Aktualno Ptuj • Občina prodaja parcelo, na kateri je dvorana Campus O Stran 2 Štajerski Slovenija Podravje • Prepoved oglaševanja na kmetijskih zemljiščih preglasili lobiji O Stran 6 Ptuj, petek, 16. aprila 2021 Letnik LXXIV • št. 30 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Princ Filip, vojvoda Edinburški Domnevne afere in ostri jezik kraljičinega moža STOP •sr jlj Í NATAŠA MARKOVIC Grožnje in žalitve so del njenega življenja! Resničnostni šov Sanjski moški med vrtnicami in vinom vJ Podjetništvo Ormož • V sindikatu zadovoljni z odpravninami za delavce Safila, v 1 • v Iv čakajo še državo O Stran 2 Aktualno Podravje • Bodo občine kupile lastni radar? O Stran 3 Podravje Kidričevo • Namesto garaž v prihodnje novi bloki O Stran 5 Kronika Sv. Trojica • Direkcija ob gradnji novega mostu pozabila na kolesarje O Stran 12 Sp. Podravje • V srednjih šolah ta konec tedna še ne bo samotestiranja Za samotestiranje le peščica dijakov Samotestiranje dijakov naj bi se prvič predvidoma izvedlo danes, v petek, v prostorih srednjih šol. A so se načrti zdravstvenega in šolskega ministrstva popolnoma izjalovili; ne zaradi izjemno nizkega števila dijakov, ki se s samotestiranjem strinjajo (oz. se s tem strinjajo njihovi starši), ampak zato, ker potrebnih testov do petka še ne bo. Večna strani 3. H Foto: Črtomir Goznik Nova hrvaška zakonodaja Slovenci, da ne boste svoj|H| bark gledali^ Cj le z obale Destrnik • Upokojenci zagrnili podpis pogodil 0 najemnini 1 | • • v v kegljišče 2 Štajerski Aktualno petek • 16. aprila 2021 Ptuj • Sklep mestnega sveta: izteka stavbne pravice ne bodo čakali Občina v prodajo parcele, na kateri je dvorana Campus Sava Zemljišče, na katerem je postavljena športna dvorana Campus Sava, je v lasti Mestne občine Ptuj. Ob postavitvi je sicer bila lastnikom dvorane podeljena stavbna pravica za 40 let, do izteka slednje je torej še skoraj tri desetletja. A seje vodstvo ptujske občine zdaj odločilo za spremembo; in sicer za prodajo zemljišča. To in manjšo sosednjo parcelo bodo prodajali kot celoto na javni dražbi. Izklicna cena znaša nekaj več kot 86.000 evrov. Januarja letos je mestni svet sprejel sklep, s katerim so ukinili grajeno javno dobro na nepremičnini, na kateri stoji dvorana Campus Sava. Spremenili so tudi kategorizacijo sosednje, bistveno manjše parcele, ki je dotlej imela status javnega dobra. Ta je z namenom prodaje že zajeta v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ptuj za leto 2021. Predpogoj za prodajo pa je bilo prav izvzetje iz javnega dobra. „Nepremičnini predstavljata zemljišče pod objektom športne dvorane Campus ob osnovni šoli Mladika in ob njem. Prodani bosta po metodi javne dražbe po načelu videno-kupljeno. Izhodiščno vrednost nepremičnin bo določila komisija za ravnanje s stvarnim premoženjem na podlagi uradnega cenilnega poročila," so pojasnili na ptujski občini. Kot je razvidno iz gradiva za sejo, pa izhodiščna vrednost obeh parcel v skupni izmeri okrog 2500 m2 znaša 86.100 evrov, kar pomeni 35 evrov na m2. Najverjetnejši kupci so seveda lastniki stavbe, a dejstvo je, da ceno in lastnika na dražbi določi trg. Najuspešnejši je tisti, ki za zemljišče ponudi največ. Bi pa seveda morebitna drugačna lastniška struktura parcele prinesla nove probleme: tako novemu Zanemarjene (občinske) parcele ob dvorani kličejo po ureditvi Občina bo torej v prodajo dala dve parceli: eno, na kateri je postavljena dvorana Campus Sava (površine 2.210 m2) in drugo, bistveno manjšo (250 m2), za samo dvorano (zelena površina ob igrišču). Je pa del območja na Žnidaričevem nabrežju tik ob dvorani nefunkcionalen, ponekod tudi zanemarjen. Gre v veliki meri za občinska zemljišča. Območje ob sami dvorani (v smeri proti Ranci) je namenjeno parkiranju, ob tem pa je še ena lokacijsko odlična, a zanemarjena parcela, na kateri stoji podirajoči se objekt na občinskem zemljišču. Na ptujski občini smo preverili, ali imajo morda tudi s temi, trenutno povsem neizkoriščenimi parcelami kakšne načrte, a odgovorili so le: „V teku je pregled dokumentacije in dejanskega stanja. Glede na ugotovljena dejstva bomo nato uredili lastniška razmerja." lastniku zemljišča kot obema solastnikoma objekta. Sprememba lastniške strukture objekta leta 2019 Iz zemljiškoknjižnega izpiska za stavbo Campusa je razvidno, da je bila stavbna pravica, ki je ustanovljena na občinski parceli, preoblikovana v etažno lastnino. Stavbna pravica ter posamezna dela 4 in 5 Kot je razvidno iz zemljiškoknjižnega izpiska, je M.0 Ptuj tudi lastnica območja, na katerem je podirajoči se objekt, neposredno ob dvorani. sta opredeljena kot splošni skupni del stavbe, medtem ko so posamezni deli od 1 do 3 izključna last etažnih lastnikov. Od leta 2019 naprej je lastnik posameznih delov 1 in 2 družba Nanomont iz Maribora, ki je do lastništva prišla z nakupom v stečajnem postopku, lastnik posameznega dela 3 pa ptujska družba ITNDZ. Za prodajo omenjenih nepremičnin naj bi se vodstvo občine odločilo prvenstveno iz razloga Občina prodaja parcelo, na kateri stoji Campus, in parcele tik ob dvorani, ki so v precej klavrnem stanju. upoštevanja načela gospodarnosti „v skladu s katerim je treba stvarno premoženje, ki se ne potrebuje za opravljanje svojih nalog, bodisi prodati, oddati v najem ali na drug način zagotoviti njegovo učinkovito rabo". Plani, ki se nikakor niso • VI» IZSll Leta 2009 je ptujska občina družbi DAV, d. 0.0., za potrebe izgradnje montažne športne dvorane za obdobje 40 let podelila stavbno pravico. Z njimi so sklenili tudi pogodbo za potrebe uporabe športne dvorane za OŠ Mladika. Sledili so aneksi, zadnji leta 2014, a kljub temu dvorane od tega leta naprej za potrebe šole niso uporabljali. „Prvenstveno iz razloga slabega stanja objekta, stečajnega postopka zoper imetnika stavbne pravice, začetega v letu 2015, in tudi zaradi zadostnih športnih po- vršin za potrebe izvajanja športne dejavnosti OŠ Mladika," razloge pojasnjujejo na MO Ptuj. Neupo-raba dvorane v šolske namene pa ni edini razlog, da so se na občini odločili za prodajo parcele, na kateri stoji. Periodično odplačevanje po novi zakonodaji nedopustno S prodajo nepremičnine, ki je obremenjena s stavbno pravico, bo občina v celoti izstopila iz pravnega razmerja in tako zanjo ne bo nastopila obveznost plačila iz naslova povečane vrednosti nepremičnine imetniku stavbne pravice. Ta bi namreč nastopila ob morebitnem prenehanju stavbne pravice, če zemljišče ne bi bilo namenjeno prodaji. „Za občino je tvegano tudi periodično odplačevanje nadomestila za uporabo stavbne pravice od imetnika stavbne pravice. V času, ko je bila ta ustanovljena, je bil namreč dogovor o periodičnem plačilu dopusten, po sedaj veljavni zakonodaji pa več ni. Ob ohranjanju stavbne pravice do njenega poteka v letu 2049 obstaja namreč tudi možnost, da imetnik stavbne pravice nadomestila ne plačuje oziroma ga ne plačuje redno, kar za občino predstavlja dodatno tveganje. Po drugi strani pa ne glede na navedeno za občino vseeno ostaja plačila obveznost iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine," enega izmed pomembnih razlogov, da so se odločili za prodajo, pojasnjujejo na MO Ptuj. Prepričani so, da je zato gospodarnejša odločitev prodaja: da torej občina izstopi iz pravnega razmerja s prodajo nepremičnine, kot pa da vztraja do izteka. Takšno je tudi pravno mnenje, ki so si ga pridobili na Inštitutu za nepremičninsko pravo Maribor. Dženana Kmetec Foto: DK Foto: CG Ormož • Rezultati usklajevalnega sestanka pred likvidacijo tovarne Safilo V sindikatu zadovoljni z izpogajanimi odpravninami, čakajo še državo V ormoškem Safiluje ta teden potekal zadnji usklajevalni sestanek glede višine odpravnin delavcem, ki bodo junija zaradi zaprtja tovarne ostali brez dela. Odločitev o zaprtju je dokončna, sindikati pa so za 557 zaposlenih skušali izpogajati čim višje odpravnine. Sekretar Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) Štajerska Martin Dular pravi, da so bila pogajanja uspešna: "Glede na to, kar ZZZS za opustitev obdavčitve odpravnin Odpravnine so v slovenski zakonodaji določene z zakonom o delovnih razmerjih v zneskih, ki so odvisni od časa trajanja delovnega razmerja delavca pri zadnjem delodajalcu in omejene navzgor z desetkratnikom plače delavca. Delodajalec bi sicer lahko izplačal več, vendar so zneski nad že omenjenimi obremenjeni z davki in prispevki. »Predlagamo, da država za zaščito delovnih mest v Sloveniji nemudoma opusti obdavčitev odpravnin v primeru likvidacije družbe. S tem bo na eni strani delavcem ob izgubi službe zaposlitve zagotovila višji prejemek, na drugi strani pa omogočila premislek, ali bo podjetje zapiralo vrata prav v Sloveniji, oziroma - ali jih bo sploh zapiralo. Še vedno bo višji znesek predmet pogajanj, odpravljeni pa bodo vsaj razlogi, zaradi katerih se odhajajoči lastniki o tem niti ne pogovarjajo,« so v pozivu zapisali v ZSSS. smo danes slišali in kar smo predvideli že na prejšnjem sestanku, smo vse to tudi dobili. Sindikalisti so zadovoljni, upam, da bodo zadovoljni tudi delavci. Žal mi je, da se Sekretar SKEI Štajerska Martin Dular se s pogajanji za zdaj zadovoljen. podjetje zapira, zgodba je žalostna, ampak uspelo nam je, da bodo delavci s tem denarjem lahko preživeli nekaj časa." Sindikalna zaupnica v podjetju Mateja Bauman je ocenila, da je bil socialni dialog z lastniki z obeh strani pošten, razočarana pa je nad neodzivnostjo države. Razočarani nad neodzivnostjo države Do torkovega sestanka v sindikatu namreč še niso prejeli odgovora države, ali bi se bila ta pripravljena odpovedati davkom in prispevkom ob višjem izplačilu regresa, odpravnine in jubilejnih nagrad. Takšen predlog so podali v sindikatu, s pristojnimi ministri je o tem govorila predsednica SKEI ter Sindikalna zaupnica v podjetju Safilo Mateja Bauman je zelo razočarana nad neodzivnostjo države, od katere pričakujejo odgovor, ali se bo odrekla obdavčitvi višjih odpravnin. Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Na prvem sestanku so bili po Dularjevih besedah namreč italijanski lastniki pripravljeni izplačati višje odpravnine, če bi država delavce oprostila plačila davka, do zdaj pa od države glede tega vprašanja še niso dobili odgovora. Dular upa, da bodo odgovor vendarle še dobili. Baumanova pa meni, da se je država enostavno potuhnila, saj so od pristojnih v vladi želeli dobiti konkretne odgovore ali bodo delavci oproščeni plačila davka od prejemkov, ki jih bodo dobili ob likvidaciji tovarne, a odziva ni. O višini odpravnin predstavnika sindikata po sestanku nista govorila. V Safilu so se namreč odločili, da bodo z dogovorom najprej seznanili delavce, javnosti pa podatke posredovali kasneje. nš Foto: NS Foto: NS torek • 13. aprila 2021 Aktualno Štajerski 3 Sp. Podravje • V srednjih šolah ta konec tedna še ne bo samotestiranja dijakov Na samotestiranje pripravljenih manj kot 20 odstotkov dijakov Samotestiranje dijakov naj bi se prvič predvidoma izvedlo danes, v petek, v prostorih srednjih šol. Pri tem naj bi prvič sodelovalo tudi zdravstveno osebje. A so se načrti zdravstvenega in šolskega ministrstva popolnoma izjalovili; ne zaradi izjemno nizkega števila dijakov, ki se s samotestiranjem strinjajo (oz. se s tem strinjajo njihovi starši), ampak zato, ker potrebnih testov do petka še ne bo. Če nihče drug, so si vsaj ravnatelji in učitelji lahko oddahnili za nekaj časa. Dijaki naj bi se, ko bo to sploh možno, samotestirali v večjih prostorih šole vsak ponedeljek, 15 minut pred začetkom pouka. Za tiste, ki se ne bodo samotestirali, odločitve še ni: ali bodo lahko sodelovali pri pouku v šoli, ali pa se bo za njih organiziralo šolanje na daljavo. Večina ravnateljev podravskih srednjih šol do srede sicer še ni prejela nobenih pisnih navodil in formularjev glede same izvedbe samotestiranja. Slednje jim je bilo sicer predstavljeno na skupnem virtualnem srečanju z vsemi deležniki, na katerem pa njihovih priporočil oz. mnenj niso upoštevali. Vodstva srednjih šol se namreč zavzemajo, da bi dijaki samotesti-ranje izvajali v domačem okolju. Bolje bi bilo, če bi se dijaki testirali doma Klavdija Zorjan Škorjanc, ravnateljica Gimnazije Ormož, samote-stiranju dijakov ne nasprotuje, saj bi na tak način lažje obvladali okužbe in širjenje virusa. Po njenem mnenju bi bilo veliko bolj smiselno, če bi se dijaki testirali sami doma v nedeljo zvečer: »Z odločitvijo, da bo samotestiranje potekalo v šoli, dijakom sporočamo, da jim ne zaupamo. Ob tem se postavlja tudi več vprašanj: kateri učitelj bo prisoten ob samotestiranju in bo prevzel odgovornost obveščanja staršev, ali se lahko zgodi stigma-tizacija okuženega dijaka, kje bodo v času samotestiranja dijaki, ki se zanj ne bodo odločili, kako bodo v ponedeljek 15 minut prej prišli v šolo tisti, ki so vezani na avtobusne prevoze.« Če bi se dijak samo- Ravnatelji niso naklonjeni samotestiranju v prostorih srednjih šol. testiral v nedeljo zvečer doma, bi po mnenju Zorjan Škorjančeve preprečili možnost širjenja okužbe že pred samim vstopom v šolske prostore. Na Gimnaziji Ormož se je sicer za samotestiranje odločilo le okoli 10 % dijakov. V sredo popoldne še brez navodil, nato preklic testiranja Na ptujski gimnaziji je ta delež nekoliko višji, in sicer je naklonjenost samotestiranju izrazilo 25 % dijakov oz. njihovih staršev (125 od 498). Ravnatelj Boštjan Šeruga sicer podpira prostovoljno samotestiranje, vendar bi ga morali izpeljati v varnem okolju doma. Na pisna navodila Ministrstva za zdravje glede samega izvajanja testiranja, ki bi jih želeli v čim krajšem času posredovati dijakom in staršem, še vedno čakajo. »48 ur pred napovedanim samotestiranjem naših dijakov še vedno nimamo v rokah nič oprijemljivega,« je nekoliko zaskrbljeno Samotestiranje zaradi zamude pri dobavi prestavljeno Ministrstvo za zdravje je v sredo pozno popoldne sporočilo, da zaradi zamude pri dobavi testov iz skupnega evropskega naročila v Slovenijo v petek še ne bodo začeli s projektom samotestiranja v srednjih šolah, kot je bilo predvideno. O novih terminih bodo dijaki in šole pravočasno obveščeni, so navedli. Teste so sicer naročili prek skupnega evropskega javnega naročila, v prvi fazi pa naj bi dobili 300.000 testov. Foto: Črtomir Goznik Tudi v Avstriji najprej velik odpor staršev Na avstrijskih osnovnih šolah se učenci testirajo dvakrat na teden s hitrimi nosnimi testi, in sicer v razredu pri prvi uri pouka. Samotestiranje opravijo sami, pri odčitavanju rezultatov pa jim pomagajo učitelji. Po besedah Andreje Šlamberger, profesorice športne vzgoje v šoli v Salzburgu, učenec pouka v razredu ne sme obiskovati, če starši samotestiranje odklonijo. V tem primeru prejme naloge za delo od doma. Testiranje je po opisih Šlambergetjeve neboleče in hitro. Dodala je, daje v začetku veliko staršev nasprotovalo testiranju otrok v šoli. Nato so spremenili svojo odločitev, predvsem zato, ker bi se drugače morali njihovi otroci izobraževati na daljavo: »Na naši šoli se samo dva učenca v celoti šolata od doma.« Učitelji se testirajo dvakrat tedensko v prostorih šole. Pouk od ponedeljka do četrtka poteka v dveh izmenah. Vpetekje pouk v šoli le za tiste učence, katerih starši morajo biti v službi in potrebujejo varstvo, preostali imajo pouk na daljavo. Tudi ti učenci morajo pred začetkom pouka opraviti testiranje. Foto: Osebni arhiv povedal Šeruga. A zaskrblejnost je bila vsaj za ta teden odveč, saj je zdravstveno ministrstvo v sredo popoldne najavilo, da se samotesti-ranje ta teden še ne bo začelo. Ravnatelji niso naklonjeni samotestiranju v šoli Na Šolskem centru Ptuj je v zaključnih letnikih 348 dijakov, od teh se jih je za samotestiranje odločilo 67 (19 %). Vseh ostalih dijakov v nižjih letnikih je 919, od tega se jih je pripravljenih samotestirati 143 (približno 15 %). Oton Mlakar, direktor ŠC Ptuj, ob tem izpostavlja, da so bile prve informacije glede samotestiranja skope, zato je zadržke številnih staršev in dijakov treba razumeti. »Testiranje dijakov bi bilo veliko bolj smiselno, če bi ga izvajala večina mladih. Pri tako majhnem številu, kot ga je pokazala anketa, pa je to početje zagotovo nesmiselno. Večina šol tudi ni naklonjena, da bi se samotestira-nje opravljalo v šolskih prostorih,« je pojasnil Mlakar. Na Elektro in računalniški šoli Ptuj so ugotovili, da je veliko staršev spregledalo pomembno dejstvo, da bo testiranje otrok zaenkrat potekalo na prostovoljni bazi. Rajko Fajt, ravnatelj ERŠ, je samotestiranju dijakov naklonjen, vendar le v primeru, če bi se izvajalo v domačem okolju: »Tako dijakom kot staršem bi morali zaupati, da bodo ob morebitnem pozitivnem testu ravnali po predpisanem protokolu in ostali doma.« Vodstva srednjih šol zadolžena za soglasja staršev Vodstva srednjih šol so po protokolu Ministrstva za zdravje zadolžena, da pridobijo soglasja staršev oziroma zakonitih zastopnikov, pri sami izvedbi pa, da v regijskih izpostavah Uprave RS za zaščito in reševanje prevzemajo teste in razdelijo teste učencem in dijakom. Testiranje v šolskih prostorih podpira tudi Komisija RS za medicinsko etiko predvsem zaradi večje objektivnosti in verodostojnosti rezultatov. Samotestiranje je po mnenju komisije enostavno, neagresivno in učinkovito, pomembno pa naj bi prispevalo k objektivnemu nadzoru nad dinamiko epidemije v šolah. Estera Korošec hoto: CG Podravje • 66.000 evrov glob za prehitro vožnjo Bodo občine kupile lastni radar? Na območju Spodnjega Podravja so redarji v letu 2020 iz naslova izrečenih glob zaradi prekrškov prekoračitve hitrosti vožnje izrekli za dobrih 66 tisočakov glob. Letni strošek najema mobilnega merilnika hitrosti (radarja) je znašal pičlih 7.000 evrov. Seveda bi bil izkupiček še višji, če bi radar postavljali pogosteje. Zato je slišati kar nekaj pobud za nabavo lastnega merilnika. Strošek nakupa bi se očitno precej hitro povrnil. Zraven policije, ki opravlja redne nadzore, na voznike s pretežko nogo preži tudi Medobčinska redarska služba Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja. Ta sicer svojega merilnika oziroma radarja nima, zato ga najema. Najemna pogodba z izbranim izvajalcem določa, da imajo pravico do najema merilnika najmanj 40 dni letno. Takrat izvajajo nadzor hitrosti vožnje na območju celotnega Spodnjega Podravja, največ pa na Ptuju, in sicer vsaj 30 dni letno. Pogodbena cena dnevnega najema naprave znaša 213 evrov, imajo pa možnost dodatnega najema, ki jo, kot pravi vodja redarjev Robert Brkič, po potrebi tudi izkoristijo. Lani so skupaj za najem radarja odšteli okrog 7.000 evrov, prihodek iz naslova glob zaradi prekrškov prekoračitve hitrosti vožnje na območju vseh spodnjepodravskih občin pa je presegel 66.000 evrov. Ob nakupu radarja nujen še nakup avtomobila Prav z vidika varnosti na cestah, najbrž pa tudi visokih zneskov izrečenih glob, je bila večkrat aktualna ideja o nakupu radarja. Brkič pravi, da se o tem pogovarjajo že dalj časa ter tehtajo pozitivne in negativne učinke. „Cena radarja s potrebnimi aplikacijami znaša približno 35.000 evrov, treba pa je potem kupiti še avtomobil v nižjem cenovnem ran-gu, v katerega bi ta radar namestili. Nismo še uspeli pridobiti podatka o celotnih tekočih letnih stroških, ki nastanejo v zvezi z radarjem in vozilom ter potrebnimi aplikacijami. Tako nastanejo še dodatni stroški vzdrževanja vozila in najema parkirnega prostora zanj. Dobavitelj bi zagotovil prvo umerjanje naprave in pridobitev certifikata o skladnosti naprave, vsako naslednje redno ali izredno vzdrževanje in zavarovanje naprave pa bi bil strošek lastnika radarja,« dodaja Brkič, ki pri tej varianti vidi še en negativen učinek. Prepričan je, da bi se v primeru vsakodnevne prisotnosti preventivni efekt nekoliko izgubil: „Nam je najpomembnejša varnost, torej, da se hitrost zmanjša, da se vozniki držijo omejitev. Res je, veliko bi lahko zaslužili na ta račun in hitro napolnili občinske blagajne, a mislim, da to ni naš osnovni namen." Kar se tiče pozitivnih dejavnikov lastništva radarja pa izpostavlja predvsem možnost spreminjanja lokacij. Foto: CG Zraven policije, ki redno izvaja nadzor nad kršitvami prekoračitve hitrosti, vsaj 40-krat na leto radar najame tudi Medobčinska redarska služba SOU občin Spodnjega Podravja. Vprašanje sofinanciranja občin neodgovorjeno Ne glede na vse je dejstvo, da bi se stroški, povezani z nabavo vozila in radarja, najbrž hitro povrnili v občinske blagajne. Prihodki iz plačanih kazni so namreč sestavni del občinskih proračunov. Se pa pojavlja tudi vprašanje, katere občine bi sploh bile pripravljene prispevati sredstva za nakup. Nekatere imajo namreč velike, druge bistveno manjše probleme na področju varnosti v cestnem prometu. Najpogostejše kršitve so v lanskem letu redarji zaznali na območju občin Ptuj, Kidričevo in Destrnik. Dženana Kmetec nadzor v sedmih občinah Prav naslednji teden, od 19. do 25. aprila, bodo redarji na območju Spodnjega Podravja izvajali poostren nadzor hitrosti. Tokrat bodo meritve z radarjem izvajali na območju sedmih občin, in sicer Dornave, Destrnika, Hajdine, Kidričevega, Podlehnika, Majšperka in Ptuja. Radar bo meril približno 12 ur dnevno, lokacijo izvajanja meritev pa bodo nenehno spreminjali. 4 Štajerski Podravje petek • 16. aprila 2021 Ptuj • Dravska ulica: redarji bodo še bolj striktni pri pisanju glob Celodnevno parkiranje kar na pločniku - brez globe Problemi s parkiranjem, ne le v mestnem jedru, pač pa kjerkoli ne morejo in ne smejo biti izgovor za neprehodne pločnike. Na nekaterih lokacijah na Ptuju posamezniki vozila vsakodnevno, tudi po več ur, puščajo direktno na pločnikih, s čimer pešce spravljajo v nevarnost, saj druge možnosti, kot da vozilo obideš po cesti, enostavno ni. Eden takih primerov je parkiranje v Dravski ulici, nasproti Miheličeve galerije. Poslej redarji na tem območju obljubljajo strožji nadzor. Boj za sleherno parkirno mesto v centru Ptuja je velik. Pomanjkanje prostih mest je tako problem starega mestnega jedra kot blokovskih naselij. Da je stanje na terenu vzdržno in da ni večjih kršitev, skrbijo redarji Medobčinske redarske službe Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja. Dela jim ne zmanjka. Pri kršitvah, s katerimi povzročitelji ne ogrožajo varnosti drugih, se - zavedajoč se stanja - včasih odločijo le za opozorilo, pri drugih so nepopustljivi in redno pišejo globe. Med slednje sodi parkiranje na pločnikih. Primer, kjer bo več kot očitno treba poostriti nadzor, je območje v Dravski ulici, nasproti Mihe-ličeve galerije. Kršitve tam se že dalj časa vsakodnevno ponavljajo. Mimo parkiranih vozil direktno na pločniku je zelo težko, pogosto tudi nemogoče, priti peš, kaj šele z otroškim ali invalidskim vozičkom. Parkira lahko kdorkoli, a le na označenih mestih Na tem območju, ki je v lasti Mestne občine Ptuj, je zarisanih pet parkirnih mest pred nekdanjo trgovino Žerak in štiri pred odvetniško pisarno Majnik. Največji problem predstavlja parkiranje pred stanovanjsko stavbo, nekdanjo trgovino, kjer je parkiranih vsaj enkrat več vozil, kot je označenih parkirišč. In to vsakodnevno. Težava je toliko večja, ker ne gre za kratkotrajno parkiranje, pač pa za vozila, ki so parkirana tudi po več ur. Gre v celoti za občinsko zemljišče, tudi del, na katerem so zarisana brezplačna parkirišča, so v lasti MO Ptuj. To so potrdili tudi na občini: „Parkirni prostori na Dravski ulici na občinskem zemljišču, ob bivšem marke-tu Žerak, niso zakupljeni, temveč so za zdaj brezplačni in časovno neomejeni, parkiranje je dovoljeno vsem pod enakimi pogoji." Robert Brkič, vodja medobčinske redarske službe, poudarja, da so na tem območju redarji redno prisotni in da nadzirajo parkiranje ter ukrepajo zoper kršitelje, ki parkirajo preblizu prehoda ali ob samem prehodu za pešce. Ukrepali naj bi tudi zoper tiste, ki parkirajo izven parkirnih mest in posledično zasedajo pločnik. Pri čemer priznava, da bo treba nadzor okrepiti. Tudi ob odvetniški pisarni Majnik so na pločniku zarisana štiri parkirna mesta, ki mejijo na vozišče. Tudi za ta parkirna mesta velja, da niso zakupljena in da je brezplačno parkiranje dostopno vsem. Na tem območju naj bi bili redarji pozorni predvsem na kršitelje, ki parkirajo preblizu prehoda za pešce pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj, pa tudi tiste, ki vozila puščajo izven označenih parkirnih mest. Vse omenjene kršitve pešce postavljajo v nevarnost, ne nazadnje gre tudi za šolsko pot. Dženana Kmetec Foto: DK Mnogi se sprašujejo, kako to, da jo kršitelji velikokrat odnesejo brez globe. Redarji zagotavljajo, da bodo še pogosteje prisotni na tem območju. Ptuj • Dela na plinovodu bodo najbrž morali podaljšati Zakaj je zaprta cesta pri podhodu ob bivšem Borovem Na križišču Ormoške, Rogozniške in Čučkove ulice na Ptuju je cestna zapora. Ker ima občina v planu izgradnjo pločnika in kolesarske steze na Rogozniški cesti, je bil marsikdo prepričan, da to predstavlja začetek teh del. Pa ni tako. Na križišču treh cest, tik pred vstopom v podhod pri bivši trgovini Borