nemčiji in Italiji, trajajo v nedogled. Do sedaj je sovjetska vlada zavrnila še vse predloge, ki jih je stavila Anglija, češ da niso zadostni. Ne vemo pa še prav za prav, kaj Rusija stvarno zahteva od Angležev kot predpogoj za sodelovanje. Nekateri menijo, da hoče, da bi Anglija brezpogojno zajamčila tudi nedotakljivost baltiških državic, skozi katere se Rusija boji, da bi jo mogla Nemčija napasti. Drugi menijo, da Rusija zahteva od Angležev, da podpišejo vojaško zvezo, ki ne bi veljala samo za Evropo, ampak tudi za Azijo — proti Japoncem. Tretji menijo, da Rusija nalašč zavlačuje, ker se istočasno raz-govarja tudi z Nemčijo, ki da ji ponuja velike ugodnosti za to, da ne bi z Anglijo sklepala kakšne zveze. Eni pa spet menijo, da Sovjetska Rusija ne bo ničesar podpisala, ker se s svojimi raz-drapanimi razmerami, ki vladajo v njeni armadi, kjer je baje vse polno vohunov in izdajalcev, ne upa sprožiti kakšne vojne, ki bi v Rusiji dvignila revolucijo in boljševiški režim strla. Bodoči dnevi bodo pokazali, katera od naštetih domnev je resnična. Anglija je poslala spet nove predloge, kar je dokaz zato, da angleška vlada le polaga izredno veliko važnost na to, da bi se tudi Sovjetska Rusija vključila v njeno obkoljevalno politiko, s katero hoče zagraditi nemški razmah proti vzhodu.
. Okrog Turčije
Okrog Turčijo pa so se pretekli teden razvijali važni dogodki, ki jih je treba zapisati v dobro angleški politiki. Na tej fronti sta Anglija in Franci ja odnesli velike, lahko rečemo popolne uspehe. Turčija je že v začetku majnika z Anglijo podpisala vojaško zvezo. Takrat smo rekli, da je Anglija odnesla nepričakovano zmago, ki se je gotovo ni nadejala. Kajti imeti Turčijo na svoji strani, pomeni danes brezpogojno nadoblast na vsem vzhodnem delu Sredozemlja in ob Dar-tlanelah. Pretekli teden pa je Turčija še bolj izgradila in razširila svoje sodelovanje. Egiptski zunanji minister je namreč uradno obiskal Turčijo in je bila pri tej priložnosti podpisana tajna pogodba, s katero sta Egipet in Turčija uredili svoje sodelovanje v primeru vojne, in sicer tako, da bosta obe, vsaka od svoje strani, nadzirali obsežno vmesno arabsko ozemlje in strogo pazili na nedotakljivost Sueškega prekopa. Pri tej priložnosti sta Turčija in Egipet tudi sklenili, da bosta svoje zavezniško omrežje raztegnili tudi na balkanske države, in je egiptski zunanji minister Jahi.a paša odpotoval na Balkan, kjer bo stopil v stik z Romunijo, Jugoslavijo in Grčijo. Turčiji gre ta tem, da organizira obrambo vsega področja od črnega morja pa do egiptske obali, pri čemer bi Turčiji in njenim zaveznicam pripadala naloga suhozemske obrambe, angleškemu brodov-ju pa obramba na morju. V petek pa je bila v Parizu podpisana še zavezniška pogodba med Turčijo in Francijo, ki graditev »obkoljevalne fronte« zaključuje. Francija je Turčiji odstopila ozemlje pri Aleksandretti, zato pa je dobila obljubo turške pomoči v primeru vojne. Okrog Turčije se torej razprostira zavezniško ozemlje, ki druži Anglijo, Francijo in Turčijo, nadalje Egipet, Ro-
Dr. Matija SSavic
novi rektor vseučilišča
Ljubljana, 24. junija.
Na seji univerzitetnega sveta 24. t. m. je bil ^voljen za novega rektorja ljubljanskega vseučilišča dr. Matija Slavič, profesor bogoslovja. Po vseučiliSki uredbi je voljen rektor za dve leti. Dr. Matija Slavič ie bil že enkrat rektor in sicer v letih od 1932—1034. Ze tedaj je užival tako pri profesorjih kakor pri akademikih velik ugled in priljubljenost, zalo je sedaj, ko je vrsta prišla zopet na teološko fakulteto, da postavi rektorja, izbira univerzitetnega sveta zanj odločila. Dr. Matija Slavič je profesor bibličnih ved. Poleg drugega znanstvenega dela prevaja zadnja leta z veliko vnemo sv. pismo stare zaveze in sicer iz hebrejskega originala. Pravkar je v natisu prvi zvezek stare zaveze, obsegajoč pet Mojzesovih knjig in Jozuejevo knjigo, ki bo izšel že tekom letošnjega poletja. Tako bomo Slovenci po zaslugi prof. Slaviča dobili nov prevod stare zaveze, ki je ze od Wolfa dalje ni bilo. Za tisk pa so pripravljeni tudi že nadaljni zvezki v prevodu istega znanstvenika. — Gospodu profesorju Slaviču k njegovi izvolitvi za rektorja naše Almae Matris Alexandri-nae iskreno čestitamo!
- do nedelje
munijo in Grčijo, še nadalje Rusijo kot zaveznico Turčije, ter Irak, Perzijo in Afganistan, kot zaveznice saadabadskega pakta s Turčijo. Angleška politika je tukaj dosegla popolen uspeh.
Daljni vzhod
Na Daljnem vzhodu se spor zaostruje. Japonska ne samo da ni odnehala v Tjencinu, kjer še naprej oblega angleško naselbino ter ponižuje angleške državljane in jim povzroča vsako-ktero škodo, je Anglijo vnovič izzvala s tem, da je nad angleškim Hongkongotn zasedla luko Svatov in odredila, da morajo vse angleške ladje ven iz kitajskih voda. Tej zahtevi se Anglija ni uklonila. V Londonu trajajo posveti, kaj storiti. Angleška vlada poskuša na vse načine, da bi stvar mirno uredila, toda kakor vse kaže, to ne bo mogoče, kajti Japonska je nastopila proti Angležem zato, da bi razbremenila svoji dve zaveznici Italijo in Nemčijo v Evropi, ker ju hoče Anglija obkoliti s 'svojimi zavezništvi. Francija podpira Anglijo, toda Zedinjene države Severne Amerike še niso izrekle 6voje besede. Odvisno bo od njih, če se bo Japonska umaknila ali ne. Vsekakor je zanimivo opažati, kako Italija, Nemčija in Japonska sodelujejo, da bi Angležem delali težavo, enkrat tu, drugič spet tam, enkrat eden, drugič pa spet drugi, kakor po dogovorjenem načrtu. Ako smemo verjeti zapadnoevropskim časopisnim poročilom, bo prav spor z Japonsko pospešil pogajanja med Anglijo in Rusijo, kajti vedno bolj postaja jasno, da bosta imeli Anglija in Rusija iste nasprotnike proti sebi v Evropi in v Aziji.
Španija nevtralna
V pojasnilo mednarodnega položaja je treba dodati, da so prišle pretekli teden iz ust španskih državnikov izjave, da Španija ne bo sklepala nobenih vojaških zvez z nikomur. Nemška vlada je tudi sama uradno izpovedala, da Španiji ni ponujala vojaške zveze. Nemško zanikanje je postalo potrebno zaradi glasov, ki so se širili, da sta Nemčija in Italija ponujali Španiji vojaško zvezo, a da jo je Španija odklonila.
Domači pregled
Sedanja vlada Dragiše Cvetkoviča
je, kakor znano, postavila kot temeljno vprašanje države, posebno z ozirom na sedaji politični položaj v Evropi, vprašanje končne ureditve odno-šajev med Srbi in Hrvati. Vladni predsednik je začel letos razgovore z dr. Mačkom, ki so obetali uspeh in vzbudili upanje, da bo to vprašanje v najkrajšem času zadovoljivo rešeno. Pokazalo se je pa, kakor je to ob tako zelo važnem in zapletenem ter za bodočnost države usodnem^ vprašanju popolnoma naravno, da se tako vprašanje ne more in ne sme rešiti kar tako na hitro roko, ampak da mora biti do kraja premišljeno, tako da bo predstavljalo delo trajne vrednosti in bo v korist države, kakor tudi vseh jugoslovanskih narodov. Obenem pa je bilo treba tudi razorožiti očitne in skrite nasprotnike sporazuma med Jugoslovani v naši državi, ki komaj čakajo, da bi se napravila v delu za sporazum kakšna napaka, ki bi nudila dragocen povod, da sploh zrušijo to delo in tiste, ki se pošteno zanj trudijo, da bi zopet zavladali tisti elementi, ki so bili našo državo spravili s svojo tako imenovano integralno jugoslovansko centralistično politiko lik na rob prepada. Odmor v razgovorih med Cvetkovičem in dr. Mačkom se je izkazal kot koristen, da se razčistijo razmere, v katerih je bilo raznim spletkarjem proti slogi med Srbi in Hrvati in proti pametni preureditvi naše države na globljih meteljih medsebojnega sporazuma na podlagi narodne samouprave v najširšem smislu, olajšano njihovo škodljivo delo. Dr. Stojadinovič, ki se po svojem padcu naravno skuša zopet dvigniti na oblast, je zbral okoli sebe vse svoje prijatelje, s katerih pomočjo je vložil interpelacijo, ki ima namen, da bi duhove v narodni skupščini in senatu ter v politični javnosti sploh razburila in ločila, pri čemer se je dr. Stojadinovič poslužil obsodbe vrednega sredstva, da je sedanji vladi podtaknil v njenih pogajanjih z dr. Mačkom namen, da s prevelikim popuščanjem Hrvatom spravi v nevarnost edinstvo in moč države. Vlada g. Cvetkoviča stoji sedaj pred nalogo, da takemu rušilnemu delu napravi konec in se je zato odločila za
Temeljito čiščenje v stranki JRZ. Zbral se je skupščinski odbor poslancev JRZ, ki je predlagat polnozbranemu klubu izključitev kakšnih 40 poslancev in senatorjev, ki so podpisali dr. Stojadinovičevo interpelacijo, iz stranke. Obenem se preurejajo banovinski in krajevni odbori oziroma pododbori stranke' po vsej državi in so bili zlasti v belgrajskih pododborih stranke, potem v Vojvodini in Črni gori ter tudi v Srbiji pristaši dr. Stojadinoviča odstranjeni z vodilnih mest v teh strankinih organizacijah. Ker je bilo to delo tudi v samem Belgradu opravljeno primeroma lahko, brez posebnih težav, smemo sklepati, da so dr. Stojadinoviča ljudje zapustili, kakor je to navadno pri nas, kadar kdo izgubi vrhovno oblast. Avgusta meseca ali pa morebiti že julija se zberejo vrhovni odbor stranke JRZ v Belgradu, ki bo čiščenje končal, dr. Stojadinoviča kot predsednika stranke odstavil in na njegovo
Berlin, 24. junija, dl. Minister dr. GObbels je v sredo zvečer govoril v stadionu pred množico 120.000 ljudi. »Zapadne velesile,« je rekel Gobbels, »lahko govore o tistih, ki imajo in o onih, ki nič nimajo. Narod 80 milijonov ne more trajno biti izključen od bogastev zemlje. Dokler se to poskuša, je vsak mirovni program prazno govorjenje.« Nalo je Gobbels omenil trditev, da hoče Nemčija podjarmiti ves svet. >Kar smo si do sedaj nazaj osvojili, je naše in še kaj drugega pripada nam, česar še nimamo. Ako pa se govori o kolonijah, moram sledeče pripomniti: Angleži pravijo, vse lahko dosežele po mirni poli. Torej naj nam na miren način vrnejo naše kolonije.« Nato se je Gobbels oslro obrnil preti Angliji, o kateri je rekel, da se vmešava v gdansko vprašanje.
»Srednja Evropa,« je rekel .Gobbels, >je nemško interesno
mesto Izvolil osebo, ki bo jamčila za moč in edinost stranke.
0 nadaljevanju razgovorov z dr. Mačkom ni še ničesar znanega, kdaj se bodo zopet začeli, toda vsa znamenja kažejo, da kmalu, in je upanje, da bodo uspeli danes še večje, kakor je bilo, ko so se začeli. Saj to zahteva že mednarodni položaj, v katerem mora biti naša država močna in ugledna ter notranje složna, če hoče ohraniti potrebno nevtralnost v sedanjem velikem sporu med demokratskimi in avtoritarnimi državami. Je pa to seveda tudi potrebno zaradi stvari same, ker se prava ln globoko koreneča sloga v naši državi dd doseči samo, če bo srbsko, hrvatsko in slovensko ljudstvo v zadevah svoje lastne narodne koristi in kulturnega ter gospodarskega napredka, kakor tudi politične samouprave v korist ljudstvu, avtonomno, ne da bi se količkaj zrahljale skupne vezi in skupne koristi ter osnove edinosti naše države, njene notranje in zunanje moči ter njenega položaja v svetu. Seveda ni rečeno, da bo taka preureditev našega skupnega notranjega življenja, če bo enkrat načelno sklenjena, tudi dejansko že izvedena v državni in ljudski upravi, ker to je delo, ki zahteva veliko časa, izkušnje in tudi popravkov, kar nam dokazuje zgodovina bivših in obstoječih evropskih držav, ki so urejene na podlagi narodne samouprave. Računati je pa treba tudi s tem, da ie centralistična miselnost v gotovem delu naše države še vedno precej ukoreninjena in da bo treba mnogo spretnosti in takta, da se sporazum uresniči tako, kakor je
O Alfredu Grauerju, o katerem smo včeraj poročali, da ga je policija v Belgradu aretirala, poroča dobro poučeni bulvarski »Zagrebački list«: »Proti Grauerju se vrši preiskava tudi v Zagrebu, pa obenem tudi v mnogih inozemskih mestih, ker se je delovanje tega Zida razprostiralo pa V6cj Srednji Evropi in na Balkanu. Grauer se je rodil v Nišu in je še danes madžarski državljan. Iz Niša je Grauer že kot mladenič prišel v Zagreb in je vstopil v neko drogerijo za učenca. Svoje sumljive posle je začel že zgodaj in je bil že 1. 1914. zaprt. V glavnem se je udejstvoval kot vohun, veliko več pa mu je donašalo prodajanje izvoznic in tihotapstvo blaga na Dunaj. Zagrebška tvrdka No-
o z e m 1 j e , v katerem niso Angleži ničesar izgubili. London hi storil boljše, da sc briga za svoj imperij. Angleški interesi so na Arabskem in na Daljnem vzhodu resno ogroženi, zato bi Anglija dobro storila, da pusti, da se vprašanje Gdanska in vprašanje poljskega Primorja čimprej reši.«
Odločno je GSbbels zavrl mnenje, da bi bilo mogoče na Hitlerja vplivati z grožnjami. »Mi smo postavili svoje mednarodne zahtevo, ki se glase: zadovoljitev našega naravnega življenjskega nabiranja. Ako Pariz, London in Varšava poskušajo iti mimo tega, je to na škodo teh držav in teh narodov.$
treba. Tudi vprašanje razmejitve med Srbi in Hrvati ni tciko vprašanje, da bi se moglo rešiti kar čez noč tn brez vseli težav. Držimo se besed našega voditelja dr. Korošca, ki je nn shodu v Ljubljani rekel, da se bodo pojavile še te in ono težkoče in da bodo nastali še ti in oni kratki premori, da pa se bo delo končno in v pravem času v korist države in vsem njenim delom rešilo srečno in uspešno.
Drobne novice
Bagdad, 24. junija. AA. (Havas.) Iraški zu nanji minister se jutri■ odpelje v Riad, kjer bo imel konferenco s predsednikom Sauditske Arabije o ureditvi obmejnih vprašanj.
Pariz, 24. junija. A A. (Havas.) Uradni list priobčuje uredbo z zakonsko močjo o prepovedi izvoza glicerina in odlok o uvozu glicerina v Francijo ter odlok o uvozu nekaterega blaga iz Jugoslavije.
Rim, 24. junija. AA. (Štefani.) Eskadril.ia treh letal iz odseka za visoke polete je te dni dosegla višino 13.000 m. Eskadrilja jo letela 2 uri v višini 12 do 13.000 m. Na jnižja toplota v tej višini je bila 70 stopinj pod ničlo.
Šangiiaj, 24. junija. AA. (Štefani.) Blizu Vej-haveja je norveški tovorni parnik »Sjobris« (1920 ton) trčil ob neki japonski potniški parnik. Norveški parnik se je pri priči potopil, vendar so posadko rešili. Vrednost potopljenega blaga cenijo na 400.000 dolarjev.
bilior ga je tožila zaradi ponarejanja menice za 10.000 kron. Ko je prestal zapor, je imel novo atero zaradi krivih potnih listov in so ga zaprli v Gradcu, Ker je ta svoj posel posebno s potnimi listi za Ameriko neustrašeno nadaljeval, so ga iz naše države izgnali, toda on sc je na Dunaju lotil novega dela, izdajajoč sc za tajnika našega konzulata ter prejemal denar za vizume, katerega je seveda pridržal za 6ebe. Na zahtevo konzulata so ga zaprli, on pa se je po prestani kazni do 1. 1928 bavil v Avstriji s kupovanjem in prodajo deklet za razne bare in varieteje. Leta 1928. sc je vrnil v Belgrad in je imel takrat znano aicro v Zagrebu, ko je streljal nanj član Radičeve mladinske organizacije Ožanič, ki je bil obsojen za to na 10 let ječe. V tem času je Žid Grauer prestopil v pra-voslavje, imel več talnih igralnic in dva avtomobila ter kup prijateljic, ki so ga stale veliko denarja. Trgoval je tudi z dekleti, ki jih je prodajal v beznice. Grauer je pokojnega Štefana Radiča spremljal v London in v Moskvo, nc da bi seveda Radič za to vedel, ter ie vršil še veliko podobnih poslov, zaradi česar so se ga vsi zaradi njegovega vpliva bali. Belgrajska »Politika« piše odkrito, da je izposloval veliko ljudem dobra mesta in velike ugodnosti. Ko je pokojni Sljepan Radič nekoč bil na Dunaju, je Grauer podkupil portirja »Post«, v katerem je Radič stanoval, da mu jc odstopil za eno noč svoje mesto. Kot tak je poslal v imenu Stjcpana Radiča telegram MacDonaldu v London, radi česar so Radiča prijemali, da je vcleiz-dajalec, Grauer je pa svojčas nadzoroval tudi Sve-tozarja Pribičeviča in nekoč vlomil v njegovo 6obo v hotelu »Esplanadc« v Zagrebu.
Belgrajska policija je izjavila, da ne bo napravila konec samo Graucrjevemu početku, ampak da ima namen prijeti še druge osebe v Belgradu, ki se bavijo s uličnimi posli, s kakršnimi se je bavil žid Grauer in ki imajo veliko premoženje, ne da bi se vedelo, odkod izhaja.
Bilo bi res dobro, čc bi belgrajska policija temeljilo očistila državno prestoinico vseh, ki so si z nepoštenimi posli pridobili veliko premoženje v škodo države in ljudstva ter našega gospodarstva,
»Srednja Evropa je nemški življenski prostor«
Nov protiangleški govor nemškega ministra dr. Gobbelsa
Iz »delovanja« Žida Grauerja
Vohun — tihotapec — ponarejevalec potnih listov — »tajnik konzulata« verski spokornik — trgovec z dekleti — vlomilec — pri tem pa še
vpliven gospod
Družno, strumno tukaj stojmo in veselo si zapojmo: Naj bo staro, naj bo mlado vse ima prisrčno rado slastno Mirim čokolado.
mpiitfok . p.

•ei'.. jfe

Ponovna uvedba zasebnega kliringa s češkomoravsko
Narodna banka je izdala okrožnico, ▼ kateri sporoča pooblaščenim zavodom, da je finančni minister ukinil odlok o uvedbi zasebnega kliringa s Češkomoravsko z dne 15. maja 1939.
Narodna banka more za časa, dokler bo kliring napram Češkomoravski aktiven, izvoznikom izdajati klirinške nakaznice, ki se bodo izplačevale po kronološkem redu iz vplačil, ki se bodo vršila ob porabi obračunskega tečaja, ki je določen v sporazumu o kliringu s Češkoslovaško.
Nadalje je Narodna banka izdala naslednja navodila:
1.	Dosedaj izdane čeke na češite krone morejo izvozniki realizirati samo s prodajo na domačih borzah.
2,	Uvozniki blaga iz Češkomoravske bodo plačali svoje obveznosti, nastale od uvoza robe z omenjenega ozemlja po 12. oktobru 1936 ali z nakupom klinirških čekov na češke krone, dokler bodo v prometu, ali pa z vplačilom v kliring na način, ki je določen v okrožnici št. 86 iz 1939. Plačilo obveznosti po uvozu blaga z omenjenih ozemelj pred 12. oktobrom 1936 se more vmiti: 50% z vplačilom po pooblaščenih zavodih na stari zbiralni račun po tečaju 180.14158 din za 100 kron fdev. št. 84 z dne 10. oktobra 1936), drugih 50%
Nova pogodba države z letalsko družbo
našo
V »Službenih novinah< je objavljena pogodba med državo, katero zastopa minister vojske in mornarice, in Družbo za zračni promet, nazvano kratko Aeroput.
Po tej pogodbi predlagata vojno ministrstvo in Aeroput skupno, končno ga pa odobrava vojno ministrstvo. Za prenos pošte bo zaključena še posebna pogodba s poštnim ministrstvom. Pogodba z vojnim ministrstvom .traja deset let, odpovedni rok je šest mesecev.
Poleg rednih voženj mora družba po lastnih stroških voziti tudi izven voznega reda.
Nabava vozil se lahko izvršuje samo v državi, če je to mogoče. Če pa bi bile n. pr. cene domačo industrije za 25% višje od inozemskih, se lahko material kupi tudi v inozemstvu. Tudi ves ostali (rezervni in drugi) material mora družba nabavljati v državi.
Člani uprave in nadzorstva morajo biti naši državljani že po rojstvu.
Podpora znaša 30 din za vsak kilometer letenja v rednem prometu, v naslednjih letih pa se vsako leto ta znesek zmanjša za 1 din pri km. Skupna subvencija za pet let znaša: prvo leto 18, drugo 21, tretje 24, četrto 27 in peto leto 30 milij. dinarjev.
Nadalje določa pogodba še druge točite. To pogodbo je odobril ministrski svet dne 27. februarja 1939.
Izvoz lesa v maju
Po uradnih podatkih je znašal letos Izvoz lesa
Iz naše države 110.916 ton za 97.3 milij. din, dočim je maja lani znašal 84.732 ton za 75.1 milij. Količina izvoza je torej v primeri z lanskim majem narasla za 30.9, vrednost pa za 29.56%.
Skupni izvoz lesa je v prvih 5 mesecih t. 1. dosegel 492.148 ton za 407.0 milij. din, dočim je lani v prvih 5 mesecih znašal samo 3S3.395 ton za 832.7 milij. din. To kaže povečanje po količini za 28.37, po vrednosti pa za 22.33%.
Glavne države, kamor smo izvažali na§ les maja 1939, so bile naslednje (v milij. din, v oklepajih podatki za maj 1938):
Italija 23.7 (17.6). Nemčija 17.4 (12.9), Anglija 13.2 (9.6), Grčija 4.2 (5.0), Egipt 4.1 (0.5), Češko-Moravska 3.7 (2.3), Nizozemska 2.6 (3.4), Argentina 2.5 (4.1), Maroko 1.8 (0.7), Belgija 1.7 (0.7), Švica 1.5 (0.8), Tunis 1.4 (0.9), Francija 1.1 (1.3), Alžir 0.8 (1.0), Malta 0.5 (0.6), Albanija 0.2 (0.4), Palestina 0.2 (—) itd.
pa na isti način kot plačilo uvoženega blaga po navedenem datumu.
3 Z ozirom na ponovno nveljavljenje prednjega
sporazuma o kliringu s Češkomoravsko, vpoštevajoč, da je sedaj saldo v kliringu aktiven, bo Narodna banka, dokler bo to stanje trajalo, tedajala izvoznikom blaga v Češkomoravsko na osnovi prejetih aviz o izvršenih vplačilih v Pragi, klirinške nakaznice, katere se bodo izplačevale v kronološkem redu po vplačilih uvoznikov.
Trgovine na Vidov dan In na praznik sv. Petra in Pavla
Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča sledeče: Na Vidovdan 28. t. m. bodo trgovine zaprte samo ob času 6lužbe božje od 10 do 11 dopoldne. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. morajo biti obratovalnice ves dan zaprte. Poletni čas so uvede s 1. julijem t. 1. in traja do 31. avgusta ter velja za ta čas sledeči delovni čas: od IA do 12 in od 15 do 19.
Za časa VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja od 25. do 30. julija, na katerega bodo prišli odlični zastopniki raznih narodov, naprošamo članstvo, da okrasi izložbe tako, kakor za časa Evharističnega kongresa. V ostalem naj se članstvo ravna po navodilih kongresnega odbora.
Uprava.
Borze
Dne 24. junija.
Devizni trg
Tečaj funtžterlinga je na trgu prostih deviz ostal neizpremenjen na 258 din.
Tudi tečaj nemških klirinških čekov je ostal neizpremenjen in znaša 14.30 din za promptno blago. Dočim ie prej tudi tečaj za terminsko blago bil isti, je koncem tedna ta tečaj popustil in so terminske marke za zadnji avgustov in za oba oktobrska termina notirale 14.25. Češke krone so se v tem tednu izboljšale, sredi tedna so notirale celo 151, so pa konec tedna malo popustile ter je prišlo do zaključkov pri tečaju 150.25 v Zagrebu in 150.50 v Belgradu.
Glede grških bonov ni bistvenih izprememb. No-tirali so konec tedna 31.25.
Promet na ljubljanski borzi Je znašal pretekli teden 9.164 milij. din v primeri s 26.22 ia 10.265 milij din v prejšnjih.
Promet na zagrebški borzi je znašal okrog 29 milij. din, na belgrajski pa 35 milij, din napram 57 mi-1 lij. din odnosno 77 milij. din v prejšnjem tednu. Seveda je bil promet takrat izredno velik zaradi izvršitve vseh ostankov v klirinških markah, dočim mo-. ramo promet preteklega tedna smatrati zopet kot normalen.
V prostih devizah pride do kritja dnevno le 10% povpraševanja. Kljub temu pa ee je celotni znesek nekritega povpraševanja tekom tedna znižal in znaša sedaj le Lstg 16.000, ker ni bilo posebnega novega povpraševanja.
Ker bo plačilni promet s Češko urejen zopet na podlagi uradnega kliringa, bodo kupčije s češko krooo na borzah kmalu prenehale.
Ljubljanske banke so konec tekočega tedna plačevale za čeke in za valute približno sledeče cene:
čeki valute Funtšterling	256—: 255.13
Amerikanski dolar 54.69	54.50
Francoski frank 144.87 144.3'/ Holandski goldinar 29.04	28.94
Belga	9.30	9.27
Švicarski frarit	12.33	12.28
Senzacijonalni zapletljaji, krasne
pesmi in razkošne revijske scene v napetem filmu
ovsuna
V glavnih vlogah Mar'|a Andergast, Albrecht Set fin-hsls in Charlotta Suša
Predstave ob Ki, 17„ 19. in 21. uii. Matineja odpade. Bla-prajuu seortpro ob 11. uri dop.
Kino Union te>. 22-21
Hmelj
Celje, 24. Junija.
Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini je zelo neenakomerno. V najboljših je dosegla rastlina že do vrha opor, na nekaterih drugih nasadih, ki so bili pozno rezani in so poleg tega na težki zemlji, pa je znatno zaostala. Perono-spora se zopet ponavlja sem ter tja in tudi stenice v večjem obsegu. »Slovenski hmeljar< priporoča, da prično hmeljarji svoje nasade nemudoma škropiti, če si hočejo ohraniti pridelek, kajti zaman bi bila vsa umetna gnojila, če ne bi škropili. Lansko leto so se spravile uši nad hmelj, in kdor je pravočasno in pravilno škropil, si je mnogo rešil. Letos grozi hmeljskim nasadom peronospora. Kolikokrat je treba škropiti, je odvisno od vremena. Zaenkrat je nujno takoj poškropiti vse nasade z raztopino bakrenih sredstev, da ustavimo bolezen. Na 1001 škropiva je treba na vsak način primešati četrt litra Galer-tola, da škropiva ne izpere dež in da bo dalje in bolje učinkovalo. Poškropiti moramo vso rastlino in vse njeno dele, zlasti prednjo stran in pazduho listov. Škropljenje proti peronospori je sedaj najbolj važno delo v hmlejišču za vsakogar, ki hočo pridelati gladko zeleno blago. Ponekod so so pojavile v hmeljiščih tudi stenice v takem obsegu, da jih je nujno potrebno zatirati. Te zatiramo s škropljenjem 1% raztopine tobakovega izvlečka, katerim pridam opol litra Galertola. Škropimo pa le ob oblačnih dneh, ko stenice lenarijo, dočim so pri solnčnem vremenu prav živahno in takoj pobegnejo.
•
Tarifni odbor. Po poročilih Tz Belgrada se bo
tekom meseca avgusta sestal v Belgradu tarifni odbor, ki bo pretresal razna aktualna vprašanja.
Odredba o izvrševanju manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrtov, katero je predpisal ban dr. M. Natlačen in o kateri smo že poročali -pretekli teden, je izšla v »Službenem listuc z dne 21. junija in je s tem slopila v veljavo.
Seznami davčnih osnov pridobnine I. in 11. skupine zvišanih, znižanih in novih obratov so razgrnjeni v upogled pri Mestnem poglavarstvu za
I.	skupino od 26. junija do 3. julija 1939 in za
II.	skupino od 23. junija do 30 junija 1939. Vrstni red razprav je razviden iz razporeda, ki je nabit na uradni deski pri davčni upravi Ljubi jane-mesto.
Davčna uprava za mesto Ljubljana opozarja vse davkoplačevalce, ki še niso vložili prijav za znižanje narodnega obrambnega sklada, da to nemudoma store, najdalje pa do 5. julija 1939. Do znižanja imajo pravico davkoplačevalci, ki imajo najmanj 3 otroke stare pod 21 let. Prijave morajo vložili tudi samci, samice, vdovci in vdove ter poročeni brez otrok, stari nad 30 let.
Iz trgovinskega registra, Vpisane so bile naslednje tvrdke: Splošna zavarovalna družba Jugoslavija, Belgrad, ravnateljstvo za dravska banovino. Upravičenci za podpisovanje so: Fischer Vladimir, inž. Treo Mile, Dejak Drago in Antosiewicz Edvard; Emona-Film, družba z om. zavezo (izdelovanje in prodaja filmov) v
Nova delniška druiba. Z dovoljenjem ministra trgovine in industrije je bila osnovana v Belgradu delniška družba »Bormik. Družba se namerava predvsem posvetiti rudarstvu. Glavnica znaša dva milijona dinarjev, od česar je vplačati ob vpisu 50%, ostanek pa v dveh letih. Ustanovitveni stroški znašajo 5%. Ustanovni občni zbor bo 2. julija, vpis pa od dne 26. do 29. julija pri zadrugi »Ko-paonikc.
Celofan, dd., Belgrad. Upravni odbor te Batine družbe z glavnico milijon dinarjev tvorijo gg. Toma Maksimovič, dr. Stevan Moljevič, Aca Pav-lovič, dr. Velimir Bajkič in Zafir Stankovič, nadzorstvo pa gg. Marko Jakovljevič, Milan Mih. Ste-fanovič in dr. Aca Despič.
1 KINO SLOGA I Telefon 27-30	Flash Gordonovo drugo i Predstavo danes ol> 15., 17	Mtiovanje na Mars 1 ., 19. in 21. uri 5
Trile artilieriicl KIMs,r„;,T,tA | | z najboljšimi francoskimi komiki je veliko razvedrilo za vsakega. Predstave ob lo, 17, 19, 21 |		
Bilance
Aeroput, Belgrad. Naša družba za zračni promet izkazuje v lanskem lelu povečanje števila potnikov od 5876 na 7660 in prelotenih kilometrov od 0.53 na 0.61 milij. Dohodki so narasli od 17.3 na 20.8 milij., istočasno pa tudi izdatki. Čisti dobiček jo narastel od 0.45 na 0.55 (pri glavnici 9.0 milij. din) in je dividenda povišana od 4 na 5 odstotkov.
Oceania, Belgraa-Sušak. Dividenda znaša za 1938 45 din za delnico (imenska vrednost 300) in to brez dividendnega davka, dočim je znašala dividenda za 1937 brutto 120, za 1936 za 30 din brutto, torej čistih za 1938 40.50, 1937 108 in 1926 27 din.
Akcijska družba za kemično industriio, Ljubljana. Pri bilančni vsoti 14.7 (12.5) zaradi povečanja investicij od 0.4 na 3.97 milij. din je znašal čisti dobiček za 1937-1938 (poslovno leto se zaključuje 30. septembra) 1.2 (1.2) milij., prenos dobička pa 1.2 (1.21 miiii- din.
Ljubljani. Glavnica 200.000 din. Poslovodji: Kham Milan in Juršič Karel, prokurist Bercieri Avgust, Jugo-deska, družba z o. z., Maribor, glavnica 50.000 din, poslovodja Franc Miroslav; Delavnica čevljarske družbe z om. zavezo, Žiri, glavnica 204 000 din, od tega vplačano v gotovini 144.000 din. Poslovodje: Pagon Valentin, Kopač Martin, Malovrh Anton, Možina Lovro in Žakelj Jože. — Pri tvrdki Jugosijalica, dr. z o. z. v Ljubljani je izbrisan poslovodja dr. Herman Rudolf, vpisan pa Maras Martin. — Pri Slogradu, slovenski gradbeni in industrijski družbi sta izbrisana člane uprave: Praprotnik Avgust in Milan B!eiweis-Trsteniški, prokurist inž, Milko Pirkmajer. vpisana pa člana uprave inž. Milko Pirkmaier in Viktor Naglas. — Pri Zdraviliški družbi z om z. v Ljubljani jc izbrisan poslovodja Gojko Stojkovič, vpisan pa Hinko Šumer. — Pri tvrdki Maček-Hren je izbrisan javni družbenik Hren Ignacij, vpisana pa Maček Marija. — Strojama in usnjarna v Žireh, dr. z om. zavezo: izbrisan je poslovodja Poljanšček Franc, vpisan pa Vrabec Jože.
Kov klic ob povodnjih:
Suhi Krajini vodovod!
Letos je že tretjič voda zalila vso našo dolino tja doli do Strug. Uničila je polja in pašnike, ljudje pa so v strahu reševali vse 6voje imetje na višjo ležeče obrobke ali pa na podstrešja. Reševali so si tako skromna materialna sredstva obstanka, toda le malokdo je imel časa dovolj pomisliti še na hujše posledice poplav in nesreč, ki še pridejo.
Našo kmečki domovi v dolini še nimajo gnoj-ničnih jam in tudi stranišča so še nad vso mero nazadnjaška in nezdravo postavljena preblizu domov ali pa gnojišč. Ker je zemlja tako skopa s svojimi pridelki, so naši kmečki domovi zelo tesni, dvorišča pa so na vso moč majhna. Tako je na takem kmečkem dvorišču vse skupaj na kupu: blizu hiše je gnojišče s straniščem in hlevi za živino. Ko se je sedaj voda razlivala okoli naših domov, je tokrat prav radikalno počistila vsa ta tesna dvorišča, to je, pomila je do temeljev vsa gnojišča in ves ta nezdravi in nesnažni odcedek se je nato vl.il v bližnje vodjake ali studenčne jame. Po vsaki poplavi se torej izpraznijo gnojišča, njihova vsedlina pa se preseli v vodo, ki naj bo nato pitna voda v pokrajini, kjer je vode zmeraj premalo.
Taka pitna voda povzroča nalo po vsaki taki polavi več ali manj obsežno nevarno epidemijo raznih bolezni, v prvi vrsti tifusa. Lanske poplave so povzročile izredno mnogo obolenj za tifusom in štirje primeri so bili smrtni.
Ljudem je to že zelo dobro znano in si v stiski pomagajo pač z najbolj preprostimi sredstvi. Lansko leto je bilo v dolini poleti zopet premalo vode. Ljudje si jo dovažajo ure daleč; lansko leto pa so .jo dovažali iz naplavine v Strugah. Ker je bila voda pri kraju le preveč umazana in zasmra-jena, so si reveži pomagali na ta način, da so vrgli cevi bolj proti sredini naplavine. Tako so si načrpali nekaj vode, ki je bila vsaj malo bolj čilta, dasi je tudi ta poprej pobrala in umila vsa višje ležeča gnojišča in stranišča ob hišah.
Težko je misliti na to, da bi javna oblast lahko vzela vse vprašanje vodovja v Suhi Krajini in po Dolenjskem v svoje roke, tako da bi ne bilo več tako strašnih nesreč in povodnji. Povodnji bi bilo lahko prav temeljilo omejiti z regulacijo voda; regulacija bi baje ne veljala več kot 6 milijonov dinarjev. Toda prav nujno je, da dobi Suha Krajina vodovod. Vsa dolina trpi samo od tega, da ima včasih preveč vode, včasih pa premalo. To pomanjkanje vode povzroča bolezni, zastruplja ljudi in zmanjšuje njihovo odpornost.
V nekaj letih so povodnji pobrale kmetom že mnogo več, kot pa bi veljala regulacija. Če jim pa jemlje še zdravje, se uničuje rod za desetletja. Zato: Suhi Krajini vodovodi
Denar
Curih". Belgrad 10, Pariz 11.75125, London
20.76625, Newyork 443.5625, Bruselj 75.525, Milan 23.34, Amsterdam 235.50, Berlin 177.90, Stockholm 106.925, Oslo 104.35, Kopenhagen 92.725, Sofija 5.40, Praga 15, Varšava 83.02, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3,25, Helsingfors 9.1475, Buenos-Aires 102.75.
Živinski sejmi
V Ljubljani-mesto, dne 21. junija 1939: Voli prve vrste 5.50—6 din, druge 5—5.50 din, tretjo
4—4.50	din; telice prve vrste 5.50—6 din, drugo
5—5.50	din, tretje 4—4.50 din; krave prve vrste 4—4.50 din, druge 3.50—4 din, tretje 2.50—3 din; teleta prve vrste 6.50—7 din, druge 6—6.50 din; prašiči špeharji domači 8.50—9 din, pršutarji 7 do 8 din, sremski špeharji 9—9.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del, 12-din, zadnji del 14 din, druge vfšto prednji del 10 din, zadnji del 12 din, tretje vrste prednji deF 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 15—16 din;, slanina 15—17 din, svinjska mast 20—22 din; čisti med 18—20 din; surove kože, goveje 12 din, telečje 16 din, svinjske 10 din za 1 kg. — Pšenica 190—220 din, ječmen 195—220 din, rž 195—200 din, oves 195—230 din, koruza 150—185 din, fižol 360—400 din, krompir novi 300—400 din; seno 90 din, slama 60 din; jabolka prve vrste 1400 din, druge 1000 din, suhe češplje 600—1000 din; pšenična moka do 350 din, koruzna moka 250 din za 100 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 8—10 din, finejše sortirano 12—18 din za liter.
Mariborski svinjski sojem 23. junija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 178 svinj.' Cene: mladi prašiči 5—6 tednov stari 80—100, 7—9 tednov stari 110—120, 3—4 mesece 180—240, 5—7 mesecev a la Šinck 810—450, 8—10 mesecev 470—515, t leto 710—920 din komad; kg žive teže 6—8, kg mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 106 svinj".
Kino Kodeljevo tel. 41-64 cszm
Danes ob */a 6. in 9., jutri ob »/s 9 vele-film madžarske glasbe in modernih šlagerjev
Pristeesa Ifcma Poročnik indijske brigade
Errol Flyn — Olivia de llaviliand
Pozor s Predstava ob pol 3 odpade.
ECcSor nda
dobi ves stavbeni materijal pri
MATERIAL
Ljubljana, Tvrševa c. 36 a
Telefon 27-16 — — Brzoiavi: MATERIAL
Ceno živino in kmetijskih pridelkov v Ptuju dno 22. junija t. 1. Voli 1. vrste din 4.75, voli II. vrste din 4, voli III. vrste din 3.50, telice I. vrsto din 5.25, telice II. vrste din 4 50, telice III. vrste din 3.50, krave I. vreto din 4, krave II. vrste din 3, krave III. vrste din 2.25, teleta I. vrste din 5, prašiči pršutarji din 7 do 7.50 za 1 kg žive teže. Govejo meso I. vrste prednji del din 9, zadnji del din 11, goveje meso II. vrste prednji del din 7, zadnji del din 9, svinjina din 13 do 16, slanina din 12 do 14, svinjska mast din 18, čisti med din 16^ do 20, goveje surove kože din 10 do 12, telečje surove kože din 12 do 14, svinjske surovo kože din 8 za 1 kg Pšenica din 175, rž "din 165, oves din 200, koruza din 125, fižol din 275, krompir din 90 do 100, seno din 50 do 75, slama din 25 do 30, pšenična moka din do 300, koruzna moka din 220 za 100 kg Navadno mešano staro vino pri vinogradnikih din 5 za liter, fino sortirano staro vino pri vinogradnikih din 10 za liter, novo vi.no iz mešanih vrst grozdja din 4.25, novo vino iz kvalitetnih vrst grozdja din 8 za liter. Mleko dim 1.50 za Iiler,
Ceno živino in kmetijskih pridelkov v Radovljici dne 16. junija t. I. Voli I. vrste din 6, voli II. vrste din 5, voli III. vrste din 4.50, telice I. vrsle din 5.50, telice II. vrste din 5, telice III. vrste din 4, krave I. vrste din 4 50, krave II. vrste din 4, krave III. vrete din 3.50, teleta I. vrste din 8, lelela II, vrste din 7, prašiči špeharji din 9. prašiči pršutarji din 8 za 1 kg žive teže. Goceje meso I. vrsle din 12. goveje meso II. vrsto din 10, goveje meso III. vrste prednii del din 6, zadnji del din 8, svinjina din 16, slanina din 16, svinjska mast din 17, čisti med din 20, neoprana volna din 32. oprana volna din 38. goveje surove kože din 8 do 10, telečje surove kože din 12, svinjso surove kože din 8 za 1 kg. Pšenica din 200, ječmen din 180, rž din 180 oves din 170, koruza din 150,, fižol din 250. krompir din 100, seno din 90, slama din 50, jabolka I. vrste din 800, II. vrele din 400, III. vrsle din 200, pšonlčna moka din do 350, koruzna moka din 230, ajdova moka din 400 za 100 kg. Drva 90 din za 1 m®, jajca din 0.75 zn 1 komad, mleko 2 din u 1 liter, 6urovo maslo 32 din za 1 kilogram.
Beli i n. z d r a v i zobje
SARGOV KALODONT
.■■ p rot i .* o b n e m u; k a ttvn u • s; :. >;i|| g. |■ ;■ f
&10&M novice
Koledar
Nedelja. 25. junija: Četrta pobinkoštna nedelja. Treznostna nedelja. Viljem, opat; Henrik, škof.
Ponedeljek. 26. junija: Janez in Pavel, muk; .Virgilij, mučenec.
Torek. 27. junija: Hema (Ema), vdova; Ladislav, kralj.
Osebne novice
s= 50-letnico rojstva je obhajal na kresni dan g. Ivan Jelene, ugledni župan v Velikih Laščah. Požrtvovalnemu možu, delavnemu zadružnemu delavcu, vestnemu županu ter javnem delavcu ter plemenitemu družinskemu očetu skupaj z njegovimi občani želimo innogo božjega blagoslova za nadaljnje delovanje, sreče in zdravja! Bog ga živi!
= Promocija. V soboto 24. junija je bil na Univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani promo-viran za doktorja tehničnih ved inž. Avčin France, elektroinženir iz Ljubljane. Iskreno čestitamo!
= Včeraj jo bil promnviran na univerzi v Ljubljani za doktorja prava g. Ciril J u r c a iz Maribora. Čestitamo!
= Diplomirana sta bila na pedagoškem oddelku drž. konservatori ja v Ljubljani g. dr. Gr-žinčič Jerko in g. llubad Samo, oba z odličnim uspehom.
' Trgovsko učiliščo Robjda s pravico javnosti,
Ljubljana, Trnovska ul. št. 15, vpisuje v enoletni trgovski tečaj za šol. leto 1939/40 od 25. junija do 10. julija in od 15. avgusta do pričetka šole. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo ustmeno in pismeno.
—	Kmečka zveza je preselila svojo glavno pisarno v Ljubljani na Tyrševo (Dunajsko) cesto št. 38, to je v pritličje zgradbe Zadružne zveze, blizu kolodvora. Telefon dosedanji 49-76.
—	XVI. romanje na Višarje bo kakor je bilo Že objavljeno 12. in 13. avgusta. Na razna vprašanja sporočamo, da bo vlak obstajal na vseh postajah od Ljubljane do Jesenic tja in nazaj grede. Starši, kateri žele vzeti s seboj otroke se lahko istočasno slikajo z njimi tako, da zadostuje ena slika, na kateri je oče in sin, ali hčerka. V dveh izvodih pa se mora kljub temu poslati. Mali otroci so itak prosti voznine. Ostali pa morajo ravno-tako plačati vozovnico. Prijave je treba poslati na Prosvetno zvezo v Ljubljani, Miklošičeva 7 do 15. julija.
[
Kupujte srečke	§
loterije rejcev malih živali! g
— Matura na gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti. Na samoupravni realni gimnaziji v Murski Soboti je bila od 10. do 20. junija pod vodstvom ministrskega odposlanca g. dr. Prijatelja matura, ki .je tretja v Murski Soboti in prva po 10 letih. Z maturo je tudi gimnazija praznovala dvajseto leto svojega obstoja, kar je dalo letošnjemu višjemu tečajnemu izpitu še posebno pomemben jubilejni poudarek. K maturi je bilo pripuščenih 25 maturantov in 4 maturantinje, od katerih je napravilo višji tečajni izpit 20 maturantov in 2 maturantiniji. Popravni izpit bo delalo v avgustu 5 kandidatov, za leto dni pa sta bili na podlagi ocen pri pismenih nalogah zavrnjeni dve kandidatinji. Ustnega izpita je bilo oproščenih 5 kandidatov in 1 kandidatinja. Jubilejni višji tečajni izpit na gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti so napravili: Berke Ernest, Čisar
Pufnikova potovanja
Upravni in nadzorni odbor družbi »Piitnik«.
Na 16. rednem zboru akcionarjev družbe »Putnik«, ki je bil v nedeljo je bil izvoljen nov upravni odbor katerega sestavlja,o: predsednik g. Josip Cugnuis, pom. gen. rav. železnic in prvi delegat v prometnem ministrstvu, — podpredsednik g. dr. Ivo Tartalja, predsednik Tur. save-za v Splitu; — člani: Stojan Jovanovič. Novi Sad, Vi. Bogdanovič, Skoplje, dr. Vidoevič, Dubrovnik, dr. Jevtanovič, Sarajevo, J. Grgaševič, K. Ljubusavlievič, Miličevič, dr. Milič, G. Ružič. Sušak, dr. L. Radičevič, Zagreb, Fran Ratej, Ljubljana, dr. M. Hristič, Belgrad.
V nadzornem odboru so: predsednik dr. S. Milačič, člani: dr. Cigoj, Rudolf Giunio, Kotor, A. Pintar, Belgrad, J. Šoiaja, M. Jelinič, Ivo Šubic, Marifor.
Pismo tujih časnikarjev — Skupina časnikarjev severnih dežel ter švice je poslala ravnateljstvu »Putnika«« pod čigar gostoljubnostjo so prepotovali Jugoslavijo, to-le pismo: »Časnikarji raznih evropskih držav i.n narodnosti Vam po veličastnem potovanju po Jugoslaviji, pripravljenem po »Pulmiku«, poleg tople zahvale in izrazov simpatij izrekajo soglasno občudovanje nad div-nitni prizori, ki so ve odigravali pred njihovimi očmi v raznih krajih Vaše države. Poleg ogromne raznovrstnosti pokrajin, so opazili sledove zelo stare civilizacije, bogalo folkloro, mnogovrstno in čudovito narodno umetnost visoke kakovosti in inspiracijo ter slikovito narodno nošo kmečkega prebivalstva.«
Veliki »Putnikov« izlet r, avlobnsom iz Belgrada v Plitvice, Sarajevo, Mostar, Cetinje, Pod-gorico in nazaj v Belgrad čez Oplenac je zbudil veliko zanimanje pri ljudeh. Izlet bo od 2.^ do 15. julija, v cenah pa so vrteti čislo vsi stroški: vožnja, stanovanje po hotelih, ker se potuje samo podnevi, jed 4 krat na dan in vsi stroški za prtljago. takse in p.,. Cena izleta 2400 do 2790 din kakršno mesto ima kdo v vozu. Uradniki lahko pri prijavi plačajo 600 din, ostalo pa 1. julija. Prijave prejema »Putnik« do 25. junija.
Izlet iz Skoplja v Ohrid priredi »Jug«, zastopstvo »Putnika« v Skoplju. od 1. do 4. junija za slavo v samostanu sv. Nauma. Vožnja v udobnih avtobusih slane 190 din, oskrba pa 280. Prijave v Skoplju do 25. junija.
Nova ekspozitura »Putnika« je odprta na Podkorenskem sedlu v Sloveniji.
Skupina kakih 20 danskih turistov pride J našo državo v začetku julija. Obiskali bodo Bled, Banjaluko, Jajce. Sarajevo, Dubrovnik. Kotor <Je-tinje, nazaj grede pa še Split, Zagreb in Ljubljano.
Aleksander, Dcškoviž Milan (oproščen ustnega izpita), Erenčak Edmund, Flegar Alojz (oproščen ustnega izpita), Flisar Franc, Horvat Bela, Kiff-man Rudolf, Klojčnik Adolf, Kuhar Štefan, Laci Jožef, Pucko Ivan, Schtniderer Ivan, Skledar Štefan (oproščen ustnega izpita), Šebjanič Franc, Šerbec Lojzo, Škofič Dušan, Talany Franc (oproščen ustnega izpita), Ttirha Štefan, Vclnar Zoran (oproščen ustnega izpila). Koder Ljuba in Škafar Anica (oproščena ustnega izpita).
3 igre za 40 dinarjev I
Igra MLINARJEV JANEZ
je že v tisku, prejmete jo še junija. Do konca avgusta pa ostali dve:
Calderon: VELIKI ODER SVETA Goldoni: ROGOVILEŽ
Subskripcijska cena: 40 dinarjev za vse 3 igre velja samo še do izida, zato se prijavite ob pravem času kot subskribent
JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI
— Višji tečajni izpit na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Pod predsedstvom g. dr. Sušnika Lovra, načelnika prosv. oddelka banske uprave v Ljubljani, se je vršil višji tečajni izpit od 12. do 20. junija. Izpit je delalo 30 kandidatov, uspešno ga je napravilo 28 kandidatov, 2 imata popravni izpit v avgustu. Zrelostni izpit so napravili: Bitenc Anton, Čop Anton, Erman Jožef, Ferkulj Jožef, Gabrovec Stanko (odi., oproščen), Hrušovar Gabrijel (odi., oproščen), Kepic Matija (odi., oproščen), Klinar Anton, Klinar Janko, Kocjan Stanislav, Kosta Ladislav, Kozina Vladimir, Koželj Alojzij, Levstek Franc (odi.), Malavašič Rudolf, Markež Valentin, Pokol j Ivan (oproščen), Pleničar Dušan, Pogačar Andrej, Pohar Alojzij, Pungartnik Janez, Ravnik Vladimir, Rupnik Janez (odi., oproščen), Sirk Fr. (odi., oproščen), Suhadolnik Stanko, Štrukelj Mihael, Šuklje Stanislav (odi., oproščen), Torkar Fr.
Poleti so najboljši proviant Slamičeve konzerve
— K višjemu tečajnemu izpitu na državni realni gimnaziji v Kranju se je letos priglasilo 41 kandidatov. Uspeh je naslednji: ustnega izpita so bili oproščeni: Figar Dragoslav, Segulin Mano, Sire Ljubo, Šivic Albin, Pogačar Slavica in Sorli Orislava; s prav dobrim uspehom so izdelali: Česen Ivan, Stritih Stanko, Šiška Jožef, Štiglic Fr., Urbas Milutin, Vidic Vladimir, Brodar Danica, Bulovec Slava; z dobrim uspehom so izdelali: Barle Jožef, Feldin ZvOnimir, Hafner Ivan, Knific Ivan, Kovačič Franc, Sniolej Bogomir, Spiler Adolf, Urbanec Janez, Vidmar Tugomlr, Hletfče Ana, Keržič Marija, Matevžič Zora, Zirkelbach Nada, Miklavc Gertrudis, Pintar Ferdinand, Pohar Avgust, Truden Ivan, Dermota Leopold, Golob Frančiška in Jelinčič Anda; 6 kandidatov ima popravni izpit meseca avgusta, 1 kandidat je odklonjen za eno leto. K nižjemu tečajnemu izpitu se je priglasilo iz četrtega a) razreda 44 kandidatov, od katerih jih je izdelalo 35 (od teh 2 oproščena), ponavljaini izpit ima 7 kandidatov, 2 kandidata sta odklonjena za eno leto; iz četrtega b) razreda se je priglasilo 41 kandidatov, skupno izdelalo 34 (od teh 12 oproščenih), ponavljaini izpit ima pet kandidatov, za eno leto sta odklonjena 2 kandidata. Višji in nižji tečajni izpiti so bili pod nadzorstvom ministrskega odposlanca g. Antona So-vreta.
OSVAJALCI VSEHIRJA |
upliva na ves organizem. Dobro sredslvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
•ai. rti, i. ir.mum.m.

oglodali Mtlnchen, Kolu, Bruselj in bi se vrnili pri zadostnem številu interesentov preko Nizozemske Ker je že dosedaj prijavljenih 8 narodov za tekme, bo ta prireditev lelos gotovo največja telovadna prireditev v zahodni Evropi.
—	Počitniški protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice prireja Liga proti alkoholizmu v Ljubljani od Ki. do 23. julija t. 1. Začetek tečaja 17 .julija. Udeleženci jinajo za časa bivanja v Ljubljani prosto hrano in stanovanje. Poleg predavanj bodo vsak dan ekskurzije in sicer v bolnišnico za duševne bolezni na Studencu, brezplačen izlet v Lukoviro in na Rakitno, ogled soc. političnih ustanov MOL ild. — V tečaj se lahko jiri javi vsak učitelj in učiteljica. Spre.jelo se bo
'■fcaiuo 40 kandidatov. Prijavo do 10. julija s točnim naslovom pošljite na naslov: Liga proti alkoholizmu, Gosposvetska cesla 2/11. Vsak pri-javljenec bo 1akoj po prijavi prejel podrobna navodila.
—	Dopusti za mladinski tabor v Mariboru.
Banska uprava je uradnikom v njej podrejenih uradih dovolila dopust za udeležbo na mladinskem taboru v Mariboru, v kolikor no bi bila s tem prizadeta rodna služba.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
— Uršulinski zavod v Škofji Loki z edinstveno lego vrh hriba, s čistim, zdravim gorskim zrakom in čudovito okolico, sprejema tudi za šolsko leto 1939/40 gojenke v svoje šole. Zavod ima meščansko šolo trgovsko-gospodinjske smeri, nemški tečaj, učiteljišče z vadnico in od oktobra do aprila še šestmesečno kmeti jsko-gospodinjsko šolo za kmečka dekleta. Zavod daje doraščajoči ženski mladini vsestransko izobrazbo, kakršne potrebuje dobra, krščanska sodobna žena in mati.
ZUNDAPP O.ZUZIEK
' K VAL ITETNI S .••<;. LJUBLJANA MOTO CIKLI TAVČARJEVA 11
Vsak model dobite takoj!
— Prekmurski teden podaljšan. Zaradi velikega zanimanja je bil na željo naše javnosti Prekmurski teden podaljšan do vštevši četrtka, praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija. V pelek je bil tečaj Županske zveze v Murski Soboti. Tečaja so se udeležili prav vsi župani obeh prekmurskih okrajev, kar je pač prav razveseljivo. Zupani so obravnavali razna pereča vprašanja, posebno ona, ki so tičejo posebno Prekmurja. Zanimanje je bilo tako veliko, da se je debata na splošno željo zavlekla še za tri ure. Tečaj je vodil predsednik okrajne županske zveze župan iz Murske Sobote g. Hartner, strokovni del pa predsednik Županske zveze g. Nande Novak in banovinski tajnik g. Ivan Lesar.
—	Pri sončenju uporabljajte Tschamba TJ! Kr. dvorni dobavitelj; DR0GERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Velika pevska prireditev v Rogaški Slatini. Dne 6. avgusta t. I. bo v najlepšem slovenskem letovišču in zdravilišču Rogaški Slatini velik glasbeni festival, ki se ga bo udeležilo okrog 25 zborov oziroma pevskih drušlev iz vse Slo-veniije. Pelo bo okrog 600 pevcev. Pevski nastop bo pred domačim in mednarodnim občinstvom dopoldne v znameniti dvorani Zdraviliškega doma in verjetno tudi poj>oldne na odru na veoe-ličnem profilom. Pevska prireditev, ki bo ob priliki proslave 15-letnice pevskega drušltva »Sloge« V Rogaški Slatini, bo — po pripravah sodeč — ena največjih pevskih kulturnih prireditev zadnjega časa v Sloveniji ter že danes nanjo opozarjamo vse prijatelje petja in lepe slovenske pesmi šironn naše domovine. Natančnejši 6pored bomo še objavili.
—	Pri raprtjn. motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčice.
—	30 letni jubilej katol. prosvete na Jcžici.
Letos mine 30 let, odkar je bilo na Ježici ustanovljeno Sloven. katol. izobraževalno društvo in telovadni odsek Orel. Ta po svoji vsebini važen jubilej bodo vse današnje katol. kulturne organizacije naše fare slovesno praznovale v nedeljo 9. julija t. 1. s celodnevno prireditvijo. Vse 6V0,je prijatelje iz Ljubljane in okolice, zlasti prosvetna društva, fatovske odseke in dekliške krožke, vabimo 9. julija na Jezico,
—	Dalmatinski novomašnik v Sloveniji. Na praznik sv. Petra in Pavla bo pel novo mašo v Št, Janžu na Dravskem polju šibeniški novomašnik. Novomašnik, sin revnih staršev, je doma iz vasi Prugova pri Splitu, gimnazijo je dovršil v Sinju, bogoslovje pa v Šibeniku. Novo mašo je novomašniku oskrbel šentjanški župnik g. Franc 1'olak. Pridigal pa bo g. p. Odilo iz Ljubljane. Bog daj svoj blagoslov!
—	Velika tombola v Naklem pri Kranju. Na sv. Petra in Pavla bo ob 3 pojjoldne velika tombola. Dobitki, ki so razstavljeni v Gasilskem domu, so vabljivi, saj je samo tombol, in to lepili, nič manj kot enajst. Srečke so v predprodaji po 3 din, na dan tombole po 4 din. Tudi je jx>skrb-ljeno za vsakovrstna okrepčila po nizki ceni, kakor tudi po končani tomboli za prijateljsko družabnost in razvedrilo. Lepo torej vabljeni na dan naklanskega »žegnan.ja« in »boba« vsi bližnji in daljni prijatelji v lepo Naklo.
Narodna 9+ojZica
— Obisk mednarodnih tekem v Liegou. Vse
člane ZFO in prijatelje naše organizacije, ki bi hoteli iti z našimi mednarodnimi tekmovalci na tekmo v Liegu (Belgija) prosimo, da se prijavijo ZFO najkasneje do 30. t. in. Celotno potovanje bo trajalo ca. 12 dni v začetku avgusta. Stroški so preračunani na približno 2000 din za osebo. Ker je pri prireditvah na sj>oredu tudi defiie, bi biio žeieti, da v njem sodeiovaio čim več članstva v krojili. Obenem si bomo ogledali tudi mednarodno vodno razstavo. Na poti bi pa
—	Tombola v Št. Janžu. Prosvetno društvo v Št. Janžu na Dolenjskem priredi na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija 1939 tombolo. Prijatelji pridite v št. Janž v »pušelc« Dolenjske, kjer vas čaka obilica lepili dobitkov.
—	Romarjem na grob sv. Eme v Krko na Koroško je iironiotno ministrstvo odobrilo ]>olo-vjčno voznino na jugosl. žel. 22. t. m. pod štev. 44930/39. Vsak naj na odhodni postaji kupi cel vozni listek do Jesenic-drž. meja in obrazec K-13. Vozna olajšava velja od 27. do 30. t. m. Odhod iz Ljubljane v sredo, 28. t. m. ob 7.05.
—	Življenjepis pok. por. Frar.ja Malgaja. Ob 20 letnici koroških bojev na Koroškem |K>r. Fr. Malgaja. Da bo popoln, so naprošajo njegovi so-borci, prijatelji in znanci, da pošljejo podatke iz njegovega življenja in delovanja na naslov: G. Mirka Vajda, Ljubljana, Cesta na Rožnik (vila Kredarica) ali g. Malči Viramt, Colje, Ostrožno.
—	Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti
Vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj dom« — Ljubljana, Dvorakova 8. Prospekti brezplačno.
—	Izlet h konjskim dirkam v Št. Jernej na Dolenjskem, katere se vrše dne 29. junija, priredi Tujsko-prometna zveza. Prijave in sporedi v vseh biljetarnicah Putnika.
—	Enoinpoldnovni izlet v Trst in Koper priredi Tujsko-prometna zveza dne 1. in 2. julija. Zelo zanimiv in spremenjen spored je na razpolago v vseh biljetarnicah Putnika, kjer se izročajo tudi prijave do 24. t. m.
—	Da boste stalno zdravi, ]e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Dolomiti Vas vabijo! Udeležile se izleta v Dolomite, ki ga priredi od 15. do 19. julija Izletna pisarna M. Okom, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. Prijave do 9. julija.
—	Društvu »Dom slepih« v Ljubljani so darovali: Krajevna zveza zavarovalnic za Slovenijo v Ljubljani v počastitev spomina blagopok. gosp. Gvidona Pregla, rav. zavarovalnice »ihiiiav« v Ljubljani, 60«) din; g. dr. I-ojze Zorko, pristav v lin. ministrstvu, ?.a pok. g. Mateja Tomazina, 100 din; stolna kongregacija gospa v počastitev ge. dr. Aste Basajeve 300 din. Prisrčna zahvala.
—	Banski svet so snido na svoje Izredno zasedanje v ponedeljek ob pol 10 dopoldne. Obravnaval bo novi viničarski red.
—	Dijaki celjsko gimnazijo, predvsem prvo-In drugošolci, se sprejemajo v konvikt sv. Cirila in Metoda na stanovanje, hrano in vso oskrbo. Dijaki so |>od stalnim nadzorstvom p. prefekta in dobivajo v težjih predmetih skupne instrukcije, tako da jim je dober šolski uspeh kolikor toliko zagotovljen, samo če so lo količkaj nadarjeni in za učenje vsaj nekoliko marljivi. Velika ugodnost celjsko gimnazije jo sedaj tudi ta, da ima klasične paralelke in je tako tudi celjskim dijakom omogočena klasična izobrazba, ki je za večino inteligenčnih poklicev boljša kot pa realna. Konvikt sv. Cirila in Metoda sprejema dijake iz klasičnih in realnih razredov, toda le iz nižjih. Natančnejša navodila daje vodstvo konvikta v kapucinskem samostanu v Celju.
—	Dr. Sušniknvi »Akademski poklici« kažejo vse poti v praktično življenje in omojjočijo smotrno izbiro poklica. So v tem oziru najboljši svetovalec dijakom, staršem in vzgojiteljem. V platno vezana knjiga približno 400 strani velja le 40 din (po pošii 45 din) in so dobi pri SKAS, Miklošičeva 5 v Ljubljani ali v knjigarnah.
—	Hitro, dobro in poceni vam izdela vaš foto-film kr. dv. dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Zahtevajte naš novi brezplačni fotocenik. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Tudi to leto v znamenju Triumfa! Dolgoletno delo in zadovoljstvo odjemalcev ustvarjata pojem kvalitete. Za štedilnik jo pojem kvalitete »Triiimf«, izdelek Osječke Ijovaonice željczu i tvornice strojeva d. d. Osijek.
—■ Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi so v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
—	Koncert pevskega zbora Glasbene Matico v Št. Vidu nad Ljubljano bo drevi v Prosvetnem domu tečno ob 20. Mešanj zbor Glasbene Matice izvajal sledeči spored: A. Lajovic: Bolest kovač, Lan, Kroparji, Napitnica,; Foerster: Ljubica; Ned-ved: Nazaj v planinski raj; Adamič: V snegu; Slavenski: Voda izvira iz kamena; Kojiorc: Ukrajinska; Švab: Zdrava Marija; Tome: Svatsko (belokranjsko narodne); Mokranjac; X. rukovet srbskih narodnih pesmi in za zaključek pet slovenskih narodnih pesmi v harmonizaciji Mateja Hubada. Na koncertu bo sodeloval tudi pianist, profesor M. Lijiovšek, ki bo zaigral Foersterjevo parafrazo >Po jezeru«. Vstopnice so v predprodaji v trafiki Kautman v Št. Vidu.
—	Strokovno trgovsko šolstvo — Razglas: Ravnateljstvo drž. priznanega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, objavlja, da ,jp. ministrstvo trgovine . in industrije z odlokom ori 20. januarja t. 1. zavodu priznalo pravico javnosti. Rcijfji učenci -ke tega zavoda imajo vse pravice glede dijaških voznih kart in rodbinskih doklad, kakor na drž. trgovskih šolali. Izpričevala veljajo kot dokaz sjio-sobnosti za pisarniško službo glasom zakona o trgovskih šolah in tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe ter |>olni dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti, kar je zlasti važno za sinove in hčerke trgovcev. — Sprejemajo se učenci -ke, ki so dovršili šiliri razrede meščanske ali srednje šole in položili malo maturo. — Učenci z nižjo prediizobrazbo se sprejemajo v posebni enoletni trgovski tečaj, ki je tudi odobren od ministrstva. Pred vpisovanje se vrši 1., 2. in 3. .julija, redno vpisovanje pa začetkom septembra kakor na drž. trgovskih šolah. Informacije daje ravnateljstvo ustno in pismeno. Telefon 84-43.
po dh&avi
BluurrHniinmti nuujiinBiTunjiiminuuiwtn uiifmtuii (imnui tortnin] uumrnirjunnrnuiirffnmnmfnnniiiuinnTujuiJnniuiiiiT^
* Zaradi hudega naliva pri Koprivnici na Hrvatskem je bil železniški promet vnovič pretrgan.
i K I N 0
*	Kip hrvatskega kralja Tomislava bodo postavili pred zagrebškim glavnim kolodvorom. Kakor poročajo hrvatski listi, še ni gotovo, kam bo kip obrnjen. Kip je delo kiparja prof. Frangeša.
*	Ker se je zbal operacije, je skočil iz prvega nadstropja kirurške klinike ter mrtev obležal z razbito glavo Stjepan Ilariš iz vasi Dubrovačka pri Du-gcm selu.
*	Za novo cesto med Zagrebom in Karlovcem so
načrti že izdelani. Če bodo kmalu odobreni, bodo novo ccsto, ki ne bo imela nobenih ovinkov, začeli že jesetii graditi,
*	Velike povodnji so zaradi hudih nalivov nastopile tudi v Baranji. V spodnjih krajih so namreč vsak dan velike nevihte.
*	Za moderno bolnišnico in klavnico v Vršcu je tamošnja občina od državne hipotekarne banke dobila 15 milijonov dinarjev posojila.
*	Mina je prezgodaj eksplodirala v kamnolomu zagrebške mestne občine. Zaradi tega sta bila dva delavca hudo ranjena.
*	Avtomobil je šel šoferju čez glavo. Anton Čeh, šofer pri Sv. Klari pri Zagrebu je v pelek popravljal svoj avlo ter je v ta namen zlezel podenj. Med popravljanjem so je začel avto premikati ter je šlo kolo šoferju čez glavo. Iludo ranjenega šoferja so prepeljali v bolnišnico.
*	Opij prodajajo tudi po naših mestih nekateri ljudje. Prav te dni je zagrebška policija prijela trgovca Belopelanoviča iz Kavadarja. Pri sebi je imel 33 kg surovega opija. Ta strup je za uživanje sila nevaren.
*	30 ciganov jo prijelo orožništvo v okolici Petrovgrada. Zadnje čase je bilo tam in v okolici toliko latvin, da je sum padel na cigane. Ko so jih prijeli in preiskali njihove šotore, so našli cele zalogo oblek, perila, posteljnino in čevljev vseh vrst in številk.
*	Nov hotel na Plitvicah bodo zgradili. Nn podlagi dogovorov bo banska uprava pri Pntniku najela 6 milijonov dinarjev posojila, dva milijona pa bo dala zavarovalnica ?.a pogoreli hotel. Za 8 milijonov pa se bo dal zgraditi že kaj čeden hotel v Plitvicab
Najcenejše in kvalitativno najboljše (jrastove in bukove
PARKET
stole, vrtno In	REMEC-CO
SnC DUPLICA PRI KAMNIKU
Ljubljana, Kersnikova 7 (poieg siemiia)
riiuBu
Biserna poroka Janeza in Terezije Košmerlj
Pikčeva mati in oče iz Sodražice praznujeta biserno poroko. Šestdeset let skupnega življenja, veselja in trpljenja! Čuditi so moraš, ko ju vidiš, kako inladeniško še gospodarita na domu. Kdo bi mislil, da je Pikčev oče rojen leta 1853 in njegova žena leta 1860? Komaj 19-letna Starčeva Rezka je prišla nn zadolženo Pikčevo posestvo leta 1879 in tu sta garala z možem in gospodarita še danes. Trinajst otrok je jokalo v hiši, od teh jih je šest umrlo v otroških letih, od štirih, ki so se izselili v Ameriko, je živa samo hči Francka, dočim so Marija, Matija in Rudolf tam umrli. Zelo je zadelo domačijo, ko je umrl za gospodarja določeni sin Francelj leta 1927 za posledicami bolezni, ki si jo nakopal v svetovni vojni. V Ljubljani sta še sinova Janez, žel. uradnik, in pa najmlajši sin Alojzij, župnik pri Sv. Petru.
Šestdeset let je dolga doba in čudiš se, če ju vidiš, kako sta živahna, čudiš se, kako ju je življenje vsem skrbem in vsemu trudu na kljub ohranilo zdrava in živahna. Ce ju vprašaš, kako je to mogoče, bosta odgovorila: »V Boga sva zaupala, molila in delala!« Ko se pridružujemo čestitkam, želimo življenja v miru in blagoslovu do skrajnih mej, Bog vaju živil ___
Zobozdravnik Dr. Puher
ne ordinira do 15. avgusta
1 Priglasite stanovanja za kongres Kristusa Kralja. Okrog 3000 pride samo tujcev poleg domačinov. Ljubljančani moramo pokazati vso gostoljubnost. Prijave sprejema »Putnik« na Tyrsevi cesti tik gostilne pri Figovcu.
1 Višji tečajni izpit na državni klasični gimnaziji v Ljubljani se je vršil od 9. do 24. junija pod predsedstvom ravnatelja dr. Janka Lakarja. Pripuščenih je bilo 84 pripravnikov in pripravnic. Izpit so uspešno dovršili: v a oddelku: Anticevič Marija, Babič Helena, Božič Marta (oproščena ustnega izpita), Gomzi Franja, Goreč Lansa Gras-selli Nevenka (oproščena ustnega izpita), Jakulin Zdenka, Trstenjak Vlasta (o.proščena ustnega izpita), Zajec Angela, Žužek Meta (oproščena ustnega izpita), Adamič Leon, Bcbar Franc, Božič Jernej, Bricelj Ivo, Brodnik Jože Gosar Jože, Grafcnauer Radogost, Grošelj Vid (oproščen ustnega izpita), Jarc Peter, Klavs Vladimir, Novak Stanislav, Osana Iva, Pavlič Drago, Puc.nar Jože, Ramovš Primož, Savinšek Anton, Strojmk AJeš, Štangl Branko, Sušteršič Franc; v b oddelku: Bohm Oskar, Boljka Stanislav, Borštnar Janez, Erjavec Silvester, Fink Božidar, Grcgorač Franc, Hrovatin Borut, Javornik Bogomir, Jereb Jernej, Jermo.l Adolf, Jerše Karel, Kalan Peter, Kink Stanislav, Komar Milan, Kos Janez, Kvas Jozcf, Lavrenčič Ladislav, Melik Vasilij (oproščen ustnega izpita), Metlikovič Aleksander (oproščen ustnega izpita), Ostronič Alojzi), Palme Josip, Pavlič Ivan, Pibernik Avguštin, Pire Zvonko, Plevel Ciril (oproščen ustnega izpita), Po,rovnc brane (oproščen ustnega izpita), Puhar Josip, Rupel
Slavko, Savinšek Anton, Schiffrer Marijan, Smo-lič Janez, Sojan Anton, Tepina Edvard Ursič Marijan, Zakrajšek Jože, Zabkar Ivan, Žakcl, Vinko,
Zemlič Štefan, Zugel Franc. Za tri mesecc jc bilo
odklonjena 14 kandidatov in kandidatni), za leto
dl1' l'Vpisovanje ▼ ljubljanske ljudske šole bo v
petek 30 junija in v soboto 1 julija vsakokrat od
8 do 12. Vpisujejo šolska upraviteljstva na svoph šolah za svo.ja območja. Pri vpisovanju je treba predložiti krstni list učenca oziroma družinsko knjižico in izkaz o cepljenju koz pri učencih-no-vincih. V šolo se morajo vpisati vsi sposobni dečki in deklice, ki sa dopolnlii 7 let ali jih dopolnijo do kraja tega leta Krajevni šolski odbor v Ljubljani opozarja vse starše šoloobveznih otrok na kazenske posledice neopravljenega vpisa šoloobveznih otrok. Naknadnega vpisovanja v ljubljanske ljudske šole v septembru mesecu letos ne bo. Vse ostale informacije se dobe pri šolskih upraviteljstvih ljubljanskih ljudskih šol.
1 K poročilu o zrelostnem izpitu na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani jo pomotoma izostalo ime: Tavčar Milena, VHIb razred (oproščena ustnega izpita).
1 Kresovi so goreli. Na kresni večer je sicer zaspana Ljubljana oživela, kakor že dolgo ne. Trnovski fantje so se postavili in na predvečer farnega pa-trocia sv. Janeza Krslnika napravili kresovanje, ki 60 ga prihiteli gledat tisoči Ljubljančanov. Posebno lep je bil kres na Gradaščici, slovesnost so še povzdignile razsvetljava farne cerkve, rakete .bengalični ogenj in vesele koračnice godbe »Sloga«. Tudi drugod so ta večer goreli mnogi kresovi in z gradu je bilo videti vse polno migotajočih ognjev v ravnini in po gričih.
1 Dvajsetletnica mature abiturientov bivše realke ▼ Ljubljani. Maturanti iz 1. 1919 (tudi takratni vojaki) naj pošljejo svoje naslove s predlogi za proslavo obletnice, ki jo bomo priredili v mesecu septembru — dr. Mirku Hribarju, Idrjska 19 (Stan in dom).
1 Vidov dan, dne 28. junija, se praznuje vsako leto kot spominski dan padlih borcev za vero in domovino s slovesno službo božjo. V tukajšnji stolnici bo slovesni rekviem 28, t. m. ob 10 dop. V pravoslavni cerkvi na Bieiweisovi cesti bo svečani parastos ob 11 dop. V evangeljski cerkvi bo slovesna služba božja istega dne ob 10 dopoldne.
V Vojaška godb« prnredi 25. jun. 1939 v parku Zvezde svoj promenad™ koncert.
I Odkritje spomenika dr. Ivanu Lahu. Odbor za postavitev spomenika dr. Ivanu Lahu 6poroča V6em darovalcem, prijateljem in častilcem pokojnega književnika in nacionalnega borca, da bo njegovo poprsje v bronu na granitnem podstavku tiho in skromno odkrito na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani na Vidiov dan, 28. t. m., ob pal šestih popoldne. Pisateljicv lik je upodobil akad. kipar g. Niko Pirnat, z nasveti pri arhitektonski zamisli jc sodeloval inženir-arhitekt g. Vladimir Subic. Odlivanje v bron je izvršil livar g. Franc Mo6tar na; Galjevici, kamnoseška dela pa tvrdka Fr. Ktmavar pri sv. Križu. Odbor prisrčno vabi k udeležbi vse, ki spoštujejo pokojnikovo slovstveno in naciomalno delo!
1 Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v ntesecu juliju in avgustu dramsko šolO l>od strokovnim vodstvom režiserja M. Slcrbinška. 1'ouk bo štirikrat tedensko ob popoldanskih ali večernih urah. Vabimo vse, ki imajo veselje do odra in se .».ejijo seznaniti z dramatiko, da se prijavijo v društveni (Škrbčevi) sobi v frančiškanskem prehodu v ponedeljek, 26. ali v torek, 27. t. m. obakrat ctb pol 17 do 18 in od pol 20 do 21. Sprejemajo se <Čiani Frančiškanske prosvete in gostje. Predvsem; se vabijo člani dramskega odseka. — Odbor. 1
i Pozor! Se .štirje sedeži prosti za poučno, lepo ln skrajno cerieno ekskurzijo od 6. do 16. avgusta iz Ljubljane! v Dolomite, po Gornji 'taliji v Firenze, ob Tireiitikeni morju v Rim, Napoli in ob Jadranskem mor ju , v Benetke in nazaj v Ljubljana Zadnje prijave do »4. julija: prof. Jože Bučar, Pri-voz 20; Fran Medica, Tržaška 4.
1 Državna šolskVi poliklinika v Ljubljani javlja, da je rok za vlnganje prošenj za sprejem v Šolsko kuhinjo Nj. Vfcl. kraljice Marije v šolskem letu 1939-40 do 31. julija. Prošnje morajo biti spisane na obrazcu, ki se dobi na Drž, šolski polikliniki v Ljubljani, Aškerčeva cesta, proti plačilu 1 din.	' ><
1 Maturanti VIII. b ,razreda 1. 1929. na klasični gimnaziji v Ljubljani ttodo praznovali 10 letnico mature v soboto 1. julija! t. 1. Priglase sprejema in obvestila daje dr. Erman Marjan, odv, priprav., Ljubljana, Tyrševa 38.
1 Na dr. Krekovi višjf (učiteljski) gospodinjski šoli v Ljubljani so bili učiteljski diplomski izpiti od 12. do 22. junija pod predsedstvom dr. Brani-slava Krstiča, načelnika V.. odd. ministrstva prosvete. Izpit je napravilo 16, kandidatk: Bizjak Vida iz Rakeka, Brajevič Miroslava iz Splita, Čada Ema iz Trbovelj, Flcgo Sa-ra iz Celja, Grmek Marija iz Dol. Logatca, Kersnik Marjana iz Brda, Klun Pavla iz Kočevja, KuafKfr Ivana ia«B»l(ifca%. Kosem Vida iz Trbavelj, NUekbž Breda iiz BoMfi (Italija), Persoglio Emilija' iz Trbovelj, Prijatelj Roža iz Ljubljane, Sedej Štefanija iz Slov. Javor-nika, Sumi Nadina iz Kninja, Toplak Karla iz Ptuja, Vuga Helena iz Celj/a. V I. razred dr. Krekove višje (učiteljske) gospodinjske šole se bodo za šol. leta 1939/40 sprejemale učenke, ki so napravile završni izpit na meščanski šoli ali nižji tečajni izpit na gimnaziji ali realki z odličnim ali prav dobrim uspehom. — Učenke naj se prijavijo do 15. avgusta t. 1. — Prospekti se dobe na zavodu.
1 Maturanti realne gimnazije na Poljanah, ki
smo maturirali leta 1929 se zberemo 28. junija ob 8 zvečer pred »Evropo« od koder se odpeljemo v št. Vid k Mrežarju, kjer proslavimo desetletr nico malure.
1 Dekliški konvikt za. dijakinje ▼ »Domu Marije Pomočnice« na Karlovški cesti št. 22 v Ljubljani, sprejema dijakinje, katere obiskujejo meščanske in gimnazijske šole v Ljubljani. Nudi jim ne le stanovanje in hrano, ampak tudi vso vzgojo po načelih sv. Janeza Bos&a. Za sprejem v zavod je treba pismeni prošnji priložiti: rojstni in krstni list, zdravniško spričevalo, zadnje šolsko spričevalo in priporočilo domačega župnika. — Celotna oskrbovnlnina v konviktu je sorazmerno nizka in se določi po dogovoru. Plačuje se v 10-mesečnih obrokih vnaprej. Posebni stroški za šolske in druge potrebščine, za zdravniška in zdravila se računajo po dejanskih izdatkiih. Ob vstopu se plača 400 din za kurjavo, razsvetljavo in obrabo inventarja.
1 Gostovanje Christi Šolanja v operi za mestne revne otroke je zbudilo splošno pohvalo med ljubljanskim občinstvom in gotovo podvojilo dosedanje simpatije za priljubljenega pevca. Z večkratnim uspešnim gostovanjem v »Ljubavnem napoju«, »Seviljekem brivcu«, »Luciji Lamermoor« in v operi »Boheme« 6i je odJični tenorist Christi Solari tudi v Ljubljani pridobil toliko občudovalcev, da bo gotovo tudi njegjov nastop v torek zvečer v »Traviati« zmagavit ter ovenčan tudi s priznanjem njegove iniciativne dobrote za revno ljubljansko dcco. Da ne bo v torek pri operni blagajni razočaranj, opozarjamo že danes občinstvo, naj si vstopnice preskrbi v predprodaji,
1 Tombola v Mostah. V nedeljo 6. avgusta ob 15 pridite na prostor poleg cerkve Sv. Družine v Mostah. Tam boste dobili že za 3 din spalnico, 9 koles, blago za moško obleko, šivalni stroj, vrečo moke, voz drv, jedilni pribor in še nad 300 krasnih dobitkov. Torej ne zamudite ugodne prilike. Potrudite se, kajti povpraševanje po tablicah je zelo veliko.
1 Preložena tombola na Viču. Gasilska četa Ljubljana-Vič sporoča: Tombola, določena za nedeljo 25. junija 1939, se zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek preloži na nedeljo, 9. julija t. 1. ob 15 pred gasilskim domom na Viču. Uprava.
1 Boks, krupone, vratove dobite pri Erjavcu, Ljubljana. Stari trg.
1 Važno za čitatelje! Strokovno solidno in po zmernih cenah izvršuje pleskarska, sobo- in črko-slikarska dela STANE Vojska, Ljubljana, Cerkvena ulici 11. Zaporanije si, da je naslov delavnice edino Cerkvena ulica 11.
1 I>anes ob pol 16 lm telovadni nastop Fantovskega odseka in Dekliškega krožka r Trnovem.
1 Velika zaloga originalnih švie. ur: »Schaft-
hausenc, »Ornega«, »Longines«, »Doxa«, »Election« itd. poceni in v veliki izbiri nudita: Brata Logar, Ljubljana, Pred škofijo 15.
1 Kupujte srečke loterije rejcev malih živali. Naprodaj so v veeh ljubljanskih trafikah. Žrebanje nepreklicno 2. julija.
Trbovlje
Obvezno predavanje, kako se naj zadrži prebivalstvo ob' napadih iz zraka, bo imel vojaški strokovnjak danes v Delavskem domu, v četrtek na praznik pa v Društvenem domu dopoldne ob devetih.
Mladinsltin akademijo priredi Fantovski odsek danes dopoldne ob 10 v Društvenem domu. Popoldne pa .gredo na tabor v Zagorje.
Kozolec je hotel zažgati. V Fortejevem kozolcu so na vse zgodaj zjutraj opazili, da se nekaj kadi. Ko so prisili zraven, so dognali, da je nek zloben človek ponoči zakuril, a še premalo suho seno ni hotelo goreti, ampak je le tlelo do jutra, da so drugi lahkio pogasili. Le naključje je, da ni nastati velik požar, ki bi bil nevaren tudi za sosedna poslopja. O hudobnem požigalcu pa šo ni sledu.
Oblttite naša domala letovltta, zdeauilitta la planinske pestofanke,
nnSIi boste zdravje, oddih In razvedrilo. Spoznavajte lepote svojo domovine.
Maribor
gostoljubna ln veBela metropola severne Slovenijo na v7.no?,ju zelenoKa Pohorja, ercdl prijaznih vinogradov in Badovnjakov, viihl na prijeten oddih. Milo podnebjo. Lepa okolica. Edinstveno kopališče na Mariborskem otnku. Nova avtomobilska cesta na Pohorje. Prvovrstni hoteli in penzioni. Zinerne cene. Informacije: Mestni turistični odbor ln »1'utnik« v Mariboru.
Koia pod Kopo Na Pungartu 1377 m
Idealno lotoviSče. Krasna lega. Vse leto
oskrbovana. Tekoma voda. 22 postelj. Polna dnevna oskrba din .15.— do 47.—. Informa. _cije; Podružnica SPD Sloven iuradec.
Dobrna pri ceiju
je prlrodno eno najlepših ln najmodernejl«
urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem v srei i gozdov, bre7, prahu ln dima. Odlični uspehi pri zdravljenju ilveev, »rea in ženskih bolezni. Celokupno 20 dnevno zdravljenje din 1100,— do IfiSO.—. Zahtovajte prospektej Uprava zdravilišča.
Rimske Toplice pri Celju
OgHIkovo termalno kopališče S7® 0. Indikacije: živčne In ženske bolezni, revma. giht, liijns Itd. Cenene pavSalne kure za 10 dni od din (mO.— naprej. — Termalno kopališče n« prostem. — Informacije in prospoktl: Uprava zdravilišča Rimske Toplice.
Smarjeike Toplice
radiotermnln! vrelci 27" R. 10 dnevna penr.l j«
v preilsezonl din 400.—, v glavni «e7.onl din 4.'i0,—
Bled
najmodernejše letovišče ln alpsko kopalilS«.
Park Hotel, Bled
ob Jezeru 300 postelj. Dnevni penzlon z večini tnksnml ln postrežbo 0<t 1. Vil. do L IX. din 70.— do din 100.-,
Kranjska gora
810 m. 7, okolico, PODKOREN, S47 m, GOZD. MARTULJEK, 752 m. najlepša slovenska letovišča in klimatične postojanke za zdravljenje.
Hotel Slavec Kranjska gora
18 postelj Sodohnl komfort Točna postretba.
Z m e r n e cene.
Penzion Kresnica Kranjska gora
25 postelj. Sodotnl komfort Točna postrežba.
Zinerne cene. Tel St 6.__
Hotel A. Černe Kranjska gora
25 postelj Komfortni peuzlon. Zelo priljubljen. Zmerne cene
Žirovnica pri Bledu
600 m nad morjem. ZeleznUka postaja, polta.
Jonzlont. gostilne. Cela oskrba din S8.— do in 70—. Informacije: Tujakoprometno dru-
Sivo, Žirovnica.
Ljubljana, 25. junija
Gledališče
Opera, začetek ob 8 zvečer: Nedelja, 25. jun. zaprto. — Ponedeljek, 26. junija: »Werther«. Gostuje Josip Gostič. Red Sreda. — Torek, 27. jun.: »Traviata«. Gostujeta Christy Solari in Gjungje-nac Zlata. Dobrodelna predstava v korist Mestnega prehodnega otroškega doma. Izven. — Sreda,
28.	junija: »Boris Godunov«. Izven. Slavnostna predstava v proslavo Vidovega dne. — Četrtek,
29.	junija: zaprto. — Pelek, 30. junija: »Falstaffc. Red Četrtek.
Radio Ljubljana
Nedelja, 25. junija: 8 Ruski sekstot — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.15 Verski govor (msgr. Viktor fcteska) — 10.30 Nedeljski koncert Radijskega orkestra— 12 Za dober tek igrajo gg. B. Adamič, VI. Golob, S. Hubad in R Pešl — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Pilihovj harmonikarji — 17 Kmet. ura: Podedovanje spola pri živalih (inž. Padar Jože) — 17.30 Cimermanov kvartet in zbor Narodne čitalnice iz Šiške — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac ura: Varstvo narodnih običajev, nošenj in arhitektur pospešuje turizem in narodno blagostanje (dr. Miloslav Stojadmovič, publ.) — 20 Večer romantične glasbe: gdč. Son:a Ivančič in g. Demšar Zlatko, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 21 Spored priljubljenih skladb (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za ples in dobro voljo (plošče).
Ponedeljek. 26. junija: 12 Iz čeških operet (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Moderno zdravljenje duševno bolnih (g. dr. Ivan Kanoni) — 18.20 Slovaške pesmi (plošče) — 18.40 Glavni momenti v zgodovini prekmurskih Slovencev (g. prof. Jože Mavčec) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Zanimivosli — 19.40 Nac. ura: Slovensko kresovanje ali Ivanje (Rudolf Dostal) Ljubljana — 20 Harmonika in citre (plošče) — 20.30 Koncert operne glasbe. G. F. Lupša, ga. M. Kogeijeva, člana ljubi j. opere in Radijski orkester Dirigent: D. M. Šijanec — 22 Najrovedi, poročila — 22.15 Nekaj veselili in nekaj žaloslnih bosta zapela Jožek in Ježek.
Drugi program!
Nedelja, 25. junija: Belgrad: 20 Plošče. 20.30 Godba kr. garde. — Zagreb: 20 Opera. — Praga: 20.15 Igra. 21 Nar. konc. 22.20 Lahka gl. — Sofija: 20 Pevski konc. 21. Operetna gl. — Varšava: 19.30 Pade-rewski igra. 21,15 Plesna gl, — Budimpešta: 19,50 Igra. 20.40 Ork. konc. 22 Plesna gl. 23 Cig. okr. — Trst-Milano: 17 Simf,' konc. 21.45 Opern »L'Ora del dilettante«, — Rim-Bari: 21 Respigbijeva opera »La Fiamma«. — Lipsko: 20.15 Simf. konc. — Monalcovo: 20.15 Veseloigra »Meščan kot plemič«. — Strasbourg: 20.15 Pisan večer.
Prireditve in zabave
Odsekom Barjanskega okrožja ZFOI Vse člane gornjih odsekov pozivam, da se danes popoldne ob pol 4 zagotovo udeleže 2 skušnje za »Igro o kraljestvu božjem« na Stadionu. Na Stadion pridite v skupinah, vodja skupine naj ima seznam vseh, ki 60 prišli, pa tudi tistih, ki iz upravičenega vzroka ne morejo priti, a bi sicer sodelovali. Načelniki mladcev, pripeljite tudi mladce! — Vladko Kos, okrožni odb. za prosveto.
Spored zadnje letošnje produkcije našega konser-vatorija: 1. Mozart: Fantazija v c-lomu, igra na klavirju Osana Jože. 2. Schubert: Kam, Radovednež, Ravnik: Pozdrav iz daljave, poje absolvetka Ivančič Sonja. 3. Chopini Noctumo f-mol, Liadov: Valček, igra na klavirju Jelene Olga. 4 Mozart: Povsod pomlad se smeje, za sopran, violino in klavir (Ivančič Sonja, Burger Kajetan, dr. Švara), Gretry: La Fauvette fsti izvajalci). 5. Debussy: Na terasi ob svitu lune in Min-sitreis. Igra na klavirju Seifert Herta, Handel: Sonata v d-duru, igra na violini absolvent Marin Ladislav, pri klavirju prof. Šivic Pavel. 7. Skrjabin: Preludij (za levo roko), Mazurka, dva preludija. Igra na klavirju Ogrin Ksenija. 8, Ambrosio: Koncert v h-molu. Igra Marin Ladislav, pri klavirju prof Šivic Pavel. 9. Do-nizetti: Arija iz opere Lucia di Lammenmoor in arija iz opere Seviljski brivec. Po'e Ivančič Sonja, pri klavirju dr. Švara. 10, Beethoven. Rondo g-dur, Eccosai-sen. Igra na klavirju Loger Edita, Ivančič Sonja je iz šole prof. Foedranspergove, pianisli iz šole prof. Janka Ravnika, violinisti iz šole prof. Jana Šlaisa. Podrobni spored, ki je obenem vstopnica, se dobi v knjigami Glasbene Matice. Produkcija bo jutri, v ponedeljek, 26. t. m. ob četrt na 7 v veliki Filh. dvorani.
Rokodelski oder
»Svetogorska Mati božja« je naslov romantični igri s petjem, ki jo bo drevi uprizoril Rokodelski oder. Igro je spisal g profesor dr. Andrej Pavlica. Za igro je veliko zanimanje in opozarjamo občinstvo, da si oskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo dopoldne od 10—12 in popoldne od 6—8 v Rokodelskem domu. Prireditev bo ob lepem vremenu na vrtu Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, ob neugodnem vremenu v dvorani. Vabimo k prav obilni udeležbi.
Sestanki
Izredni občni ibor Stavbne zadruge Slomškov dom v Ljubljani r. z, z o. z. bo v ponedeljek 3. julija ob 5 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne z nastopnim dnevnim redom: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. volitev načelstva in nadzorstva, 3. slučajnosti. Člani vljudno vabljeni! Načelstvo.
Absolventinje Trgovske Sole v Ljubljani let. 1933, razred proi. Dcrmastia se vabijo na sestanek dne 8. julija ob 8 zvečer v restavraciji »Katrca« v Ljubljani.
Kino
Kino Vi? predvaja danes samo ob 6 in 8 zvečer velefilm senzacij in pusiolovščin »Viva Villa«, Dodatki običajni. Predstava jutri tudi ob pol 9 zvečer.
Lekarne
Nočno službo imajo v nedeljo: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Garlus, Mosle, Zaloška c. V ponedeljek! dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni Irg 4, in mr. Uslar, Šelemburgova 7.
MARIBOR
m Matura na realni gimnaziji v Mariboru.
Pri maturi na realni gimnaziji v Mariboru je izdelalo 41 dijakov in 34 dijakinj. Zavrnjenih ;e bilo za en mesec 9 dijakov in 3 dijakinje, za eno leto pa 6 dijakov in 5 diiakinj. Maturo brez ustnega izpita so napravili: Metka Betriani, Zora ('ekič, Angela Falconetti, Irma Jeglič, Sonja Kotnik, Aleksandra Kotnik, Miroslava Villiar, Lovor-ka Vodopivec, Vida Zeniljič, Marija Železnikar, Hubert Bender, Franjo Geč, Vojteh Pertot, Zvonimir Devide, Uroš DomiceLj, Božidar Gajšek, Brano Kocmut, Jurij Kolenc. Boris Novak. Maturo z ustnim izpitom pa so napravili: Milvana Čok, Elga Derniač. Milena Duša, Nada From, Daniela Jenčič, Friderika Joštl, Landa Makuc. Tatjana Marin, Ljuba Medvešček, Sonja Ostapovič, Her-mina Paljub, Zofija Pečečnik, Zvezdana Pegan, Josipina Perko, Ida Rižner, Neža Rus, Litijana Ruslija, Milutina Mravlje. Zlata Šrol, Stana Stok, Elizabeta Vladanovič, Iledviga Volčjak, Breda Zemljič, Franc Cujnik, Dušan Dolinšek, Saša Go-lubovič. Dušan Haller, Boris Hvalenc, Milovan Ilih, Vasilij Lah, Dušan Lušin, Milovan Mihorko, Gorazd Moiiorčič. Bogdan Novak, Ljubornir Petek, Rudolf Slrožer, Dragomir Šumak, Ciril IJmek, Jurij Vanek, Herman Vidmar, Sergej Vrišer, Alfred Korenčan, Zdravko Agrež, Stanko Božič. Danilo Gomišček, Branko Ivnik, Vinko Justin, Aleksander Kozinc, Rudolf Polzi, Alojz Prešeren. Anton Prus, Marijan Skubic, Edmund Strulc, Ivan Urh, Miloš Uršič.
m Tudi konjske dirke odpovedane. Ker se
dne 29. t. m. vršijo v Št. Jerneju na Dolenjskem konjske dirke, odpadejo v Mariboru za ta dan in za 2. julija napovedano kon.ske dirke.
m Lepa socialna gesta. Tovarna svile Thoma v Mariboru je dala vsem delavcem en teden dni dopusta, ki je plačan, pa s 50% poviškom navadne plače. Delavec, ki je imel na uro 3 din, bo dobil v času dopusta, ko ne bo ničesar delal, 5 din na uro. Te dobrote, ki je za naše razmere res nenavadna, bo deležnih okrog 500 delavcev.
m Našim cenjenim insercntom! Prihodnjo nedeljo se bodo ob priliki Mladinskega tabora v Mariboru zbrale ogromne mase ljudi, ki bodo pridno posegale po našem listu, ki bo takrat v izredno povečani nakladi prišel v Maribor. Zato bodo oglasi v tej nedeljski številki »Slovenca« imeli posebno velik uspeh. Prosimo naše inse-rente in mariborske trgovce, da za to nedeljsko številko našega lista naročajo oglase, ki jib sprejemamo do petka. 30. junija opoldne.
Stampilje
za signiranje zabojev, vreč, sodov, kamna itd. in štampilje iz gumija.
„S0FRA" Maribor, Gregorjeva 24.
m Umrla je v bolnišnici bivša popularna lastnica gostilne »Pri lipi« v Gregorčičevi ulbi, gospa Elizabeta Rojko, 6tara 63 let. Naj počiva v miru I
m Ljudski oder je dovršil priprave za »Mi-klovo Zalo*, ki bo kot slavnostna igra za mladinske dneve 29. in 30. t. m. ob pol 9 zvečer v Narodnem gledališču. Preskrbite si vstopnice te dni v predprodaji.
luf — jJjj „ — — — otomane, žične vložke, OQl Ozavese, odeje, tinolej, preproge, otroške vozičke kupite najceneje pri ..OBNOV tt" F. Novak, Jurtiteva 6
m Opozorilo mariborskim in okoliškim odsekom. Jutri, v ponedeljek, se vrši zvečer ob sedmih na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti vaja za rajalni pohod. Vsi člani 6e morajo to vaje brezpogojno udeležiti. Točno!
Zahvala Delavstvo tekstilne tvornice Thoma & Co. izreka vodstvu tovarne, zlasti še g. šefu Ripperju prisrčno zahvalo za tedenski plačani dopust.
Le kovač zna skovati podkev
kakor more perilo čisto oprati le dobro miTo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno
Dvojni praznik
Odprli so protituberkulozni dispanzer
v Kočevju
- Zavod za slepe otroke je dobil
priznanje ob svoji 20 letnici
m Odpovedana tekma. Včeraj in danes bi moralo igrati v Mariboru ligino moštvo SK Ljubljane. Tekma pa je bila včeraj telegrafsko odpovedana ter se ne vrši.
m Tekmovanje jadralnih letal iz vse države se bo vršilo tudi lelos v Mariboru za čaca Mariborskega tedna. Dosedaj je prijavljenih za tekmovanje že 15 jadralnih letal. Lani so se vršila tekmovanja prvič ter so prinesla krasne rezultate, ker so bili izenačeni vsi dosedanji ter postavljeni nekateri novi državni rekordi.
m Hrbtenico si je zlomil pri padcu s kolesa 48 letni posestnik in čevljarski mojster Puč.ko Jožef od Sv. Trojice v Slov. gor. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico
m Zdravniško nedeljsko službo za nujno zdravniško pomoč ima danes OUZI) zdravnik dr. Alfonz Wankmiiller, Maribor, Frančiškanska ulica št. 8, 111. nadstr.
m Vinotoč Dobaj Štefan pri Sv. Urbanu odprt, m Pohorske planinske obletnico. Lelos praznujejo planinske postojanke na vzhodnem Pohorju svoje jubileje. Tako je dne 20. junija preteklo 50 let od otvoritve razglednika na zadnjem najvišjem obronku Pohorja na posestvu Vetrinj-6kega samostana. S sekvestracijo enega dela samostanskih posestev je prišel razglednih v last SPD. potem pa ga je prevzela Tujskoprometna zveza, ki ga je vzorno prenovila. Dne 6 junija pa je poteklo 20 let od ustanovitve mariborske podružnice Slov. planinskega društva. Prvi predsednik je bil dr. Brence. v odboru je bil med drugimi tudi 6edanji podžupan Žebot. Podružnica je ob ustanovitvi štela 22 članov. Leta 1921 je kupila od nemškega »Bergvereina« Mariborsko kočo za 218.418 kron.
Kočevje, 24. junija.
V soboto dopoldne je oil na slovesen način odprt v Kočevju novi protituberkulozni dispanzer, ki pomenja za ve« kočevski okraj pomembno pridobitev na zdravstvenem polju. Še prav poseben poudarek pa je dal slovesnosti ban dravske banovine g dr. Marko Natlačen, ki je prijel v Kočevje in sam odprl dispanzer. Kočevje se je za ta dan vse odelo v državne zastave. Na glavnem trgu se je zbrala velika množica prebivalstva, domačinov in okoličanov. Veliko je bilo število šolske mladine, sprejema pa so se udeležili tudi člani fantovskega odseka, članice dekliškega krožka in drugih organizacij — vsi z zastavami in v krojih Veliko je bilo število krajevnih predstavnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Učenke ljudske šole, šolarji in skupina najmlajših iz otroškega vrtca so s prisrčnimi pri-godnicami izročili g. banu lepe šopke. Potem, ko so pozdravili g bana tudi zastopniki državnih in banovinskih uradov, predstavniki kulturnih in gospodarskih organizacij, se je g. ban s prisrčnimi besedami zahvalil za lepi sprejem in odšel v mestno posvetovalnico, kjer je začel predsednik Protituberkulozne lige v Kočevju g. Peterlin slovesno zborovanje društva.
Spregovoril je g. ban. dr. Marko Natlačen, ki je obravnaval dele protituberkuloznih dispanzerjev, katerih je v Sloveniji že 19. Nova pridobitev kočevskega okraja je tem bolj pomembna, ker bo dispanzer poleg zdravstvenega doma v Ponikvah edina zdravstvena ustanova, ki jo bo imel raz-sežni kočevski okraj, Pomanjkanje zdravstvenih ustanov se kaže tudi v statistiki, ki za Kočevje ni ugodna. Tako je rodnost v kočevskem okraju znašala 1 1918. le 19.80% ter zaostajala za bano-vinskim povprečjem, ki je znašalo 21.6%. Če vpo-števamo, da je pretežna večina kočevskega prebivalstva kmečkega stanu, potem moramo zaklju-
Cena pšenici povišana
Belgrad, 24. junija. AA. Danes je minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič dal za časopise to-le izjavo:
Na podlagi uredbe o državnem posredovanju na pšeničnem trgu sem sklenil v soglasju s kmetijskim in finančnim ministrom zvišati kupno ceno od 140 na 165 din za 100 kg. Za to povečanje se je kraljevska vlada odločila na moj predlog in na predlog kmetijskega ministra, da v trenutku, ko najsiromašnejši kmetje prihajajo na trg s svojo pšenico, dobi ta pridelek najugodnejšo ceno, v nasprotju s prejšnjimi leti. V preteklem letu jc bila kupna cena pšenice »Tisa« določena na 160 din nasproti izvozni pariteti, ki je znašala okoli 120 din. Kakor se vidi tudi kljub nižjim cenam pšenice drugod po svetu hočemo ohraniti v naši državi višino cene in jo celo zvišati. Razume 6e, da so ta prizadevanja zahtevala mnogo žrtev, ki jih je kralj, vlada sprejela, ko želi pomagati najširšim slojem in dvigniti njihovo kupno moč ter na ta način poživiti gospodarsko delavnost v državi.
Iz lakomnosti je dal umoriti svojega hlapca
Polšak Je bil obsojen na dosmrtno ječo, Vrboviek pa na 20 let
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem
otvoril na Kralja Petra cesti št. 22 v Celju novo ščetarsko delavnico in
Na zalogi: w'.ovrstne krtače, omela za tekstilne in druge industrijske obrate, za mline, pekarne, za vsa zasebna, hotelska in gostilničarska podjetja, čopiči za slikarje in zidarje itd. — vse lastna izdelava. — Cene konkurenčno nizke. — Postrežba prvovrstna.	Se priporoča
Oberžan Rudolf
Celje, 24. junija.
Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju, kateremu je predsedoval s. o. s. g. dr. Dol-ničar, je bila danes dopoldne razprava proti 35 letnemu posestniku Poišaku Karlu in 25 letnemu posestniškemu sinu Verbovšku Jožefu iz Šmarja pri Jelšah iz Sotonskega. Verbovšek Jožef je pozno zvečer 20. maja v Sotonskem ustrelil s samokresom za nagrado 1000 din hlapca Jereba Franca, Polšak Karel pa ga je k temu groznemu dejanju naklepoma zavedel, da bi se polastil Jerebovega denarja okrog 7000 din, ki mu jih je dolgoval.
Verbovšek Jožef je že ob aretaciji skesano priznal krvavo dejanje in pripovedoval žalostno zgodbo, kako sta prišla s sosedom Polšakom Karlom na velikonočno nedeljo 9. aprila pri napajanju živine ob bližnjem potoku, kako ga je Polšak Karel pričel izpraševati, če bi bil pripravljen zanj storiti nekaj težkega, da pa mora ostati to med njima tajno. Povabil ga je na svoj dom. Tu mu je zaupal, da že dalje časa razmišlja, kako bi spravil s sveta svojega hlapca Jereba Franca in se polastil njegovega denarja. Pregovarjal ga je, naj bi ga on ustrelil, češ da bo dobil za to lepo nagrado. Zvečer 7. maja sta se vračala Verbovšek in Polšak iz Dolge gore proti domu. Bila sta nekoliko vinjena. Polšak je zopet začel z istimi nasveti. Povabil je Verbovška, naj pride v torek zvečer, 9. maja, k njemu na dom, da mu bo izročil pištolo. Pojasnil mu je, da bo poslal drugi dan svojega hlapca v Št. Vid pri Grohelnem po opravkih, Verbovšek pa da ga naj počaka in ga ustreli, ko se bo hlapec vračal. Tudi to pot mu je obljubljal za zločinstvo lepo nagrado. Polšak je mu izročil pištolo s štirimi naboji 9. maja. Verbovšek pa ni izvršil obljube ter se je vrnil,
4H
V globoki žalosti naznanjamo, da jo naš predobri mož in oče, gospod
Jakob Žiiko
posestnik na Verdu pri Vrhniki
po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere danes zvečer v Leonišču mirna
v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se l>o vršil v torek, dne 27. junija dopoldne ii hiše žalosti na Verdu pri Vrhniki na pokopališče pri sv. Antonu.
Verd pri Vrhniki, dne 24. junija 1939.
Globoko žalujoča Sena Ivana in hčerko Ivanka, Rada, Frana, Marija in Ana.
češ da ga ne more usmrtiti, ker sta si s hlapcem Francem dobra in se mu smili.
Na praznik vnebohoda 18. maja je Polšak ponovno prigovarjal Verbovšku, naj ubije hlapca in mu pri tem tudi razodel svoj novi načrt. Povedal mu je, da bo odšel v soboto zvečer 20. maja s svojo ženo v Zagorje pri Pilštanju, svojega hlapca pa bo poslal v vinski hram z naročilom, naj izroči Verbovšku Jožetu sodček. Vinski hram je oddaljen od Polšakove hiše kakih 140 korakov in stoji na samem. Verbovšek je nekaj časa razmišljal, Polšak pa ga je končno pregovoril in mu zabičeval, da mora meriti v sredino Jerebovih prsi, da bo gotova smrt. Polšak mu je izjavil, da ima Jereb pri njem shranjenih še 2000 din in da si bosta oba ta denar delila na polovico. Posebej mu je še naročil, da mora položiti samokres ob Jerebovem truplu in s tem ustvariti videz, da se je Jereb sam ustrelil. Verbovšek je vzej samokres, Poišaku pa ni dal nobenega točnega zagotovila. Prišel je usodni večer 20. maja. Verbovšek se je pozno zvečer sestal s Francem v kleti, da bi tam prevzel sod. To je bila seveda le pretveza. Verbovšek in Jereb sta v poznem mraku sedela nekaj časa na plohu pred kietjo in se pogovarjala ter pila vino iz steklenice, katero je prinesei obdolženi Verbovšek od doma. Po preteku tri četrt ure je Franc rekel, da naj gresta spat. V tem trenutku je Verbovšek potegnil iz žepa električno svetilko in sprožil samokres v sredino njegovega telesa. France je zakričal, Verbovšek pa je zavrgel samokres in zbežal domov. Po polnoči je pridrvel Polšak Karel k Verbovšku v hlev in se hudoval nad njim, zakaj je tako slabo meril, da ni Jereba zadel do smrti, nato pa mu je svetoval, da naj pobegne kamorkoli, samo da ga ne bodo dobili, njega pa ne sme pod nobenim pogojem izdati. Obljubil mu je celo do 10.000 din nagrade, da ga ne bi izdal.
Verbovšek je zatrjeval na današnji razpravi, da je čez dan 20. maja pil precej vina ter bil ob izvršitvi dejanja pijan. Polšak Karel priznava na-snovo, izgovarja pa se, da mu je njegov hlapec Jereb Franc izročil v varstvo okrog 7000 din iz bojazni, da bi mu denarja kdo no ukradel.
Orožniki so našli v Polšakovi kleti pod tramovi v pesku zakopanih 6000 din Jerebove gotovine, doma pa še 700 din. Jereb Franc je imel 15.000 din, od katerih je posodil Bratišu Danijelu 4000 din, Sumicu Štefanu 2000, 7000 din pa je izročil svojemu gospodarju Poišaku v shrambo.
Zaslišanih je bilo sedem prič; Polšakova žena pa se je pričevanju odpovedala. Ko je stopila pred sodnike, se je obrnila proti Poišaku in rekla: »Vidiš Karel, Rog te je kaznoval!«, nakar so ženo takoj odpravili. Polšak se je smejal sodnikom v obraz in s tem napravil najslabši vtis. Oče Polšakove žene je zakričal iz dvorane, da je življenje s Polšakom nemogoče, ker je bil vedno surov in je grozil njegovi ličeri, dn jo bo ustrelil. Obtoženca sta zagovarjala odvetnika gg. dr. Hra-šovec Milko in dr. šket.
Predsednik g. dr. Dolnifar je oh t izrekel sodbo: Vrbovšek Jože ln Karel Polšak sta kriva in sta obsojena: Polšak po § 176-2 kaz. z. na dosmrtno ječo, Vrbovšek Jože z uporabo istega paragrafa na 20 let ječe. Oba sla obsojena na trajno Izgubo častnih državljanskih pravic, na plačilo povprečnine 100 din in na stroške kazenskega postopanja.
čiti, da jc v tem okraju na delu preprečevanje rojstev. Umrljivost v kočevskem okraju pa je bila skoraj za en odstotek večja od banovinskega po-vprečka, kar kaže na pomanjkanie zdravstvenih ustanov. Vse to pa vpliva na počasno naraščanje prebivalstva. Sicer je res zemlja v kočevskem okraju manj rodovitna kot drugod, je pa tudi mnogokje slabo obdelana, zaradi česar včasih celo dobri posestniki ne pridelajo dovolj živeža za svojo družino. To čutijo še najbolj otroci. V takih razmerah se kai rade širijo razne socialne bolezni, zlasti tuberkuloza, ki ie v tem okraju prav tako kakor drugod po Sloveniji bolezen malega človeka, bajtarja, obrtnika in delavca. Novoustanovljeni protituberkulozni dispanzer naj na polju zdravstva zaorje ledino in naj ponese nauk o zdravju med najširše sloje ljudstva. Posebno mnogo bo mogel storiti za zdravstveno zaščito šolske mladine in za asanacije vasi ter za dvig splošne higiienskc kulture v lepem kočevskem okraju.
Na zborovanju so govorili še župan Lovšin, ravnateb Higijenskgea zavoda v Ljubljani dr. Ivan Pire, ravnatcl* Bratovskih skladnic g. Dular in za-sto.pnik OUZD dr. Alujevič. Zatem so šli zborovale! k povalci k poslopju, v katerem je bil urejen protitubcrkulvzni dispanzer. Domači dekan Erker je blagoslovil, nakar se je prof. dr. P. Eržen v izbranih besedah zahvalil g. banu za pomoč pri delu za protituberkulozni dispanzer. G. ban je za tem odprl protituberkulozni dispanzer in ga izročil v varstvo ter upravo predsedniku kočevske protituberkulozne lige nadzorniku g. Peterlinu.
G. ban si je še ogledal lepo razstavo risb in ročnih del v kočevski gimnaziji. Odtod je krenil v Marijin do,m, kjer so ga zbrane gojenke pozdravile s prisrčno prigodno deklamacijo ter mu izročile lep slovenski šopek. Po ogledu Marijinega doma je g. ban odšel v Zavod za slepe otroke, za katerega je ta dan ob 20 letnici obstoja pomenil prav poseben praznik.
G. bana jc pozdravila ob vhodu voditeljica zavoda gdč. Bogomila Dobovškova. V dvorani pa so pričakovali g. bana in njegovo spremstvo slepi gojenci zavoda, ki so v lepi in geniji vi akademiji pokazali, kaj so se v zavodu naučili. Presunljivo je bilo gledati, kako ubrano so igrali na violine gojenci in vsakdo se je čudil spretnosti, s katero so obvladovali instrumente. V lepem pozdravnem govoru je eden izmed gojencev izrekel zahvalo g. banu za vso veliko ljubezen, ki io izkazuje zavodu ter mu zagotovil globoko hvaležnost vseh. Nastopila sta tudi Drašelc in Jožek Trop ler se zahvalila svojemu botru banu g. dr. Marku Natla-čenu in zapela prisrčno prleško pesem. G. ban jima je izročil birmansko darilo — ure, urejene tako, da tudi slepec lahko V6ak čas s prsti odčita natančen čas. Vrstile so se še točke, v katerih so pokazali gojcnci z ubranim petiem, zbornimi dc-klamacijami in glasbenimi točkami vso svojo spretnost in nadarjenost. Hkrati pa je bila njihova ro.čno6t in vsestranska spretnost, kljub temu, da niso ničesar videli, najlepši dokaz za velikansko in težavno vzgojno delo, ki so ga za njihovo izobrazbo vložili njihovi vzgojitelji. Po končani akademiji ie g ban izročil voditeljic zavoda gdč. Bogomili Dobovškovi in ustanoviteljici zavoda gdč. Karli Vrhunčevi visoko odlikovanje reda sv. Save IV. razreda kot najvišje priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo. Pletarskemu učitelju g. Francu Dolinarju pa zlato kolajno za državljanske zasluge.
Odtod so krenili gostje v šolske sobe, kjer je bila urejena nad vse lična in zanimiva razstava izdelkov gojencev zavoda. Razstavo je odprl g. ban s pomembnim govorom, v katerem je orisal zgodovino zavoda. Podčrtal je, da ima zavod sedaj 46 gojencev iz vseh krajev Slovenije in da krije banovina velikansko večino vseh stroškov za vzdrževanje zavoda. Tako je samo za letošnje leto dala v proračun za vzdrževanje zavoda 308 tisoč dinarjev, poleg tega pa še anuiteto 200.000 din za odkup in za adaptacijo poslopja za novo šolo slepe dece. Iz zavoda ie izšlo doklej že 66 gojencev, od katerih se je izučilo obrti 56. Ko sedaj obhaja zavod svojo 20 letnico, nas vse prevzema želja, naj bi tudi v bodočnosti usposabljal svoje gojence za samostojno življenje v korist njim samim in v korist narodu in državi.
Vsi navzoči so si ogledali lepe ročne izdelke, med katerimi so posebno pozornost vzbujali ple-tarski izdelki, ženska ročna dela in kipci iz pla-etelina.
Razstava bo odprta Se v nedeljo in v ponedeljek, prav tako pa 28. in 29. junija Priporočamo vsem, ki bi v teh dneh oblska'i Kočevje, naj si ogledajo dokaze spretnosti otrok, ki jim ni dano videti lepoto barvnega sveta.
Novo mesto
Zveza slovenskih obrtnikov sklicuje dne 2. julija ob 10 dopoldne v prostorih Prosvetnega doma veliko obrtniško zborovanje v Novem mestu. Popoldne bo na vrtu restavracije Košak vrtna veselica, katero priredi Društvo slov. obrtnikov v Novem mestu. Čisti dobiček je namenjen za obubožane obrtnike, zato vljudno vabimo k obilni udeležbi.
Jesenice
Občina Jesenice opozarja vse davkoplačevalce, da morajo vložili pri občini Jesenice najkasneje do 5. julija t. 1. prijavo za odmero prispevka za narodno-obranibni fond. Prijave se dobe pri gosp. Ažmanu Konradu. Obrtniška ulica. Vsem onim, ki bi prijave v določenem roku ne vložili, bo davčna uprava odmerila prispevek po podatkih, ki eo ji
znani in se kasnejše vloge ne bodo upoštevale. _
Jesenice, dne 22. junija 1939,
Na mladinski tabor v Maribor!
Spored taborskih prireditev
29.	junija — praznik sv. Petra in Pavla
Ob 7 zjutraj: Sveta maša za tekmovalce in sodnike v cerkvi sv. Alojzija.
9—12: a) Tekme posameznikov v dvanajstero-boju in desoteroboju (obvezne orodne vaje);
b) plavalne tekme za flano in mladce v kopališču na Mariborskem otoku.
16—20: Tekme posameznikov v dvanajstero-boju in deseteroboje (poljubna orodna vaja, poljubna prosta vaja in poljuben skok čez konja).
20.30: »Miklova Zala«, slavnostna predstava Ljudskega odra v Narodnem gledališču.
30.	junija — petek
Od 8—12: a) Tekme posameznikov v dvanaj-steroboju (lahkoatletski del); b) lahkoatletske tekmo posameznikov (članov in mladcev ter štafet predtekmovanja); c) tekme v odbojki za člane in mladce (prvo kolo); č) tekme za prvenstvo starih članov (nad 38 let); d) tekme članic posameznic v mešanem peteroboju.
Ob 10: Stanovsko zborovanje za dijake ln izobražence v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče, Koroščova ulica 1'2).
Ob 15: Stanovsko zborovanje za učitelje in vzgojitelje v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče- Koroščeva ulica 12).
Od 15—20: a) Tekme vrst članov višjega oddelka; b) tekme mladcev posameznikov v mešanem deseteroboju; c) lahkoatletski peteroboj članov posameznikov; č) lahkoatletske tekme posameznikov (članov in mladcev) ter štatot (semi-finale); d) tekme v odbojki za člane in mladce (drugo kolo); e) tekme v odbojki za članice in mladenko (prvo kolo).
1. julija — sobota
Od 7—12: a) Tekme vrst članov v nižjem in srednjem oddelku; b) tekmo vrst mladcev; c.)
Stanovanja
Vsi, ki so se prijavili za skupna ležišča bodo dobili nakaznice v Mariboru, v glavni pisarni na Aleksandrovi cesti 6. Nakaznice naj prevzame vodja skupine, da ne bo na pisarno prevelikega navala. Tekmovalci in tekmovalke prenoče na slamnjačah, ostali na slami. Na prenočiščih naj vlada popolen red, kajenje je strogo prepovedano. Vse se morajo pokoruvati odredbam nadzornih organov. Prenočišča za moške udeležence se zapro ob 23. uri, za ženske udeležence ob 22. uri.
Prehrana
Pripravljalni odbor je hrano naročil le za one, kl so s prijavo poslali tudi denar. Nakaznice za hrano bodo vsak čas na razpolago v glavni taborni pisarni, kjer se naj zglasi le vodja skupine in dvigne nakaznice. Izkazati se mora z legitimacijo. Prijav in naročilnic za hrano, s katerimi istočasno ni bil nakazan denar, odbor ni mogel upoštevati. Opozarjamo udeležence, da se je odbor z združenjem gostilničarjem dogovoril za enotne cene, ki bodo razvidne s cenikov, ki bodo nabiti v vsakem gostinskem obratu. Vse eventuelne pritožbe sporočite pripravljalnemu odboru, odseku za prehrano. V gostilniških obratih se ne zadržujte dolgo, da bo mogočo postreči tudi drugim. Poslužujte se tudi onih gostiln, ki niso v bližini prireditvenega prostora. Bodite previdni pri uživanju alkoholnih pijač.
Taborni znaki in knjižice
Pohitite z naročilom znakov ln knjižic, ker zaloga pohaja. Z naročilom pošljite tudi obenem denar. Zadnje dni bo razpošiljanje izkaznic ustavljeno, ker i>o tiste dni treba izvrševati zadnja nujna pripravljalna dela.
Žigosanje izkaznic in železniških formularjev
Žigosanje povratnih izkaznic (obrazec K 13 in K 14 ter potrdil v knjižici) se bo vršilo pred Stadionom na Tržaški cesti, zadnji dan pa tudi pred kolodvorom.
Znižana voznina
Za udeležence mladinskega tabora v Mariboru je odobrena znižana voznina na državnih železnicah in sicer za člane, članice, mladce in mladenke četrtinska, za vse ostale pa polovična.
Članstvo. Pravico do 75% popusta normalne vozne cene do Maribora in nazaj imajo člani in mladci Fantovskih odsekov kakor tudi članico in mladenke Dekliških krožkov, ki si na podlagi članske izkaznice odseka odnosno krožka in taborne knjižice kupijo polovično vozovnico od svoje vstopne postaje do Maribora in še železniški obrazec K 14 (za ceno 2 din). — Obrazec K 14 prodajajo vse železniške postaje in jih žigosajo pri odpravi potnikov. Vozna karta se ne sme oddati pri prihodu v Maribor, ampak se mora zadržati obenem z železniškim obrazcem K 14 zaradi brezplačnega povratka domov. Pripravljalni odbor potrdi na taborni knjižici in železniškem obrazcu K 14 udeležbo na taboru. Ob povratku je treba pri železniški blagajni pokazati zaradi žigosanja železniški obrazec K 14.
Ostali udeleženci imajo pravico do polovične voznine od svoje vstopne postajo do Maribora in nazaj. Pri odhodu na tabor kupijo celo vozovnico od vstopne postaje do Maribora obenem tudi železniški obrazec. K 13 (za ceno 2 din). Vozovnica in železniški obrazec K 13 se pri prihodu v Maribor ne oddasta, ampak se zadržita, ker služita za brezplačen povratek iz Maribora. Pri pravljalni odbor potrdi na obrazcu K 13 udeležbo na taboru. Pri povratku je treba žigosati obrazec K 13 pri železniški blagajni. — Kakor člani imajo tudi vsi ostali udeleženci pravico do polovične voznine le na podlagi taborne knjižice.
Ugodnost znižane voznine velja za odhod v Maribor od 27. junija do 2. julija in za povratek od 2. do vključno 4. julija v vseh razredih in za vse vlake razen ekspresnih.
Molili bomo za Slomškovo
tekme v odbojki za člane ln mladce (finale); 5) tekme članov v prostih vajah; d) tekme vrst članic; e) tekme vrst mladenk; f) tekme članic v prostih vajah; g) tekme v odbojki za članice in mladenke (finale).
Ob 10: Stanovsko zborovanje za kmetski stan v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče, Koroščeva ulica 12).
Ob 10: Stanovsko zborovanje za obrtniški stan v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu.
Ob 10: Zborovanje za dekleta v dvorani zavoda šolskih sester (Oosposvetska cesta).
Ob 15: Stanovsko zborovanje za delavski stan v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu.
Ob 15: Glavna skušnja za javni telovadni nastop na igrišču športnega kluba Železničar na Tržaški cesti.
Ob 20:30: Telovadna akademija v Narodnem
gledališču.
20.30: Večerna pobožnost Slomškove družine na Slovmškovem grobu.
2. julija — nedelja
Ob 5: Budnice po mariborskih ulicah.
Ob 5.30: Po vseh cerkvah prilika za sv. mašo in sv. obhajilo (vabi Slomškova družina).
Ob 7.30: Zbiranje za sprevod (glej načrt v taborni knjižici).
Ob 8.30: Sprevod za glavnih mariborskih ulicah z defilejem na Glavnem trgu pred magistratom.
Ob 10: a) sveta maša z ljudskim petjem in cerkveni govor;	T
b) pozdrav predsednik pripravljalnega odbora. |
Ob 14: Zbor vseh nastopajočih za telovadni : nastop.	•
Ob 15: Javni telovadni nastop na igrišču SK | Železničarja na Tržaški cesti. Med nastopom kratek nagovor predsednika ZFO dr. Stanislava Zitka,
lišče. V sprevodu naj godbe v prvi vrsti Igrajo
slovenske koračnice. Odseki in krožki, poskrbite, da no bo nobena naša godba ostala doma!
Stanovska zborovanja
Najvažnejša stanovska zborovanja v Mariboru bodo zborovanja naših delovnih stanov: kmetov, delavcev in obrtnikov. Vršijo se v soboto, dne 1. julija na pred dan velikega tabora. Kmečko zborovanje bo dopoldne ob 10 v Karlinovi dvorani, obrtniško tudi ob 10 v dvorani Ljudske univerze (pri stolnici), delavsko zborovanje pa bo popoldne ob 3 v dvorani Ljudske univerze.
Članicam dekliških krožkov
Pridite resnično pripravljene, da bomo veselo obhajale slovesno dni našega tabora. Zato predelajte še enkrat zadnje okrožnice in prečitajte vsa navodila v taborni knjižici. Preglejte navodila glede krojev in uredite svoj kroj po teh navodilih, da si prihranite razočaranja po Mariboru. Samo tista članica bo smela v sprevod, ki bo imela predpisano urejen kroj. Noben kroj naj ne ostane doma. Čim več ho krojev, tem lepše bo!
Glede prehrane bo za pravočasno prijavljene in za tiste, ki so ob enem s prijavo poslale tudi denpr, bo vse urejeno. Ker na skupnih prenočiščih ni rjuh in odej, naj vsaka članica prinese s seboj vsaj lahko odejo. S seboj prinesite tudi brisačo.
Opozarjamo članice, naj pridejo v Maribor
že v sohoto dopoldne, da se bedo mogle udeležiti dekliškega zborovanja, ki se bo vršilo po
Tako liglada iradov«-
IJana tatvina vlSenJl— Nasprotno braz nevarnosti uživate odličen višnjev bonbon 505 s
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
sveti maši, ki bo ob 10 na Slomškovem grobu na starem mestnem pokopališču. Zborovanje bo v samostanu šolskih sester.
V	nedeljo zjutraj ob 6 je skupna dekliška obhajilna sveta maša v kapeli šolskih sester.
V	nedeljo ob pol 8 zjutraj morajo vse članice in mladenke biti brezpogojno na svojih zbirališčih.
Vsaka udeleženka ve, da je naša manifestacija katoliška in slovenska in ta zavest nam nalaga dolžnosti. Zato bodi naš nastop odličen, od-likujtno se po veseli uslužnosti in strogi disciplini.
Vsaka voditeljica mladenk je odgovorna za svoje mladenke, zato naj vestno zanje skrbi!
Tabor mora biti dokaz naše skupne duhovne in telesne rasti, mora jo pa še poglobiti in okrepiti. To je pa odvisno od vsake posameznice, zato velja: Potrudimo se!
Dekleta moriborske dekliške zveze naj takoj Pripravljalnemu odboru nakažejo denar za taborni fond.
.Vsa slovenska katoliška dekleta na svidenje!
Slavnostni sprevod
beatifikacijo
Slomškova družina vabi, da ob priliki mladin-počastimo Slomška in molimo za njegovo beatifikacijo. Spored je naslednji:
V soboto, dne 1. julija zvečer ob pol 8 se zberemo vsi moški udeleženci na prostoru SK Že-
lezničarja, kjer bo drugi dan nastop, tam dobimo bakle in gremo v sprevodu na Slomškov grob. Ostalo občinstvo se medtem že zbere na pokopališču okrog Slomškovega groba.
Na Slomškov grob ne hodimo več kot na druge grobove. Za Slomška se ne opravlja več mrtvaška sveta maša in ne druge molitve, tja hodimo, da tam opravljamo svoje molitve za njegovo beatifikacijo.
Ko bomo zbrani, zapojemo najprej njegovo pesem: Angelsko češčenje, nato je primeren nagovor in po nagovoru skupna molitev za beatifikacijo, po molitvi pa zapojemo zopet njegovo pesem: Sv. Križ.
Tudi tisti udeleženci, ki bodo prišli kar na pokopališče, naj si kupijo baklo za 1 din, ker pokopališče posebej ne bo razsvetljeno.
V nedeljo zjutraj ob 6 bo po vseh cerkvah sveto obhajilo za beatifikacijo Slomška.
Slovenska katoliška mladina in vsi katoliški Slovenci, ki se bomo ta večer zbrali v Mariboru, posebno pa še Mariborčani sami, zberimo se k tej manifestaciji v sprevod in nato k molitveni prošnji, da nam dobri Bog da — svetnika, zgled-nika in priprošnjikal
IHarodne noše
Mariborski tabor mora biti veličastna podoba mladostne sile slovenskega naroda. Pestre narodne noše naj povzdignejo nastop naše mladine. V vsakem vremenu vzemite s seboj »marele«. Utegnejo koristiti v lepem pa tudi v grdem vremenu. Dekleta, ne pozabite cekarjev in rož! Pripeljite se, če morete — z okrašenimi vozovi v Maribor! V sprevodu gremo vsi peš, brez vozov. Zelo priporočamo, da se sestavijo skupine, ki naj prikazujejo podobe iz našega kmečkega življenja. Prinesite društvene zastave, ki bodo dodeljene narodnim nošam v sprevodu. Pripravite se takoj, preglejte svoje noše, posvetujte se, vsak naj se potrudi, da bo nastop narodnih noš v resnici lep.
Zdravniška službi
Ambulance, ki bodo nudile zdravniško pomoč, se bodo nahajale: na glavnem kolodvoru, na južni strani perona; na Glavnem trgu v bogoslovju, in na Frankopanski cesti št. 20. Na Stadionu bodo ambulance levo od glavnega vhoda, na desni strani tribune, pod tribuno in na levi strani tribune. Vse ambulance bodo označene z belo zastavo z rdečim križem.
Vsak, ki bi potreboval zdravniško pomoč, naj se javi v najbližji ambulanci. V nujnih primerih kličite reševalno postajo št. 22-24 ali 23-36. — Pitna voda bo na razpolago v mestu in na stadionu, kjer bodo na raznih krajih nameščeno vodovodne pipe. Vodo bodo raznašale tudi razna-šalke. Pri vodovodnih pipah naj ne bo nepotrebnega postajanja.
Na stadionu bodo šotori z raznimi okrepčili. Morebitno pritožbe zaradi pokvarjenih jedil v teh šotorih je takoj sporočiti najbližji ambulanci. Posebno previdnost priporočamo pri uživanju sladoleda.
Pri odhodih z vlaki je previdnost prav posebej na mestu. Pazite, da no pride do gneče. Pokorite se vsem navodilom, da ne bo nevarnosti za nesreče!
Na stadionu bodo urejena zasilna stranišča. Tod naj vlada popoln red in snaga.
Konjenik?
Danes je zadnji dan za prijavo tistih, ki želijo v sprevodu sodelovati kot konjeniki. Vsak konjenik mora imeti kroj, črne usnjene škornje z ostrogami in bele rokavice. Kdor ne bo tako opravljen, ne bo smel na konja. Civilnih konjev ni treba voditi v Maribor. Konjenikom bo konje oskrbel pripravljalni odbor. Le ti konji bodo smeli v sprevod. Skupna vaja konjenikov bo v soboto, 1. julija ob 4 popoldne v artilerijski vojašnici. — Zbor za sprevod bo v nedelio zjutraj ob 6 prav tako v artilerijski vojašnici. Pridite vsi in točno! Vsi konjeniki bodo dobili še posebna navodila. Zasledujte poročila v »Slovencu« I
Godbe
Mnogim godbam smo poslali vabilo za sodelovanje. Dne godbe, ki nain še niso poslale odgovora, prosimo, da to takoj store. Vse godbe, ki bodo sodelovale, morajo biti v nedeljo zjutraj ob pol 8 na Zrinjskega trgu, kjer je njihovo zbira-
Ena najlepših točk vsega sporeda Mladinskega tabora, bo brez dvoma slavnostni sprevod, ki se bo vršil na glavni dan v nedeljo, dne 2. julija dopoldne. Opozarjamo, da se je načrt sprevoda nekoliko spremenil in da podatki v knjižici niso popolnoma točni. Sprevod ne bo šel po Vetrinjski ulici, ampak bo od Trga svobode krenil po Slovenski ulici in Gosposki ulici na Glavni trg. De-file se ne vršil na Glavnem trgu, kakor je označeno v taborni knjižici, marveč na Trgu svobode. Sprevod bo torej šel po naslednjih ulicah: Aleksandrova cesta, Trg svobode, Grajski trg, Slovenska ulica, Gosposka ulica, Glavni trg, državni most, Kralja Petra trg, Dvoržakova ulica, Frankopa-nova ulica, Ob železnici, Tržaška cesta, Stadion SK Železničarja.
Zbirališča za sprevod: Zbiranje udeležencev za sprevod prične zjutraj ob pol 8 na spodaj označenih zbirališčih. Zbirališča za posamezne oddelke organiziranega članstva, bodo opremljena s posebnimi napisnimi tablami. Članstvo naj se zbira na pripadajočih zbirališčih, ki jih bo moglo spoznati po napisnih tablah. Vsi oddelki se zbirajo po okrožjih, kakor bo označeno na napisnih tablah. Pokorite se odredbam članov tehničnega odbora in rediteljev, da bo mogoče pravočasno uvrstiti vse članstvo in da ne bo nastala nepotrebna in skrajno mučna zamuda! Pred zbranimi odličniki, se moramo postaviti s skrajno točnostjo!
Zbirališča
Člani v krojih: Maistrova ulica, glava Zrinj-skega trg.
Članice ▼ krojih: Aškerčeva ulica, glava Kersnikova ulica.
Mladci v telovadni obleki: Razlagova ulica, glava Zrinjskega trg.
Mladenko v krojih: Razlagova nI. (za mladci).
Članstvo v eivilu: Tomšičev drevored (po redu: člani, mladci, članice, mladenke), glava Kersnikova ulica.
Narodno noše: Cafova ulica, glava Zrinjskega
trg.
Prapori: v parku na Zrinjskega trgu.
Godbe: v parku na Zrinjskega trgu.
Predsedstvo (odbor ZFO, odbori podzvez ter pripravljalni odbor za tabor): Zrinjskega trg ob Kolodvorski ulici.
Predsedstvo ZDK s svojimi prapori: vogal Aškerčeve in Kersnikove ulice.
Vzorna vrsta ZFO: Zrinjskega trg (za predsedstvom).
Častna feta: Zrinjskega trg, med Kolodvorsko in Cafovo ulico.
Konjenica: Zrinjskega trg, med Kopitarjevo in Kolodvorsko ulico.
Otroci
Na glavni taborni dan bo v Mariboru po mestu in na prireditvenih prostorih velika gneča, zato nujno svetujemo naj tega dne nikdo ne vodi
v Maribor otrok. Pač pa naj otroke pripeljejo v Maribor v soboto popoldne h glavni skušnji ob pol 3 na stadion SK Železničarja. Otroci imajo k tej vaji prost vstop.
Telovadcem in telovadkinjam
Opozarjamo vse telovadce in telovadkinje, ki bodo nastopili pri javnem telovadnem nastopu, da morajo priti v Maribor brezpogojno v soboto do 12 opoldne, ker se popoldne ob pol 3 vrši glavna skušnja, katere se mrajo vsi nastopajoči brezpogojno udeležiti. Kdor ne bo pri glayni skušnji, ne bo smel nastopiti. V zvezi s tem opozarjamo, da bosta v soboto dopoldne vozila v Maribor dva posebna vlaka, ki bosta v Maribor prispela najkasneje do 12 opoldne. Prvi vlak bo vozil na progi Zidani most—Maribor, ki bo sprejel udeležence s postaj Dobova—Zidani most, Velenje— Celje, Rogatec—Grobelno, Zidani most—Maribor. Drugi vlak bo vozil na progi Ljubljana—Maribor in bo sprejemal udeležence s prog Tržič—Kranj, Kamnik—Ljubljana, Vrhnika—Ljubljana, Rakek— Ljubljana, udeležence z Dolenjskega in Kočevja, udeležence iz Ljubljane, udeležence s prog~ Trebnje—Sevnica ter udeležence iz Ljubljane do Zidanega mosta. Pozivamo vse telovadečo članstvo, da se posluži predvsem teh dveh posebnih vlakov, s katerima bo pravočasno dospelo v Maribor. Tudi ostali udeleženci, ki hočejo priti že dopoldne v Maribor, se smejo teh vlakov poslužiti.
Župni uradi!
Velečastite gospode župnike prosimo, da s prav toplimi besedami svoje župljane povabijo na stanovske zbore in mladinski tabor ter jih opozorijo, da si pravočasno nabavijo taborne knjižice. Knjižice smo poslali tudi vsem župnijskim uradom lavantinske škofije. Prosimo, da te taborne knjižice in znake razpečajo, izkupiček zanje pa nakažejo Pripravljalnemu odboru.
Ob vsakem vremenu
Prireditve mladinskega tabora se bodo vršile ob vsakem vremenu. Članstvo se naj pripelje v Maribor tudi v primeru slabega vremena. Spored mladinskega tabora se bo izvajal brez ozira na sonce ali dež.
Oprema krojev
Ponovno opozarjamo vse članstvo, da bodo smeli v sprevod le tisti, ki bodo imeli predpisano urejen kroj. Na zbirališčih bo pregled krojev. Vsakdo, ki ne bo imel urejenega kroja, bo iz sprevoda izločen. Samo ona dekleta bodo smela v sprevod, ki bodo imela kroj, ali enotno obleko, modra krila in bele bluze. Člani v civilu morajo imeti temne hlače in belo srajco. V primeru toplega vremena bodo suknjiče nosili na levi roki. Na krojih se sme nositi le tahorni znak, v civilu pa fantovski in taborni znak.
Posebni vlaki
Udeležba na Mariborskem mladinskem taboru bo tolika, da jo Pripravljalni odbor v Mariboru moral organizirati tudi posebne vlake, ki bodo mogli udeležence vseh prog Slovenije pravočasno in v najlepšem redu spraviti v Maribor.
Poleg obeli posebnih vlakov, ki bosta prispela v Maribor v soboto, 1. julija okoli poldneva in ki sta določena predvsem za telovadeče članstvo, ki mora biti v Mariboru že v soboto popoldne pri generalni vaji, bodo vozili v noči od sobote na nedeljo razni drugi posebni vlaki in sicer:
1.	Jcscnicc—Maribor za udeležence s proge Bistrica—Boh. jezero do Sv. Jošta in za udeie-žence s proge Rateče-Planica—Jesenice.
2.	Kranj—Maribor. Za udeležence s proge Kranj vključno do Št. Vida ter za tržiško in vrhniško progo.
3.	Ljubljana—Maribor. Za udeležence s proge Kamnik—Ljubljana, Rakek—Ljubljana, in iz dolenjskih prog.
4.	Ljubljana—Maribor. Za udeležence iz mesta Ljubljane in bližnje okolice.
5.	Ljubljana—Maribor. Za udeležence s proge Zalog vključno Laško.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
6.	Celje—Maribor, Za udeležence iz Celja-mesto z bližnjo okolico do Sv. Jurija.
7.	Zagreb—Zidani mesto—Maribor. Za udeležence s proge Dobova—Zidani mesto in Tržišče— Sevnica.
8.	Velenje—Celje—Maribor. Za udeležence s proge Velenje—Celje in s proge Grobelno do Slovenske Bistrice.
9.	Poljčane—Maribor. Za udeležence s proge Zreče—Poljčane in Slov. Bistrice-mesto.
10.	Ptuj—Maribor. Za udeležence mesta Ptuj.
1. Čakovec—Maribor. Za udeležence proge Ča-
kovec—Pragersko in Dol. Lendava—Čakovec.
12.	Velenje—Dravograd—Maribor. Za udeležence z vse te procre.
13.	Murska Sobota—Maribor (brez Ljutomera). Za udeležence proge Murska Sobota—Ormož.
14.	Gornja Radgona—Maribor. Za udeležence s proge Gornja Radgona—Ljutomer in iz Ljutomera.
15.	St. IIJ—Maribor. Za udeležence te proge.
Razen tega bodo še vozili: En poseben vlak
za udeležence s proge Rogatec—Grohelno, ki bo imel predvidoma zvezo z vlakom, ki odpelje z Grobelnega ob 6.
Dva posebna vlaka za udeležence s proge Zreče—Poljčane, ki bosta imela zvezo s pnsebnim vlakom, ki bo vozil na progi Poljčane—Maribor.
En ali dva posebna vlaka za udeležence s proge Slov. Bistrica-mesto—Slov. Bistrica, ki bosta imela zvezo s posebnim vlakom, ki bo vozil na progi Poljčane—Maribor.
Točen vozni red, čas odhodov in prihodov bomo objavili pravočasno v »Slovencu«'

Kamen do kamna
Grčar je oral v mesečini. Po pasu slečen je stopal za plugom. Brazdo za brazdo je rezal v zemljo. In ko je njivo podolgem preoral, jo je še enkrat preoral počez, da bi bila prst tem bolj zrahljana in pripravna. Njiva je bila prej zapuščena starina, polna kamenja, ki ga je brez dvoma nanesla voda. Dolga leta se je Grčar trudil, da jo je očistil kamenja, in včeraj je spravil z nje poslednji grušč in je načel zemljo.
Ni popustil, dokler ni potegnii poslednje brazde. Potem je napojil vola v bližnjem potočku, ki je krotko in urno žuborel po strugiri, umil si je od dela prepoteni život in se je odpeljal domov.
Njegova hiša se je belo in snažno blestela v tioči. Stala je tik potočka za vrtičem, ki je bil preprost, vendar dovolj obsežen. Vrt je bil porasel z zelenjadjo in s cveticami.
»Danes sem pripravil novo njivo,« je rekel ženi. Smehljala se je. To je bil velik korak navzgor v njunem majhnem gospodarstvu, ki sta ga ta dva mlada človeka z žilavo pridnostjo porinila od bornega začetka do nastajajočega blagostanja.
Do smrti utrujeni Grčar je padel na posteljo in koj zaspal. Njegova žena je še skrbno zalila cvetlice na oknih, da bi jih ponoči ne žejalo, in videla je bliskavico na soparnem nebesu, in kako so čez zvezde legale mrene.
Divje grmenje je oba prebudilo. Prihrumela je huda ponočna nevihta in je bržkone že precej časa razsajala, preden sta se zbudila.
Rezek blisk je razsvetlil sobo. »Križ božji!« je vzkliknila žena. Zagrmelo je, kot da bi se nebo podrlo. Živina v hlevu se je oglasila in je začela vekati. Grčar je šel pogledat, ali se ostra-čena žival ni 6trgala z verig.
Žena je prisluhnila za njim. Vendar ji je v eluh planilo nekaj drugega: grmenje se je poleglo, in v tišino 6e je zagnalo strahotno hrumenje, ki se je večalo in bližalo. To ni bil hrup nevihte. Tako neznansko in tuje je hrumelo.
Tedajei je planil mož v sobo in je bil bel ko zid. »Voda. voda!« je hripavo kriknil.
Luna je ugasnila. Toda med številnimi bliski eta zagledala, kako se vali v dolino široka, deroča voda, ki je bolj in bolj naraščala v strastni naglici. Brez dvoma se je kje v bližnjih gorah utrgal oblak.
Grčar je butal v hlevska vrata, a jih ni mogel odpreti. Divja voda je mogočno drla in se zaganjala vanj, da se je opotekel. Bolj in bolj blazno je vstajala groza iz noči in je kakor ropar 1 vdrla v pokoj tega posestva. lakorinjeno drevo je butnilo proti hlevu.
Le s težavo se je Grčar izmotal iz vejevja. Nič ni zaleglo; moral je pustiti svojo hišo, sicer bi bil utonil ali bi ga bila mogočna debla dreves zmečkala. Potegnil je ženo s seboj na obronek.
Ondi sta stala in slišala, kako je spodaj divjala nevihta in kako so gospodarili pljuskajoči valovi. Žena s> je zakrila obraz in se razjokala. Grčar je poslušal hrUmenje in je topo gledal obrise hude ure na črnem, podrtem drevju.
Proti jubru je huda ura odgrmela dalje, vihar se je polegel in divjanje v globini se je potišalo. Tedaj se je žena pomirila. Na nebu se je zasvetila zvezda, ki jo je spomnila Boga ... »Kako se zvezda lepo sveti!« je plaho dejala svojemu možu. Odvrnil ji je: »Mene ne bo potolažila.«
Potoček se je bil spet povrnil v svojo strugo, a hudi sledovi so oznanjali njegovo ponočno oblast. Na bregovih je bila zemlja vsa razrita, trava pred hišo je bila polna peska, nova njiva pa vsa razdrta in iznova posuta s kamenjem.
Grčar je stal pred njo in je zaiiečal: «Ves trud je bil zanian! O, zakaj ni treščilo vame!« Žena se ni upala tolažiti ga, saj je poznala njegovo uporno, jezno srce.
Vrtne ograje ni bilo več, gredice so bile razdejane. Tisti kot hiše, kjer je bil hlev, je
Spomenik prodajalke prest
Na pokopališču Campo Santo v Genovi stoji svojski nagrobnik za ta današnji čas. Katarina Campodonico, ki je prodajala po ceslah preste, st je dala še pred sva.,o smrtjo postaviti nagrobni spomenik. Sama je izklesana iz kamna, držeč v rokah preste. Spomenik je naredil slaven genovškl umetnik. Kar 60 let dolgo si je starka sleherno paro shranila za svoi nagrobni spomenik. Ko ji je bilo 80 let. je imela skupaj 200.000 lir, s katerimi si je mogla naročiti umetniški nagrobnik. Sama si je dala tudi vklesati tele besede:
»S prodajo žemelj in prest na mnogih trgih v Genovi, ob vsakem vremenu, če je brila burja ali |« sijalo sonce ali če je lilo ko iz škafa. S tem sem svoji slari materi služila kruh Od tega bornega zaslužka sem si nastrgala še toliko skupaj, da se bom ohranila spominu poznejših časov. To sem storila jaz. stara pristaniška prodajalka Katarina Campodonico, ki so mi rekli kmetica. Molite zame!«
Tri leta jp starka vsak dan hodila ogledovat svoj spomenik na grob, ki so jo vanj potem pokopali.
bil podrt. Krave so utopljene ležale ob verigah; marogasti, srčkani teliček je bil ubit.«
>To je preveč,« je zamrmral Grčar in je snel vrv, ki je visela na klinu. V silni grozi je zaklicala žena: »Kaj si boš storil?«
»Molči — ali te ubijem k jo je nahrulil. Tn v svojem obupu je zavpil: »Zdaj naj hiša le kar
razpade in segnije! Nič več mi ni mar!« *
Po izmitih, razrit.ih stezah je Grčar prispel visoko v hrib, dokler ni našel samotnega kraja, kjer ga ne bi nihče motil, če bi položil roko nase.
Jelka nad njim je iztezala mogočno vejo. Nebo je bilo jasno in prepreženo s sijajočo modrino; daljave so se prozorno leskelale. čriček je rezko čirikal, iz globine so tožili krokarji. Svet, zdaj pa lalrko noč!
Tedaj se je nedobrodošlo oglasil krokar na skalnati stezi. Prihajal je človek z eno samo nogo, opirajoč se na berglo in držeč v roki palico; na plečih je imel nahrbtnik. S svojo edino nogo jo je krepko in na široko ubiral navzgor.
Preden se je Grčar mogel skrili, ga je čudoviti romar že opazil. Pristopil je k njemu. Iz njegovega ozkega obraza so zrle svetle, rezke oči Grčarja, ki je stal tu v gozdni divjini zmedenega pogleda in z vrvjo v roki pod debelo vejo.
»Hej, ti dvonožec!« je zaklical tujec, »ali bi rad oskrunil to nedolžno, lepo drevo?«
»To nobenega nič ne briga!« se je Grčar zoperstavil. »Vse veselje do življenja me je minilo. Ponoči me je nevihta naredila berača.«
»Prijatelj, mene poglej!« je dejal popotnik. »V vojni sem izgubil nogo; iz kolka mi jo je izpulilo. Niti štrcelj mi ni ostal!«
Grčar se je zdrznil, zroč na pohabljenca. »Najprej sem si hotel pognali kroglo v glavo,« je tujec nadaljeval, »da bi živel z eno samo nogo, kot nebogljeni [>ohabljenec?! Da ne bi mogel nikoli več v hribe in v gozdove, ki sem j.ih tako ljubil?! Ne! — A ko sem bil tako oslabljen ležal, eem zagledal pri postelji otroka, ki se je igral s pokoncu-možicljem. Tisti možic tudi ni imel več nog kot jaz, pa se je vselej veselo dvignil, čeprav je bil potlačen k tlom. In mislil sem si:
»Človek si, ki imaš srce in dušo, pa naj bi te osramotil takle lesen možic? V meni se .je krepila volja in dvignil sem se, in sleherni prost dan, ki ga morem vzeti pisarni, se odpravim v hribe — in vse te hribe, tja do modrine, sem oblezel s to svojo edino nogo — in sem srečen človek!«
Pokazal je dol v svet, ki se je razprostira! v svoji gozdnati lepoti pred njima.
»Vidite, zdaj se veselim Boga, ki mi je pustil oči, da morem videti, kako so hribi lepi; ki mi je pustil roke. da si morem z njimi zaslužiti kruh; ki je dal rasti les iz katerega je narejena moja bergla! Zdaj pa zbogom, ti človek z vrvjo, in pridi k sebi!«
Grčar je strmel za samonogim popotnikom, ki je samozavestnega, zdravega srca, tako urno stopal dalje, da bi bil človek z dvema, zdravima nogama komaj šel vštric z njim.
Zvezdice žare v modrini, slavec v tihem gozdu poje. V bridki pesmi srce moje slavo poje solz dolini — —
Kresna noč. Grme topiči. Tam na pusti goličavi tisoč vriskov me pozdravi: kres zažgali so, fantiči.
Razsvetljeni vsi so griči. Zlati ognji na planini kot kresovi po ravnini svetle strnejo plamene — in enako njim, ognjene zvezdice žare v modrini.
Noč prepolna je skrivnosti: Kdor nevedoma osuje seme praproti, začuje govorico v temni bos ti*, zajček v suknjiči preprosti toži srni križe svoje; v vitkem vrlin zalo hoje veverice se igrajo;
v luži žabice regija jo: slavec v lihem gozdu poje...
Saj podnevi sem hodila čez zelene senožeti; slišala sem ptičke peti. Kaj pomeni pesem mila, šele noč mi je odkrila Zdaj pri srcu mi lepo je: vse prevare, lenme boje, kar ne upa luči dneva, jasni noči razodeva v bridki pesmi srce moje.
V	gozdu, o polju, sredi žitje šum na levi in na desni.
V	čudapolni noči kresni preseneti me odkritje,
da razumem slednje bilje: Ribice v voda globini, rosne trate v mesečini — vsa narava 7. vsem bratenjem; človek z umom in z življenjem slavo poje solz dolini — — —
(Marija BrenčiS.)
Ko ga Grčar ni nič več videl, je zagnal vrv kakor strupeno kačo v grmovje in se je divje pognal v dolino. V njem se je prebudila mogočna radost, da bi se kosal z vsemi silami usode.
Stopivši iz gozda, je zagledal svojo ženo, ki je sama in potrpežljivo valila z njive velik kamen, kakršnih je bila vsa njiva polna. Nerodno ji je šlo deio izpod rok, saj jo je oviralo brsteče življenje v telesu.
Grčar je planil s hripavim, pa veselim vzklikom k njej, izpulil ji je kamen iz rok. ga dvignil z močnimi rokami in ga zadegal daleč proč od sebe v potok. Potem je slal snieijoč se pred njo in videti je bilo. kakor da bi bil vrgel od sebe ves obup in veo »irah pred živl'®njem.
(H. V.)
Svetovna šahovska olimpiada je preložena na julij in avgust, je pa po izjavah šahovskih krogov iz Buenos Airesa zagotovljena. Odhod reprezentance iz Evrope je določen ob koncu julija. Udeležba vetih držav i/. Evrope je zaradi prelaganja baje izključena, tako da bo ta olimpiada imela pač manjši obseg, kot je bilo prvotno v programu I udi udeležba naše reprezentance je po nekaterih poročilih dvomljiva in je bil žc stavljen predlog, naj bi priredili namesto tega pri nas mednarodni turnir. Za udeležbo bi bilo najbrže mogoče pridobiti tudi dr. Euweja, kar bi bila vsekakor atrakcija tega turnirja. Za kraj turnirja prihaja zelo
v poštev naše zdravilišče Rogaška Slatina.
*
V Elsteru je bil pred kratkim končan manjši turnir nemških mojstrov. Zmagal je nemški prvak Eliskases s 7 točkami pred Hei-nichejem, Lokvencom in Michelom, ki so zaostali za I in pol točke. V llarzburgu bo v kratkem mednarodni turnir, na katerem bodo igrali inozemci Stalilberg (Švedska), Cortlever (Holandska) in Paiilsen (Danska) ter nemški mojstri Ahnes, Bogoljubov, Eliskases, Lange, Reinharrlt, Rellstiib in Zollner. S turnirja v Sluttgarlu prinašamo danes partijo, ki je odločila borbo zn prvo mesto v korist Bogoljubova. Richter je bil Bogoljubovu v vsem turnirju najnevarnejši konkurent.
Richter : Bogoljubov.
f. e2—e4. e7—e3. 2. Sgl—f3, Sb8—c6. "5. d2—d4 (vodi do odprle in ostre igre, kar zelo prija Richterjevemu stilu), e3Xd4. 4. Sf3Xd4 (tukaj je možno tudi gambitno nadaljevanje škotske igre, ki je zelo raziskano, toda končno beli kljub ostremu napadu ne doseže ver kot enako igro). Sg8 — fh. 3. Sd4Xr(> (obifia jnejše je tukaj Sbl—c3, nakar nadaljuje črni naj-
boljše z Lf8—b4), b7Xc6. f>. T.fl — d3, g7—g6f (Beli ne obvlada sedaj polja d5 in se črnemu ni bati vezave Lcl—g3.) 7. 0—0, Lf8—g7. 8. f-i— F4 (oil vezave Lcl—g3 beli ne bi imel koristi, ker bi po Ii7—Ii6, Lg3—h4, g7—g5 lovec na g? bil zelo močan), 0—0. 0. f4—f5 (energičen beli napad Bogoljubov zelo lepo pnrira), Dd8— c7. 10. Sbl c3, d?—d>! (Črni je dosegel s tem močno po/.icijo in se kmalu polasti inicijative.) II. I,cl-g3. h7—hf>. 12. Lg5Xfb, I,g7Xf6. 13. DdI —f3 (po rxgh fXgb, eXd5 cXrl3 bi bila igra popolnoma odprta in črni lovci in trdnjave bi obvladali celo desko), Ta—li8! 14. e4X <l">, Tb8Xb2 13. Sc3—e4. Lf6—d4+. Ki. Kgt-M, l,r8Xfi. 17 Tal—el, I)e7—d7. 18. Se4 g3. Lf5X (13. 19 d5Xe(>, Dd7—d6. 20. Df3Xd3, Ld6—e5l (S tem izsili črni zase ugodno končnico in ima v nadaljnjem le še tehnično nalogo, da izkoristi svojo prednost.) 21. Dd3—f3, Le3Xg3. 22. h2Xg3. 11>2—b3 (grozi poenostavitev igre z Th5—f3), 23. g3—g4. Tb3-e3. 24. Tel—dl, Ocl6—e6. 23. Tdl —d7, hf>-h3! 2b. Df3-fft, Te3— el! (grozi DXfh). 27. Khl—h2, Tel—fl (s tem je napad f7 odbit). 28. l)fbXfl. DeftXcf>. 20. Ofl — <13, h5Xg4 30. Kh2—g3. a7—a3. 31. c2—c4, Tf8— e8 (pričetek črnega napada na belega kralja). 32. [)(|3—c|3, Dcf>—fh! 33. Kg3Xg4, c7—rf>. ' 34. I)d3—(14, Df6~f3 + , Vi. Kg4-g3, c(>—c3. 3h. n,i4—d3, nr3-p3+. -,7. Kg3—f3, nP3—h5+. 38. Kf3—ni,3 -P54-. 30. Kg3-f3. TeR-eh. 40. Td7—d3, Ieft— fh + . 41. Kf3—g4. De3—f4 + . 42. Kg4-h3, I)f4-hf> + in beli se je vdal, ker jc na Kg3 po Tf(>— f4l partije hitro konec.
TEGA ŠE NE VEŠ?
—	Presno maslo daj poleti v posodo z mrzlo vodo in ga pokrij z namočeno krpo. Vodo in krpo večkral na dan premenjaj.
—	Plcsnobo na usnju odpraviš z razredčenim
glicerinom.
T'pke na klavirju očistiš s špiritom in z volneno krpo
Zgodovinske Trojane vabijo
i
Kdor je že Kodi! po državni cesti iz Ljubljane proti Celju, se gotovo spominja daleč poznanega Črnega grabna, katerega sta lepo opisala že Jurčič in za njim Kersnik v povesti »Rokovnjači«.
Nekako v sredini tega grabna, ki so ga v času zloglasnih rokovniačev upravičeno imenovali tudi Krvavi graben, se cesta iz Ljubljane proti Celju najviše vzpne. To je znani Včaški prelaz (M)9 m); še malo dalje, pa ste že v prijaznih Trojanah, ki so položene med ti
gorsko lego zlasti spomladi in poleti močno privlačijo izletnike. Ze po naravi je kraj kakor ustvarjen za letovanje in odpocitek, ker je
zrak čist, posebno spomladi ves nasičen z vonjem cvetočih travnikov in sadnega drevja.
Kakor Trojane same, tako je tudi okolica polna naravnih lepot, ki morejo razveseliti vsakega njenega ljubitelja. Kako prijetno je iti na krajše izlete v bližnje gosto znrastle, lahko dostopne gore in se razgledovati po širni okolici. Taka razgledna gora je Reber (875 m). Raz nje se na severno stran globoko spodaj vidijo vasi: Zavrli, Včak, Trojane, Št. Gotard, na južno pa Kolovrat z razvalinami starega gradu ter velik del slovenske zemlje do Kuma, Ljubljane in Kamniških planin.
Take so torej današnje Trojane, toda niso znamenite samo kot lep in prijazen kraj, ampak tudi po svoji slavni preteklosti, s kakršno se more ponašati le malokateri kraj v Sloveniji.
Trojane v rimski dobu
Sedanje Trojane stoje na razvalinah' nekdanje rimske naselbine Atrans ali Adrans; verjetno pa utegnejo imeti svoj početek že v predrimski dobi.
Ko so Rimljani širili svojo državo v alpske dežele in proti Donavi ter ustanovili provinco Norik (18. leta po Kr), so zgradili po sedanjem Črnem grabnu najboljšo cesto tedanjega rimskega cesarstva, ki je šla preko Akvileje—Longntika\ (Rogatca)—Nuvporta (Vrhnike)—limone (Ljlibrjarfeji" proti Grobljam, od tam na Publikanos (Lukovico)—Krašnjo, preko Učaka v Atrans, odtod proti Celeji in naprej do meje na Donavi.
V času cesarja Hndrijana (117—138) je stal Atrans na meji med Italikom in Norikom kot vojaška postaja. Tu so tudi pobirali julijci — oproščenci Julija Cezarja — ob cesti prevozno carino. Na kamenitnih spomenikih, ki so se našli med ostanki nekdanje naselbine v Zidch, so se ohranila tudi imena nekaterih rimskih uradnikov te stroke, med njimi računovodje Kaja Antonija Julijana, cesarjevega prokura-torja Kaja Antonija Rufa, protipisca Bclika in Evtiha ter več drugih.
Kakor večina mest, je bil tudi Atrans v tisti dobi močno utrjen, saj je stal kot straža ob meji prav od tretjega do šestega stoletja. To potrjujejo tudi bližnja krajevna iincna: Zide in Podzidom. Obrambni zid je šel ob Škrjanki mimo Zidov, kar je določil že Valentin Vodnik. Tako močno utrjena postaja se je mogla uspešno braniti in napadati. V času cesarja Julijana II. je v njej taborila druga italska legija.
Starodavni Atrans je gledal neštete vojaške trume, ki so potovale skozenj. Leta 103 in 103 je podil cesar Trajan svoje čete nad Dačane, ki so prebivali v današnji Romuniji in Ranntu. O tem pohodu je pel Jakob Zupan v »Kranski Čbclck takole:
Zesar Trajan verK gore Trojanske,
Dol' Dake istranske,
Trajan pokori,
Prek gore Trojanske.
V Rim vites hiti.
Leta 238 je šel cesar Maksimin iz severnih krajev z vojsko domov, da se maščuje nad svojimi sovražniki. Dospevši do meje, do Atrnn-sa, razpošlje oglednike, da pozvedo, ali ni kje v bližini sovražna vojska. Maksimin je pre-
p..........^ 1.—TI
nočil v Emoni, ki je bila deloma požgana in
prazna.
Iz zasede blizu Atransa je leta 351 Map-nencij občutno potolkel Konstancijeve prednje vojne oddelke; kmalu nato pa je moral sam bežati, ko je bil pri Mursi (Osijeku) premagan, preko Savinjske doline in Atransa v Italijo.
Da je bil Atrans zelo obljuden, spoznamo iz tega, da je imel več poganskih svetišč. Poleg Atransa so bili templji posvečeni tudi Jupitru, Bahu, Diani, Hekati, Noreji, Ilonorju in Mitru.
Hoteč znova oživiti propadajoče poganstvo, je ukazal cesar Julijan Odpadnik, da naj se obnove nekdanjo svetišča. Ta njegov ukaz je v Atransu izvršil na svoje stroške bencficijarij
konzula II. italske legije Julij Kvint, ki je dal popraviti neki Mitrov tempelj, ki se je porušil zaradi starosti.
Zgodovinski spomenikL
Glede na lego Atransa so bili starejSi zgodovinarji navzkriž. Iskali so ga v Dragomlju ob Savi in v št. Ožbaltu. Kakor omenjeno, je Atrans stol na selišču sedanjih Trojan (Gregov, Ccncl j c v, Stojčev vrt) in segal v Podzid in Žide.
Nekaj spomenikov se ie zaneslo odtod za stavbno gradivo v Št. Ožbalt. Na trojanskih in židovskih njivah so naleteli 1 meter pod zemljo na zidine iz 14 cm debele opeke.
Ze leta 1507 je opozoril Avguštin Tyff na Trojane kot nu nahajališče starih kamnov z napisi in podobumi.
Najvažnejši dokazi, da je Atrans res stal na kraju Trojnn, so spominski kamni, najdeni v Trojanah, Zideh, Št. Ožbaltu, št. Gotardu in Hrastniku Dvajset jih je. Večinoma so obljub-ni, nekaj je nagrobnikov.
Vodnik je leta 1809 našel v Hrastniku pod Španovim skednjem znamenit obljubili kamen,
za katerega je takratni gospodar in župan dal nekaj čez dva goldinarja. Neki drugi spomenik (od leta 1874 v muzeju) ie prej služil Grego-vemu kozolcu za oporo. Odlomek večje plošče
z napisom je vzidan v steno stare Devsovč hiše v Zidch; drug podoben spomenik iz te hiše pa je vzel muzej. Skoraj vsi kamnitni spomeniki, ki so jih našli v Trojanah in okolici, so izdelani iz domačega skriinatega peščenca (koralnega apnenca).
Razen kamnov so našli še druge predmete. Atrans se je ponašal z velikim bronastim spomenikom kakega rimskega cesarja ali vojvode na konju; vendar pa so ga našli premalo, da bi bilo mogoče točno določiti obliko in velikost. Kakor je mogoče po okolnostih soditi, je stal spomenik najbrž na Učaku.
V potoku Orehovici je leta 1857 našel neki Jožef Blažič iz Zavrha (Urmohar) 1 m visok doprsni kip, ki ga je na pustil kar v vodi in ga do zdaj še niso odkrili.
Na Gregovem, Stojčevem in Cencljevem svetu v Trojanah je odkril starinoslovec Peč-nik več sob s krasno poslikanimi stenami, žal, slik ni bilo mogoče ohraniti.
Otroci rastejo

Otroci eo nenadoma "dolgih nog ln v prekratkih oblekah pred nami. Marsikatera obleka nima ne roba več ne robčka za podaljšanje. Zato dodajamo, podaljšujemo, kar je pač materina iznajdljivost Toda včasih ne gre in gre več, potem pride dedščina na vrsto; da mlajši otrok podeduje obleko po starejšem.
Za hčerko, ki hodi v šolo, natančno premerimo, koliko modrega, volnena blaga potrebuje za nov plašč. Tedaj preudarjamo, ali ne bi naredili plašč po športnem kroju, ki &e prilega ži-
votu, spodaj pa je zvončaste oblike. Iz robatega lodna ali iz škotsko križaatega volnena blaga naredimo plašč s kapuco za v dež in slabo vreme sploh. — Deški plašč prikrojimo prav tako kot za odrasle moške, z gubo na hrbtu in s pasom. Ta oblika pristoji že dečkom od treh let dalje. — Majhne deklice dobijo krilce z naramnicami iz pisanega, pralnega blaga in z bluzo. Vse obleke dobijo širok rob spodaj, da se lahko kdaj podaljšujejo. Sploh je treba dati otrokom obleke, ki so dovolj široke in obilne. (Glej sliko!)
Francija je začela hudo borbo zoper nazadovanje roistev. sal (e znano, da ie v Franciji zdaj več mrtvaških krst kot zibelk na leto. Za propagando za čim več rojstev je izdalo poštno ministrstvo pričujoče znamke.
Listne usice
sMenda je ni kulturne rastline, na kateri bi ne živele uši. Ker pa srkajo hrano le na mladjh zelenih listih, jih imenujemo listne ali zelene uši. Poleg listnih uši, ki izmozgavajo mlade liste in poganjke imamo še različne kaparje, ki žive na vejicah, vejah in celo na deblu. Napadeni listi spremene svojo prvotno obliko, se skrivijo, zvijo, zgrbančijo ali pa zaradi slabosti pobesijo. Ušice, ki se drže listov in mladih vršičkov odvzamejo rastlini toliko hrane, da zaostane v rasti in se prične sušiti. Vršički se prično sušiti vedno od vrha navzdol. Posebno trpe zaradi listnih uši mlade rastline in drevesa, ki se skrmežljavijo tako, da se ne popravijo vel
Listna uš pa se prilega tudi vrstam raznih rastlin in se ločijo po barvi in velikosti. Na češnjah opazimo črne, na slivi in breskvi in jablani zeleno, na hruški rjavo, na hmelju in ribeznu rumeno ušico. Pa ne samo na sadnem drevju, temveč tudi na vrtnice in drugo okrasno grmovje se spravijo listne uši, ki kvarno uplivajo na vrt.
Prav pogosto vidimo zalego zelene uši na lončnicah, v zelenjadnem vrtu pa na povrtnini. Kakor vidimo, listna uš prav nič ne izbira in napada prav vse rastline.
Ko se spomladi prične odpirati prvo brstje, se izležejo tudi ušice. Jajčeca so drobne črne pikice, ki so prilepljene na mlade vejice. Iz njih se izvale uši, ki so same samice in kote žive mladiče. Te pa zopet le samice. To pa se dogaja tako hitro, da ena sama samica zaplodi na tisoče in tisoče uši. ki naraslo po 4 tednih že za milijon.
Spomladi so uši večina brez kril, a poleti se zarede tudi krilate samice, ki skrbe, da se rod širi od drevesa na drevo, od rastline na rastlino. Zadma generacija, ki se skoti jeseni, je nekoliko drugačna v trup in leže oplojena jajčeca na mladike. Tem jajčecem ne more zimski mraz nič škodovati. Tudi vlaga jim ne škodi. Iz teh jajčec se spomladi izvale samičke, ki nadaljujejo pogubo-nosno delo.
Ušice imajo na hrbtu dve mali cevki iz katerih izločajo sladko tekočino, ki privabi mravlje. Z,ato je za sadjarja in vrtnarja popolnoma jasno, da kamor ležejo mravlje, morajo biti na isti rastlini tudi uši. Nekateri celo trdijo, da prenašajo
mravlje svojo »živinico« iz drevesa na 'drevo in
na jesen v svoja mravljišča. Mravlje same na 6ebi sicer ne delajo škode n^ rastlinah, pač pa s svojim negovanjem oskrbujejo ušice.
Kakor že rečeno, delajo ušice največjo škodo na mladih listih in vršičkih v mesecu maju in juniju. Poleti, ko se rastlina okrepi in ni listje več tako nežno se tudi ušice razkrope in poginejo ali pa se presele na druge nažnejše rastline.
Ako hočemo imeti uspeh pri zatiranju listne uši, moramo pričeti dovolj zgodaj, ko so se pojavile prve ušice. Pozneje je to zelo težavno, kajti ušice se silno naglo množe in jim z navadnimi sredstvi ne moremo do živega. Ker uši sesajo hrano iz lista tako, da zabodejo svoj rilček v kožo, jim ne škodujejo strupi, ki se drže listja. Uši zatiramo s škropivi, ki delujejo na njihova dihala in kožo. Med najučinkovitejše prištevamo nikotin. Nikotinovo škropivo pripravimo na ta način: v 5 litrov vode vlijemo 20 g tobačnega izvlečka, v drugih 5 litrov pa 20 g že prej v vroči vodi raztopljenega mazavega mila (nevtralno kalijevo ma zavo milo). Tekočini zlijemo skupaj in dobimo precej močno škropivo, ki se posebno dobro obnese pri ušivih sobnih in drugih rastlinah.
V tropični Ameriki raste drevo Quassia ama-ra. Les te rastline je silno grenak in jedek, zato ga uporabljajo za zatiranje uši. 20 g kvasinega lesa (treščice) namakamo v 5 litrh vode, nato prekuhamo in pustimo 12 ur stati. V drugih 5 litrih pa raztopimo 25 g mazavega mila in zlijemo obe tekočini skupaj.
Škropivo iz kvasinega lesa, je zelo učinkovito sredstvo za zatiranje listnih uši na sobnih in vrtnih rastlinah ter na breskvah.
Uši na sobnih rastlinah pa preženeS, če po-makaš ušive vejice v pelinovo vodo. V ta namen zavreš na 1 liter vode pest pelina.
Kdor pa želi kupiti že pripravljeno Škropivo, naj vzame »afidon«, »tanafin«, »nikoprera« in druge.
Poleg dobreca škropiva, j>a moramo, ako hočemo zatreti listno uš tudi pravilno postopati. Vedeti je treba, da pogine le tista uš, ki jo je škropivo zadelo. To pa je dostikrat težko, ker so uši skrite na notranji strani zvitih listov. V teh primerih moramo škropiti od blizu in z močnejšim curkom.
Fptaučhu Gustl ma beseda
Jest eem že večkat Iblančanem prguvarju in jih še olu prosu, de nej saj še mej-Sken putrpeja, ke sa kar naprej in naprej zdej za tu zdej za kej druzga sitnast predajal. Pa ni prou nč pu-magal. Še glihe s nisa sturil iz nioijeh besed. Za božja vola, sej sem jim pravu, de u še-6teh dneh, kulker je Buh rabu, da je svet ustvaru, na morja Ide spet svet tku prena-redit. de b biu U6em ušeč. Puseben zavle premejčkenga našga špetala sa bli Ide kar u luft. Pugerval sa, de se more naš špetau kar preči saj še za ene par štuku uzdige.it, do bo lohka usak bounik na soj pojstel ležu in zdehvou, ke tu vender na gre, de b kar pu trje skp na en pojstel eden drugmu na ušesa jamru. Sej nič na rečem, mal nerorlon je tu ros. Ampak tu je pa treba tud pumiselt, de če naredeja iz našga špetala tud nebutičenk. se boja mogel bou-niki useglih še pu trje pu pojstlah valat, koker se zdej, če na bo ene par stu pojstel več na razpu-lagajne. Asten, z nebutičenkam b na biu bouni-kem prou nč pumagan. De b pa za bounike nebutičenk sezidal, pol pa še ene par stu pojstel nakupil, b pa za zdejšne težke čase le mal preveč kuštal.
Sej tista ta viKi gespoda, ke ma čez špetale za guvort, s je nuč in dan glave belila, kuku b ta reč naredila, de b bli Iblančanem jeziki zavezan. Tu pa usi veste, de je velik teži Iblančanem jezike zavezat, koker pa en špetau sezidat. Nazadne te gespod res ni druzga kazal, koker de je en zbur-vajne sklicala. No, in na tem zburvajn je pa en gespud predlagali, do nej se kar hiter na zdejšen špetau še ene par štuku przida in pa ene par stu pojstel nakup. Če ni glih zadosl gnarja pr hiš, nej pa use tu, kar se nuca za en voreng špetau, na puf naredi. Kulk je takeh Idi na svet, ke ceu soj žeulejne sam ud pufa ževeja, pa se useglih tku lepu redeja, de jih je kar vesele za pugiedat.
Večina te gespode pa ni bla zatu, de b 6e puf delu. Rekel 6a, de špetau je že zadost velek, sam pojstel manka. Tu b se dal tku naredit, de b mogu usak bounik, če če pridet u špetau, pojsitla s saba prnest. Pol b pa lohka usak bounik na soj pojstel ležu, če' neče met pojetle s kakšnem drugem u kumpani. Duma tku na nuca takat pojstle, če je n špetau. Tu b biu tkualtku prevelek luksus. Gnar je treba šparat, ke gnar zmeri prou pride. Če že ne tle pr nas, pa k drge za kasna palača.
Ta predlog je biu skori usem ušeč. Sam ene par glasou je še mankal, pa b skuz pršou. Ke je ta predlog tud skuz padu, je pa use utihnel j>u dvuran. Kar gledal sa se med saba pa moučal. Čez en čas pa useglih spel eden roka uzdigne in pros za beseda. Ke mu je bla dana beseda, se je pa še hiter mal udkašlu, pol je pa začu tkula gu-vort:
»Gespoda moja I Mi s lohka tku pumagama, de na boma mel nubeneh strošku, še zaslužet se bo dal neki, če sma pameten. Mi lohka tku narede-ma, de nam na bo treba prou nč špetala przida-vat, pa tud bounikem na bo treba pojstel u špetau s saba ulačet. Tu b biu tud nehigijeničen. Še dohtari b mel kfret s tista žvaljo, ke b ja bounikl ud duma s saba u špetau preselil. Mi morma ta reč tku uštimat, de boja Iblančani zaduvolen i nam, mi pa tud z nim.t
Pu teh besedah se je začela nsa dvurama tku reglat, koker žabe u mlak. Ke je mal ta šunder pujejnu, sa se začel pa usi drt: »Dejte nam no že puvedat ta čudež, kuku b se mogel naredit, de b bli u Iblan eden z drugmu zaduvolen!«
»Le putrpite še mal, use pride še na vrsta. Jest vam čem tud dukazat, de mam prou. Puglej-te! Zdej use teši u špetau. Če kasna babenca u špetere sojga deca mal upraska, ga maja še tist dan u špetale. Če začne enmu iz nusa mal kri tečt, ga prec kar z rešilnem vuzam u špetau piye-leja. Lepit vas prosom, al je treba tega? Še," če se temu al pa unmu naredi kuri uku na nog, pr-šanta u špetau, de ga dohtari oiperiraja. Sevede, jx>l če pa usak saj eneh šternajst dni ustat u špe-t tale na uddilie Tu morma na usaka viža udpraut, la bo špetau tak, koker je zdej, še prevelek. Pa ie b država tud use tu naredila, na verjamem, de b bli Iblančani s tem zaduvolen. Sej, koker veste, Iblančani tud s kuludvoram nisa zaduvolen. Na usaka viža ga čja met pud zemlja, ke tak kulu-dvor, de b kar na vrh zemle stavu, koker druge iblanske bajte, nisa več muderen. Zelezenčari pa \ud jamraja, de sa z delam preveč preublužen. ke je tak prumet pr nas, de b mogu met usak žele-zenčar ta narmn pu šter nuge, rok pa še več, če b tou use pu predpiseh naredil. Špetau b se mogu usem tistem, ke sa zdej kar zastojn noter, saj za en dinarček usak dan pudražet, ke b ga mogu sam iz sojga varžeta plačat. Tistem, ke morja že zdej na soje stroške u špetal lenoba past, b se pa žiher še mal bi pudražel. Z vožna pu železenc b se mogl pa glih tku naredit. Verjamete, de b pol Iblančani na bli več tku naumen, de b u špetau tišal. Ampak, Buh vari, de b kdu mislil, de jest tu predlagani 6am iz pužrešnast, de b država več zasležila. Jest predlagam tu zatu, de b pršli bou-niki usak du 60je pojstle, železenčari b se pa tud precej razbremenel, ke b se Ide na vuzil več za usak šmoren ukul pu svet.«
F. O.
»Rada bi, da bi bili lasje valoviti.« »Kakšni valovi pa. gospa? Ali naj bodo mir« ni ali smehljajoči ali burni?«
Nakana huzarskega trobentača
»Gotovo ee še spominjate sovražnih pohodov v 'Alzacijo,« mi je pravil slari učitelj Etičnne Aubertin. »Ti ljudje v modrih oblekah niso pustili v miru niti enega kraja in pograbili so vse, kar jim je prišlo pod roke.
Njih polkovnik je bil rdeč in kosmat do nohtov, imel je zelene oči in bele, volčje zobe. Stanoval je z ostalimi častniki pri županu Trichotu. Svoje ljudi je vedno pošiljal zdaj sem, zdaj tja zasledovat ljudi in jim jemat hrano.
Pa če bi bil zadovoljen samo s tem, toda hotel je ukazovati tudi v moji šoli in neki večer mi je celo zagrozil, če bo našel katerega izmed mojih učencev, da se potepa po vasi, da me obesi na moja lastna vrata.
Jaz seveda sem mu takoj obljubil, če bi le hotel storiti kaj takega, da mu bom prav gotovo izbil iz glave njegovo hudobijo.
O, tudi jaz se bom pritožil, kjer bo nekaj zaleglo, mi je odvrnil.
Še prej pa bova obračunala midva sama med seboj. Odslej, kadar bom prost službe, bom tudi prišel nadzorovat vaš pouk. Če bom spoznal, da ste mu kos, boste ohranili svoje mesto, toda če bom videl, da ne znate nič, vas bom že znal nadomestiti!
Odgovoril sem mu, da nima nobene pravice,, do moje šole, da sem bil pravilno nastavljen in da se ne bom pustil voditi od katerega izmed vojakov.
Medtem ko sva se tako prepirala, je trobentač zatrobil. Toda kako! Namesto da bi zatrobil najprej trikrat visoko, potem nizko in potem dolgo in počasi, je prihajal iz trobente čuden kruleč zvok. Polkovnika je pograbila jeza in zdivjal je v kraj, odkoder je prihajal glas. Sledil sem ga od daleč, pa sem ravno še videl, kako je dal trobentaču dve taki zaušnici, da se mu je ulila kri iz nosa in ust obenem. Potem je ukazal ljudem, ki so pridrveli z vseh strani, naj ga zapro kam med svinje, da drugam itak ne spada tak pijanec.
Brž ko so nesrečneža povezali z vrvjo, je pokazal na bližnjo drvarnico in ukazal, naj ga vržejo vanjo, da prespi pijanost.
Storili so, kot jim je rekel, in nihče se ni drznil črhniti niti najmanjše besedice. Meni pa se je zdela taka kazen v tako hudi zimi nečloveška in sem rekel nekaj besed v trobentačevo rešitev, toda polkovnik je ves divji zakričal: »Kar sem ukazal, drži kot pribito, vi pa se rajši brigajte za svoje stvari!«
Potem je odšel, drsajoč s sabljo po ledu in vstopil pri županu, kjer se je po svoji stari navadi norčeval iz vsega, čeprav ni odklanjal družbe, niii vina niti dobrega grižljaja.
»Bog nebeški, kako malo pomenimo vsi skupaj!« sem zatarnal potem v kuhinji, kjer me je zena tolažila:
»Aubertin, treba je ubogati, posebno sedaj, v tej strašni zimi, da nas divjak res ne požene na cesto, in kam naj greva potem z majhnimi otroci?«
Vzdihnil sem, pa nisem odgovoril. Skrbel me je nesrečnež v drvarnici, toda nisem vedel, kaj naj storim.
Pol ure pozneje sem zopet odšel proti 'drvarnici, da bi videl, kaj počne revež. Bila je že trda tema, le v oknih, ki so bila obložena z ivjem in ledom, se je odražala svetloba luči iz notranjosti v čudovitih barvah. Skrbno sem pogledal gori in doli po ulici, da bi me kdo ne presenetil, toda v istem hipu me je že opazila straža in zaklicala: »Kdo je?«
Brž sem se umaknil nazaj v hišo. Veter pa je tulil s tako silo, da je naletavajoči sneg silil skozi vsako najmanjšo špranjo. Bil sem prepričan, da bo kaznovani vojak v taki noči zmrznil in vsaka misel na njegovo rešitev je bila zaman, kajti zunaj je tekala straža sem in tja, da si segreje premrle noge.
Drugo jutro že na vse zgodaj se je zbrala blizu šole gruča domačinov in vojakov, ki so se nenavadno glasno pogovarjali. Stopil sem ven, da vidim kaj imajo.
Trobentač je ležal v sredi med njimi na tleh t modrikastimi ušesi in nosom. Odvzeli so mu vrvi in vpili nanj naj vstane. On pa ni dal od sebe niti najmanjšega znaka življenja. Zato je nekdo stekel po vojaškega zdravnika, ki je prišel že čez tri četrt ure in se smejal, kot bi prihajal na pojedino. Bil je lep in prijazen človek, z rdečim križem na rokavu.
Ljudje so se razmaknili.
»Glej, glej, saj to je naš trobentač,« se je za^ čudil, »in ima zmrznjena ušesa, nos in najbrž tudi roke in noge. Kako pa je prišlo do tega?«
»Bil je pijan, pa ga je polkovnik ukazal zapreti v drvarnico,« je povedal eden izmed gledalcev.
»No, lepa reč! Težko, da bo pred dvema mesecema že lahko zajezdil konja. Toda kam le naj ga spravimo. Bolniški voz pride šele pojutrišnjem?« Ozrl se je malo naokoli in zagledal odprta šolska vrata. »Kar v šolo z njim!« Vojaki so slušali, jaz pa, kaj sem hotel?
Prenesii so ga torej v šolsko sobo in ga položili na mizo ob tabli ter ga slekli do golega, potem so nanosili v sobo še cele gore snega in ga začeli drgniti z njim po vsem telesu. Delali so vsi z veseljem in z resnično požrtvovalnostjo. Toda kaj! Zunaj je mogočno zasvenel glas trobente in vsi vojaki z zdravnikom vred so stekli ven in pustili bolnika samega. Zdelo se je, kot da je prišla v vas velika novica, zaradi katere morajo pro<5, ker so 6e vsi razbežali po hlevih pripravljat &onje. NI minilo četrt ure po klicu, ko so že vsi čakali na konjih na trgu pred županstvom.
General se je strašno jezil, ko so mu povedali, da je trobentač zmrznil. Ko pa me je zagledal v gneči, mi je od daleč zaklical: • »Vi mi odgovarjate zanj, za njegovo obleko in za vse, kar ima!«
»Pojdi k hudiču, zverina,« sem si misil. »Vsi se bomo oddahnili, ko izgineš iz vasi.« Potem so odšli proti Metzu in mi čisto brez vsega pustili bolnika v oskrbo.
Ko ni bilo nobenega več izmed njih v vasi, fiem prosil našega živino/.dravnika Gueurya, naj lili pride pomagat,
»Pazite,« se je nasmehnil, »morava ga drgniti s snegom tudi po obrazu, drugače bo imel namesto nosa krompir, ki se bo neprestano luščil in iz ušes mu bo teklo kot iz drevesne rane. Pozneje pa, ko se bo prebudil, morate zvišati toploto v sobi, toda zelo počasi. In še nekaj! Ali imate nekoliko žganja pri hiši?«
Res smo imeli steklenico žganja s kafro za čiščenje ran in proti čebelnini pikom. Šel sem ga iskat. Potem, ko sva ga drgnila s snegom še kake pol ure, mu je zdravnik vlil v usta kozarček žganja in bolnik je odprl oči. Začudeno je pogledal okrog, nato je začel trepetati po vsem telesu in šklepetati z zobmi, kar je bilo dobro znamenje, kot je dejai Gueury. Nehala sva torej z ledeno kopeljo in ga oblekla, zaprla sva okna, ga dobro zavila in potem šele sem lahko odšel k zajtrku.
Na tihem sem preklinjal brezbrižnost vojakov, ki so bili zmožni zapustiti bolnega tovariša. Toda, ali sem ga hotel pustiti na cesti, da bi se potem vse življenje kesai in mučil, da sein jaz kriv njegove smrli? To je bil tudi edini vzrok, da sem skrbel zanj. Kajti, tudi če bi ga pustil kje za plotom poginiti kakor psa, mi vendar ne bi nikoli nihče ničesar očital. Da ne bo generala z njegovo družbo nikoli več nazaj, sem itak vedel.
Tudi bolniku samemu ni bilo do tega, da bi^ ga še kdaj videl. Vsakokrat namreč, ko so zaškripala hišna vrata, je vztrepetal v svoji postelji, misleč, da prihaja kdo iz njegovega polka vprašat po njem.
Opomogel pa si je hitro, kajti jedel je z neverjetnim tekom. Njegov nos je kmalu dobil pravo barvo, toda levo uho je ostalo kljub vsemu trudu modrosivo in se je začelo luščiti, kot je napovedal zdravnik.
Moja žena mu je nosila jed, a on sam pa ni imel nobene druge želje, kot da ga pustimo lepo pri miru v postelji, kjer mu je bilo nadvse prijetno.
Od časa do časa sem ga obiskal tudi jaz in opazil sem, da se je zredil, da so se mu lica kar svetila, ampak neprestano je ponavljal: »Strašno me še bole noge... tu v kolenu, pa tu, pa še tam ...«
Toda s svojo ubogo plačo res nisem mogel dolgo več nositi takšnega bremena na ramenih. Zato sem proti koncu meseca, videč, da se huzar ne gane s postelje, sklenil priti z njim na jasno. Hotel sem, da odide prej, kot bo le mogoče.
Nekega jutra, ko ni niti najmanj pričakoval, sem naglo vstopil v sobo, in ko se je začel pačiti, sein mu dejal: »Tudi mene boli palec na nogi, pa se vendar potrudim vsako jutro iz postelje. Res ste bili bolni, toda sedaj, rejeni kot ste, ste videti boljši kot le kdo. Mislim, da ne bo nič hudega, če 6e vrnete k svojemu polku. Če hočete, da pišem tja...« On pa me je ves v solzah prekinil:
»Gospod Aubertin, vaša žena mi je povedala toliko dobrega o vas! In po knjigah, ki jih vidim tu, sodim, da ste tudi učen človek. Bilo bi res škoda, da ostanete večno v tej revni vasici.«
»Lepo, toda prišel sem, da ...« v »Poslušajte, gospod, poiščite si rajši kje drugje službo, kjer bi bili za toliko truda bolje plačani in tudi bolj spoštovani.«
»Res se nam godi krivica, toda midva tega ne bova popravila. Sicer sem pa prišel...«
»Gospod Aubertin,« mi je zopet vpadel v besedo, »ker sva si že dobra prijatelja, bi vas rad nečesa prosil.«
Sedaj pa me je v resnici minilo potrpljenje: »Tudi jaz bi vas rad nekaj prosil. Hotel bi vedeti, kdaj že vendar odidete, saj sami vidite, da nisem tako bogat, da bi lahko vzdrževal poleg svoje družine tudi vas!«
»No vidite, da se razumeva, pravkar sem hotel govoriti o tem.«
»Torej, kdaj greste? Ali hočete z bolniškim vozom v Saarbriick ali pa s potniškim vozom, ki odpelje jutri zvečer?«
»Ne! Če grem z bolniškim vozom,« se je namrd'nil in zavlekel ustnice na eno stran, ypotom me kmalu pošljejo nazaj v polk. Če pa odidem irugače, me bodo kmalu smatrali za ubežnika. Pa že rajši poginem tu pri vas v tej zapuščeni vasi!«
Čutil sem, ka*ko so mi lica pobledela od jeze. Vojak je to najbrž tudi zapazil, ker je brž pristavil:
»Toda, gospod Aubertin, saj vam bom vendar plačal. Vse vam bom povrnil. Dal vara bom dve sto frankov za ves vaš trud.«
»Kje pa imate teh dve sto frankov?«
»Nimam jih tu, toda dobil jih bom prav gotovo!«
»Kje, od koga?«
»Moj bankir mi jih pošlje, samo "dajte mi papir in pero, pa mu takoj pišem!«
»Ali me imate za norca ali kaj,« sem vzrojil. »Od kdaj pa ima kak ubog trobentač svojega bankirja»«
»Oh, saj se motite, gospod, če me smatrate za čistp navadnega trobentača. Res, da sem v polku samo trobentač, toda v Saarbriicku 6em zelo spoštovana osebnost. Sicer pa vas poznani že dve leti. Nekoč, kot se spominjam, smo obedovali skupaj v vasi Rissling. Poglejte me dobro, morda se me še spomnite!«
V resnici sem bil pred dvema letoma tam, in nehote sem začel iskati na njegovem obrazu znanih potez, pa se vendar nisem mogel spomniti, da bi ga kdaj videl. On je to opazil in takoj dodal:
»Morda me ne morete spoznati, ker nosim sedaj brado in brke, in v dveh letih se človek tudi nekoliko spremeni.«
Njegov glas je imel nekaj otožnega v sebi in v očeli so se mu lesketale solze. In zazdelo se mi je, da ga vendarle poznam.
»Toda, kako to,« 6em vprašal, »da ste postali trobentač? Jaz, na vašem mestu, bi bil rajši korporal, narednik ali brigadir.«
»Brez dvoma, moj dragi, toda treba je iti skozi preizkušnje in povrhu vsega nisem imel nikoli posebnega veselja do vojaške suknje. Moja največja želja je bila, da se kmalu vrnem na svoj dom k ženi in da bom živel lepo v miru. Treba mi je bilo torej služiti le še nekaj mesecev, ko je prišlo povelje, da moramo v Rastadt. Lačni in umazani, med neprestanim bojevanjem smo ko-lovratili sein in tja in sedaj sem tu.«
Glas mu je trepetal ob spominu na ženo, dom in na noč, ki jo je prebil zunaj v mrazu. In obšlo je tudi mene usmiljenje do tolikšne nesreče.
»Pa prosite, naj vas nadomestijo,« 6em mu svetoval.
»Oh, saj vendar veste, da pri nas nikogar ne nadomeščajo. Morda pa le,« in obraz se mu je nekoliko zjasnil, »če bi me zdravnik spoznal za nesposobnega za boj. Toda to bi bilo težko pri takšnem hrustu, vendar če bi porabil kakih tri tisoč frankov, bi morda le šlo. Že rajši prenesem še tako veliko žrtev, kot da bi še nadalje sprejemal klofute gospoda polkovnika.«
Potem je zaprl oči in videti je bil tako žalosten, da setj ves ginjen vzkliknil:
»Kar potrpite, prineseni vam pero in papir, pa pišite svoji gospej soprogi, da vam pošlje de-dar, kajti naša zaloga hrane gre h koncu.«
»Da, gospod Aubertin,« me je zopet proseče pogledal, »ali vas smem prositi še nekaj?«
»Kaj torej?«
»Imeti moram potrdilo, da sem bolan, da imam zmrznjene roke in noge in da mi je nemogoče zapustili vašo hišo. Vi ga boste dali v podpis županu, potem pa ga pošljem guvernerju Al-zacije. Potem me gotovo ne bodo več iskali, in ostal bom tu lepo mirno do konca vojne. Da bi vi vedeli, kako zelo ljubim mir.« In udobno, kar se je le dalo, se je iztegnil po postelji.
»Dobro,« sem se mu nasmejal, »preskrbel vam bom še to potrdilo, da boste imeli v tem oziru res tudi mir.«
In ko sem odhajal, da Izvršim, kar Rom obljubil, sem mimogrede naročil ženi, naj nikar 110 pozabi vsak dan skrbno kuriti v bolnikovi sobi.
Drugi dan jo že odšlo po pošti dvoje pisem. Eno v Saarbriick po denar, drugo pa k alzalkemu guvernerju v Haguenau s potrdilom, da-je trobentač polkovnika barona von Krappenfelsa nesposoben za nadaljnje vojskovanje.
Sam jo pripisal na potrdilo še nekaj vrstic v nemščini, »da je vsa zadeva bolj točno pojasnjena«, kot mi jo poleni povedal.
Od tega hipa dalje smo čakali neprestano teden dni, toda odgovora ni in ni hotelo biti od nikoder. Moj trobentač pa se je ali sprehajal po vrtu zavit v mojo suknjo in v inojih škornjih s pipo v ustih. Čisto na dnu svojih žef>ov je namreč le našel nekaj krajcarjev za tobak, ali pa je čital moje knjige ob topli peči.
Bil je zadovoljen sam s seboj kot nikoli in nobena skrb ga ni vznemirjala. Mene pa se je zopet lotevala nestrpnost. Razdražilo me je že, če 6em videl prihajati mimo poštarja, ne da bi imel za nas niti najmanjše pošiljke. Pa sem zdirjal v trobentačevo sobo in skoraj kričal:
»Gospod, zopet je minil dan, in vašega denarja še ni od nikoder!«
»Čudim se,« je mirno odvrnil, »skoraj da me skrbi, da se ni moji ženi kaj hudega pripetilo. Zdi se mi, da bi bilo prav, če pišem še enkrat.«
Njegovo vedenje in govorjenje me je popolnoma pomirilo. Kajti če bi imel v mislih kako lopovščino, sem si mislil, ne bi imel tako mirne vesti.
Zopet sem potrpežljivo čakal na denar, da obnovimo zalogo živeža, ker pomanjkanje smo čutili vsi, razen bolnika, vsak dan bolj živo.
Takšen je bil položaj v moji hiši, ko je poštar, ki je bil obenem tudi orožnik, zavil k nam.
»Oh,« sem se razveselil, »pa smo le dočakali ta dan.«
V resnici je poštar pomolil skozi vrata veliko pismo z rdečim pečatom in zavpil:
»Ali ne stanuje tu neki Franc Hirthes?«
»Da, jaz sem Franc Hirthes,« je vpil naš bolnik in kar preskakoval po štiri stojmice naenkrat, tako se mu je mudilo. Izročil mu je pismo in on je brž prelomil pečate in ga jel čilati. Komaj pa je pošlar dobro zaprl vrata za seboj, je naš bolnik malodane zatulil od veselja.
»No torej, denar je vendarle prišel!« sem ga vprašal.
»Denar,« me je pogledal preko rame in za-ničljivo zakrivil ustnice. »Ničesar drugega ne slišim pri vas, kot samo denar, pa denar. Saj se mi je takoj zdelo, da ste nesramen oderuh, tega mi je res že preveč. Nič več ne bom Drenašal vaše predrznosti,. razumele!«
Jaz, presenečen zaradi takega govorjenja, sem so razburil:
»Kaj, ali se tako govori s svojim dobrotnikom, z onim, ki vam je rešil življenje in vas potem branil, da nislo poginili od lakote!«
»Rešil življenje,« se je hudobno zasmejal. »AH niste storili tega samo zato, da bi me pozneje odirali za denar?«
Pograbila me jo sveta jeza in izrekel sem mu vso mogoče, on pa se je divje zaletel vame.
Zena in otroci so prestrašeno zavreščali, da se je poštar vrnil v sobo in trdo vprašal:
»Kaj vendar počenjate?«
»Zgrabite toga človeka, ki se upa zasramovati in žaliti državnega uradnika. Ki so mi upa reči lopov. Poglejte, tu je moje imenovanje za učitelja v tej vasi, na tej soli... Tu sein sedaj jaz doma in nihče drugi!«
Pokazal je pismo, kjer je bilo v resnici črno na belem, da je postavljen na moje mesto. Šele sedaj sera popolnoma doumel svoj žalostni položaj in zavpil sem:
»Gospod, pri mite rajši tega človeka, ki jo mizarski trobentač, ki se je dva meseca strahopetno skrival pri meni in se pretvarjal, da je bolan!«
»To ni res,« je divje kričal lopov. »Laže se, ker sem imenovan na njegovo mesto. Dobri general baron von Krappenfels, me je pustil Iu, ker so mi zmrznile roke in noge, nos in ušesa. In ni še niti mesec dni, ko nisem mogel vstati iz postelje!«
»Ali je ros?« me je vprašal orožnik.
»Da, res je, kar pravi, toda...«
»Če je res, potem molčite!« in s tako silo me je sunil med rebra, da mi je za hip vzelo sapo. »Če ne bi bil ravno na službeni poti, bi vas na mestu aretiral, ker sto zagrešili žalilev nasproti kraljevemu uradniku v njegovem lastnem domu. Toda, ko se vrnem, pojdete z menoj!« Potem je odšel in tudi novoimenovani učitelj ie iz ginil v svojo sobo in dvakrat obrni! ključ za seboj. Hotel sem za njim, toda moja žena, ki jo mirnejše presodila vso stvar, se ie postavila pred menoj:
»Rešimo se rajši čira prej od tu, ker je oni tam gori najbrž zmožen še česa drugega in še, če se vrne orožnik prej kol odidemo. nam bo slaba predla. Saj vendar vidiš, da držo vsi ti ljudje skupaj! Sveluj mi rajši, kaj nai napravim z olroki?«
Trepetal sem od jeze in žalosti, toda misel na majhne otroke, ki bi ostali sami z materjo, brez doma in brez kruha, me je streznila. Razumel sem, da moram oditi takoj. Objel sera ženo in otroke in se s koščkom kruha in nekaj vinarji v žepu odpravil k svojemu bratrancu Paulu Bri-otu, ki je slanoval dva dni proč od nas. Skrivaj sera se splazil v gozd in zvečer drugega dne sera mu že prijiovedoval o svoji nesreči. Toda Pavel se ni čudil, ker je sain predobro poznal človeško hudobijo. Vzel je mojo družino k sebi, jaz na sem šele čez pol lela našel službo drugod.
(Erckmann — Chalriau)
(i-1
LIMONADA
Prevreš 1 1 vode in % kg sladkorja 3—4 minute, posnameš pene in izliješ v lončeno posodo. Poleni daš v še vroči sladkorni sok prav tanko lupino ene limone in tekočino ohladiš. Ko je že skoraj mrzla, daš vanjo bo k štirih limon in dobro premešaš. Limonada je jako okusna in jo lahko daš tudi s koščki ledu na mizo.
PRAKTIČEN OKRAS KUHINJSKEGA OKNA
Če nimaš vrla, si moreš vendarle pridelati nekaj sveže zelemjave za kuho, ki jo daš v lončke in postaviš na okno. Rastline so lej>o zelene, imajo lično liste in so hkrali koristne in uporabljive. Poskusi z drobnjakoin, peteršiljem, majaronom!
■ ■
VZOREC ZA PAS ALI OKRAS
Vzameš 6 cm široko, temnomodro platneno progo. Nanjo prijineš stramin iste širine, kjer pridejo 3 križni vbodi na 1 cm. Vezenino delaš s prejico »Perl«, in 6icer št. 5 v oranžni in modri barvi. Kako delaš, je na vzorcu. Ko vezenino iz-gotoviš, izpuliš nitke iz stramina. pristrižeš pas na obeh koncih šiljasto, ga jiodložiš z močnim, helordeče barvastim blagom in daš vmes še trdo platno, da se pas lejio obdrži. Na konce prišijoš ozek, rdeč trak, in dva kosa istega traku prišiješ na oba šiljasta konca, da z njima s pentljo zavežeš pas. (Prilega se k lahkim domačim oblekam.)
Darujte za kongres Kristusa Kralja!
Barvasta zadrga na bluzah kot okras
I.	Pričujoča bluza je iz rjave svile, z ozkimi, zelenimi progami in ima zeleno zadrgo na ramenih.
II.	Jopica je rdeča in ima tri črne zadrge, eno spredaj in dve ob žepih.
POHIŠTVO ZA VERANDO IN VRT
Stoli so tako narejeni, da jih moreš pod mizo postaviti na dvojo prečnikov. Miza ima koleščke
—	na vseh štirih, ali vsaj na dveh nogah. Tako moreš vse skupaj premikati 6em ln tja, če jo potrebno.
PIJAČE ZA VROČE DNI
Jako dobre hladilne pijače eo sadne meSanice. Posebno okusno so: jagode s citrono, maline s citrono, ribez z breskvijo.
Mrzel čaj z limon®
Skuhaš prav močan čajev Izcedek (ekstrakl) s sladkorjem in sokom ene limone in šiicem likerja maraakina (ali ruma). Pusliš pol ure stati. Nalo priliješ pol litra mleka, pol litra mallno-vega soka (vso jako mrzlo!) in 1—2 steklenici 6latine. Sladiš previdno!
Kdor ima hudo ie|»
posebno po kakem izletu ali športni prireditvi
—	ko misli, da bo >od žeje umrl« — nai pije vroč, neoslajen čaj! Uspeh jo čudovit
a*m« drenik
zaaMe uuBiJANA
zavijačke ■■■■■■■BBHHB
Komrreuni trjr st 7
zlate niti, luskini ce, rožnati trakovi f. t d.
M £/l 2>/ S£0 VENEC
M. K.:
Na planini
Bele lise v bregu sred zelenih smrek. Gledaš in se čudiš: sred poletja — sneg!
V	.reber se zaženeiš, vidiš trop ovčic, slišiš pesem zvončkov in pastirčkov klic.
V	rosnem jurtu koplje ee planinski svet;
vonj njegov je zdravje, srkaš ga kot med.
Tiho, tiho plava božji mir nad vsem. —
V	breg se kot po lestvi k rajskim durim pnem.
MLADA NJIVA
Pomlad samotne deklice
L	~
Vrni se!
(Sestri na grob.)'
Toplo sonce spomladansko je zbudilo rož nešteto. Polje širno, neizmerno je kot v pisan plašč odeto.
Maj je že odšel v daljavo, zmerom bliže je poletje. Iz prijaznih kmetskih hišic čujo se veselo petje.
Ah, le zame ni veselja, ni pomladnih rož in sreče. Solza grenka, neizpita dan za dnem v očeh trepeče.
Sestrica, brez tebe zame ni veselja ne pomladi. Vrni so iz temne jame, sonca daj spet duši inladi!
2.
Rožica umira
Rožira umira. Ze dolgo, že več let. Tako tiho, naskrivaj umira, da je ljudje niti ne opazijo.
Na svetu je toliko brezčutnih ljudi. Ne bolelo bi jih umiranje mlade deklice, ne občutili hi njene bridkosti. Nekateri ljudje pač ne vedo, kako težko je umirati. Umirati, ko človek dobro ve, kako je vsak dan bliže hladnemu grobu.
Rožica ve, da bo umrla. Ve in hnd6 ji je. Ne boji se smrti, ni ji hiKl6, ker bo umrla v pomladi svojega življenja. Ne! Hud<5 ji je, ker bodo z njo zakopali vse njene svetle, lepe sanje. Nikoli ne bo trosila veselja v žalostna srca, nikoli več ne bo sanjarila o srečnih dneh.
Pomlad je. Morda še dva, morda še tri mesece — in dopolnjeno bo.
»Umreti, dragi, težko ni, pustiti nade — to boli.«
8.
V mrahu
Mrak je razgrnil tančice nad zemljo, v lahnem šepetu drhtijo drevesa. S sinjim, široko odprtim očesom zrejo na nas sama božja nebesa.
Valčki v potoku veselo šumijo pesem pokoja, sonca in sreče. Sredi zelenja pred kipom Marije lučka ljubezni v vetru trepeče.
K brezi samotni sem se naslonila, v sinjo višavo uprla oči. Pesmi srcA je prisluhnila duša, nekam si, nekam —Bog ve, kam —želi... Olga Kurčtova, Zagorje ob Savi.
Stričkov kotiček
Dragi striček! — Gotovo si boš b<51il lase, preden boš uganil, kdo se Te drzne motiti.
Veš, striček, rada bi vedela, na katerem koncu sveta se ta mesec greje tisti nevljudni »pravljičar Brskač«, ki mi dela tako strašno krivico. Pomisli, v svojem spisu »Z Voričevim Fron-cem v Blaščevi jami« oznanja vsemu svetu moj napuh, čeprav sem ul>oga, skromna, ponižna deklica. Ali naj bo to zahvala za vse dobrote, ki sem mu jih izkazovala pri tisti znameniti jami? Vodila sein ga po najvarnejših potih in ga varovala marsičesa. Če mene no bi bilo, še danes bi šepal. Bila sem celo tako nespametna, da sem mu v prosti naravi postregla z lepo pečenim krompirjem, obloženim s surovim maslom, s sardinami, jabolkaml in drugimi dobrotami. Zaradi njega sem se nekajkrat pošteno spekla pri tisti grmadi. Zakaj pa tega nikjer ne omenja, a? Le počaka naj, vsi jamarji smo so zarotili proti njemu! Takšno pridigo mu lionio napravili, kadar nam pride pred oči, da si bo zapomnil. Jaz pa mu bom pripravila še prav posebno hudo nevihto. Povej mu to!
Pozdravlja Te — Kajžnikova Minka z Dovjega, zdaj v kraju, kjer stoji »otok bleški, kinč nebeški«.
Draga Minka! — Las si zaradi Trojega pisma sicer nisem belil, kajti mi jih je zob časa že zdavnaj z glave odpihal, hudo mi je bilo pa vendarle, ko sem ga prebral do kraja. Kar inaKO se mi je storilo, toliko grenkih očitkov in tožb je v njem. »Ti revica ti,« sem toplo začustvnval s Teboj, »koliko si morala prestati! Le kako more biti kakšen človek tako neusmiljen in krivičen proti takšni vrli deklici?« In sem v sveti jezi kar koj poklical pravljičarja Brskača predse in mu začel brati kozjo molitvice: »Da bi te koklja, Brskač nesramni, ali nimaš srca? Saj bo šo umrla od prevelike tuge, tako si jo razmrcvaril, ubogo Kajžnik« vo Minkn, prekruti mož!«
Ali misliš, da so moje ogorčene besede kaj zalegle? Bogu bodi potoženo — skozi eno uho so šlo Brskaču noter, skozi drugo pa ven. Široko so je zarezal, navihano pomežiknil, me miroljubno potrepljal po rami in začel takole opravičevati samega sebe: »Kotičkov striček, zapik! Nikarto so razburjati za prazen nič, ko pa veš, kako ti jeza škoduje. Tako ti rečem in povem: ongavo Kajž-nikovo Minko, naše gore cvet, sem po zasluženju okrtačil in ošvrkal. Sem v resnicoljubnosti hotel prekositi celA tebe in dokazati vesoljnemu svetu, da se ne dam podkupovati kar tako. Koga drugega bi bila Kajžnikova Minka s svojim krompirjem, surovim maslom, sardinami, jaholkami in drugimi dobrotami nemara res pretentala, da bi zamižal na eno oko in spregledal vso njene napake, IIo, ho, mi smo pa »neizprosen, mož jeklen« in nam je resnica reč kot pečen krompir! Da je ta »uboga, skromna, ponižna deklica« nekolikanj z napuhom v sorodu, drži kot klin, ki ga v triglavsko steno zabijes. Resnici na ljulio moram tudi pribiti, da njene dobrote le niso bile tako
imenitno, kot jih ona opisuje. Krompir je bil ožgan, tužna mi majka, surovo maslo je imelo žaltav okus, pretužan mi otac, sardine so bile premajhno, jabolka prekisla in predrobna — bridko. bridko se je varala, deklica lahkoverna, če je mislila, da jo bom zaradi teh pišknvih dobrot hvalil do neba! Kotičkov striček, roko na srce, povoj: ali bi se mar ti, ki si vzor pravičnega in resnicoljubnega moža, dal podkupiti z ožganim krompirjem in žaltavim maslom?«
Tako naravnost je bilo zastavljeno to vprašanje, da mi ni kazalo drugega, kakor odgovoriti nanj po pravici in resnici. Krepko sem udaril s pestjo po mizi in odločno zinil: »Nikoli ne! Krompir bi moral hiti lepo zapečen, surovo maslo sveže, sardine veliko in jabolka sladka — šele potlej hi se nemara nekolikanj omehčalo moje nepodkupljivo srce!« Tako sem mu odgovoril, kar je res, je res, kaj bi tajil. Me je vrli mož do kraja prepričal, da Ti ni storil najmanjše krivice, ampak je storil samo svojo narodno dolžnost, ko Te je zaradi gizdavosti in napuha nekoliko v precep dal. Vzemi si njegove zlate nauke k srcu in se poboljšaj! Vrzi oglcdalce, skušnjavo peklenščkovo, na dno blejskega jezera, da Te ne bo več zapeljevalo k napuhu in ničemurnosti! Namesto ogle-dalca vzemi v roko pesmarico, v kateri so napisani kaj pomenljivi verzi:
Hitro, hitro mine čas,
mine tudi lep obraz...
Čisto na koncu, tik pred piko, pa Ti moram zaupno poiedati še tole: je bilo pravljičarju Brsiiaču nekoliko vendarle nerodno, da je samo Tvoje slabo lastnosti na veliki zvon obesil, dobre pa zamolčal kot grob. Odkrito in moško mi je priznal, da je naskrivaj vrgel Tvoje napake na eno stran tehtnice, vrlino pa na drugo — in so vrline za droben las odtehtale napake. To je treba močno poudarjati, da si ne ho vesoljni svet mislil o Tebi same slabe stvari. Vesoljni svet naj ker pred svojim pragom pometa, dovolj umazanije ima pred njim!
Bog Te živi! — Kotičkov striček.
Dragi Kotičkov striček! — Dovoli, da Ti tudi jaz enkrat pišem. Vsako nedeljo pregledam Tvoj kotiček in bi se rad s Teboj bolje seznanil. Doma sem tam daleč v bajni deželici pod Gorjanci v krasni Metliki, študiram pa v Ljubljani na I. realni gimnaziji. Stanujem v znanem ljubljanskem konviktu. V šolo hodiva skupaj s Štuparjevim Mirkom, ki je tudi iz Metlike. V šoli nama gre prav dobro. Najrajši imava nemščino in risanje. Nekdo mi je pravil, da si bil tudi Ti dober risar, takrat pred davnim časom, ko si še v šolo hodil.
Za počitnice Te povabim v Metliko. Tudi Mirko zelo rad vidi, če kdo pride. Hodili se bomo v Kolpo kopat in s čolnom vozit. Peljala Te bova tudi v gorice, kjer se boš lahko pošteno napil belokranjske črnine. Verjemi, da Ti še nikjer ni bilo tako prijetno, kakor Ti bo pri nama v lepi Metliki.
Kaj predstavlja ta slika?
Na sliki vidite družbico mladih nepridipravov, ki jim šola strašno smrdi, pa so ustanovili sto] nogometni klub. Nekega dno je Janezek, ki je v klubu igral napadalca, prav počasi in nerodno prištorkljal na igTišče. — Uganite, kaj so mu tovariši nogometaši zabrusili v obraz in kaj je tako
zbudilo njihovo pozornost.
Za tri najboljše odgovore razpisujemo knjižne nagrade. Pošljite spise najpozneje do četrtka, 29. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Vse posrečene odgovore bomo objavili v prihodnjem »Mladem Slovencu«.
Za dane« moram končati, Ti bom pa druglU pisal več. Sprejmi lepe pozdrave od Mirka in mene! — Zdenko Fux, dijak III. razreda v Ljubljani.
Dragi Zdenkol — Vrli moJ, ki Ti je pravil, da sem bil tudi jai nekoč dober risar, se ni lagal. Svojo prvo umetniško sliko sem napravil, ko sem še krilce nosil in s cucljem v ustih po sobi kobacal. Portretiral sem županovaga psa. Čudovita je bila ta slika, ti rečem! Sem hotel veljati za najmodernejšega slikarja tistega stoletja in sem psu napravil šest nog, da bi hitreje mačka ujel, in tako velika ušesa, da bi bila vsakemu oslu v okras. Materi je bila prelepa slika tako všeč, da me je od samega občudovanja pozabila našeškati. Med sliknjem sem si namreč s črnilom popackal ves obraz in še krilce povrhu... In kakšne umetnine sem šele potlej ustvaril, ko sem prve hlačke dobil in mi jo mati zvrhan piskrček učenosti v glavo nalila! Najlepša je bila vsekakor slika, ki je predstavljala našo zemljo pri dokaj važnem opravilu: ko se okoli sonca vrti. Narisal sem nekakšen vrtiljak s konji in kočijami — to jc bila zemlja —, vrh njega pa nekakšno vrtno bučo, ki je z dolgimi rokami sukala zemljo-vrtiljak naokoli — to jo bilo sonre In še mojstra godca sem napravil ob strani, ki je neutrudno vrtel svojo lajno, da je zemlja-vrtiljak lažje plesala... Črna pika na iskrem konju — to som bil jaz, črna pika v kočiji — to je bila mati. Tako smo se vrteli in plesali, da se je vse kadilo — oj, kje so tisti zlati stari časi?!
Na počitnice ▼ Metliko bi jo prav rad prf-
mahal ter se z vama v Kolpi kopal in s čolnom vozil, a se nečesa liudci, hudo bojim. Saj veš, koliko nesreč jo zadnje čase na morju! Kaj lahko hi se zgodilo, da hi se tudi jaz kot francoska podmornica »Phonis« potopil na dno Kolpe in bi tam zaman čakal, da bi me kdo na beli dan privlekel. Previden sem mož, nič kaj me ne mika prirejati pojedine krvoločnim ribani, zato vama stavim skromen pogoj, preden se odzovem povabila: poskrbita nemudoma za vse varnostne ukrepe in zastražita Kolpo daleč naokoli, da se kakšna japonska riba no vtihotapi vanjo! Predvsem pa nikar no pozabite na potapljaški zvon. Potapljaški zvon jo imeniten izum; utopljenec že od daleč lahko sliši njegovo zvonjenje, kadar ga prihaja reševat. Kaj nespametno bi bilo, če bi vidva potapljaški zvon šeie potlej iz Amerike naročila, ko bi jaz že tri dni na dnu Kolpe ležal in bi se kle-petave ženske prerekale nad menoj, ali sem že pozabil dihati ali še ne...
Na junaško svidenje torej in lep pozdrav! — Koti č itov striček.	i.
Pretental ga fe
Bogat kmet je povabil na dom prijatelje in jih lepo pogostil. Ko so na vrtu jedli in pili, je pri-racala mimo debela raca, Kmet jo je pokazal • prstom in rekel:
»Tale raca je najpožrešnejša žival pod božjim soncem. Požre vam več kot morski volk.«
Gostje so se spogledali, a nihče ni upal reči, da ne verjame.
Kmet je nadaljeval:
»Ta raca je zadnja od dvajsetiH rac, ki eem jih imel. Pred dvajsetimi dnevi mi je kar tako na lepem prišlo na misel, da bi poskusil, kako požrešna je. Zaklal sem eno od dvajsetih rac, jo raz-sekal in pomešal drugim med pičo. Race so svojo tovarišico pri priči pohru6tale. Drugi dan sem zaklal drugo raco in preostalih osemnajst rac je tudi to hlastno pohrustalo. Tako sem V6ak dan zaklal po eno raco, dokler ni ta zverina davi požrla 6Voje zadnje tovarišice. Požeruhinja ima torej kar devetnajst rac v želodcu. Pa recite, če ste že kdaj slišali kaj takšnega!«
Pa se je oglasil eden izmed gostov in rekel:
»To ni vse skupaj nič! Jaz si upam v enem samem dnevu pojesti dvajset rac!«
»Ta je pa predebela!« se je zagrohotal gosti-telj-kmet.
»Stavimo!« je predlagal gost.
Kmet mu je udaril v roko in bahato zakričal:
»Za petdeset litrov najboljšega vina stavim.«
»Velja!« ie odgovoril gost.
Ko so se drugega dne prijatelji spet zbrali pri bogatem kmetu, se je kmet na vso moč kislo držal.
»Kaj pa se je vendar zgodilo?« so ga iz-praševali.
»Stavo sem izgubil,« je čemerno zagodrnjal. »Tako me ni še nihče pretental. Pomislite: ta prekanjenec je sinoči požrl mojo zadnjo raco!«
Goljufive sanfe.
Mati: »Metka, zakaj pa jokaš?«
Metka: »Kaj bi se ne. Nocoj se mi je sanjalo, da je šola pogorela.«
Mati: »Kar potolaži se, saj šola še sto,ji.«
Metka (zatuli): »Hu, hu, saj zato pa jokam!«
vtlrko KanSt«;
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Z Voričevim Froncem
v Blaščevi ia mi
(Dalje.)
Maks iz Melne vasi je bil še zmerom res za-gnšn.1 S takšno pripetnico8 se je okoli skale, ki se je v prelomnici zagvozdila, motovilil, kakor da bi mu šlo za življenje in smrt. Nazadnje je vendarle sprevidel, da je skala nekolikanj pretrd oreh za njegove zobe. »Presneta reč!« je zagodrnjal in 6e v zadregi popraskal za ušesi. Ošinil ;e skalo z uničujočim pogledom in grozeče zaro-bantil:
»Če bi imel smodnik s seboj, kar v zrak bi te pognal, mrcina nemarna!«
»Ne trapili!« ga je zavrnil Kajžnikov Andrej. »Prav nič me ne mika, da bi 6frčal za njo.«
Pravljičar Brskač se je previdno splazil prav do skale trmoglavke, ki je uporno stražila vhod v osrčje podzemlja. Pokukal je skozi ozko odprtino in razširil oči. Svetlobni slap električne žarnice je mogočno pljusknil v temo in osvetlil rov, ki mu nI bilo videli konca nikjer. Drzno se je spuščal pod valovitimi rebri navzdol, ves zamotan
1 Pripčtnica = nuja, sila; mudi ee
• Zagn&n vee v delu, neutruden, vnet
v svojo skrivnostno tišino. Kameniti obok nad njim je kot streha pravljičnega kraljestva blestel v tisočerih kristalih.
»Škoda, da se ne morem za pol urice v mačka spremeniti,« si je zaželel Maks iz Metne vasi. »Potlej bi tej preklemanski skali še pogleda ne privoščil. Kar skozi odprtino bi smuknil in prebrskal jamo do zadnjega kotička. Nemara bi v notranjščini res iztaknil kakšen star, zarjavel lonec s plesnivimi cekini iz francoskih časov; nič se ne vč!«
»Tudi meni bi se prllegel,« je vzdihnil Kajl-nikov Andrej. »Potlej mi ne bi bilo treba hoditi na Koroško služit. Kajžarjem Bog življenja ni z rožicami postlal. Kaj nam koristi vsa ta lepota, ki jo tujci hodijo eeinkaj zijat, ko nam pa pajek v žepu same pajčevine prede!«
»Koliko otrok pa vas je pri hiši?« se je pozanimal pravljičar Brskač.
»Potresile hruško — pa boste videli!« mu je Kajžnikov Andrej živo prispodobo v odgovor vrgel. »Ali je pri tej sirotnaščini kaj čudno, vas vprašam, ali je kaj čudno, če se Človek iz obupa kdaj okravšri?1 Vsaj pozabi, da ga železne klešče držijo za vrat.«
Okravfiriti se = opijaniti
»To vprašanje je preveč zasukano, da bi ga v Blaščevi jami rešili,« ee je oglasil Skrablejev Janez in modro pristavil zadnjo piko: »Kadar mene kaj pri srcu tišči, se spomnim tolažljivih besed Paštbarjevega J6ka: ,Ti bo že Bog spet eno vejo pripognil, po domače rečeno!' — in koj mi odleže.«
Kajžnikovemu Andreju se je začelo kar na lepem hud<5 muditi. Nestrpno je revsknil:
»V jami smo za danes opravili. Čas bo, da ji pokažemo hrbet. Grlo imam suho, kakor da bi ga puščavski veter ožgal.«
»Pa pojdimo!« se je vdal pravljičar Brskač. Nič kaj zadovoljen ni bil z uspehom raziskovanja. Pogled mu je ves čas uhajal nazaj li rovu, ki ga je budno varovala kamenitna pošast. Ob mislih, da ne bo mogel nikoli prodreti do najtišjih skrivnosti v osrčju jame, je poslal čmeren kot lesnika.
Maksu iz M=tne vasi pa raziskovalna žilica še ni dala miru. Kakor spočit gams je naskočil ka-menitno grmado v skrajnem kotu jame, nasproti vbodu. Kanienitni obok se je tam izgubljal v temno zatišje in se vzpenjal v višino kot očrnel dimnik.
»Nemara je tod kakšen stranski rov,« je menil in pogumno prečkal krušljive skale.
Kajžnikov Andrej in Skrablejev Janez sta bila že na varnem. Zleknila sta se ne daleč od izhoda na peščena tla in hlastno žulila vsaj svoj čik. Pomehkuženi Brskač pa v hitrici ni mogel tekmovati z njitna. Po polžje je lezel navzgor. Tik pod kamenitno grmado je obstal in zajel nove sape. Šele v tem trenutku se je zavedel nevarnosti, ki mu je grozila. Zavpil je, da bi lahkomiselnega plezalca opozoril nase:
»Make, za božjo voljo, pazite!«
In se je v eni sami 6ekundi zgodilo vse. Pravljičar Brskač je v predsmrtni slutnji kar nagonsko odskočil, Maks je s kamenitne grmade
presunljivo krlknil: »Joj!« — dve velikanski skali sta se mu prav ta čas sprožili izpod nog in ee z zamoklim truščem zavalili navzdol. Narahlo sta še mimogrede oplazili pravljičarja Brskača od strani in izginili v globočini. Spremljal ju je zatohel hlad.
To je bil dih 6mrti! je pravljičarja Brskača tesnobno spreletelo.
»Sam Bog vas je meoida opomnil, da ste od-ekočili, drugače bi ležali zdajle z zmečkanimi udi na tleli!« je olajšano vzkliknil Kajžnikov Andrej.
Maks iz Metne vasi od groze dolgo ni mogel priti do besede. S steklenimi očmi je strmel predsd. Kar verjeti ni mogel, da se je vse tako srečno končalo. Ves prepaden je čepel vrh kamenitne grmade in čakal, da je pravljičar Brskač svojega rojstva dragocene kosti spravil na varno. , Potlej je ves poparjen zlezel z grmade. Neusmiljeno se je s pestjo tolkel po čelu in zmerjal samega sebe, da 6e je kar kresalo:
»Preklemanska mrcina, le kako morem biti tako neroden?! V nemarnico* naj me vtaknejo za teden dni! Kar lase bi si populil!«
»Kaj bi se pridušal in javkal kot mila jera,« mu je trdo prisolil Kajžnikov Andrej in navrgel še nekaj zlatih zrn: »Kačo ubij, preden te piči! Miši preženi iz hiše, preden ti vso slanina po-žr6! Zvoni pred ločo in ne po njej!«
»Zdaj imate Blaščevo jame menda vsi <!o grla dovolj,« se je nekam čudno zarežal Skrablejev Janez, kakor da hI ga vse to močno zabavalo — in že ga ni bilo več. Smuknil je skozi odprtino na beli dan.
Tovariši jamarji so mu neutegoma sledili. Kar po vrsti so dali nevarnemu podzemlju slovo. Blaščeva jama se je pri priči 6pet pogreznila v svoje tihe, okamenele sanje in se obdala « črno temO.	(Konec prih. nedeljo.)
I * Nemarnica = ječa.
r<^-TCHNlKA
Novosti v gradnji letal
Tudi ob času silnega tehničnega napredka. Kakršen je današnji, posameznik skoraj ne vidi in ne čuti razvoja v našem času tako živo, kakor ga bodo gleduli zanamci morda že čez petdeset, osemdeset let. Dela in prizadevanja za tehnično izpopolnitev so najmanj tako dolga, dokler stvar ni za tovarniško izdelavo dovršena, javnosti zaprto, pa tudi celoten napredek predstavlja izpopolnitev tisočerih podrobnosti, od katerih vsaka sama zase skoruj nič ne pomeni.
Pri prizadevanju za varno, preprosto in poceni izdelavo pridejo konstruktorji do nekdaj čisto neverjetnih možnosti. Ena izmed takšnih novosti je brez dvoma avijonski rezervoar za bencin, ki je izdelan iz nepropustnega blaga.
Za tovrstne rezervoarje uporabljajo blago, izdelano iz umetnega gumija, ki ga, kakor znano, bencin ne raztaplja. Ta način izdelave rezervoarjev se je pri dveletni preizkušnji v avijonu odlično obnesel, pa tudi pri preizkušnji, kjer so ga v teku 700 ur izpostavili umetnemu zibanju in tresenju, ni pokazal niti najmanjše poškodbe. Rezervoarji iz blaga so bili preizkušeni tudi na bojnih letalih na fronti, kjer je pilot s prestreljenim rezervoarjem preletel čez 160 kin in dosegel varen pristanek. Gorivo namreč, kljub preluknjani strunici posode, ni naenkrat izteklo, ker se je nastala luknja stisnila v ozko zarezo.
Dandanes izdelujejo rezervoarje iz blaga za vsebino okoli 7001. Namestijo se lahko taki rezervoarji kjerkoli. Pri izdelavi je treba paziti, da blago samo ni nikoli napeto.^ Posoda iz blaga mora vsebovati nekoliko večjo prostornino kakor prostor, ki je zanjo namenjen, da se stene iz blaga lepo pritisnejo na pregrade, ki jih obdajo jo. Popravljajo se taki rezervoarji na isti način kot avtomobilska zrac-nica, namreč da mesto, kjer je posoda preluknjana, samo prelepimo s primerno, z umetnim gumijem preparirano tkanino.
Mnogo beremo o avijonih, ki plavajo v velikih višinah (stratosferi). Želja, da bi se poleti vršili v takih višinah, se je porodila zaradi hitrosti in varnosti in udobnosti zračnega prometa. Težave pa so imeli konstrukterji najbolj zaradi zmanjšane moči motorjev na takih višinah in zaradi aparatov, ki bi skrbeli za dovolj gost zrak. Glede prvega lahko rečemo, da so zdaj motorji že toliko izpopolnjeni, da z lahkoto razvijajo dovolj moči tudi na višinah, kjer je prej preredek in kisika lačen zrak puščal v cilindre motorja nepravilno zmes. Preskrba potnikov z dovolj gostim zrakom je bila prvotno (pri vojaških in športnih letalin) rešena na ta način, du so izdelali posebne čelade, ki so jih piloti poveznili nn glnvo in v katere so iz posebnih napruv dovajuli potrebni kisik. Za udoben potniški promet seveda ta način ne prihaja v poštev. Treba je bilo torej misliti na primerno neprodušno kabino, v kateri bi stroji skrbeli za zrak, ki bi potnikom omogočal tako dihanje kakor na zemeljski površini. V tej smeri so izvršili mnogo dragocenih poskusov in merjenj s štirimotornim francoskim avijonom Farman 2231. Posebne priprave vzdržujejo v hermetično zaprti kabini poseben tlak. Kisik se dovaja v kabino skozi avtomatski ventil iz jeklenih posod, odvisen ogljikov dioksid, ki nastaja, pa upija pepeliku. Avijone za promet v stratosfero s hermetično zaprto kabino je francosko Compngnie General Trans-atlantique že naročila za cezoceanski promet.
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
Ključ
Stare nogavice — kam z njimi?
Kjer ]e več 2cn?lk pri hiši, se nabere v teku leta toliko nogovic, da ei kar ne upam navesti itevila ... Nič čudnega, ko pa eo dandanes nogo-vice tako zanič. Ce pogledamo nogovic,e bolj natanko, res kar os.trmimo, kako je sploh mogoče napraviti tako pajčevinasto tenko nitko. In kakšen je stroj, ki plete te pajčevinaste nogavice, ki jim je usojeno tako kratko življenje...
Saj šivamo in krpamo nogovice — ta šei koliko časa potratimo s tem zamudnim delom! toda — kaj pomaga, ko pa »štih« ne drzi! Nogovice moramo- zavreči! Take nogovice ee potem pova-llujejo po omarah in po kotih in so nam vnapotje. Končno se vjezimo in jih vržemo v ogenj ali pa v smeti. Da bi jih komu podarili, ne gre,ker nas je sram. Kaj pa naj bi tudi počel naš ljubi bližnji z raztrgano nogavico?! Mogoče, da je se bo j nespreten; kakor mL, in bi jo že manj znal zakrpati kakor mi.
V Ljubljani pa se je znašla spretna hišna šivilja, ki je zadnjič ob selitvi neke »boljše« stranke dobila polno vrečo ponosenih nogovic. najmanj 10 kg jih' je bilo. Doma jih jo potem prebirala m ugibala, kaj bi se dalo iz njih narediti. Pa ji je šinila v glavo pametna misel: hlačice bom naredila 1 In res: porezala je raztrgana stopala, prerezala je nogovico za nogovico zadaj po šivu in je eešila vsak par posebej za 20 cm na dolgo in sicer na ozkem koncu nogovice. Potem je sesila oba para ob straneh od vrha do konca roba. Rob nogovice je namreč obrnila na spodaj. Na ta način so bile hlačice tako rekoč že zarobljene. Za en par hlačic je porabila dva para nogovic, cigar bar-;,„ „„ ,niftmale. Zadnio nolo ie napustila
je naredila kakšnih je kar zarobila. Za
Na levi strani — zgoraj 15 cm dolg razporek, ki ga pašček je vzela dva in pol cm širok obrobeik ravnega blaga, ki ga je podvihnila na znotraj in pod-robila kar s strojem. Za pasom je odmerila pašno širino in dodala še 10 cm za »navzkriž«. Za srednje velike postave za pa6om ni treba gub. Za bolj vitke postave pa je treba narediti zadaj in 6predaj kakšno gubo ali pa se blago nekoliko nabere. Notranjih šivov ni treba obšiti, ker ee pletenina kar sama nekako zapogne in se ne razdira.
Za te hlačice ni treba kroja, zadnji del je treba urezati nekoliko daljši rob ob straneh, pa v gubo porezati naspredaj. Pajčevinaste nogovice niso uporabne.	(Kepa).
Ce to k'do ponoči zbudi, ko imaš najfolj blaženo sanje, jo to jako neprijetno. Če si prej izpil kak liter cvička, jo tem bolj neprijetno. Ko sem zaslišal, kako jo nekdo glasno zaklical mojo ime, sem so iztrgal iz lepih sanj in iz cvičkove omotičnosti "in sem urno planil k oknu. Na cesti je bil Jakec, moj sosed iz sobe in hud ponočnjak, in je na ves glas klical moje ime v noč.
»Ključ hišnih vrat sem pozabil. Bodi tako človekoljuben in pojdi ponj v mojo sol>o!« Dotipal sem ko do električnega stikala in sem si spoloma pridobil buško na levi strani čela. Moja človekoljubnost je padla za nekaj stopinj. Vendar sem se splazil do njegove sobe. Vrata so bila zaklenjena. Torej nazaj k oknu.
»Vrata tvoje sobo eo zaklenjena,« sem zavpil na cesto.
»Oprosti, tako sem raztresen, v iepu ga imam,« mi je zaklical navzgor. Nekaj ogorčenih sosedov se je pojavilo na sosednjih oknih, med njimi je bilo tudi nekaj žensk. Medtem je Jakec uprizarjal strelne vaje v mojo okno. Slednjič je ustrelil in je zadel... mojo steklenico z miekom in električno žarnico. Obe sta se ubili. Prva je izpuščala mleko, druga je ugasnila. Iskal sein ključ in tipal okoli jx> sobi in sem si zadri kos steklenice v desno, kos žarnice pa v levo nogo in sem butnil s svojim učenjaškim čelom, čigar desna stran še ni imela buške, v podboj pri vratih. Mimo tega sein si s kletvicami izvinil jezik. Z dvema buškama, dvema razrezanima jx>dj»la-toma in z enim zviitjenim jezikom sem se opo-tekel s ključem hišnih vrat, ki sem ga slednjič le našel, k oknu in ga zadegal v globino. Zaslišal sem žvenket in videl, kako jo Jakec pol ure iskal okoli Začelo se jo daniti. Slednjič ie bil ključ v njegovi roki Jakec je dognal, da si more kdo pri padcu iz drugega nadstropja tudi brado zlomiti. To se je namreč pripetilo njegovemu ključu hišnih vrat.
»Saj visi še eden v veži zraven hišnikovih vrat,« je zadonelo k meni in k nočnim čepicam, ki so kakor hudobni demoni še zmeraij čepele na oknih. Nekateri glasovi so že klicali policijo. Od-šepal sem po svojih razrezanih podplatih in z oteklim čelom jx> stopnicah nizdol in sem videl, da ključa ni v veži kot navadno. Mo;e človekoljubje je padlo pod ničlo. Vse sem začel videti rdeče. Ali je bila to jutranja zarja ali moje silno ogorčenje?
Hotel sem se maščevati nad vrati, ki so bila vsega kriva, in sem se zagnal nanje. Pa niso bila zaklenjena. Jakec jo z ljubeznivim pozdravom stopil mimo mene, ko da bi se ne bilo nič zgo-
dilo. Jaz mu nisem odzdravil..,
(E. M.)
Ni jih izgubil
Janezek je prihlačal domov ve« raztrgan in razpraskan. Mama ga ozmerja:
»Kakšen pa si? Gotovo ste se spet tepli. In nekaj zob si tudi izgubil.«
, »Nak, zob pa žc nisem izgubil, v žepu jih
Penslon Zank
Kaitel Novi
imam!« jo potolaži Janezek.
★
fla le pozna. Sodnik izpraSuje oMoJemca: »Vi se pišeto Franc Bric.« — Obtoženec: »Da, gc*tjx>d sodnik.« — Sodnik: »Rojeni ste 1. 1893 v Mišjem dolu.« — Obtoženec: »Da, gospod sodnik.« — Sodnik: »Imate tudi v Mišljeni dolu domovinsko pra vico.t — Obtoženec: »Da, gospod sodnik.« — Sodnik: »Vi ste...« — Obtoženec: »Kako to, da me tako dobro poznate? Ali ste tudi vi iz Miš-
Prvovrstne sobe s krasnim razgledom na morje. — Dobra domača hrana. — Lastna jadrnica na razpolago. — Popoln pension 50 din.
Peter: »Oni dan «em 6e »pri s svojo Seno, od t«<taj pa še ni spregovorila z menoj.«
Pavel: »Oh, ali bi mogel povedati, kakšno be-Bedo si ji rekel?«
Križanka
Pismo
PozdravljenaI — Ti pai ne slutit, kako mi je nocoj hudo ... Ah, saj ne oeš, da Tebi pišem besede zadnje — zu slooo--—i
Ko bo otožna misel k Tebi hitela v zvezdnatih nočeh; kot o mojih, morda zaiskrila se solza o Tvojih bo očeh ..,
Prijateljstvo je zarno sonce, ki razsvetljuje, greje svet; je v dobra, plemenita srca od Stvarniku zasajen cvet.
Na zemlji temna noč kraljuje —<
Ne zdi se svetu prav tako, da v srcih najinih žarelo ljubezni sonce bi gor ko.
Saj če ves sdet živi v sovraštvu'; kako bi moglo biti prav, da bi kot vrtnica med trnjem cvetela najina ljubav ..,
A v mojem srcu cvet ne zvene
in ne ugasne jasni žar---
Če moreš Ti, pa jaz ne morem nate pozabiti nikdarl
Pozdravljena! — Ti pač ne slutiS kako mi je nocoj hudo... Ah, saj ne veš, da 'Tebi pišem besede zadnje — za slooo--—»
Marija Brenčič.
»Kako je pa 'to, da so danes vse tvoje nalogo prav?«
»Očeta ni bilo doma, gospod učitelji«
Neki berač je potrkal na vrata neke banke ln Jjrodi pričakovanju mu je Jud podaril dva dinarja. »Tisočkrat vam Bog povrnil«, ec je zahvaljeval berač.
Bankir: »Kako ste rekli, tisočkrat7 Pojdit« sem, tu imate petdeset dinarjev.«
Nnvpično: t. železniška postaja pri Zidanem mostu, 2. del sobnega pohištva, 3. poljski pridelek, 4. mesto ob Adiži v severni Itu-liii. 5. vrsta trebušnih bolezni, fi rmirlnvnr rliv-
Glas je »napisan«. — V Ameriki so uvedli tako imenovano k i m o g r a f - napravo, ki zaznamuje tudi najmanjši trepet glasu. Z napravo preskušajo glas pevk in pevcev za filme in gramofonsko plošče.
Ne more spatL
Blažek hodi v šola. 2e tri mesece. Pa mu v šoli ni nič kaj všeč.
Nekega dne učitelj zaloti Blažka, ko poveša glavo nizko na prsi in dremlje.
»Hej, hej, Blažek, kaj pa delaš?« zakriči učitelj. »Ali tako paziš na pouk? Jaz razlagam, ti pa spiš!«
»Saj ne spim, samo mižim. Kako trt mogel Spati, ko pa tako kričite!« se pritoki Blažek.
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črticah in pomenijo:
Vodoravno: t. preprosta lesena zgradba, 5. tuja beseda za stotnika, 12. gora na Koroškem, 16. čistilna potrebščina, 17. vrsta kraškega vina, 18. del morskega premikanja, 10. tuja beseda zu blagajno, 20. italijanska denarna enota, 21. naslov Ilamsunovega romana, 22. druga beseda za klico, 23. trgovski izraz za predplučilo, 24. planina v zahodnem delu Bolgarije, 25. zdravilna vrtna rastlina, 27. ženska oseba iz svetopisemskih zeodb, 28. preprosta lesena zgradba, 30. naslov Meškove drame, 31. pokrajina v srednji Afriki, 34. tuja beseda za nravoslovje, 36. poglavje i/, korana, 37. kraj na Primorskem, 39. domača perutnina, 40. ju-
goslovansko časnikarska agencija, 42. druga beseda za mokroto, 43. naslov romana, ki ga je napisal Iurgenjev, 44. druga beseda zu jarem, 46. ščetarska potrebščina, 47. druga beseda zu žig, 49. poletna vrtna lopica, 50. reševalna priprava, 51. eksotična dišava, 52. slovenska beseda za park, 53. naslov ( huteuubriandove ro-mantične povesti, 55. gruča prsti, 56. reka v Črni gori, 58. umrli slovenski nabožni pisatelj in prevajulec, 60. tuja beseda za pozitivni električni pol, 62. del starinske sobe, 63. mizarska potrebščina, 65. otok v Jadranskem morju, 67. turški naslov, 68. naslov Kosovelove pesmi, 69. gorata hrvaška pokrajina, 70. človeška lastnost, 71. matematični izraz, 72. vladarski naslov, 73. brezbožni izraelski kralj, 71 glasbeno orodje, 75. jezero v Abcsiniji.
Rešitev križanke
z dne i8. junija
Vodoravno: t. Prešeren, 9. snob, 13. Uri, 16. ralo, 17 gos, 18. okoličan, 19. osa, 20. led, 21. Eros, 22. triko, 23. Majar, 25. Ojevic,
27.	Aleš,. 29. eter, 3t. ica, 33. Milic, 35. Oto, 36. ton, 37. arena, 39. renegat, 4t. epohu, 43. Tarn, 45. Cirila, 47. jariiia, 50. mira, 52. ka/.cn, 54. opul, 55. Eda, 57. Jepn, 59. Nova, 60. reč, M. ocena, 63, sipa, 65. llad, 66. alibi, 69. nivo, 71, llonore, 73. Novura, 76. lava, 78. lopov, 80. ena, 81. Rigi, 82. leto, 83. dete, 84, ccna, 85. Sana, 86. Nuna, 87. lik.
Navpično: 1. Prometej, 2. rasa, 3. Eln,
4.	Šolar, 5. Egcr, 6. rod, 7. esej, 8. norec, 9. skovir, 10. nosilec, 11. Olt, 12. biru, 13. učilo, 14. raketa, 15. i no, 24. jen, 25. ocet, 26. cinik,
28.	šota, 30. top, 31. Iranec, 32. Anam, 34. Me-ran, 37. Ahil, 38. Arij, 40. Gizeh. 42. orač, 44. A res, 46 l.evar, 48. apel, 49. Adcn, 51. Apih, 53. nadevek, 54. Oranec, 56. anilin, 58. Apolon, 61. obara, 62. Avnla, 64. anoda, 67. Ivan, 68. I ris. 70. oven, 72. Opel, 74. one, 75. aga, 77. ata, 79. Oti.
Rešitev zlogovnice
f. strihnin, 2. Arnavt, 3. Andrej, 4. avtarh,
5.	Admont, 6. Ažinan, 7. Elbn, 8. Ezav, 9. nn-stilj, 10. srčnost, II. Ajshil, 12. Caluis. — Stnra navada železna srajca.
B. C. C.: 29 lot ste stari, miravi sicer. Pred tremi leti pa vam je kar nenadoma postalo slabo. Ko aU> se spet zavedli, nisle mogli dati takoj znakov, da še živite. Pa tudi zadihati niste mogli, Slabosti so vas potem obhajale še ves dan. Srce vam je mof.no razbijalo. Ker ste mislili, da imate srčno napako, sle šli k zdravniku. Zdravnik pa ni našel na srcu nobene organske bolezni in je ugotovil srčno nervozo. Lani ste jedli med. Drugi dan vam je postalo slabo, gnalo vas je gori in doli. Tudi ob tem času vami je odpovedalo srce, tako da so vas morali spet buditi k življenju. V blatu ste opazili gliste. Domači ni'isli,jo, da vam silijo glisto k srcu. Od tod ti vaši napadi. Vam pa se čudno zdi, da imate gliste v teh letih, ker so gliste vendar otroška bolezen. Razburljivi ste tudi zelo.
Vprašujete, ali bi si zdravili srce ali bi preganjali gliste. Po zdravnikovi ugotovitvi srčne napake nimate. Mislim pa, da ste si z živci navzkriž. To so predvsem javlja v napadih, ki ji h opisujete. Okrepiti »i morate živce. Ogibati se morate vseh večjih telesnih in duševnih naporov. Važno za vas jo tudi, da poskrbite za redno prebavo. Sami pravite, da vas muči huda zapeka in ne greste po teden dni na stran. Plini sami, ki so razvijajo v črevesju, pritiskajo prepono navzgor, kar občuti bolnik kot težave in liolečine pri srcu Ne samo otroci, tudi odrasli so če9to glislavi. Potrebno je, da gliste s temeljitim zdravljenjem odpravite. Počutili se boste kakor prerojeni. Res je, da gliste včasih ne povzročajo nobenih posebnih težav, v drugih primerih pa po-vzročujejo zastrupljenje, slabokrvnost itd. Tako vplivajo na celoten organizem in ne v najmanjši meri tudi na živčevje. Najbolj uspešno sredstvo proti glistam je sanionin.
Ista: Zaradi mame pa tole: pri 65 letih popravljali ploske nogo je že malo pozno. Niti od enega, niti od drugega zdravljenja ni pričakovati uspehov. Za kurja očesa pa ji priporočam sali-cilni obliž.
F. V. Čk.: 16 let starega sorodnika imate, ki ga zelo bolijo noge, posebno leva. Bolečine je poskušal pregnati že z različnimi mažami, toplicami, elektriziranjem itd. Pa vse brez uspeha. Mislite, da ima revmatizem. Kako bi ga ozdravili?
Kako bi ga zdravili, bi vam mogel povedali le, če bi mogel na daljavo ugotoviti, kaj mu je. Ne povzroča namreč samo revmatizem liolečine v nogah, marveč je še vse polno drugih bolezni, ki jih povzročajo. Menim tudi, da bi mu toplice gotovo vsaj nekoliko olajšale bolečine, če bi jih povzročal revmatizem. Morda ima fant plosko noge. To je ena izmed najpogostejših nadlog, ki povzročajo bolečine v nogah.
Isti: Verjamem, da so vas krivice, ki ste jih morali prestali, hudo prizadele. Zraven pride pa še vaša težka železničarska služba. Mera je potoni polna. Ni čuda, če vaši živci niso več kakor bi morali biti. Nadloga, ki vas mori, je nekak strah, da včasih še pisati ne morete. Svetoval bi vam tole: Čo merete, pojdite vsaj za mesec dni na dopust. Priporočani vam hribe. V soncu in zraku, proč od vsakdanjih skrbi in težav, boste zopet lahko spravili živce v red.
K. O. C.: Vaš 25 letni sin trpi že dolgo časa bolečine v glavi. Enkrat se pojavijo tu, drugič tam. V glavi mu neprestano šumi. To traja že tri leta.
Bolezni, ki povzročajo bolečine v glavi, je veliko število. Slabokrvnosti različnega izvora promljajo rade bolečine v glavi. Utrujenost, slab zrak v zatohlih delavnicah povzroča glavobol. Tudi j po alkoholu rada glava boli. Rolezni nosu obnosnih I duplin, vnetje žrelnic, bolezni ledvic, oči, živcev, ■
vse to moramo upoštevati. Dostikrat pa nikjer ne najdemo otipljivega vzroka. Poizkusi naj z mrzlimi polivi prsi in hrbta po trikrat na dan. Hodi naj bos po rosi.
I. J. B. S.: Več let vas je mučila huda zapeka, tako da se po več dni miste iztrebljali. Pri iztrebljanju pa sle si večkrat ranili črevo do krvi. Bali sle se, da ne bi dobili zlato žile, ki so rada pojavlja v zvezi z zapeko. S »Herzan« čajem ste toliko dosegli, da so redno iztrebljate. Piti pa ga morate vsak dan. Opažate pa tole: na neimenovanem mestu vas je večkrat srbelo, skozi perilo ste začutili mokroto. Dognali ste, da imate ob odprtini nekak mozolj, ki gleda iz kože. Ta mozolj se vam večkrat napne, kar vam povzroča neprijeten občutek. Traja to nekaj ur. Nato pa se vam zdi, kakor da bi se nekaj razlilo, čutite olajšanje, nič več neprijetnih občutkov.
Menim, da je opisani mozolj in težave, ki nastopajo, zlata žila. Važno je redno iztrebljanje. Jejte predvsem rastlinsko hrano. Po iztrebitvi pa si napravite sedečo kopelj. kateri prilijle neko-liko hypermarganove raztopine. To vam bo v olatj-šanje. Prav pa je, če stopite ob priliki do kirurga.
A. F. E. F.: Za ženo prosile nasveta. Stara jo 41 let. Od lani je shujšala za 20 kg. Ker jo je neprestano bolelo v želodcu, je mislila, da ima rano. V bolnišnici so dognali, da je želodec zdrav. Našli pa so žolčne kamne. Ker vsa zdravila niso pomagala, se je dala operirati. Tudi pri operaciji niso našli ničesar na želodcu. Operacijo je dobro prestala. Ima pa še vedno težave. Od ust do želodca jo peče. Bolijo jo roke in noge, da komaj hodi. Po glavi ji šumi. Delati ne more ničesar. Mrazi jo. hudo je zapečena. Pri iztrebljanju opaža sluz. Pri srcu jo zbada in trga. Mislite, da vse to nadloge povzročajo živci.
Šelo tedaj, če pri ponovni in temeljiti preiskavi ne najdemo ničesar, moremo dolžiti živce. Menim pa tudi, da pri ženi nastopa mena, ki k vsem težavam tudi veliko prispeva. Svetoval bi vam, da pošljete ženo za nekaj časa v domovino, med domače ljudi. Prepričan 6em, da bo to prav dobro vplivalo nanjo.
Študent: Akademik ste, zelo visok, tehtate pa samo 68 kg. Stari ste 24 let. Ne pijete, kadite tnalo. Imate dobro, tečno hrano, pa ele suh kot treska in bled. Često vas boli glava, za pleči vas že tri leta zbada in pika. Čutite tope bolečine za pleči, posebno, če sodite. Hudo se potite in hitro ste ssmučeni. Tek pa imate dober.
Svetujem vam, da si daste pregledati pljuča. Že vrsta, v katero spadate, inklimira k pljučnim boleznini. Ne morem trditi, da je kaj na pljučih, ker vas ne vidim. Sumljivi pa so znaki, ki jih navajate: zbadanje in tope bolečine za pleči, pp-to je utrujenost itd. Zleo pogosto pa je pri tako z vam i astenični vrsti, h kateri pripadate, želodec, oziroma črevesje kotišče težav. Pri takih ljudeh opažamo pogosto pobešen želodec in sploh drobovje. llrana mora biti pri ljudeh, ki ee hočejo zrediti, močna, Io se pravi, vsebovati mora veliko množine redilnih snovi. Paziti pa moramo, da ne preobremenimo želodca in črevesja. Jejte večkrat in po malem. Čimbolj raznovrstno hrano boste imeli, tem bolj vam bo teknila. Jejte mleko, smetano, jajca, močnate jedi vseh vrst, surovo maslo, meso, sočivje in solate, pa v manjših količinah. Pustite 7,a nekaj časa študij in vse telesno delo. Bivajte čim več na prostem.
K. V. M. P. c.: Pojav, ki ga opažate, naj vgs ne razburja. Je samo posledica prevelikega razi burjenja. Če so boste izogibali »vzroka«, bo tudi to minulo. Srbeimje na neimenovanem me^u, menim, da povzročajo oksiuri ali pa zlata žila.
Ponovni zakon. F. J. B. — Po pravoslavnem
obredu sklenjeni zakon med pravoslavnim ženinom in nevesto se da po predpisih jiravoslavne cerkve iz važnih razlogov razvezati. Oba razvezana zakonca se lahko s pravoslavno osebo ponovno veljavno poročita. Pokojnino bi dobivala le žena iz drugega zakona, ker je prvi zakon razvezan. Ne morela se pa razvezana zakonca ponovno veljavno poročili s katoliško osebo in jima tudi prestop iz pravoslavne vero na katoliško vero k veljavni poroki s katoliško osebo ne more pripomoči vse dotlej, dokler še eden izmed razvezanih bivših pravoslavnih zakoncev živi. Tako določata pri nas še vedno veljavna dvorna dekreta z rine 4. avgusta 1814 in od 17. julija 1835 in s tem izmenjamo odgovor v št. 126 z dne 4. junija 1939.
Gospodinjska učenka. H. M. L. — Ko,t članica počitniške zveze boste dobili vozne olajšave, sicer ne. Glede potnega lista povprašajte na policijskem ravnateljstvu in glede inozemskega bivanja pa na nemškem konzulatu.
Najemnik. P. J. — Zaradi prodaje posestva vam je gospodar odpovedal v pogojenem roku 1 leta. Ker pa je že pred tem nad polovico zemljišča prodal, imate pravico zahtevati odškodnino za to. ker odprodanili parcel niste mogli več izkoristiti. Naj vam popusti polovico prvotne najemnine.
Dota. P. V. V. — Če si kot ženin niste izgovorili od staršev neveste dote, je ne morete kot mož po poroki zahtevati. Sedaj po poroki lahko samo vaša žena zahteva od svojih staršev stanu in imovini primerno doto.
Kupnina in dolg v inozemstvn. H. E. in Č. V. — Pri Narodni banki, podružnici v Ljubljani, boste prejeli vsa potrebna navodila in tja se tudi obrnite.
Ne plačana preživnina. A. M. — Če ima vaša mati iztoženo preživnino, potem lahko sedaj za-sežete dediščino, ki je pripadala nezakonskemu očetu. Če so pa zato doslej ni brigala, bi morala sedaj nezakonskega očeta hitro tožiti, in ker je v Ameriki, predlagati, da se njegova dediščina 7, začasno odredbo, zaseže. Na ta način bi morda prišla do kritja.
Star dolg. Č. I. — Vašega dolžnika, ki se je vrnil iz Kanade, hahko tožite na povračilo dolga pri tistem okrajnem sodišču, v čigar okolišu sedaj prebiva. Za tožbo za znesek 400 din ni potrebno zastopanje po odvetniku.
Sodna poravnava. Ž. S. K. — Tudi na področju savske banovine se lahko dve stranki prostovoljno poravnata pred sodnikom brez tožbe. Tvrdko lahko zastopa pooblaščenec z navadnim pooblastilom.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinninnti OD R EZITE iHuiiiniiiimniiiiiiiiiiitimiiitimiiiii
,,§m?H?I? mmmmr
| odgovarja samo na vprašanja, ka- j 1 terim je priložen tale odrezek. g
| ..Slovenec" 25. \uni\a 1939 j
Emu*«« m.......................................................................................................
Amnestija. R. P. T. — Podatki so pomanjkljivi in vam ne moremo povedati, če je vaša sestra deležna amnestije. Vpraša naj pri okrož. sodišču, kjer je bila obsojena in bo dobila zanesljiv odgovor.
Delež po materi. M. P. L. — Hčerka, ki je bila izplačana po očetu, ima tudi pravico za delež po materi. Seveda, šele po materini smrti. Dokler mati živi, pač mati sama razpolaga s svojim premoženjem.
Vodja divjih lovcev. P. S. B. — Ovadeni sfe bili jx) orožnikih, da ste vodja divjih lovcev. Sodišče vas je oprostilo. Sedaj hočete zadoščenje za to sodno postopanje. Tako zadoščenje bi mogli dobili le, če si upate dokazati, da so orožniki namenoma vas po krivem obdolžili lovske tatvine, sicer pa ne.
»Dolenc«. — Ker ste že polnoletni in se sami preživljate, ne morete od svojega nezakonskega očeta, čeprav ni nikoli nič za vas plačeval, več ničesar zahtevati. To bi magla le vaša mati, ki je namesto očeta za vas skrbela. Taka terjatev matere zastara v 30 letih.
Pravilna odpoved. A. B. — Ker ste dokazali da je med vam,i in delodajalcem res obstojala službena pogodba, je delodajalec, ki vam ni pustil nastopiti službe, dolžan, da vam da polno plačo za VC6 odpovedni rok. Šesttedenska odpoved je bila pravilna.
Skupna pot. F, A. D. — Sosedu ne morete prepovedati uporabe avtomobila na skupni poti, čeprav se jc doslej po tej poti vozilo le 6 konjsko vprego. Če bi pa z nerodno vožnjo na vaši strani vrta delal ško,do, jo je dolžan povrniti.
»Egoist«. R. V. M. — Posojilo, ki ste ga prejeli od matere, ste dolžni vrniti bratu, kateremu ga je mati odstopila. Če je brat maloleten, ga založite pri sodišču. Oče bi mogel ad vas uspešno zahtevati povračilo tega denarja, če bi dokazal, da je mati po njegovem naročilu in njegovem imenu vam izplačala posojilo.
Skrbnik umobolne. M. P. Zg. B. — Kot skrbnik umabolne osebe niste dolžni svojega denarja za njo zalagati. Sredstva za kritje preklicncga postopanja morate dobiti iz imovine preklicanke, če pa ta nič nima, pa prosite za pravico revnih. Posvetujete se s sodnim predstojnikom glede načina plačila stroškov. S svojcv imovino bo morala pre-klicanka že piačati stroške za seboj.
Preživnina ločenke. Z. S. — Tudi če je bil zakon iz obojestranske krivde ločen, sme ločena žena zahtevati, da sodišče po prostem preudarku vsakega slučaja posebej naloži možu, da mora za ženo plačevati nekaj preživnine. Zena naj si preskrbi ubožno spričevalo in naj zaprosi za zastopnika revnih, ki bo pogledal stare spise in svetoval, kar bo potrebno.
Obresti obročnega odplačevanja. J, R. V. — Če ste bili s trgovcem dogovorjeni, da odplačujete svoj dolg v mesečnih obrokih brezobrestno, vam sme zakonite obresti računati le za tisti čas in tiste zneske, 6 katerimi 6te v zamudi. Če je trgovec odstopil svojo terjatev napram vam neki hranilnici, ima ta iste pravice, kot jih je imel trgovec. Tudi za nio velja brezobrestno odplačevame.
Obljubljena nagrada. A. M. R, Znancu ste obljubili nagrado, če vam preskrbi kupca za vašo posestvo. Čim vam je pripeljal kupca, g katerim
«te čez nekaj meaecev v odsotnosti znanca re«
sklenili kupno pogodba, je vaš znanec zaslužil, obljubljeno nagrado, ki mu jo morate plačati, ne-glede na to, da je imel obljubljeno nagrado tudi od kupca
Vojna vdova. B. L. — Invalidska sodišča ne morejo vseh vlog naenkrat rešiti, zato mirno čakajte na rešitev. Če bo vaša prošnja na priznanje vdovske rente uspešna, boste itak prejeli prejemke od 1, aprila 1939 dalje, negledc na to, kdaj bo izdana rešitev.
Odpravnina za nezakonskega otroka. T. ?. R Tudi če ste sc z nezakonskim očetom pred leti poravnali za enkratno odpravnino 9000 din, lahko sedaj, ko je ta denar za otroka porabljen, predlagate pri varstvenem sodišču, da določi neobhodno potrebno preživnino, ki ja bo moral nezakonski oče kljub takratni poravnavi za naprej plačati.
Obljubljena dola. A. Z. — Brat vaše takratne neveste vam je obljubil dote 10,000 din. Pisma pri notarju niste napravili. Izplačal vam je le 3000 din. Vprašate, kaj je z ostankom. — Ker brat ni dolžan za sestra dajati doto, je bila bratova obljuba dote le darilna obljuba, ki je pa neiztožljiva, ker ni bila napravljena v pismeni obliki pred notarjem. Poizkusite zlepa kaj doseči, 6 silo ne morete nič.
Vojni oškodovanec. F. F. J. Upanja glede priznanja odškodnine ne smete še izgubiti.
Smrekova meja. S. J. M, D. — Kljub temu, da se vam dela s senco škoda, ne morete prisiliti mejaša, da poseka smreke na meji. Le če segajo korenine v vaš 6Vet, jih smete izpuliti in tudi ob-sekati veje, ki segajo v vaš zračni prostor.
Nov kozolec. M. K. Z. B. — Sosed vam no more prepovedati postavitve novega kozolca, čeprav mu bo la zaprl jutranje sonce.
Odtok vode s sosedovega zemljišča. H. J. — Pritožujete se, da je 60sed zaprl jarek, po katerem se je voda odtekala z njegovega zemljišča in da_ voda sedaj zaostaja na vaši parceli, ki leži nižje od sosedove. Vprašate, ali sme sosed tako postopati. — V kolikor je vode preko običajno mere in dela škodo na vašem zemljišču, morete soseda tudi s tožbo prisilili, da jarek napelje tako, da ne bo voda z njegovega zemljišča zamakala vašega zemljišča.
Posinovljenec in rodbinska doklada. D. — Rodbinska doklada pripada državnemu uslužbencu samo za otroka, rojenega v zakonitem zakonu ali pozakonjenega. Za adaptirane (posinovljene) otroke državnemu uslužbencu po sedanjih predpisih ne pripada rodbinska doklada. Zato bo vsaka prošnja za tako doklado brezuspešna.
Delež po materi. S. F. L. Doma ste s kmetije, Že v mladosti 6te o,dšli od doma in ste se poročili. Od doma niste ničesar dobili Mati, ki je gospodarila doma, Vam ie vedno obljubovala, da Vam bo že nekaj izgovorila. Obljube pa ni držala in je sedaj posestvo izročila bratu. Vprašate, ali Vi lahka kaj zahtevate. — Dokler mati živi, ne morete ničesar zahtevati od nje. V primeru njene smrti pa imate pravico do takozvanega dolžnega deleža.
Trgovina z mešanim blagom. I. K. — Vprašate, ali boste mogli dobiti obrtno dovoljenje za trgovino z mešanim blagom, ko boste končali trgovinski pripravniški tečaj pri trgovski dopisni šoli? — Za izvršenje trgovinskih obrtov je potreben dokaz posebne izobrazbe. Za dokaz velja dveletno učenje kat učenec in dveletna zaposlitev kot pomočnik. Za popolno izobrazbo 6e smatra tudi dovršena srednja in njej enaka strokovna šola. Katere druge šole odgovarjajo popolni trgovski izobrazbi in katere deloma nadomeščajo učno dobo jn dobo zaposlitve, predpisuje pravilnik, ki ga najdete v 45. številki »Službenega lista« kralj, banske uprave Dravske banvine z dne 6. junija 1934. Vaš trgovski priprvaljalni tečaj ne bo zadostoval za popolno trgovinsko izobrazbo. Za izvrševanje branjevskih in podobnih malih trgovinskih obrtov se pa nikdar ne zahteva posebna izobrazba. Glede branjarije 6e obrnite na domače okrajno načelstvo, kjer boste izvedeli tudi vse ostale podro.bnosti.
Vknjiženo stanovanje. A. D, F. — Sorodnik bivšega lastnika hiše, ki ste jo sedaj kupili, ima vknjižena pravico dosmrtnega stanovanja ene sobe. Kot hišni lastnik ste dolžni to stanovanjsko sobo vzdrževati v uporabnem 6tanju. Potrebna popravila gredo na račun hišnega gospodarja, čeprav jih je morda v prejšnjih letih vživalec sam oskrbel.

Kako ohraniti mošt sladak. R. Ž. R. —
Radi bi vedeli za ime snovi, ki se stavi v sladek mošt, da ne more pokipeti ter se pretvoriti v vino. Ker ste rahlih živcev, vam vino škoduje. Jeseni bi si priskrbela sladkega mošta, ki bi ga rada ohranila v tej obliki čez poletje. — Imamo več kemičnih sredstev, ki ohranjajo mošt sladek, n. pr. nipakombin, abakterin, sa-licilna kislina in druge, ki pa mnogokrat dajo pijači neprijeten okus. Zato se rajši poslužujemo toplote, da preprečimo kipenje in si pridobimo sludosok, kakor imenujemo tako pijačo. Sladosok je treba takoj, ko priteče iz stiskalnice, razgreti do 70", največ 75» Celzija ter še vročega neprodušno zapreti. Za pridobivanje in hranjenje v malem so steklenice še najbol j pripravna posoda. Shranjevati pa se da tudi v sodih kakor vino. — Tu naj sledi preprosto navodilo za shranjevanje v steklenicah, kakor ga priporočajo strokovnjaki. Steklcnice je do-liro očistiti in izprati v vroči sodovi vodi in nato splokniti z mrzlo vodo. Zamašijo se z val jastimi zamaški s strojčkora za mašenje steklenic. Zamaške je namakati 24 ur v vodi, potem jih za četrt ure potopiti v kroj). Vinski mošt (ali pu tudi sadni mošt) 'je precediti skozi gostejšo tkanino, da pride v steklenice, kolikor se da čist. Takoj nato steklcnice zn-mušimo in postavimo v primeren lonec ali kotel na leseno podlago ter jih zalijemo tako visoko z vodo, da sega ta do vratu. Potem vodo segrejemo največ do 75" C. Da se more sok pri razgrevanju raztezati in ne i/pahne zamaškov, ne napolnimo steklenice do vrha, ampak pustimo pod zama.škom tri prste praznine. Pri 75° C pustimo steklenice kakih 15—20 minut. Potem jih vzamemo iz vode, jih postavimo na-
RADENSKO KOPALIŠČE
^^^Kkpo naravni ogljikovi kislini najmoč-^^^^^^■nejše kopališče v Jugoslaviji
Zdravi Z uspehom bolezni srca,
ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez
Julij, avgust penzion 10 dni Din 750'—. Vračunano: stanovanje (izvzemši sobe Terapije), hrana, zdraviliške takse, sobna postrežba ter pitna kura. — Zdravnika ter zdravilne kopelji je plačati posebej. Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali pa naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
BANKA BARUCH
11, Rue Aubcr, Pnris (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn po
najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačil* na naše ček. račune: Belgija: št. 80fi4-64, Bruxetles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-68, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
robe (na zamaške) v kak zaboj ter jih odenemo s kako odejo, da se počasi ohiade. Ko so hladne, potaknemo vrat vsake steklenice v raztopljen parafin. Tako pripravljen sladosok se ohrani zelo dolgo nepokvarjen. Samo to hibo ima, da se na dnu steklenice nabere nekaj kaleža, ko se sok popolnoma očisti. Čez 75" Č ga ne smemo segrevati, sicer dobi sok okus po kuhi.
Davčni nasveti
M. H. v B. — Izredni doprinos k uslužben-skemu davku obravnava § 20., t. 4. finančnega zakona za leto 1939-40, ki je bil objavljen v »Službenem listu« z dne 29. aprila 1939, št. 34-181. Do-tična zakonska dolačba se glasi: Kot izredni prispevek za preračunsko leto 1939-40 plačajo zavezanci uslužbenskega davka 1% svojih prejemkov, zavezanih uslužbenskemu davku, izvzemši ponavljajoče se prejemke iz tistega službenega razmerja, ki ni osnovano na mesečni plači z odpovednim ro.kom. Izjemoma se ta izredni prispevek ne pobira od hišnega služabništva, orožnikov, graničar-jev, podčastnikov in upokojencev, ki so jim urejene pokojnine po določbah zakonov, ki so veljale pred uveljavitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. ju-lija 1923 itd.
Kakor vidite, citirana zakonska določba delavcev kot takih izrečna ne našteva med opro-ščenci. Ker pa pravi zakon, da se pribitek ne pobira od prejemkov iz službenega razmerja, ki ni osnovano na mesečni plači z odpovednim rokom, 6ledi iz te določbe, da so delavci pa večini dejansko oproščeni od plačila predmetnega prebitka. Večina delavcev prejema namreč mezde vsak teden ali vsakih 14 dni. Delavci, ki bi prejemali mesečne plače z mesečnim odpovednim rokom, 60 pa prav redki.
V vašem primeru imajo delavci tedenske od-nosna 14 dnevne mezde. Toda te mezde se iz poslovnih in drugih ozirov ne izplačujejo tedensko ali 14 dnevno, temveč prvo nedeljo po 15. dnevu vsakega meseca. S tem pa, da se tedenske ozir. 14 dnevne mezde izplačujejo mesečno, pa ti prejemki ne dobijo še značaja »plač«, ker pri vas ne gre za službeno razmerje z dogovorjeno mesečno plačo in z mesečnim odpovednim rokom. Ne glede na to pa zavisi v vašem primeru višina tedenske oziro,ma 14 dnevne mezde od višine izvršenega dela.
Vse to predočite osebno davčni upravi. Ako osebna intervencija ne bi učinkovala, vložite pri davčni upravi še formalno pritožbo.
Naš živinozdravmk
Dlaka psov izgublja svoj lesk. Bihač, Imate
dva psa kratkodlaka prepeličarja, katerih dlaka postaja rjavkasta in izgublja svoi prvotni lesk. Kako bi ta pojav zaustavili? — Koža z dlako je verno zrcalo organizma, ki notranje motnje često proicira navzven baš s pomočjo tega organi. Opisani pojavi nastopajo navadno zaradi raznih črev-nih zajedalcev, nepravilnega hranjenja (enostranska hrana, ki ne vsebuje dovolj vitaminov) in ne-dovoljne nege kože. Za sedaj poskusite naslednje: psoma dajte odgovarjajočo količino Kaniale kot sredstvo proti črevesnim parazitom, menjajte brano ter dajajte psoma dnevno trikrat po eno žlico ribjega olja med hrano. Dobro bi bilo, da psoma temeljito pregledate kožo in če najdete kak mrčes, operile psa v slabi razstopini kreolina ter ga nato osušile. 0 rezultatu zdravljenja poročajte.
»Golob«. Vaši golobi se sicer čisto dobro počutijo, radi zobljejo in dobro letijo, le, ko je treba sesti na noge, padajo, težko hodijo ter si pri tem pomagajo s perolmi. — Ohromelost nog pri golobih povzročajo lahko najrazličnejši vzroki kot so n. pr.: avitaminoza, trihomoniasis, protin, mišični revmatizem, črevesni zajedalci. vnetje sklepov in sliono. Da bi se človek odločil za eneg.a teh vzrokov, je treba pač navesti nekoliko več znakov. Še največ podlage bi imela domneva, da vaši golobi bolehajo na mišičnem revmatizmu. Letošnja pomlad je bila precej hladna in če je poleg tega še golobnjak nekje na odprtem, prepihu izpostavljenem kraju, je kaj verjetno, da se je golobov lolil revmatizem. Svetujem vam, da držite golobe po možnosti nekje v zatišju na toplem kraju, hranite jih z lahko prebavljivo hrano, kateri dodajte ribje olje. V kolikor je vzrok hro-mosti revmatizem, dajte golobom aspirin in sicer petini golobom pa 1 tableto. Predvsem pa je potrebno, da hrome golobe pobhže pogledale in skušate najti pravi vzrok hromosti oziroma, da najdete več znakov bolezni, katere lahko sporočite na kar boste dobili konkretnejši odgovor.
Otečenn noga konja. 1. S. T. Imate konja, ki mu od časa do časa oteče zadnja desna noga. Oteklina je toplejša od okolice in boli.na pritisk. Konj iina takrat tudi povišano telesno toplino ter se trese po vsem telesu. Opisani pojavi nastopajo navadno takrat, ko konj stoji dalj časa v staji. V kakšni zvezi sta »mrzlica« in otečenn nosa? Vaš konj ima v zadnji desni nogi skrito nekje precej močno gnojno žarišče. Ko konj dalj časa stoji v staji, se nabere v okolici gnojnega žarišča toliko serozne tekočine, da se obseg noge poveča. Ko se konj razhodi, pu se serozna tekočina razide po vsem telesu zaradi aktivne masaže. Svetujem vam, da konja pustite za nekaj dni v hlevu ter na oteklo nogo devljete čim toplejše obkladke 7. burovo razstopino nli pn s stolčenim lnnenim semenom, s pomočjo katerih bo gnojno žarišče »do/.orelo« ter izbilo proli površini. Ker bo tu najbrž potrebna operacija, vam svetujem, da prepustite vse zdravljenje strokovnjaku-vetc-rinnr jn.
Mora pri svinji. Z. V. K. — Imate na pol odraslo svinjo, ki jo med jedjo često drži tako imenovana mora. Poslušuli ste najrazličnejše nasvete, ko žc niste mogli najti drugega izhoda, ste dali narisati na svinjak tiste tujinstvene trikotnike proti mori, ki seveda tudi niso nič pomogli. Kako bi rešili svojega edinega prašiča te nadloge? — M6ra ima svoj vzrok v enostranski hrani, ki ne vsebuje dovolj vitaminov in apnenih soli, posebno še, ker dajete samo kuhano hrano. Prašiča hranite nekaj časa samo z zeleno krmo, kateri dodajte Težakovega olja in klajnega apna, pa bo mora pustila prašiča tudi brez tistih čarobniških trikotnikov,
Justin de Jakobis
abesinski apostol - prištet med blažene
Danes dopoldne bo v Rimu v cerkvi sv. Pe-
!ra slovesno prištet med blažene Justin de Jakobi«, škof in apostol Abesinije, flan družbe misijonarjev sv. Vincencija Pavelskega.
Marsikrlo izmed bralcev »Slovenca« že pozna tega božjega služabnika iz knjigo dr. Jakoba Žagarja, ki je izšla v Grobljah leta 1930 kot 7. zvezek misijonske knjižnice.
1.	Mladost.
Justin de Jakobis jo bil doma v Italiji, v pokrajini Lukaniji v mestu Sanfele, kjer se je rodil leta 1800. Da je postal misijonar in škof, in da jo bil prištet med blažene, je v veliki meri zasluga njegove globokoverne, pol>ožne in goreče matere. Justin je bil Bogu zelo hvaležen za dobro mater. Nekoč je rekel: Moja mati je roža krščanskih čednosti, a jaz sem trn.« Ker se je mati dobro zavedala, da otrok ni njena, ampak božja last, zato je nekoč, ko je bil Justin hudo bolan, takole molila: »Ohrani ga, Gospod, če bo v korist tvoji Cerkvi; če ne, pa mi ga vzemi.« Gospod ga je ohranil.
2.	Lazarist.
Kakih 14 let je misijonarji doma v Italiji. Kmalu je postal predstojnik misijonske hiše v Lecce in pozneje celo ravnatelj semeniščnikov. Kot ravnatelju mu je bila pred očmi tista velika beseda sv. Pavla: »Bodite moji posnemovalci kakor sem jaz Kristusov.«
Znal je svoje semeniščnike lepo vzgajati z lepimi in izpodhudnimi govori in s spretnim duhovnim vodstvom. S svojim zgledom jih je pridobil, da so si v resnici prizadevali za lepo duhovniško življenje.
Blaženi Justin de Jakobis
3. Misijonar v Abesinijl.
Ko Je postal lazarist, je neprestano prosil, da bi ga predstojniki poslali v daljne misijonske dežele. Prilika se mu je ponudila, ko so iskali misijonarjev za Abesinijo. Justin je brž poslal prošnjo v Pariz na vrhovnega predstojnika laza-ristov za dovoljenje. Ko je bilo vse urejeno, je še z enim misijonarjem odpotoval v Abesinijo. Najprej se je lotii učenja domačega jezika. Že čez nekaj mesecev je mogel sam v daljšem govoru povedali domačinom v njihovem jeziku, kako zelo jih ljubi. Da bi jih lažje pridobil, se je popolnoma prilagodil njihovim običajem. Spal je na goveji koži, sedel z domačimi s prekrižanimi nogami pri obedu, jedel vse, kar so oni jedli. Na vsak način jih je hotel prepričati o njihovi zmoti. Zato jih je nekoč več skupaj peljal v Rim. Med temi romarji je bil tudi Gebra Mihael, ki je pozneje prestal mučeniško smrt in je bil že prištet med blažene. — Spoznal je veliko važnost domače duhovščine, zato je vzgojil v svojem semenišču 10 bogoslovcev, ki mu jih je posvetil škof in poznejši Kardinal Massaja. Semenišče so kmalu nato požgali in do tal porušili sovražniki.
4. Škof.
Kardinal Massaja je dobil od papeža naročilo, naj Justina posveti v škofa. Veliko je imel opraviti kardinal, preden je Justina pregovoril, da je sprejel škofovsko čast. Osem dni je Justin molil s svojimi duhovniki, da bi se mogel prav odločiti. Po osmih dneh pa je izjavil, da s» ne da posvetiti, šele, ko mu je Massaja razložil, da je škofovska čast v misijonskih krajih samo velikansko breme in da mu papež ukazuje, <tn mora postati škof, se je Justin vdal, in Massaja ga je posvetil na skrivnem takoj po polnoči dne 0. januarja leta 1839 za škofa. Ves ta čas, ko se je vršil sveti obred posvečevanja, so morali vojaki stražiti hišo, da bi ne prišli sovražniki. — Kot škof je imel Justin silno veliko težav zaradi mo-nofizitskega škofa abuna Salama, ki je hotel Ja-kobisa na vsak način izpodriniti, da bi si tako sam pridobil večji vpliv. Na svoji strani je imel abuna Salama tudi kralja in druge oblastnike, ki so bili skoraj vsi monofizitske vere. Jakobis je moral pred njim večkrat bežati. A vse hudo mu je Jakobis vračal z dobroto. Nekoč mu je posodil denarja, drugič mu je na skrivaj poslal uro, ki jo je dobil od neapeljskega kralja, njegovega brata pa je ozdravil od mrtvouda. — Dvakrat je bil Justin zaprt v ječi in obakrat je mislil, da mu je Bog dal to milost, da bo mogel umreti mučeni-ške smrti kot njegov duhovni sin in sobrat Gebra Mihael. Da bi se lažje posvetil misijonskemu do*u, si je izprosil pomožnega škofa, ki ga je sam posvetil. Prosil je tudi, da bi mu poslali usmiljenke. Kor usiniljenk ni dobil, je ustanovil družbo domačih sester.
1 B. Smrt.
Justin je mnogo potoval, bodisi da je obiskoval vernike, ali pa je moral bežati pred sovražniki. Nakopal si je mrzlico. A kljub bolezni je še vedno hodil in potoval. Nekoč pa je na potovanju^ obnemogel. Ob enajstih dopoldne je v najhujši vročini sedel na kamen in naslonil glavo na kolena. Ker ie vedel, da bo vsak čas prišla smrt, je prosil svoje duhovnike, naj mu podelijo svete zakramente. Prosil je odpuščcnia za vso pohujšanje, priporočil se jim je v molitev in izdihnil dne 31. julija 1800.
Na peto nedeljo po Veliki no?i je letos sveta obred n« kongreRacija izdala odlok, v katerem potrjuje, da se je božji služabnik Justin de Jakobis odlil ioval v junaških krepostih in da sta 6© na njegovo priprosnjo zgodila dva čudeža.
Iskalci zakladov na nov način
Telefon bodo napeljali po potopljenem mestu
Ji Newyorka poročajo: Stočlanska ekspedicija (o čemer smo na kratko že poročali), se je pravkar vkrcala v Newyorku, da se odpelje z ekspe-dicijskim parnikom na Male Antile. Prišli bi radi v mesto Jamestown, ki se je leta 1680 pogrezniln.
Sezija za iskanje zakladov se je letos že zdavnaj začela. Povsod se ljudje potapljajo, iščejo ali kopljejo, da bi našli različne potopljene ali pogreznjene zaklade. Dozdeva se, ko igra v loteriji. Zdaj se je začelo nekaj takega, kar je od vseh drugih iskanj, najbolj nemogoče. Pod vodstvom kapitana Hulla bodo člani ekspedicije poskušali najti mesto Jamestown, glavno mesto otokov St. Kitt, ki se je leta 1680 pogreznilo v morje. Mesto leži v globini 110 m pod morsko globino.
Nevarno početje
Še nikoli ni doslej nihče poskušal preiskati tega mesta, šele v zadnjih dveh letih se je posrečilo zgraditi take potapljaške priprave, ki bodo raziskovanje nemara omogočile. Vendarle je tale ekspedicija ena najtežjih in najbolj nevarnih, kar jih je zdaj na svetu.
Med hudim orkanom in potresom je leta 1680 Izginilo mesto Jamestovvn popolnoma ž zemeljskega površja. Samo dve hiši tik obale sta ostali kot poslednji spomin, da je nekoč stalo tu veliko mesto. Ni še znano, koliko stotin ali tisočev ljudi ee je tedaj s poslopji vred potopilo.
' Zlato, zlato! , . .
Svoj čas je bilo mesto Jamesfo-RTi važno trgovsko pristanišče. Tu so odlagali zlate kepe iz španskih kolonij, ki so jih šele pozneje odpeljali v Španijo. Prebivalci tega mesla so se baje naravnost dušili v zlatu I Rumena kovina je bila zanje tako rekoč, kakor je nam kamenje, ki ga potrebujemo za zidanje. To trdi kapitan Hull, ki je to (ekspedicijo zasnoval in ki jo tudi vodi.
Uporabljali bodo potapljaške priprave, ki jih Je kapitan Hull po večletnem trudu sam skonstru-
iral, zmeraj misleč pri tem na svoje načrte. Take so te priprave, da ima vsak potapljač kar s seboj svoj lastni kisik, in sicer ga ima toliko v svoji potapljaški opremi, da ga more 36 ur vdihovati! Z ladjo bodo z močno, dolgo žico telefonsko v zvezi.
Znano je, kako je težavno obvladati takšno globino. Poslednjih 30 m more potapljač samo korak za korakom globlje in globlje prodirati, da se tako polagoma privadi mogočnemu, zmeraj hujšemu tlaku vode. Zato je treba, da je tak človek tudi izredno čvrst in močan. Vsaka najmanjša poškodba bi povzročila smrt. Če bi potapljaču, recimo, začela v globini 80 ali 100 m teči kri iz nosa, si ne bi mogel zoper to prav nič pomagati. Tudi s površja mu nihče ne bi mogel priti na pomoč. Ce bi ga brž potegnili kvišku, in bi brž spremenil tlak vode, bi ga to umorilo; prav tako bi nemara umrl zaradi izgube krvi, in ker bi se kri strdila na potapljaški opremi in zamašila dohod za potrebni sveži zrak.
Za milijoni dolarjev
Navzlic tej izredno veliki nevarnosti pa se je oglasilo 12 potapljačev, ki so pripravljeni, da se potopijo v takšno globino. Več zdravnikov jih je preiskalo, ali so zadosti zdravi in močni. Prvo, kar bodo morali potapljači, prišedši v pogreznjeno mesto, storiti, bo to, da bodo napeljali telefon, da se bodo mogli povsod drug z drugim sporazumeti, pa le enkrat.
Kar si kapitan Hull in njegovi pristaši, ki so mu dali denar za to, obetajo o tem resnično težavnem podjetju, zvemo po tem, da so dobili za priprave in za trimesečno ekspedicijo milijon dolarjev na razpolago! Po prvih treh mesecih, mislijo, bodo imeli že toliko zlata iz pogreznjenega mesta, da bodo mogli z njim nadalje zalagati ekspedicijo. Baje bodo pridobili iz incsta 1 milijardo dolarjev!
To je spet ena od fantastičnih Ameriških eks-pedicij na lovu za zakladi, ki o njih večidel slišimo le to, da so 6e ponesrečile. Bržkone so člani
Pesniška slulnja o svoji letalski smrti
V enem dopoldnevu zgubila 3 sinove
eksperiicije tudi mnogokaj pretiravali, da so le dobili denar skupaj, in da so svoje članke že vnaprej prodali ameriškemu časopisju. Pa bodi tako ali tako; ekspedicija v potopljeno mesto Malih Antilov je na vsak način velika senzacija, in za senzacije je v Ameriki zmeraj dovolj denarja na razpolago!
Jadralni polet čez Michigansko jezero mladega 27 letnega ameriškega jadralnega letalca Teda Belaka iz Newarka v državi New Versey. Poletel je 12. junija 1939 in prvikrat je jadralno letalo preletelo to velikansko jezero. Belakovo jadralno letalo »Dove of peace« (MiroVni golob) je dvignilo motorno letalo. Polet je bil dolg 54 milj. Na sliki: na levi jadralno letalo; na desni Ted Belak po
pristanku.
Iz Rima poročajo: Usodna, izredno okrutna Ealoigra je zadela v teh dneh neko mater v mestecu Barletta v Apuliji (Italija). Tu je živelo v hiši troje sinov z materjo. Bratje so bili sprti drug z drugim. Mati jih je mirila, a vse njene prošnje niso nič zalegle.
Kakor poročajo sosedje, je vsega kriv najstarejši brat. Nič ni bil prida, malokdaj je kaj delal, pač pa je vedno popival. Ker sam ni imel denarja, si ga je izposojal pri materi in obeh bratih. Tudi najmlajši brat mu je bil že večkrat posodil večje vsote, ne da bi bil dobil kaj nazaj. Zadnjič, ko je prišel ta brat z dela, je zahteval, naj mu najstarejši brat vendar kaj vrne. Ta ga je pa le zasmehoval, tako da je nastal prepir in pretep. V najhujši sili je najmlajši brat pograbil
kladivo, da bi se ubranil brata. Ko je zamahnil, pa je tako nesrečno udaril brata po glavi, da se je ta smrtno zadet zgrudil na tla in mrtev obležal v mlaki krvi.
Nesreča je hotela, da je v tem hipu prišel drugi brat zraven, ki je bil tih in slaboten človek. Videl je, kako se je najstarejši brat zgrudil in kako je najmlajši brat zbežal mimo njega na cesto. Ta prizor ga je tako pretresel, da se je mrtev sesedel na tla.	•
Medtem se je najmlajši, ki je bil zidar, naglo vrnil na delo. Tresoč se po vsem telesu je skuša! priti po lestvici na zid, pa ni imel več toliko moči, ampak je padel z višine 6 m na kamen, ki mu je prebil sence. Tudi ta brat je bil takoj mrtev. Stara mati je ostala sama na svetu.
General sir W. Kirke (na levi) je prispel v Helsi nki, kjer je obiskal finskega obrambnega ministra.
Tz San Frančiška poročajo: V uredništvu nekega tukajšnjega lista se je nedavno oglasila sestra nekega kalifornijskega vojaškega letalca in je prinesla pesem svojega brata, v kateri opeva >svoj poslednji polet« in »mogočen ropot :, ki pomeni konec. »Ni prav,« je rekla sestra, »da nimam vere v nikakršne slutnje. Prinašam vam pesem le zato, ker mislim, da je dobra, in ker vem, da splošno nihče n1 misli, da bi bili vojaki dobri pesniki.« S temi besedami je smehljaje se odšla iz uredništva. Medtem je pesem dobil v roke kulturni urednik, ki pa je postal pozoren nanjo, saj je imel pesnik isto ime, kakor se je imenoval ponesrečenec z letala, o katerem je nekaj hipov prej prišlo brzojavno poročilo: Vojaško letalo se je bilo ponesrečilo in ubil se je vojaški letalec z imenom W. E. Scott. Ime dekleta pa je bilo Babe Scott. Telefonično je vprašal prinašalko pesmi, ali je tisto pesem spesnil njen brat. Jokaje mu je javila misš Scottova, da je pravkar dobila obvestilo o smrti svojega ponesrečnega brata.
Iznajdifelj morfija
Pred vrati hanovrskega mesteca Einbecka je majhna kapela, ki jo pokriva vejevje mogočne lipe in ki v njej počiva človek, ki o njem malokdo ve, kaj da je odkril. Pa bi le zaslužil, da bi bilo njegovo ime bolj znano. To je lekarnar F. Ser-ttirner, ki je poslal trpečemu človeštvi usmiljen eamaritan s tem, ko mu je uspelo, da je obvladal telesno bolečino. Njegovo čarovniško sredstvo se imenuje — morfij, ki ga je tedanji šele 20-letni pomočnik dvorne lekarne v Paderbornu julija 1804 po dolgih preskušnjah odkril kot glavno sestavino in uspavajoči alkaloid iz maka prihajajočega opija.
Minilo je dolgo vrsto let, preden se je medicinska veda okoristila s tem odkritjem. Zakaj Ser-tiirnerju se je godilo kakor vsem drugim iznaj-diteljem. Niso ga hoteli priznati, marveč so se še norčevali iz njega in ga zasmehovali. Spisov, ki jih je mladi lekarnar izdajal, ni nihče bral in tako so morali bolniki do 1. 1817 čakati, dokler jim slednjič ni morfij pomagal lajšali bolečine. ,V tej dobi je izzvalo neko delo o fijiki veliko pozornost in je opozorilo na odkritje Serturnerja. Ta pionir znanosti je umrl v starosti 58 let in je bil ob smrti vnovič pozabljen, da je bil on iztiaj-ditelj takega važnega zdravila. Želel si je, da bi bil pokopan v Einbecku v kapeli sv. Jerneja.
Oče in sin - oba duhovnika
Prejšnji teden je župnik Leon Hart od cerkve Srca Jezusovega v Amblu (v Angliji) obhajal srebrno sveto mašo. Med slovesnostjo je imel njegov oče Charles Hart pridigo.
Oče slavljenčev je bil v prejšnjih letih šolski upravitelj. Po zgodnji smrti svoje žene. ki mu je rodila edinega sina, se je odpovedal učiteljskemu stanu, stopil je v bogoslovje in postal duhovnik. Njegov sin mu je kasneje sledil.
Posrečena slika poševnega stolpa iz Pise — ki je
zares poševen. ..............—
Mornarji s ponesrečene podmornice »Fhoenis-, ko so se dali slikati en dan pred svojo hudo smrtjo.
Zdravnik: »Ali imate notranje bolečine?« Bolnik: »Aaaa?«
Zdravnik: »Če imate bolečine v trebuhu?« Bolnik: »Kako?«
Zdravnik: »Če vas po vamp zavija?« Bolnik: »Pa še kako, gospod zdravnik.«
Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. julija 1939
Druga Taja ca »Igro o kraljestvu božjem« bo
— kakor smo že enkrat objavili — danes ob pol Štirih popoldne na Stadionu. Vstop na Stadion je samo z Vodovodne ceste. Udeleženci naj pridejo na Stadion v svojih organizacijskih skupinah, katerih voditelji naj se javijo režiserju Vladku Kosu. Te skupino ostanejo strnjene vse do na-daljnih navodil Klavnega režiserja. Farni režiserji ali njih zastopniki iz oddaljenejših igralskih skupin naj se te vaje po možnosti udeležijo, ker bodo šele v samem Stadionu mogli dobiti prave vtise o režijski zamisli igre.
Ljudsko petje pri Kongresu Kristusa Kralja
na Stadionu.
Pri slovesni maši bo pel poseben mogočen zbor, sestavljen iz ljubljanskih pevcev in pevcev zborov iz ljubljanske bližnje in daljne okolice. Zbori «e že pridno uče, Ljubljanski imajo 6kupne vaje v Rokodelskem domu. Prihodnja bo v sredo 28. t. m. ob 8 zvečer. Vsi prisrčno vabljenil
Za darovanje bodo pa vsi ljudje peli Vavknovo: Kraljevo znamenje. — Pa povzdigovanju (po odpetem benedietusu) zopet vsi ljudje: Pridi molit, o kristjani — Po obhajilu (po odpeti komuniji) pa Čerinovo himno: Mogočno
te dvigni nam apev iz tre« r— Kristus kraljuj, Kristus zmagujl
Pri petih lit an i I ah Jezusovega «rca v nedeljo popoldne se bodo peli naslednji odpevi: 1. Saj lepše rož'ce nima svet; nato: 2. Ti nebeška ključe imaš, o Marija — naša ljubljena Gospa Jezusovega Srca; 3. kot zadnji: Le za Jezusom hodimo)
Za sklep francosko mogočno: Povsod B o g a I, ki naj bi jo te nedelje do kongresa povsod ponavljali, da bo kar moči veličastno grmela. To bodo z nami peli tudi vsi drugi narodi, vsak v svojem jeziku, saj je znana vsemu svetu. Kakor na binkaitni praznik bo, ko so vsi narodi apostole slišali vsak v svojem jeziku. Pred blagoslovom; Glasno zapojmo; za blagoslov pa znano, priljubljeno P. A. Hribarja: V zakramentu vse sladkosti.
V kongresni knjižici je še nekaj pesmi, da jih zapojemo, če bo treba: Hladnikova: Presveto Srce, slavol — P, Angelika: TI, o Marija) — Zahvalna in še katera.
Organiste ln pevovodje prav vljudno prosimo, naj te zgoraj navedene pesmi ta ča«, do kongresa nedeljo za nedeljo po cerkvah ponav-ljajo;7.1asti še: Povsod Boga in Čerinovo: Mogočno se dvignil, da jo bo sleherni pastirček znal.
Dijaško kongregacijsko zborovanje v Stični od 3. do 5. julija
Dijaška kongregacijska zborovanja so bila vedno velik in važen dogodek v življenju naših dijaških kongregacij.
Po enoletnem presledku se bomo letos zopet zbrali na svojem zborovanju v Stični od 3. do 5. julija.
Za zborovanje ste se priglasili večinoma Že
ob koncu šolskeda leta. Nihče naj ne izostane! Pridite vsi! Pa tudi tisti, ki se morda tedaj še niste odločili, izpolnite svojo kongregacijsko počitniško dolžnost!
Čim večja udeležila, tem večji uspeh! čim večja udeležba, tem živahnejšo delo! Čim večja udeležba, tem več veselja in navdušenja 1
V	6mislu in okviru programa naj nudi zborovanje dijakom-kongreganistom temeljite smernice za sainovzgojo, obenem pa tudi zdravo orientacijo v sodobnem življenju. Medsebojni stiki tovarišev iz vseh naših krajev pa naj v skupnih razgovorih, pa tudi ob večernem kresovanju in veseli pesmi, utrdijo zavest močne in povezano skupnosti.
Iz Ljubljane odhajamo » vlakom ▼ ponedeljek 3. julija ob 13.35 popoldne. Ker pričnemo zvečer že z zborovanjem, zato je prav, da se tudi skupine iz drugih krajev po možnosti poslužijo to ugodne zveze. Vrnemo se v sredo 5. julija dop.
0>krba za vsakega dijaka znaša za oba dneva 22 din.
Odeje za prenočišče prinesite s seboj!
Gasilski praznik v Gorjah
V	prijaznih Gorjah pri Bledu slavi danes, dne 25. junija gasilska četa 45 letnico svojega obstoja. V spomin tega lepega društvenega jubileja bodo slovesno razvili novi društveni prapor, kateremu so bo moral umakniti zasluženi, častitljivi, nad štiridesetletni prapor.
Kumovala mu bo ga. Ivica Resmanova, županova soproga iz Radovljice, ki je domačinka-Gor-janka. Oče gospe kumice, gorjanska grča, ki ga imajo vsi Gorjanci radi, g. Vinko Čeme, posestnik in poštni uradnik v pokoju, je bil glavni ustanovitelj društva in je zanj največ delal in žrtvoval. Kot dolgoletni načelnik je z nesebično požrtvovalnostjo nabavil društvu za začetek delovno društveno uniformo in pa veliko ročno brizgalno. Dalje se je pod njegovim načelstvom zgradil gasilski dom, nabavili še dve manjši brizgalni in pa društvena zastava.
V	hvaležno priznanje ob spominu na vse te zasluge bo torej društvo združilo slovesnost razvitja prapora tudi s slavjem odlikovanja svojega starega zaslužnega načelnika in častnega člana društva g. Vinkota Černeta s srebrnim križcem za izredne zasluge.
Po slovesnosti razvitja prapora in odlikovanja priredi popoldne društvo na prostem v korist društva veselico, na katero 60 vabljeni vsi tovariši in tovarišice ter prijatelji gasilcev iz vseh bližnjih in daljnjih krajev in kateri bodo prisrčno pozdravljeni v naši sredi v prekrasnem planinskem raju pod Triglavom.
Praznik slovenske mladine v Središču
Središča, 21. junija.
Po precej 'dolgem času — zadnji veliki nastop naših organizacij v Središču je bil leta 1937 — smo imeli v nedeljo 18. t. m. velik praznik.
Uvod v slavnostni dan je bil »prevod, ki ee je dopoldne razvil po trgu, mnogoličen, zanimiv in dostojanstven. Poleg konjenika v fantovskem kroju, ki je začenjal sprevod, skupine konjenikov v narodnih nošah in skupine kolesarjev, smo v sprevodu našteli: 15 četverostopov članov, IG tro-stopov članic, 33 mladenk, vse v popolnih krojih, poleg tega pa še skupino gojenk in naraščaj. Drugi del sprevoda je sestavljala močna skupina narodnih noš — okrog 60 — zaključila pa je sprevod najmočnejša skupina: članstvo v civilu, strumno in vsestransko udarno tako, da je treba vsem, posebno pa vodji br. Janežiču, čestitati.
Ob četrt na 10 se je začela 6lužba božja s cerkvenim govorom, ki ga je imel g. prior Vale-rian Učak. Prosvetno zborovanje, ki ga je takoj po maši s pozdravnim govorom pričel br. Štam-berger Janko, je bilo predčasno prekinjeno zaradi dežja, ki pa ni pogasil navdušenja v srcih mladine, ki je glasno manifestirajoč za kralja, Jugoslavijo in naše voditelje, odkorakala na te-lovadišče.
Po 3 popoldne 66 je začel telovadni nastop. Uvodoma je imel pozdravni govor za članstvo zast. podzveze br Kotnik iz Maribora. Sledil je govor akademika Kocipra, ki je v jedrnatih in odločnih besedah označil razliko med našimi in drugimi organizacijami.
Sledil je telovadni nastop, ki se je kljub dežju v celoti izvajal. S posebno točko so nastopili' ptujski dijaki in dijakinje in sicer s sinih, vajo »Slovenski fant«, ter dekleta od Sv. Križa pri Ljutomeru s simb. vajo »Oj le šumi«. Poleg teh odličnih oostov se ie nastopa udeležila številna duhovščina, mnogo ljudstva iz okolice ter precej domače inteligence. Bog šivi I > ■
Tri prometne nesreče pri Slovenj Gradcu
Slovenji Gradec, 23. junija.
V	okolici našega mesta so prometne nesreče že na dnevnem redu. Iz tukajšnje splošne bolnišnice poročajo, da so bile v dveh dneh pripeljane kar tri težje ponesrečene osebe.
Murko Friderik, posestnikov sin (21 let star) iz Prevalj se je včeraj 22. t. m. peljal s kolesom iz Prevalj v Slovenji Gradec. Nenadoma mu je pa na kolesu postalo slabo. Padel je tako nesrečno, da si jo zlomil hrbtenico in je zato le malo upanja, da bi okreval.
V	sredo 21. t. m. se je zgodila težka prometna nesreča na cesti Guštanj-Dravograd, Posestnik Ivan Pešelj je vozil s Kozjega vrha proti Dravogradu in z njim ga. Lampreht Marija ro^. Pečnik, žena posestnika in lesnega trgovca iz Dravograda. Nasproti se je pripeljal tovorni avto, ki jo vozil pohištvo. Ker je cesta na kraju nesreče zelo ozka, je avto zavozil v voz in ga prevrnil, pri čemer se je hudo poškodovala gospa Lampreht Marija. Bila je takoj pripeljana v tukajšnjo bolnišnico.
Včeraj, dne 22. t. m. se Je na banovinski cesti Slovenji Gradec- Mislinje tudi zgodila prometna nesreča, ki pa je bila lažjega značaja. Neki posestnik je peljal po cesti v Šmartnem voz sena, nasproti se je pripeljal kolesar, ki pa ni videl bližajočega se avta. Vštric voza je prišlo do usodnega trčenja. Kolesar Trstenjak iz Št. Vida jo dobil poškodbe na roki in na glavi, vendar pa je bila sreča v nesreči, da je imel toliko prisotnosti duha, da se je z roko uprl na streho avtomobila in je dobil le lažje poškodbe.
Ptuj
Sprejem minirotsko semenišče v Ptujn. Minoritski samostan v' Ptuju sprejema gojence, ki se želijo posvetiti redovniškemu — duhovniškemu poklicu. V semenišče se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni sinovi dobrih katoliških staršev. Sprejemajo se tudi dijaki iz višjih razredov. — Gojenci stanujejo v samostanu, obiskujejo pa javno drž. gimnazijo, ki bo letos dobila vzporednico za klasične predmete za I. razr. gimnazije. Lelno plačilo se določa po izpričevalu in premoženjskih razmerah dotične družine. Polno plačilo znaša 200 din mesečno. Prošnje za sprejem ni potreba kolkovati. Prošnjo je treba poslati najkasneje do 15. julija. Nadaljnja navodila daje1: Minoritski samostan v Ptuju.
Ormož
Pripravljalni odbor Društva slovenskih obrtnikov v Ormožu sklicuje dne 29. junija ob 8 v Kletarski dvorani ustanovni občni zbor. — Obrtniki, obrtnice, prisostvujte v čim večjem številu temu zboru, ker se morate zavedati, da je danes bolj kot kdaj prej potrebna enotna stanovska organizacija.
Makole
Na splošno zahtevo udeležencev pri nedeljski večerni predstavi Slehernika je enoglasno navdu-enje gledalcev sklenilo, da se moTa igra ponoviti. Zato bomo Slehernika ponavljali drevi točno ob devetih na prostem. Če bo od šestih dalje zelo 6labo vreme, predstava odpade.
Šport
Danes vsi na Korotan!
Za začetek proslave 10 letnic« svojega obstoja priredi Korotan danes nogometni pokalni turnir, Dopoldne bo začetek ob 9.45, in sicer igrata najprej Mar«:Grafika, nato pa Jadran:Korotan, popoldne ob 16.30 najprej premaganca, nato zmagovalca dopoldanskih tekem. Zanimanje je zlasti za nastop Marsa, ki je v zadnjem času beležil vrsto izredno lepih uspehov, zlasti zmaga v Kranju nad SK »Kranjem« in pa nastop SK »Korotana«, ki je prišel proti koncu prvenstvenega tekmovanja v sijajno formo, kar najlepše dokazujejo zadnje tri tekme, v katerih je zmagal in dosegel razmerje golov 20;0.
Celjski šport
Celje:Maribor, prvenstvena tekma mladih imenovanih klubov bo danes ob 18 na Glaziji. Tekma bo vsestransko zanimiva in se obeta ogorčena borba.
Tenis turnir v mestnem parku ae bo pričel danes ob 8, ki bi 6e moral vršiti preteklo nedeljo v okviru olimpijskega dne.
Nemci premagali Norvežane s 4 :0
Nemška reprezentanca je igrala v Oslo proti norveškim izbranim nogometašem, katere je pred 30.000 gledalci premagala s precej visokim rezul-taom 4:0 (1:0). Nemci sami niso pričakovali tako visoke zmage, ki je po igri res previsoko izražena.
ZF0
Spored mariborskih tekem
Da bodo tekmovalci vedeli za točen spored tekem, ki je bil objavljen že tudi v »Dopisih«, sporočamo to-je: Pred tekmami bomo izdali štartno listo, ki jo bo mogoče dobiti proti majhni odškodnini v pisarni pripravljalnega odbora v Mariboru od srede, 28. t. m., dalje. V tej štartni listi bodo navedene vse vrste, moštva in posamezniki s pripadajočimi štartnimi številkami. Vsakdo naj si nabavi to štartno listo ter jo točno preštudi ra, kajti le na ta način se bo tekmovanje hitro razvijalo, čo bo sleherni tekmovalec poučen, kdaj pride na vrsto in kakšen je njegov vrstni red. Razume 60, da se morajo tekmovalci točno držati vrstnega reda, ki je naveden v štartni listi. Tekme so takole porazdeljene:
29.	junija (praznik) 1039:
Od 9 do 12: a) Tekme za prvenstvo posameznikov ZFO v dvanajsteroboju in deseteroboju (obvezno orodne vaje) na igrišču SK Železničarja; b) plavalne tekme za vse na Mariborskem otoku.
Od 4 do 8 pop.: Tekme za prvenstvo posameznikov ZFO v dvanajsteroboju in deseteroboju (poljubne vaje) na igrišču SK Železničarja.
30.	junija (petek) 1939.
Od 8 do 12: a) Tekme za prvenstvo posameznikov v dvanajsteroboju (lahkoatletski del tekem); b) lahkoatletske tekme vseh posameznikov in štafet (predteki) za člane in mladce; c) odbojka članov in mladcev (prvo kolo); č) tekme za prvenstvo seniorjev (nad 38 let starih); d) tekme članic za prvenstvo posameznic v mešanem peteroboju,
od 15 do 20: a) Tekme vrst in posameznikov-članov v višjem oddelku; b) tekme mladcev-po-sameznikov za prvenstvo v mešanem deseteroboju; c) lahkoatletski peteroboj članov-posamez-liikov za prvenstvo ZFO; č) lahkoatletske tekme posameznikov članov in mladcev ter štafet (semi-finale in finale); d) 'odbojka članov in mladcev (drugo kolo); e) odbojka članic in mladenk (prvo kolo).
1.	julija (sobota) 1939. <r~-!~j •
Od 7 do 12: a) Lahkoatletske tekme članov in mladcev (finale); b) tekme vrst članov v nižjem in srednjem oddelku; c) tekme vrst mladcev; č) odbojka članov in mladcev (finale); d) tekme članov v prostih vajah; e) tekme vrst članic; f) tekme vrst mladenk; g) tekme članic v prostih vajah; h) odbojka članic in mladenk (finale).
2.	julija (nedelja) 1939.
Oh 15.30: 4X100 m (finale);
ob 16.30: švedska štafeta (finale);
ob 17.30: olimpijska štafeta (finale).
Vsi tekmovalci in tekmovalke se opozarjajo, da pridejo pravočasno v Maribor, ker se sodniški zbor na zakasnele na bo oziral.
TELOVADCI IN TELOVADKINJE — POZOR 1
Skušnja za glavni nastop bo v soboto, dne 1. julija, ob 15 (treh) popoldne. Zato morajo bili vsi člani in mladci, članice in mladenke, ki nastopajo, najkasneje ob 14 (dveh) popoldne na zbirališču, ki bo v bližini stadiona SK Železničarja, kjer bo zvedel za zbirališče in slačilnice.
OiKJzarjamo vse telovadce in telovadkinje, da se gotovo udeleže glavne skušnje, ki je za nedeljski nastop izredno važna, zlasti, ker so letošuje
»Zdravnik« in »umetnik« - cerkveni tat
Dober plen kranjske policije, ki je prijela nevarnega specialista
Kranj, 24. junija.
V	četrtek' popoldne je hodil po Kranju okrog 60 let star nenavadni moški, ki je zaradi svojega čudnega vedenja iu čudne zunanjosti vzbujal pozornost. Oblečen je bil v ponošeno obleko, na glavi jo imel širokokrajen klobuk, izpod katerega so gledali dolgi lasje, vrat jo imel zavezan s svilenim šalom, v roki pa jo nosil torbo, kakršno imajo zdravniki, in usnjeno okovano mapo. Policija je nenavadnega moškega aretirala in pri zasliševanju spoznala v njem že dolgo zasledovanega tatu Franceta B. iz Sv. Jurija ob juž. žel., ki ima na vesti posebno veliko cerkvenih tatvin.
V	začetku zasliševanja je bil aretirani zelo molčeč, prav težko je bilo iz njega kaj izvleči. Šelo ko mu je policija zagrozila, da mu bodo od-strigli njegove dolge lase, se je v strahu zanje, začuda spremenil. Pobožal si jih je in nato postal mehak, o sebi je začel pripovedovati razne zanimive stvari.
Aretirani je Izvršil letos 5. maja v Novi Štifti pri Gornjem gradu večjo cerkveno tatvino. S prsta Marijinega kipa ie snel 20 prstanov, od katerih je bilo 6 zlatih. Vlomil jo tudi v več drugih cerkvenih nabiralnikov, vendar pravi, da je bil v zadnjem času pri teh tatvinah skrajno previden, v nekem časopisu je nnmreč čital, da imajo ponekod v cerkvenih nabiralnikih posebno pripravo, ki pozvoni ali ccio ustreli, če bi kdo hotel vlomiti v nabiralnik.
V	torbi aretiranega Franceta so se našle razne stekleničke, v katerih so po njegovi izjavi
zdravila za živčne in ledvične bolezni. Razen teh zdravil je bil v torbi poseben inštrument, ki ga je Franc B. uporabljal za »merjenje krvi«. Na svojem potovanju po mestih in deželi se je namreč izdajal za »špecijalista« za živčno in iedvične bolezni. »Zdravil« pa je tudi druge bolezni. Živčno in ledvično bolnim je »predpisal dijeto« in jim natočil iz stekleničk »zdravila«, druge bolezni pa je zdravil po navodilih iz knjige »Domači zdravnik«. To knjigo je nosil vedno s seboj, in sicer skrbno spravljeno v mapi, v kateri je imel tudi vedeževalno karto, planet in razno izrezke iz časopisov, ki pišejo o usodi ljudi, če so rojeni pod tem ali onim nebesnim znamenjoin, oziroma v tem ali onem mesecu.
Na svojem potovanju je našel mnogo ljudi, ki so mu zaupali zdravljenje in mu zato tudi plačevali. Poseben vpliv ima na ljudi njegova »umetniška« zunanjost, zlasti dolgi lasje in širokokrajen klobuk. Nič manj ni našel tudi ljudi, ki so verjeli njegovim prerokbam in vedeževanju. S tem je dobil seveda precej denarja, mimogrede pa je, kjer so je lo dalo, tudi kaj »sunil«, tako da mu ni bilo treba pomanjkanja trpeti. Topot pa aretirani ni imel pri sebi nič denarja, ker je pred aretacijo poslal svoji družini večjo vsoto. Koliko je zaslužil denarja s svojimi triki in s tatvinami, ni vedel povedati, ker je denar vedno pošiljal sproti domov in ni o tem vodil knjicovod-stva. Kranjska policija ga je izročila upravi policije v Ljubljani.
proste vaje težje in skupinske, katerlhi ml doslej pri velikih nastopih še nismo izvajali.
Vsak telovadec in telovadkinja, ki pride v Maribor, naj ge takoj informira, kje je stadion SK Železničarja, kje so slačilnice, zbirališče Itd. Sploh se je treba vedno in ob vsaki priliki pokoravati rediteljem in zato določenemu tehničnemu vodstvu. Dolžnost vsakega telovadca in telovadkinje je, da prispeva k uspehu Mariborskega tabora na ta način, da strumno nastopi v »prevodu, da lepo izvaja proste vajo pri nastopu in da je vseskozi discipliniran. Vsi torej skrbimo za čim boljši uspeh Mariborskega taboral
Sodniški zbor na mariborskih tekmah
Vodstvo za tekme in sodniški zbor ob priliki
mladinskega tabora v Mariboru je organizirano takole: vrhovni vodja vseh tekem Ivo Kermavner, predsednik sodniškega zbora Jože Hvale, vodja moškega dela tekmovanja Frano Jeglič, nadzornik telovadnih tekem Franc Jemeo, nadzornik lahkoatletskih tekem Ciril Vidic, nadzornik tekem v odbojki Martin Kranner, štarter za teke Ciril Vidic, vodja plavalnih tekem in skokov v vodo Jože Rostoliar, predsednik razsodišča in računske komisijo Jože Hvale, zdravniška služba dr. Wankinii!lcr in dr. Grapar. — Sodniški zbor: dr. Janko Lavrič, dr. Viktor Kocjančič, prof. M. Do-bovšek, prof. Tino Fortuna, prof. Franc Vodnik, prof. Oskar Frankič, prof. Jože Rakovec. Jože Pavlič, Polde Rihar, Prosto Klinar, Janko Klinar, Janko Šranc, Albin Smolej, Franc Zalaznik, Vene Vrhovec, Jožo Vrhovec, Franc Spreitzer, Stane Mrva, Franc Stropnik, Franjo Pavlinič, Franc Mevlja, Jožo Gašperšič, Janez Bertoncelj, Jože Zupane, Rudolf Smersu, Franc Sešelj, Franc Zupane, Metod Trtnik, Maks Sagadin, Ivan Prosen, Stane Žerjav, Maks Cajhen, Alfonz Valant, Edvard Krpan, Ivan Lovrin, Adolf Dostal, Jože Lekan, Emil Pavlič, Ciril Šoukal, Milan Fine, Lojze Sitar, Slane Škerjanc, Pavle Kržan, Ciril Povše, Janez Andoljšek, Riko Poženel, Franc Breskvar, Tone Kos, Stane Šega, Franc Kebrič, Vilko Cuderman, Ado Zober, Ivan Snoj, Ivan Petrič, Rado Kristan, Drago Bano, Gustelj Kalan, Ludvik Šerjak Viktor Cajhen, Avgust Čop, Ivan Herzig, Karel Janez, Ivko Jezeršek, Franc Kermavner, Slavko Kokot, Fric Natlačen, Konrad Pilih, Ivan Varšek, Milan Vidmar in Franc Železnik.
Vse navedene sodnike prosimo, 'da se v smislu okrožnice št. 44-3454 zglase v Mariboru najkasneje na praznik sv. Petra in Pavla do 20 zvečer, ker bo ta čas glavna seja sodniškega zbora.
Sodnike: dr. J. Lavrič, Franc Jemec, Adolf Dostal, Janez Bertoncelj, Polde Rihar, prof. Tine Fortuna, Janko Šranc, Milan Fine, Prosto Klinar, Metod Trtnik, Alfonz Talant, Vilko Cuderman, Jožo Pavlič, Albin Smolej, Jože Lekan, Tone Kos, prof. Marjan Dobovšek, Pavel Kržan in Janko Klinar pa v smislu zadnje okrožnice nujno prosimo, da so v Mariboru že na predvečer glavnih tekem, t. j. v sredo, 28. t. m. (na Vidov dan). Druga navodila so v okrožnici, ki je bila včeraj dostavljena.
Vodstvo in sodniški zbor za dekliške tekme v Mariboru je sestavljeno sledečo:
Voditeljica dekliškega tekmovanja Marija Pregelj, predsednica sodniškega odbora in razsodišča Ivanka Simonič, računska komisija Marija Srebot.
Zbor sodnic: Orekeh Mila, Srebot Marija, Ble-jec Ema, Zadravec Martina, Werk Gabrijela, Šorn Rezika, Puc Milka, Zupane Minka, Logar Vera, Kocjan Dari, Debevc Krista, Grad Elza, Rupar Ivanka, Kohanič Tončka, Golob Olga, Kermavner Štefka, Ziller Zina, Bokal Marija, Bano Štefka, Obran Gizela, Margon Zdenka.
Vse navedene prosimo, da se točno ravnate po naših navodilih, tekmovalne vaje in navodila glede presoje še enkrat točno preštudirajte.
Orodne tekme F0 Kranj
Zelo posrečena zamisel je bila v petek zvečer v dvorani Ljudskega doma v Kranju: medsebojno orodno tekmovanje FO Kranj v petih panogah za višji oddelek za Mladinski tabor v Mariboru.
Uvodoma je g. kaplan Vovk Joža spregovoril par bodrilnih besed, takoj nato pa so prikorakali tekmovalci v dvorano in jih je publika navdušeno pozdravila.
Pri razglasitvi rezultatov ee je naredila neljuba pomota, da ie Ramovš Marjan zasedel četrto mesto, takoj po objavi je sodniški zbor opazil pomoto in jo danes popravljamo.
Tekmovali so v obvezni prosti vaji za leto 1939. obveznih vaj na drogu, bradlji, krogih in na konju z ročaii. Dosegljivih točk je bilo 100. Na posameznih orodjih so se plasirali na prva tri mesta: drog: 1. Gogala 19 16, 2. Vovk 18.76, 3. Ramovš 18.43: bradlja: 1. Vovk 18.50, 2. Okorn 18.30, 3 Ramovš 17 50; konj- 1. Okorn 18 83, 2. Ramovš 17.80, 3 Vovk 17.23; krogi: 1, Gogala 18.30, 2. Vovk 18, 3. Oko-m 16.10; prosta vaja: 1. Gogala 18, 2. Vovk 17.80, 3. Ramovš 17.60. V celokupnem orodnem peteroboju »o se plasirali: 1, Vovk Aleš 90.29, 2 Gogala Miro 88.06, 3. Ramovš Marjan 86.63, 4. Okorn Rupret 86 06, 5. Ciglič Hinko 81.03.
Med odmorom ie Franc Kermavner pokazal na vseh orodjih zelo lepe vrhunske vaje, kakršnih še v Kranju nismo videli do sedaj. Za težke, lepo izvedene vaje ga ie občinstvo nagradilo z viharnimi vzkliki ln ploskaniem. V istem ča6U je pokazal naš mladec Grmek svojo poljubno prosto vajo, v njej smo videli naUežje prvine tako premete, špage, raznoženja in razne razovke. kar je vsekakor za 14 letnega mladca odličen uspeh in je za svoja izvaiania žel obilen aplavz.
Fantje so se res odlično odrezali In zaslužijo vso pohvalo, ki se Um je tudi dala, saj eo to plemenito borbo zasledovali med drugim občinstvom tudi: g dekan Matiia Škerbec. ki je dal za to priliko lep pokal ra prvaka, dalje je bil navzoč okrajni načelnik g Lipovšek. kranjski župan g. Česen! z go. soprogo, g dr Megušar z go. soproga in finančni podinšpektor g. Torkar. Vsem darovalcem se Fantovski odsek Kranj najlepše zahvaljuje, posebno pa g, dekanu Matiji Škerbcu za krasen pokal, g. Fr. Gorjancu za veliko gmotno podporo, g. županu Če6nju, katoliškemu kegljaške-mu klubu, na čelu z g. Hamam, g. kaplanu Vovku in V6em ostalim darovalcem še enkrat najlepša hvala, da so podprli naše fante, da jim j* sedaj iafcko in s ponosom iti v Maribor
Vsa prireditev je lepo uspela, posebno ie, ker ie med tekmovanjem lepo igral na klavir g. kaplan Fabiani.
Fantovski odsek Št. Vid nad Ljubljano. V po-
nedeijek, 26. t m. ob 8 zvečer bo v društveni iobl sestanek za vse udeležence mariborskega tabora. Ob tej priliki hudo udeleženci dobili tudi tabora« legitimacije z znakil — Odbor.
Btcf. HSt
1838.
dtran
oa lasi
V mami oglaito velja vseka b«i®ds 1 dtav lanltovanjeld oglati 2 D«b«lo tiskan* naslovna besed« •« računajo dvojno. NaJmanJIl znesek za man ogla* 15 din. — Mali oglati ae plačujejo takoj pil naroČilu. — Pri oglatih reklamnega značaja te računa enoltolonska, S mm vltoka petNna vrstica po 8 din. — Za pismene odgovore glede malih oglatov treba
prllotltl znamko.
fSluibeiičejo
Kuharica
•prejme službo v župni-flču. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10226.
Mlad poklicni šofer
■ znanjem slov., srbohrv. in nemškega Jezika, išče Blužbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.185. a
Trgovski pomočnik
Specerlst in manufakturist želi prementtl mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Posten« 10.123. (a
Šiviljska pomočnica
dobro izučena, išče službo kjerkoli. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Bt. 10.107.	(a
Mlad šofer
obenem trgovski pomočnik - Išče službo. Naslov V upravi »Slovenca« pod
61. 10.160.	(a
Strojni ključavničar
In avtogeno - električen varilec, dobro verziran na tkalskih statvah, išče Blužbo. Naslov v upravi (»Slovenca« pod 10.243. a
Gospodična
samostojna v trgovini tn gospodinjstvu, prosi zaposlitve. Ponudbe upravi Slovenca pod »Vsestran 6ko izvežbana« 10370 (b
Absolventinja
trgovske šole išče mesto kontoristinje. - začetnice, event par mescev brezplačno. CenJ. ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Začetnica« 10.241. a
Deklica
■ I ti rimi razredi meščan-■ke Bole, ia krščanske družine, želi kot začetnica primerne zaposlitve, fikofja Loka, Fužinsko Bt. 15.
Prodajalka
bo. »pecertjo, galanterijo
tn manufakturo, pridna ln zanesljiva, govori popolno slovensko ln nem-»ko, bl rada premenlla mesto. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mlajša prodajalka« 10.1G9. (a
Kandidatinja
Blozofije, iz dobre hiše Dunajčanka, bl rada šla k dobri družini z otroci, 4—5 tednov kot družab-nica, tudi na deželo, za napitnino, oskrbo in stanovanje. - Ponudbe na: Suzana Krziseh, Wien 40 Neulingg 15.	(a
llužbodobe
Mizarskega pomočnika
takoj sprejme J. Japelj, Drenovgrlč 51, Vrhnika.
Blizarskl pomočnik'
išče službo. — Naslov v mlekarni v FlorjanBkl ulici št. 40, LJubljana.
Krojaškega pomočnika
takoj sprejme Ivan Gol-tez, Ježica pri LJubljani.
Kleparskega pomočnika
sprejmem za stalno in vajenca. — Gustav Puc, Ljubljana, Tržaška e. 9.
Več izurjenih šivilj
za pletenine in damske obleke išče Kos, židovska 5, Ljubljana. (b
Brivskega pomočnika
dobrega, sprejmem za stalno. 8 Viktor Pavli«, Vič.	(b
Več pletilj
dobro izurjenih — takoj sprejme Tajner' Franc, Črnomelj.	(b
Zanesljivo dekle
ki zna kuhati, za majhno gospodinjstvo, sprejmem. Ponudbe z zahtevo plače na: Zora Grote, Novska.
Kamnoseškega pomočnika
za marmor alt granit — sprejme ICunaver Franjo kamnosek, Sv. Križ — Ljubljana,	(b
Služkinjo
staro 40—45 let, kt se razume na vse gospodinjsko delo, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10290	(b)
Čevljarskega pomočnika
za mešana dela ln vajenca s hrano in stano vanjem v hiši, sprejmem. Suštaršia Ivan, Bezen-škova 29.	(b)
Moški
vojaščine prost, n ©oženj en. posten. ■ nekaj denarja - se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zgovoren ln trezen« št. 10311.	(b)
Samska ženska
stara okoli 86 let, poŠte na, delavna, za kuhinjo ln gospodinjstvo ter pomoč pri trgovini — se sprejme v stalno in do bro službo. Dravska ul. 5, pisarna, Maribor.	(b
I
mmm
Vsaki osebi, družini
nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor.	(r)
Sprejemam krpanje
perila ln popravljanje oblek. Grem tudi na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.176.	(a
Spretnim pletiljam
Bam delo na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod
St. 10.193.
(b
Postranski zaslužek
dobi vsak v svojem okraju z nabiranjem naročil Ea povečane slike. - Ponudbe na Toporiš, Ostjek Beogradska 6.	(z
Vsakdo,
moški alt ženska, v službi ali brezposeln, more Easlužltl tedensko 262 din. Za pojasnila poslati t din v znamkah, sicer ne odgovorim. — LlndlS, LJubljana 245/0.	(d
Poizvedbe
300 din nagrade
Bam tistemu, kt izsledi paket z 12 pari moških finih, rjavih sandalet, katere sta 10. junija dva moška ukradla iz veže ■riumf, Kolodvorska 11
Začetnico
ki bt prostovoljno, brez plačila ln brez pravice do nastavitve praktlclra la v večji pisarni, sprej memo. Ponudbo nasloviti na: Zadruga, Ljubljana, p. p. 307.	(b)
Krojaške pomočnike
dobre za konfekcijo, takoj sprejme Jernej To-porS, Kranj.	(b
Hlapel
sprejmem takoj. Poljanska c. 44, Ljubljana, (b
Šiviljska pomočnica
se takoj sprejme. Zelena Jama, Sredlška ulica 4, Ljubljana.	(b)
Dva krojaška pomočnika
mlajša, takoj sprejmem. Jože Arhar, St. Vid nad Ljubljano.	(b)
Krojaškega pomočnika
samo za velike kose takoj sprejme Janko Llko-zar, Predoslje 39, Kranj.
Krojaškega pomočnika
boljšega, za velika dela, sprejmem takoj. Stupica Ivan, Dob pri Domžalah
Sodarski pomočnik
vojaščine prost, dobi takoj službo pri Marovt Joško, sodar, Parižlje — Braslovče.	(b
Več dobrih pomočnikov
za pohištvena ln stavbna dela takoj sprejme tvrdka Sitar, strojno mizarstvo, Križe, Gorenjsko.
Pekovskega pomočnika
poštenega ln sposobnega za vsa pekovska dela —-takoj sprejme pekarlja Smrekar, Kropa.	(b
Služkinjo
ki rada pomaga kuhati, je ubogljiva, poslušna ln pripravna, sprejmem k mestni družini. Naslov v upravi »Slovenca« po St. 10357.	(b
Strojnega mizarja
samostojnega ter veS6e-ga dela na modernih mizarskih strojih, sprejme takoj Franjo Vehovar stavbno in umetno mizarstvo, Celje.	(h
Jurist
katerega veseli gospodarsko delo, se sprejme v tajništvu Industrije na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Stev. 10383.	(b
Gospodinja
do S S let se sprejme na
majhno posestvo na periferiji Maribora. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Kmečko dekle 927«.	(p
Mizar
z reBletno prakso, pri
strojih samostojen, se sprejme takoj v stalno službo. Ponudbo na Bogoljub Hartlleb, mizar, Podkoren, Kranjska gora.	(b)
Gospodinja
se sprejme za gospodinjstvo samca. Zahteva se prvovrstna kuharica, ki zna kar najbolje skrbeti tudi za perilo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »K. I.« 10.13«. (b
Služkinjo
za TBa dela, z znanjem kuhe, išče manjša družina. Prednost starejše, ki razumejo nemško. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V bližini Ljubljane 10269«. (b)
Dekle
sprejme restavracija. Iz-vežba jo brezplačno za samostojno kuharico tn slaščlčarko. Začetna plača 800 din ln oskrba. — Pritožite znamko. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kuharica 10262« (b)
Trgovski zastopnik
verziran v prodaji perila za Dalmacijo in Gorski Kotor, se sprejme. V poštev pridejo oni, ki potujejo z avtom, ter že imajo zastopstvo. Cenj. ponudbe pod »Dalmacija 10257« r.a upravo =S!o-venca«1	(b)
Plačilna natakarica
za restavracijo, mlajša moč, čedne zunanjosti, zmožna nemškega jezika, nekaj kavcije, se sprejme. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Spretna« 10333.	(b
Išče se služkinja
z dežele, od 24 let naprej, za gospodinjstvo in k dvema otrokoma od 2 do 3 let. Nastopi lahko takoj. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10321. ,(b)
Služkinjo ali postrežnico
pošteno ln pridno, veščo kuhe, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10281. (b)
Kam pa kam?
Naznanjam,
da bom otvorll v nedeljo 2. Julija 1939 ts veliko vrtno veselico starozna-no gostilno Erbežnlk v Mostah. Lep senčnat vrt. Prvovrstna vina, pečen janček na ražnju, domača surova Sunka. Se priporoča oenj. gostom Kavčič Leopold, gostilničar,	(K
I
Vajenci
n
Kleparskega vajenca
sprejmem. LavriČ, Zaloška 109, Ljubljana, (v)
Mehanične obrti
se želi Izučiti 14 letni doček. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod 10.071. v
Pekovskega pomočnika
dobro moč, rabim takoj, ki bi raznašal tudi kruh. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10260. (b)
Sezonska natakarica
ln kuharica dobi službo takoj v letoviškem kraju. Prednost imajo mlade ln zmožne. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10303.
Pleskarja
za pohištvo sprejmemo v stalno službo takoj. Informacije pri firmi »Sava,
Miklošičeva cesta, nasproti sodišča.	(b
Radioaparat
S cevni »Hornyfon« Princ prodam za 1500 din. — Ogled: Marijin trg J/III., levo.	(1)
Radio aparati
od 750 din pa do najboljših, ugodno prodaja »Tehnik« Banja!, Ljubljana, Miklošičeva 20.
Radio
ki Je stal 9000 din, pro dam ali zamenjam ca motorno kolo novejših ti pov. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 10.205. 1
iSSSSS,
Tečaj za nemščino
(počitniški tečaj), kon-verzaclja, pravopis, korespondenca. — Začetek 3. Julija. Trgovska Sola Kovač, Maribor, TyrSeva cesta 11.	(u
Trgovskega učenca
sprejmem. Certano Jože, Ljubljana - Vič, Cesta na Brdo.	(v)
Vajenca
za mizarstvo, sprejmem.
Babnlk Jože, Celovška c. št. 41.	(v)
Pekovskega vajenca
ln raznašalca takoj sprejmem. Pekarna Košak — HruSica-Jesenice. (v)
Vajenca
avtollčarstvo hi tapetništvo, sprejmem takoj. Leopold fiušterSič, Frankopanska 21. (v)
Vajenca
mizarsko obrt takoj sprejme Franc Ipavee, strojno mizarstvo, Mengeš St. 105.	(v
15 letni fant
se Celi Izučiti mllnarske obrti v pošteni hiši. Naslov: Perčič Peter, Se-benje, Križe pri Tržiču.
Vajenke
za umetno vezenje ln predtlsk sprejme Matok & MlkeS, Ljubljana, Frančiškanska ulica.	(v)
Vajenka
z dovršenim III. ali IV razredom meščanske Sole ali gimnazije, se sprejme v trgovino z meš. blagom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vajenka« št. 10287.	(v)
Oblastv. koncesionirana
šoferska šola
ea poklicne Šoferje ln amaterje
L GABERščEK
blvSl komisar za Šoferske Izpite Kolodvorska ulica It 48 {Telefon 28-28
Spalnice, kuhinje,
posteljne mreže in drugo pohištvo najceneje: An-dlovtc, Komenskega ulica št. 84.	(š)
Pohištvo
spalnica, Jedilnica m voz za bolnika, vse skoraj novo, ugodno prodam. — Beljaška 82, visoko pritličje.	<1
Vse župnijske urade
prosimo, da obveste župnijski urad v Skalah pri Velenju, kdaj ln kje Je bil poročen Jožef Bobek, roj. 1814, 20. III., z Marijo Karollno Mlklavztn, zaradi nekega obvestila
Izjava
Proti vsakomur, kdor bo razširjal neresnične vesti v zvezi z izginutjem na šega očeta, bomo sodnlj sko postopali. Rodbina Skerl, Tržaška 137. (o)
Preklic!
Podpisani Frane Lam-beršek, elektrtčar industrije platnenih izdelkov d. d. v Jaršah pri Kamniku, preklicujem b tem svojo ženo Marijo Lam-beršek, da nisem plačnik za dolgove, ki bl Jih napravila kjerkoli In za karkoli. — V Jaršah, dne 4. Junija 1939. — Franc Lamberšek.	(o
mlatilnice
žitočistilnike, slamo-reznice itd.
izdelane v domačem strojnem podjetju
P0LJ6D € L S K! STR.OJf
ŠT. V!D n. L J.

Novo hišo
4 stanovanjsko, prodam. Vprašati: Vodnikova 86, Studenoi, Maribor. (p
Dvostanovanjsko hišo
prodam. LJubljana - Glin-ce, Costa V. št. 16. (p)
Naprodaj stara hiša
a vrtom. Polzve se pri V. Žagar, LJubljana — Dravlje.	(p
Več lepih stavbnih parcel
prodamo tudi na obroke. Skrblnc, Vlžmarje, Pod klancem.	(p
Hiša z vrtom
naprodaj. Trnovska lt. '-Informacije v trafiki Pasaža, nebotičnik.	(p
Gozdno veleposestvo
kupim. Točne ponudbe z označbo lege, površino ln lesne mase v upravo »Slovenca« pod št. 10295
Petstanovanjsko hišo
davka prosto, res donosno, prodam za 325.000 din. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Ljubljana« 10316.
Prodam parcelo
ležečo nad progo ljubljanske železnice med Jesenicami in Slov. Ja-vornlkom. Pojasnila dajo podružn. »Slovenca« na Jesenicah pod 10.165. (p
V Laškem je naprodaj
oblteljska hiša: 7 sob, z vrtom, inventarjem alt brea. Pogledati: Laško, Krekova gt. 99. Pismena vprašanja: Zagreb, Pre radovlčeva 24, Schmidlin
Posestvo
četrt ure od 6marJa-Sap
prostovoljno prodam. Hiša b gospodarskimi poslopji, s sadnim vrtom in z zaraščenim gozdom, čez 4 orale. Polzve se v go stilni Vodnik, Celovška cesta 41.	(p)
Mlin
na »Sauggassmotor H. P.« z dvema kamnoma — se zaradi gospodarjeve sta rosti proda. — Vprašati: Ignacij Sušteršič, Lonča-rl, p. Brčko, Bosna, (p)
Zelo ugoden nakup!
Iz proste roke se proda v Domžalah velika stavba s stanovanjem, pri pravna za vsako obrt ali Industrijo. Pojasnila dajo Godbeno društvo Dom žalo.	(p
Visokopritilična hiša
skoraj nova, pripravna za vsako obrt ali trgovino, na najbolj prometnem kraju v Zagorju ob Savi,z majhnim vrtom — ugodno naprodaj. Pojasnila daje Ljudska hranilnica ln posojilnica v Zagorju ob Savi.	(p
Izredna prilika
za varno naložitev denarja Je, ako kupite parcelo na prometnem kraju v izmeri 2000—6000 m', ob državni cesti, z vodovodom ln elektriko, po ugodni cent tn pod ugodnimi plačilnimi pogoji. -Vlžmarje 69. ' (p)
Prav poceni naprodaj
enonadstropna. stanovanjska hiša ob glavni cesti, z lokalom, veliko senč nato dvorišče, na dvorišču še majhna parterna hiša b hlevom, kletjo ln shrambami, poleg velik vrt za zelenjavo, v Ljub ljanl. - Naslov v upravi »Slovonca« pod 10.196. p
Vinogradno posestvo
lepo, z gospodarskim poslopjem in prešo, v lepi sončni legi na položnem hribu, tik ceste, mlad roden sadonosnlk, dobro sorte sadja, 160 dreves; njiva, hrastov gozdiček, travnik, vlnlčarlja - naprodaj s sadjem In vinskim pridelkom vred. — Vprašati: Ilereog Ivan fti. Sv. n«rb?.ra
v Halozah pri Ptuju, (p
Darujte za
kongres Kristusa Kralja
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovale« — Cesta 29. oktobra tt t, telefon 87-SJ, ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hlft tn vi L - Pooblaščeni graditelj ln aod-cenllec za nasvete brea-plačno na razpolago.
Travnika
prodam za 16.000 din. — Ljubljana, Prule 8. (p)
Več stavbnih parcel
nasproti šole v Zg. Šiški se iroda. Poizve ee Koseze, 'odutiška 39,	(p)
Hiša v Celju
Glavni trg St. 6, ugodno naprodaj. - Informacijo: Celje, Levstikova 4. (p
Posestvo
ali mlin ln žago vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.005. m
Parcela
a najugodnejšimi stavbnimi zahtevami naprodaj. Martlnec, Ljubljana, Prule 8.	(p)
Parcele za vile
v bližini Kranja, Eraven same avtostrade, prodam. Krlžnar Janez, Pivka, Naklo.	(p)
Stavbne parcele
10 minut od Kranja, po
ugodni ceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10.216.	(p
Tristanovanjska hiša
naprodaj. Gotovine din 30.000, prevzem hipoteke, ostalo po dogovoru. Ko-deljevo, Stopanja vas 125
Stavbne parcele
Lepa sončna lega, na Viču, tudi na obroke prodam po 18 din m2. Dolenc Franc, Vič 123, Cesta na Brdo.	(p
Lepo stavbno parcelo
750 m', z vrtno hišico, blizu trnovske cerkve — (vodovod, elektrika, kanalizacija) proda Pavlin, Jeranova 4, LJubljana, (p
Trgovsko hišo
v Celju na Sp. Hudlnji zaradi odhoda prodam b trgovskim inventarjem. Trgovina se nahaja tik državne ceste Celje—Maribor. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Ugodna kupčija« 10.161.
Vinograd
blizu Mokronoga, ■ inventarjem ln novo zidanico, blizu ceste, tako da se lahko z avtom pripelje do vinograda - prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.170. p
Hiša
pol ure od žel. postaje, na lopem, zdravem prostoru, ima 4 sobe, predsobo, kuhinjo ln 8 kleti, naprodaj za 20.000 din. Naslov v upravi »Slov.« št. 10.105.	(p
Lepe stavbne parcele
od 540 do 926 m', ob Tržaški cesti izven mestne meje v kat. obč. Dobrova po zelo ugodnih pogojih naprodaj
Poizve se v Ljudski posojilnici v Ljubliani, Miklošičeva 6.
5908000102480202010100010002020100010200010102010201020148234823015300000000010101020102020100010001010123234823012302020123534823535323530123

Zlato in srebro
Vam dobro plača grajski urar Jan, Maribor. (k
Več voz konjskega sena
sladkega, kupi A. Sušnlk, železnlna, Ljubljana. (k
Košnjo trave
blizu Sv. Križa prodam, Vprašati Sv. Petra o. 34
Kupim smrekove hlode
Ponudbe na M. Curk — Mlrje 1, Ljubljana. (ki
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvtšjfb cenah CERNB, Jure lir, LJubljana Wolfova ulica št. 3
Kupimo
201 smrekovih drogov, obeljenih, 9—10 m dolgih, na spodnjem koncu 10 cm, na zgornjem 5 cm debelih. Ponuditi tovarni »Indus«, LJubljana. (k)
Staro zlato, zlato zobovle In srebrne Krone
kupujem po najvišjih eennl> A.KAJFEŽ
trgovina * urami in zlatnini
predana delavnica 7.a popravila vsakovrstnih ur
(jjnbliana. Miklošič«™ 14
Dop. kondezor
lM mm kupim. Naslov: Štefan Rovšek, fotograf, Kranj.	(k
Cunje
krojaške odrezk«, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. (k)
lEEEBEgf
Br^fp/ocen pouk v igranju*
Slovensko narodno nošo
kompletno, prodamo. Po izve se v upravi »Slovon. ca« pod št, 10349. (1)
Za hišni vodovod
vam dobavi eloktrično avtomatsko pumpo naj ceneje Ludvik Ileršič — LJubljana, Ilimska 13. (1
Šivalni stroj
pogrezljlv — ln moSko športno kolo - naprodaj. Zore, Marenčičeva ul. 3, Moste.	(l
Med
hojev tn akaeljev, več sto kilogramov, proda čebe larstvo Cesta v mestni log 63, Ljubljana. (1)
lahfevajfe bretp/ačen <rnilt!
MML>HM)
d.z oz. za/. ?vorn/ce f/ashl
MARIBOR st 102 Tvrdka Ivan Kacin
proda več raznovrstnih harmonijev po znižani ceni tudi na obroke. (1
Tega n« moro nlkdo
Poljnbne najnovejše plošče samo po Din 30—. Razen tega vzamemo tudi stare v račun.
Zahtevajte seznam.
Skupina pločevin, godal
dobro ohranjenih, zelo poceni naprodaj, event. tudi posamezno. Eolčlč, Jelačlčev trg, American bar, Zagreb.	(1)
Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo
Din 15-
dokler traja zaloga
R. VelepIC
Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 25
Ifov! modeli čelo-flauta bandonion register Oglejte si brezobvezno pri
R. Warblnek
Ljubljana, Miklošičeva e. 4 Najeonejša ▼ njeni kvaliteti
»Triglav« kolesa
prvovrsten material, ln druge znamke, z garancijo-, prodaja najceneje »Triglav«, Resljeva 16.
Prodam prvovrstno vino
ln Razpošiljam nad 70 lit. tudi v lastnih sodih. Do-lcnc, Gerliče, št. 42, Pod-plat.	(l
Pisalni stroj Undervvood
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Radloval, LJubljana, Dalmatinova ulica št. 3.	(1
Najfinejše salame
domače ln ogrske, polno-masten polemendolskl sir dobite pri I. Buzzollnl, Llngarjeva ulica, dellka-tesa. Telefon št. 26-28. r
»Anker« šivalne stroje
z 20 letno garancijo, tudi rabljene, krojaške ln čevljarske, od 300 din naprej - prodaja »Triglav«, Resljeva 16.	(b)
Hrastovo jedilnico
zelo dobro ohna-njeno, zaradi pomanjkanja prostora ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10310.	(1
Gostilna
a petimi stanovanji blizu kolodvora pri Mariboru ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10299.	(1
Kopalne hlačke
od 8 din dalje, tudi po meri vam lzgotovl v šestih urah poceni »Luna« v Mariboru — samo na Glavnem trgu 24.
1 transportno dvokolo
ln več moških ln ženskih dvokoles prlma znamke »Allrlgt« (barva slonova kost) poceni naprodaj. -Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.
Prodajamo
SLADOLED
najboljše kakovosti po slclljansklh receptih, kakor kasate ln spumone, v
slaščičarni Zalaznik,
Stritarjeva ulica.
I. julija 1939
se preselimo
na Miklošičevo cesto 12 (nasproti Unlona) ln zato
odprodajamo
večjo količino dobrih štrapacnlh
čevljev
otroških, fantovskih, ženskih, moških za 30—40% pod ceno.
TRIOMF
Kolodvorska ulica 11
Vnajem
IŠČEJO:
Trgovino
z mešanim blagom (tudi blago) ali trgovski lokal v prometnem Industrijskem kraju, prevzamem. Plačam takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« Maribor pod »Dober promet« 925/10.233.	(m
ODDAJO:
Prostor za mirno obrt
ali skladišče se takoj odda. Kolodvorska ulica 11.
Vpeljano mesnico
z vsem Inventarjem za 1. avgust t. 1. oddam. — Povprašati: LJubljana, Slomškova ul. 13, (n)
Enosobno stanovanje
v suterenu, oddam. Mariborska 28.
Dvosobno stanovanje
oddam. Poizve se v upr. »Slov.« pod St. 1022*. (č)
Oddam
lepo trisobno stanovanje v vili Strellška ulica 26 mirni stranki avgusta, (č
Dvosobno stanovanje
z balkonom ln prltlkllna-ml oddam s 1. julijem, roljano 30, St. Vid. (n
Sončno stanovanje
dvosobno s predsobo, v novi hiši, oddam v najem. Istotam oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom. Stražlšče 312, pod Sentpetersko graščino, č
mmb
Pozor, letoviščarji!
V Podnartu v bližini postaje se takoj odda v novi vili lepa opremljena soba z 2 posteljama ln vso postrežbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.03«.	(L
V letoviškem kraju
prodam trgovsko ter stanovanjsko hišo z gospod, poslopji, skladišča ln lep vrt, pripravno za trg. mešanim blagom, deželnimi pridelki ln lesno trgovino. Vzame se tudi dru žabnlk ali so trg. lokal s stanovanjem odda najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zlata jama 10264«.	(p)
Vse manufakturno blago prodajamo po Izredno nizkih cenah. Le v Vata korist bo, (e nas limprej obiiiete!
MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET
A. Zlender
LJUBLJANA
Mestni trg 22
i«
"si
Gostilno
z vsem Inventarjem oddam v najem. Pogačar, gostilničar v Slškl št. 106
Mesnica v Celju
dobro ldoča, se takoj odda v najem. Celje, Mariborska c. 18.
Pekarno
z Inventarjem zaradi selitve oddam. — Naslov v upravi »Slovenca«, Maribor gt. 930.	(n
Svetlo delavnico
80 m', ln enosobno stanovanje takoj oddam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skupno ali posamezno« 10296. (n
Stanovanja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
na Ježlcl ali bližnji okolici, Iščem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10270.
Starejša dama
Išče dvosobno stanovanje s prltikllnaml za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pokojnina« 10360.	(c
Enosobno stanovanje
suho, sončno, tudi podstrešno, za odrasle osebe Iščem za takoj aH 1. avgust. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10343.
Dvosobno stanovanje
s kabinetom ln kopalnico Išče za Bežigradom ali v Slškl tričlanska družina za avgust, po možnosti tudi garažo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10356,	(c
ODDAJO:
Krasno stanovanje
v novi zgradbi, 1 soba ln kuhinj«., ln 3 sobno s kopalnico blizu Tezenskega kolodvora oddam. Vprašati Ptujska c. 40, Maribor.	(n
Pred 80 leti ustanovljena, prav dobro vpeljana
veletrgovina
s kolonijalnim blagom
ki ima daleč na okrog najboljše odjemalce ter razpolaga z modernimi skladišči itd. — zaradi bolezni lastnika naprodaj. Ponudbe oz. vprašanja na podr. »Slovenca« v Celju pod »Celje« 10.380.
Dvosobno stanovanje
oddam 1. avgusta. Kode-ljevo, Cankarjeva 3. Najemnina 400 din.	(n
Enosobno stanovanje
s prltikllnaml oddam s 15. julijem ali 1. avgustom. Tovarniška 23. (č
Dvosobno stanovanje
takoj oddam v Ljubljani, Stefanja vas. Poizve s«: Marija Bajda, Studentov-ska ulica 9.	(č
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam takoj ali za avgust. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10274.	(6)
Trisobno stanovanje
prenovljeno, že Izpraznjeno, se takoj aH za avgust odda. Več pri hišniku v Tavčarjevi ul. 4, Ljubljana.	(n
Trisobno stanovanje
z veliko verando, v Fig-nerjevl ulici 10, se odda s 1. avgustom. Poizve se v Isti hlšt — stanovanje št. 6.	(n)
IŠČEJO:
Stanovanje s hrano
Iščem za vajenca v okolici St. Vida nad Ljubljano. - Plrnat, Rašica, p. Velike Lašče.
Sobico
s štedilnikom Išče samska oseba, ves dan odsotna, v okolici Jugoslovanske tiskarne. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj«.	(s)
ODDAJO:
Opremljeno sobo
oddam solidni osebi. Ver-stovškova 11, Mirje. (č)
Opremljeno sobo
popolnoma novo, z dvema postoljama, oddam boljšim osebam. Frlškovec 6
Na stanovanje sprejme
verna družina dve nlžje-šolkl. Pomoč pri učenju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10276. (č)
Dve lepi sobi
z dvema aH eno posteljo, s posebnim vhodom oddam. Tavčar, Strellška ulica 22/1.	(n)
Prazno sobo
sončno, s kopalnico, centralno kurjavo, blizu banovine oddam. Naslov v
upravi »Slovenca« pod št. 10362.	,(«
Letoviščarjem
se priporoča gostilna pri »Mačku«, Poljane. (L
Za letovanje v Poljanah
se priporoča gostilna Tavčar v Poljanah nad Skofjo Loko.	(L
Priporoča se
letovišče ln kopališč« Ivo šorll, Gorenja vas. Poljanska dolina.	(r)
&?JJ tovorni avtomobili IEMP0 nosilnosti 75(ldo lOOOkg tri in štirikolesni, skromni v uporabi goriva in trpežni, so Idealno prevozno sredstvo /a vsa ko podjetje, informacije pri zastopstvu TEMPO-avtomobllov „LUSI»»"
V. LAZNIK
UUBUANA. Gosposvetska S.
Motorno kolo
260 ccm — poceni prodam. Riliarjeva 6. (1)
Avto »Fiat« 520
6-sedežen, odprt v zelo dobrem stanju, prodam. Anton Polanc, Radeče.
Motorno kolo
98 ccm »Presto«, voženo 500 km, kot novo, naprodaj za 3600 din. Mehanik Perdan Rudolf, Celje, (f
Motorno kolo
znamke Malco, 125 ccm, zaradi vojaščine poceni prodam. A. Kregar, trg. s sadjem, Igriška 3. (f
Motor FN
350 ccm, 2 sedeža, nova guma, v dobro uporabnem stanju, naprodaj za 3600 din. Elektropodjetje Oblak, Logatec.	(f
Motor AJS 500
v . najboljšem stanju, se zaradi bolezni ugodno proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Motor 10258«.	(f)
Ženitbe
Posestnik
na periferiji Maribora poroči gospodično ali mlado vdovo. Dopise na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Srečno 928« (ž
Mlajši trgovec
poroči srčno omikano gospodično. Dopis, kateri ostane v tajnosti, po možnosti s sliko, z življenjskim ln osebnim opisom ter Izobrazbo na upravo »Slovenca« pod »Veselje do doma ln trgovine« 10342.	(ž
Posojila
daje ln hranilne vlog« sprejema Splošno kredita no društvo Ljubljana —: Aleksandrova 6.	(<X
Kupim hranilne vloge
Kmotske hranilnice lil Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani. Ponudbe a navedbo višine vloge ln zahtevo na upravo »81o-l venca« pod »Kupim« 103311
Gospodična
stara 30 let, gmotno preskrbljena, želi spoznati v svrho ženltve poštenega, resnega mladeniča, uradnika aH trgovca, v starosti 30—40 let. - Ponudbe s sliko ln natančnim naslovom proslatl na naslov: Sabina Godlna, Trieste, Servola 70 — z značko »Ana Marija« na ovitku.	(ž)
lESffi
Inteligentna dama
prosi denarno pomoči. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Iskren« 10.192. (d
Poltovorni avto
enotonskl, »Chevrolet« ena avtomatična tehtnica »Florcnz« ln brzoparllnlk - naprodaj po zelo ugodni ceni. — A. Pibernik, Laze v Tuhinju.
Parni kotel
kurilne površine eca. SO m', obratni pritiski cca. 8 atm., kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ležeč« 10.159.	(k
Selo - Žiri
Idiličen miren kraj ob SorI, Penslon Milan Fo-ljanšek. 15 opremljenih sob, lastno kopališče, čolni, gozdni sprehodi. Prvovrstna hrana. Popolna oskrba 35—37 din.
Letovišče Luče
v Gornji Savinjski dolini, oddaljeno 15 km od Logarske doline, Iglasti gozdovi, prijetne kopeli — dvakrat dnevno avtobusna zveza s postajo in Celjem. Penzlja od 35 do 45 din. Dobra kuhinja. -Naslov: Gostilna Raduha Luče.	(L)
Izletniki!
Obiščite najlepši, najbolj zdrav gorski kraj ob vznožju Grlntovca ln Kočne
Jezersko 900 m HOTEL KAZINO
Nad 70 postelj, komfort, prvovrstna kuhinja, pozorna postrežba, zmerne cene, pred ln po sezoni
znaten popust. Telefon Jezersko 8t. R. Dnevno 2 krat avtobusna zveza Kranj — Jezersko.
B
Avto »Peugeot«
pripraven za gasilce ali za predelavo voza - po ugodni ceni prodam. Co-kan, Lukovlca 3.	(f
Majhen avto in motor
198 ccm naprodaj. Cena za avto (taksa 1939 plačana) 4800 din, za motor 2800 din. Likar, Stari trg 26/1. (f
3 motorna kolesa
200 ccm »Atlas« z Ardle motorjem ln motorne trl-kollco poceni takoj naprodaj pri Ludvik Ileršič, tovarniško zastopstvo — Ljubljana, Rimska 13. (f
»Bedford«
tovorni avto, 3.5 tone čiste nosilnosti, v dobrem stanju proda MIha Čolnar, Novo mesto, F.agov-ska 14.	.(f
Mizarski stroj
univerzalen is vdelanimi elektromotorji - ugodno prodam zaradi nabave posameznih strojev. Sporočite svoj naslov upravi »Slovenca« pod »Univer-zalka« 10.239.	(1
Specijalna delavnica
t, .za previjanje, popravljanje elektromotorjev in dinam Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pogon in di-name za luč.
Fr. PerčInIM
aleklrapodlella, ljubljena fotpotvetska c. 18. telefon' 23-7'
Prodamo
vsled preureditve: 1 dro-bllec za čreslo, železen; 1 drobilec za čreslo, lesen ; 1 mlin za čreslo ln jcžlce, velik fabrlkat Luz-zatto; 1 kombinirana blanšlr ln falc mašina, f Ibrikat Moenus; 1 falc-mašino fabrlkat Badische 60 cm rez; 1 falemašino Turner, 30 cm rez; 2 zračna kompresorja, 1 valc-mašino Moenus, lažji model. — Vsi stroji so v brezhibnem stanju, deloma šo v pogonu ter se morejo videti pri Josipu Lavrlču, usnjarna, Sent Vid pri Stični.	(b)
V Ameriki
naložene dolarje kupim po najvišji ceni. - Franc Škrubej, pos., Raduha 17, p. Luče.	(d)
Hranilne knjižice
3°/i obveznice
h) druge vrednostne papirja kupuje tn plača najbolj«
BANČNO. KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
120.000 din posojila
Iščem na prvo mesto vknjižbe. Odplačilo mesečno 2000 din z 8 odst. obresti. Ponudbe Je poslati na upravo »Slovenca« pod »Sigurna naložba 10263«.	(d)
Posojila
različna, preskrblm hitro in brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji
gotovini. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 11 Znamka i din
50.000 din
posojila dam tistemu, ki preskrbi aH da službo hišnika aH kaj sllčnega dvema mlajšima zakoncema. Ponudbe v upravo »Slovenca« Maribor pod »Zakonca« 912/10.091. (d
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne za deve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsbo-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka ul.7
Mizarjil 1
Sprejmem družabnika, r«3 koliko sltulranega, za do3 bro vpeljano delavnico ■ strojnim obratom. Kven-4 tuolno jo tudi prodam. —J fclbej Ivan, Košaki, Pes=( nlca, Maribor.
V podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti št S naj se dvignejo naslednja ponudbe:
Amblcljozna 6377 Avgust 8782
Direktni prodajalec 776TI Dobro lzvežbana 9328 , Dobra plača 1030 Dobra eksistenca 62ir Duševna lepota 8492 Gotovina 1014 Gotovina 20.000/106» Godala 2957 Kavcije zmožen 4711 Klpper 6183 Kavcija 7863 Kavcija 35/736 Kapital 2000/14990 Ključavničar 9636 Kmečki fant 3380 Knjižnica 800/776S Kranj 628/6722 Kuharica 8588 Kvas 8192
Lepa preteklost 417?
Ljubljanska okolica 373S
Letovišče 6348
Maj 1939
Mirni dom 6111
Mlekarna odpotujem 775(1
Nemška konverzac. 3381'
Nastop v Ljubljani 6569
Natančno 8610
Natančnost
Obrt na deželi
Pisarna 3800
Podjeten 9940
Posojilo 38/8781
Pošteno dekle 3277
Pošten 2660
Poštena 3257
Radio 1000
Radio 4270
Resno 7767
Senčnat 963S
Soliden 6076
Sončna lega 524
Snažna 9717
Srpska konverzaclja IS96
Šifra 1030
Šifra 5848
Šifra 10.101
Šifra 777/1105
šifra 100/11.110
Takoj 8942
Takoj 676
Takoj plačam 9416
Trezen 3018
Takojšnja poroka 1535
Trezen šofer
Uradnik 972$
Violina 5116
Vesten 6416
Zanesljiv 6928
Zakon brez otrok
Zeljna pomlad 6353
Zenltev takoj 2428
VSAKOMUR
SE IZPLAČA OOIASIVANIEV
SLOVENCU
\nmm
Majhnega konjička
(ponija), zelo krotkega; do 8 let starega - kupt A. Pavlin, Podbrezje — Podnart, Gorenjsko. (J
esJ|si
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je uinrl po dolgi, mučni bolezni dobri mož, oče, stari oče in stric, gospod
Karol Pirman
previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 64. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 26. junija ob 17 iz hiše žalosti, Medvedova ulica 19 a, na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga v blag spomin in v pobožno molitev I Ljubljana, dne 24. junija 1939.
žalujoča družina Pirmanova in ostali sorodniki.
Otroški kotilek.
Pravljica iz gozda
(11) Gospod očka je bil zelo hud ko je zvedel, kako je njegova hčerka osramotila njegovo družino pred vsemi gozdnimi prebivalci. Ves razjarjen je vihtel palico nad njo in kričal: »Tako sramoto sem moral doživeti, da imam grdo hčerko, ki niti peti noče, kot se spodobi. Kako naj se pokažem y družbi. .Vsi se mi bodo smejali«.
'(12) Nekega dne se je vrnil očka zelo jezen iz krčme domov, kjer so že tudi njegovi prijatelji vedeli, kakšno hčerko ima in ga zaradi tega zasmehovali. »Če ne pojdo Kukica od Soma, pojdem pa jaz...c, je modroval, predno je vstopil v sobo.
H. SUTTNER
Brezobvezen ogledi
KOLESA
kupite dobro in poceci tudi na obroke pri
Ljubljana
Aleksandrova &
Natečaj za izpopolnjenje orkestra beograjske radio postaje.
Beograjska radio postaja potrebuje za svoj Veliki radio orkester naslednje godbenike:
solo oboista solo klarinetista kontrabasista
fagotista tubista
tretjega hornista
Kupimo železniSko cisterno
rabljeno, v čisto dobrem, za promet sposobnem stanju, za široki tir, kompletno z zavoro, nosilnost min. lfiton. Cisterna mora služiti za prevoz olja. Ponudbe na PUBLICITAS d. d. Zagreb, pod znakom »Železniška cisterna«.
• II
Prodam
BkoraJ novo ogrodje z medenino za zidan Sto-dllnlk. Poizvo bo v upr. »Slov.« pod št. 10317 (1)
Prima kolesa
tudi na obroke. Dam garancijo. Kmctlč Ciril, Dob pri Domžalah.	(1)
Mesečna plača solo klarinetista in solo oboista je 3400 din, kontrabasista in tretjega hornista 2800 din, fagotista in tubista 2500 din.
Nastop službe vseh, razen solo klarinetista, 1. sept. t. 1., solo klarinetista pa 1. oktobra t. 1.
Prijave, naslovljene na Beogradsko radiosta-nico (muzičko odelenje), Jakšičeva ul. 2/II., se sprejemajo zaključno do 8. julija, poskusno igranje pa bo 9. julija ob 10 dopoldne v beograjski radijski postaji.
Kandidati morajo v prijavi označiti svoje šolske kvalifikacije (poslati prepise spričeval) in navesti podatke o svojem dosedanjem glasbenem delovanju.
Prednost imajo domači godbeniki, jugoslovanski državljani, s strokovnimi kvalifikacijami in potrebno orkestrsko rutino.
JHIBUNA" F. iS A T J JU L dvoholeta
motorji, prevozni triciklii, Šivalni Biroji, skiroji, tricik-lji, otroški in igračni voilSkl, guguJnico, uvtomobilPkt Itd.
Engro L|ubl|ona, KarlovSho 4 Detajl
Podružnica Maribor, Aleksandrova e.2G. Ceniki franko
Koncert vojaške godbe
v soboto In nedeljo zvečer na vrtu restavracije hotela »Union«
»Z V O N«
Livarska komanditna družba št. Vid nad Ljubljano
Obveščamo preSastito duhovščino, slavna cerkvena in občinska predstojništva in ostale interesente, da bo od sedaj naprej na željo vlivala tudi bronaste zvonove originalne oblike in težnega 6istema bivše Ljubljanske zvonarne (prej Sama6a)
:'	- [i^i:'».ftS? V//--:. .'o'.v	-'^TiSi-^K
3-/.' ... •• v.»	v*' .i'».t,v.'vv ■ }iVi--'V-V-iA-M ,
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih, steklarskih in ključavničarskih del ter vpeljavo vodovoda in plina s sanitarno opremo za novogradnjo stanovanjske hiše v Celju na zemljišču bivše posesti »Krona« v Krekovi ulici.
Vsi razpisni podatki, proračuni, gradbeni pogoji in načrti objekta so interesentom na razpolago in vpogled pri uradu v Ljubljani, Gajeva ul. 5-II. v sobi št. 221 med uradnimi urami od 26. junija 1.1. dalje, kjer morejo ponudniki dvigniti vse razpisne pomočke proti odkupu.
Pravilno sestavljene, nekolkovane ponudbe je vložiti zapečatene v ovoju do dne 30. junija 1939 do 12. ure v zavodovem vložišču ▼ Ljubljani.
Predpisani vadij v višini 10% od vsakega po-nudenega dela vlagajo ponudniki v zavodovem knjigovodstvu v sobi št. 226.
V Ljubljani, dne 22. junija 1939.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Varna in
ekonomična vožnja v vročini
Šivalni stroji
Slnger, Pf.iff in drugi, popolnoma novi naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske corkvo.	(1
P
Afi

Din- 69:
kolesa
evetovno znana, odllCna kakovost, tudi na obroke
prl Kleindienst & Posch,
Maribor, Aleksandrova 44
Več otroških vozičkov
Športnih ln globokih, naprodaj pri »Promet«, nasproti križan,sko cerkve. Staro jemljemo v račun.
Prodam
ge malo rabljen kompletni stroj z 600 modeli za Izdelavo strežno cementne opeke,. — Cena zelo ugodna. Ivan Kump, Ko-prlvnlk št. 23 pri Kočevju.	(1)
Klobuke
najmodernejše, dobite v vseh kvalitetah ln barvah, kakor tudi kozjo čope (Gamsbart), okras ke lz srnjakove dlake, planiko in razno lovsko zn?Ke. Popravila Izvršujem od 10—25 din. Ne-primočljlvo lmpregnlram vsak klobuk. Priporočam so Vlado Babošck, klo bučar, Maribor, Vetrinj-ska 5.	(t
SANDALETE IZ BELEGA USflJfc Z OKUSNO KOMBINACIJO-
V	ENI BARVI 0\n-59s.
V	RAZLIČNIH BARVAH •• 69*
Več koles
novih in rabljenih, naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve.
Dva čevljarska stroja
Slnger, lovoročni in velika cllinderca, proda Jo-kovec, Studcnec 26, p. Dov. Mar. Polje. (1)
Strešni stol
pokrit z zarezno opeko, klorlsna velikost 11X15 m dobro ohranjen, prodam zaradi prezidavo. Bin-spiolerjeva 20, Bežigrad.
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENT1HI
Razprodaja
nabožnih, pokrajinskih In umetniških slik
ed 9. do 30. junija 1939
v trgovini H. Ničman — Ljubljana Kopitarjeva ulica 2
Ne zamudito ugodne prilike, ker bomo razprodajaU krasno slike po neverjetno nizkih cenah
nagradnega natečaja
Podpisana tvrdka razpisuje nagradni natečaj za naslov in osnutek reklamnega napisa na novo modno in konfekcijsko trgovino v Mariboru, Jurčičeva ul. 4. Naslov naj bo po ; možnosti kratek. Biti mora ncutralno ime (brez navedbe imena). Priložili je trpba v^ skico izvedbe na fasadi. — Skupna vrednost nagrad je din 3 000"—
1. nagrada din 1.000'—	2. nagrada din 500'—<
nadaljnih 6 osnutkov bo odkupljenih po din 250'—
Upoštevali se bodo osnulki, poslani do vključno 4. VII. 1939. Informacije pri podpisani tvrdki
MARIBOR, Glavni trg 2
Zastopstvo
A. GOREČ
družba z o. z.—-poleg nebotičnika
Za osebne,
tovorne avtomobile, avtobuse in motociklje pneumatika
Zastopstvo
A. GOREČ
družba z o. z. — poleg nebotičnika
SLEPEC
Detektivska povest
10
Spet tista megla, si je mislil. In tisti neznanec je moral že od vsega početka imeti umor pred očmi, kajti imel je nož pri sebi. In noben drug kakor listi, kdor ima namen moriti, ne nosi s seboj takšnega noža, ki more povzročiti smrt z enim samim sunkom. Kinloch je bil že prepogosto slišal težki vzdih, ki ee izvije po rabi jekla prizadetemu iz prsi, da ne bi tako sklepal. Razen tega pa je njegova roka že pičlo uro po sunku segla V tisto lužo tople krvi.
Ob tem spominu je Kinloch sčdel pokoncu, kakor da jo iznenada pravo uganil. Vžigalica mu je izgorela nad neprižgano pipo. Je li pustil ondi kakšne sledove o svoji navzočnosti? Človek, ki je bil prišel v vilo, pripravljen izvršili umor in ki si je premišljeno izbral nemi nož namesto samokresa, tisti človek nedvomno lii raztresal ondi sledov o svoji navzočnosti ali osebnosti, ampak on, Kinloch, ni imel tedaj takih namer pred očmi; in nenadno ga je nekaj zabolelo, domislil 60 je, da je pustil svojo palico v tisti usodni sobi.
Ne. na vsak načini mu l>o bolj varno ostali nekaj časa prikritemu tukaj. Čeprav je ta kraj precej oddaljen, bodo časopisi nedvomno prodrli tudi sem, in Kinloch je za trdno mogel slišati, kaj bodo časopisi o nji poročali. Vsekakor pa ju nihče ni bil videl priti semkaj in nikomur ga ni treba videti, k<5 pojde v hišo. tako je rekla ženska, Za-do vol j en je bil z ukrepom, ki ga je bila predložila, kajti' rad bi bil zvedel kaj več o tem zločinu in o soudeležbi te neznanke. Njegova prva nejevolja do nje ga je zdaj minila. Ženska ni čislo taka, kakor je sprva mislil: na vsak način pa je sklenil zadevo korenito razčistiti.
Močno ga je zeblo, ko je ležal med vlažnim drevjem na severnem pobočju tistega slemena; ampak ležal je bil že na hujših krajih.
In v uteho 11111 je bilo tudi misliti, da je dan v januarju, če je oster, tudi kratek.
IV.
Spričo pokanja lomeče ee veje je Kinloch skočil pokonci in so predrami jen spomnil, da je kimal od utrujenosti in zaspanosti. Hip nato se mu je spustila na rame neka roka.
»Pridite,« je zamrnirala ženska, »■zdaj je varno.«
»Jo temno?« je vprašal iznenadeno.
»Popolnoma — črna noč.«
Sprva mu je bilo težko hoditi, kajti od brez-delnosti in mraza je bil trd in odrevonel in rana na glavi ga je, bržkone zaradi predolgega bivanja zunaj, začela boleti in šumelo mu je v nji hujše nego dotlej. Toda ženska ga je prijela pod pazduho ier ga odvedla ekozi goščavo in ven na cesto.
Ker Je bila čisto tik njega, jo je Kinloch mogel slišati, kako je kdaj pa kdaj ostro dihnila, ne bi bil pa mogel reči, ali zaradi kakšne razburljive utvare ali pa mučnega spomina.
Kmalu nalo sta stopila skozi neka težita vrata, ki so zapirala cesto.
»Zdaj pa,« je zavzdihnila, kolikor mogoče hitro; na odprtem občinskem svetu sva zraven prve hiše.«
Če je bila Minule res vas, je bila vsekakor nekam čuden kraj. Znotraj vrat so njegove noge čutile pod seboj gladko in ravno pot, kakor da bi stal na privoznem prostoru kakšne velike hiše. In ko sta kmalu nato stopila s ceste na prstena tla, je čutil, da so ia prožna in ravna kakor igrišče. A tudi bodičevje je bilo na njih, in mestoma
tudi praprotje, in ko so je malo odondod prikazala ]>red vodnico nekakšna gmota, mu je velela leči v goščavico praprotja. medtem ko jo sama odšla naprej, da bi preiskala kraj.
Kinloch bi bil mogel zanesljivo uganiti, kdaj sta bila v bližini liiSe, in 6icer po tem, ker ga je vodeča roka stisnila za rame in je jela ženska hitreje dihati. Po njenih kretnjah, tako blizu njega je bila, je dobro vedel, da sc ozira 6em in t'ja in bolšči v temo. Vsenaokoli je bila noč tiha ko grob in njune noge na ti»li trati niso delale nobenega šuma. Spričo vsega tega njenega strahu, da bi ju utegnil kdo videli, pa zaradi njenega krčevitega prijema, ki ga je čut'l na ramenu, ga je obšlo, nekakšno neprijetno občutje, nekakšen lahen nemir, kaj bi ga utegnilo v hiši zadeli. A preden se je lo njegovo oMutije utegnilo okrepiti, se jo že znašel pri hišnih vratih.
Tudi po ostrem in globokem oddihu olajšanja, s katerim je ženska zaprla in zapahnila vrata, je mogel Kinloch sklepati, kako močan je bil njen nedavni strah. Vedel je, da jo je obhajala bojazen, da bi ju mogel kdo videti. Ženska se je morala kar spustiti na stol, kakor hitro sta primolo-vilila v sobo. Kinloch je bil nekaj časa v zadregi, ker je bil prepuščen samemu sebi, in je grabil okoli sebe, da bi bil našel še kakšen stol. Kazalo je, da je zelo malo stolov v sobi. a kakor hitro je enega dosegel, ga je naglo potegnil proti etru ji toplote, ki je pričala, kje govori hlagodejna peč. Počasno, previdno plazenje iz njegovega skrivališča med drevjem je namreč kaj malo pripomoglo k poživitvi njegovega krvnega obtoka, kakor je bil prrmražen in odrevenel od svoje tako dolge brez-dclnoeti in bivanja pod milim nebom.
Že prvi domislek, ki ga je ženska nato pokazala, je bil vreden pozornosti. Kakor hitro je spet prišla do sape, je bilo njeno prvo delo skrb za njegovo ranjeno giavo. Odvezala mu ije obveze,
in ko mu je bila spretno postrigla lase okoli rame ter mu jo skrbno izmila, mu je zavezala obveze nazaj z izurjenostjo, ki jo razodevala njeno prakso. Kinloch je po tem sklepal, da je njegova skrivnostna ženska nedvomno slregla v kakšni vojni bolnišnici. Nato je po njenih kretnjah sprevidel, da so jo lotila pripravljanja večerjo.
Hip nato, ko je Kinloch sedel in si grel ob plamenu iztegnjene roke, je prišla k njemu ter pokleknila poleg ognjišča.
»Kako se počutite?« jc vprašala.
»Kakor kos zmrzle bravine.«
S to prispodobo ni hotel povedati ničesar drugega, kakor da ga zares močno zebe; ona pa jc, kakor je kazalo, mislila, da je bil poudaril samo zadnjo besedo.
»Ne smete si očitati zaradi tega, kar je bilo,« je rekla. Zdaj je opazil, da ji je glas malone mladosten, jasen v izrazu, ampak nekam tih. Očitati si! Saj je daleč, daleč od česa takega! Nasprotno, želel je, da bi bil tisti, ki ga je bil |>ol>il na tla, poleg njega Ej, tedaj bi sloril še vse kaj drugega, kakor pa mu zgolj očital. Celo vrsto računov Ima urediti 7. njim — bodisi prej ali slej. Toda ta hip je molčal o tem svojemu namenu. Odvrnil jo:
»No. kar to zadeva, sem bil - te i zadevi ves čas pod oblastjo drugih — v njihovih rokah. Reči hočem, gnali so me kakor backa — sramota.«
Ona jo jela brskali po ognju. Po njenem odsotnem, samogibnem ravnanju z grebljlco, ie uganil, da je globoko zamišljena. Nazadnje jo odšla ne da bi bila še kaj rekla.
Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha!
ISfomo za takoj Izkuienega
kamnoseškega preddelavca in kamnoseke
Prijave sprejema pod značko »Marmor« Slovenski publlcitetnl zavod » Ljubljani. Tavlarjeva 2/1.
Pedikiranje
odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog bo odslej dalje v kopališču hotela »Slon« v novem lokalu izvrševal g Dekanii. odličen strokovnjak, za 9 din
Oglejte si zalogo neprekosljivo elegantnih, močnih, zanesljivih koles z lahnim pogonom
A S G E O
Priznano prvovrstna francoska kolesa Glavni zastopnik za Jugoslavijo
VIKTOR BOHINEC
Ljubljana. Tyr$eva testa 12 (dvorišče)
Kolesa na zalogi od (lin 1175"— naprej
Spalnice in kuhinje
priznano solidno Izdelane, doblto najceneje v zalogi Frane Burnlk, mizarstvo, Velkl Mengeš, (š)
ln omot neračunani. Cenik
lzrežite oglas zaradi naslova.
otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55
Najnovejši do sedal nevideni modeli za 10:111 v spe-cijalni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino in na odplačilo. l're-slikami brezplačno.
Parhefe, trstle, bahnlo, stresno lepenho, bitumenluto, lesni cement, hartiolinel stresni lah. Katran, JUGOLIT-ploite zo predelne sfene In izoiacllo
in razna sredstva za izollranje dobite
najceneje pri
10$. K. PUH, ifubllana
Gradaška ulica 22
Telefon št 25-13
Čudovita narava!
ITotel »Madeira«, Vrboska (na otoku Hvaru), je zgrajen na kraju, ki nudi ob največji pripeki udobno svežost zaradi vetriča in nenadkriljivi užitek. — Peščenih plaž in borovih gozdov je v izobilju. — Cene pensionu od 48—53 din dnevno, s kopališko, banovinsko in občinsko takso vred. Dne 15. septembra bo vpričo gostov žrebanje za 15 dnevno brezplačno bivanje v hotelu za sezono v letu 1940. (Velja samo za tosezonske goste.)
MODROCE
otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri
Ivan Hablču
tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmana«.
Kuhinjsko kredenco
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10272. (1)
Modroce
vrhnjo ln spodnje, mreže, posteljne odejo tn
perje puh - najceneje v veliki Izbiri prodaja
SEVER, Marijin trg 2
nasproti frančiškanske cerkve.
Spalnico
Iz mehkega lesa, 12 kosov, prodam. Ogleda »o: Prime, Smlhel pri Novem mestu. Cena 2400 din. -Frane Fink, Obrhk, Toplice.	(S
Pred nakupom pohištva
si oglejte tudi veliko zalogo vsakovrstnega pohištva pri KgldiJ ln Karol Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu, St. Vid n. Ljubljano. Cene nizke, Izdelki zajamčeni. (S
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive posteljo, otomane. dlvane ln tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik - Mestni trg 12 Ugoden nakup morske trave. žime ln cvllha za modroce ter blaga za prevleko pohištva.
ALEKSANDROVO
na otoku Krku je znano in priljubljeno kopališče domačega in tujega občinstva. ki iščo sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je zelo primerno za otroke in neplavaie. Ljubitelji ribolova in jadranja imajo dnevno priliko za lepo zabavo. Prijetni so sprehodi po obrežnih potih okoli zalivov. V hotelih popolna oskrba z vsemi taksami in postrežbo vred Din 45 do 55.
Informacije daje turistični odbor. HOTEL FRANKOPAN vodilno poslopje v mestu. Dunajska kuhinja. Oskrba taksami in posirežbo vred 55'— din v sezoni.	Prospekte zaston j
Zahvala
Za številne pismene in ustmene izraze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi naše nenadomestljive soproge, zlate mamice, sestre in tete, gospe
Ivane Flerin
šivilje in soproge posestnika
se s tem vsem nujprisrčneje zahvaljujemo. Dolžnost nas veže zahvaliti se predvsem prečustitemu gospodu višjemu duhovnemu svetniku Francu Berniku in častiti duhovščini misijonišča Groblje, dalje čč. sestram, s. Pelegiji in s. Vin-ceneiji z gnienkatni, hišnemu zdravniku g. dr. M. Hočevarju, g. rlr. L. Merčunu za požrtvovalno skrb za časa bolezni, kakor tudi gospej Puvšiecvi zn lajšanje trpljenja, nadalje vsem darovalcem prekrasnega cvetja, katerega je naša zlata mamica tako iskreno ljubila, in končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji izkazali poslednjo čast ter jo v nnd vse častnem številu spremili na poti k njenemu, po trpljenju zasluženem počitKu.
Vsem ljubi Bog plačaj!
Domžale, Sevnica, Zagreb, Maribor, dne 25. junija 1939.
Globoko užaloščena družina Ivan Flerinova
in ostalo sorodstvo.
odstranjuje maščobo in nesnago
pranje:
hitro In lahko s pomočjo
kuhinjske posode, jedilnega pribora, kadi za kopanje, šipe, steklenice od olja in vina, ke-ramilnih podov, mastnih krp i. t. d.
Brezplačni vzorci pri VaSem trgovcu ali pri Ready-Depot, Zagreb, Nova cesta 42. Vzorci se pošljejo tudi na deželo brezplačno.
CREP DE CHINE
od 8 do 12 din meter dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15.
GAMA
Gnojnične črpalke brzoparilniki štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podriaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani
JMRMSHR
momemm
-rsu&Air)
Hitri pnrohrodskl prevo« lx Benetk ln Sušaka ▼ Dalmacijo.
Odbod iz Suf,aku vsak dan razen sredo in petka ob 16. nrl. Turistično progo iz Sušaka ln Benetk v Dalmacijo ter lz Sušaka ifl Trsta v Grčijo za male pavšalne ceno. Dnevna večkratna zveza t vsemi kopališči in letovišči Ju»o-
alovenske obale. Prospekte In navodila daje Direkcija na Sušakn ter ▼»! nrad i »Putnika« in društva cVVagous-Lits Cook«.
Mreže
io«telje najceneje pri lovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34 (1)
Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
teleton 20-41
Velika zaloga vseh vrnt žlmnle, otoman, najmodernejših couch-zol. • V zalogi vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. • Solidno delo! Točna postrežba I Konkurenčne cene I
Vrtnarstvo
prilika plodonosne ustanove blizu velike Industrije v Sloveniji. - Ponudbe podr. »Slovenca« Trbovlje pod »Marljiv« fit.10.115^	(t
Gumbnlce, gumbe, entel,
ažur, monograme izvrši
ekspres
Mafek & Mifteš
LJUBLJANA. Frančiškanska ulic«
Hotel Lončarit - selce
pri Crihvenid
Cisto na obali, blizu kopališča, 22 sob s tekočo vodo, balkoni itd. — Izvrstna domača in dunajska kuhinja Jedila h la carte. — Popolni pension z vsemi taksami in kopanjem 65—75 din. — Zahtevajte prospekte.
Prispela je nov«
pošiljka
ARDIE In
HO REK motorjev
model 1939/40
J.
Ogleda ln nabavi se jih pri tvrdki
Isti modeli so razstavljeni tudi na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G. Ne zamudile si jih ogledati f
■HglP
Dne 4. julija 1939 bo pri okrajnem sodišču v SI. Konjicah, ob 9.30 dopoldne, v sobi št 4
dražba tovarne Zbelovska gora
vi. št. 446: hiša št. 1 s stavbiščem, pralnica, klet, skladišče, drvarnica, stanovanjska hiša, mizarska delavnica, gospodarsko poslopje s sušilnico, stranišča, barvarna, strojarna, kovač-niča, drvarnica, žveplarna, žaga, hišica za vratarja, vrt, njiva, travnik.
Cenilna vrednost 395.888 din, najmanjši ponndek 197.944 din. Kavcija 39.000 din.
Vse informacije v pisarni dr. Zdrav k« K a I a n a, odvetnika v Celju.
HI
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.	(1)
4 vinski sodi
od 80 hI naprej naprodaj. Poizve se pri J. Oražem, Moste, Ljubljana.	(1
MALM0VEG
pristen, naraven, i čistim
sladkorjem vkuhao — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. P1CCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Čevlje
ostanke raznih fazon -poceni prodaja Stermecki v Celju.	(1)
Orehova jedrca
zdrava ln lepa, po 20 din in orehe po 6 din nudi Sever & Komp., Ljubljana.	(1
Za potovanje
Ivan Kravos
Maribor. Aleksandrova (.13
Telefon 12-07.
Velika množina kos
normalnih, iz prvovrstnega jekla, po 15 in 20 din prodaja tvrdka Justin Gustin-čič, Maribor, Tattcnbacho-va 14.	(1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Šutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1)
ŽAGE
original Domicus Remscheid
Izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
Sveže češnje
za vkuhavanje, Ia. hruške, debele šplngle kg po 3.75 din, franko voz-nlna, košare 45 kg, razpošilja G. Drechsler — Tuzla.	(1
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne Hre od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop.
Telefonska številk« 30-30
Vzajemna posojilnico
c. z. c o. a.
v Unblfanl, HihlošiCcva cesta f
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in oKrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila.
VINA
Za težke dele je močno I vino I Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
Zahvala
Ob nepričakovano hitrem slovesu, ko nas je zapustila za vedno same naSa skrbna, ljubljena in plemenita mamica, «rčno blaga in dobra soproga in neumorna pomočnica podjetja, gospa
Pavla Perkova
soproga mizarskega mojstra
izrekamo vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili svoje globoko sočustvovanje ln nas tolažili, vsem, ki so poklonili toliko lepega cvetja, vsem, ki so objokovano v tako častnem številu spremili na njeni zadnji jioti, našo prisrčno in iskreno zahvalo.
Enako zahvalo izrekamo zdravnikoma gg. dr. Matku in dr. Prodanu, častiti duhovščini, Sokolu, Narodnemu prosvetnemu društvu >Vodnik<, domačemu delavstvu, Obrtni zvezi za dravsko banovino, Obrtnima društvoma iz Zg. Šiške in Ljubljane, gasilcem, drušlvu »Slovenska heseda« in zastopnikom vseh ostalih društev in organizacij.
Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 27. junija ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški.
Ljubljana, Zgornja Šiška, dne 24. junija 1939.
Žalujoča rodbina Matija Perko
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenžiž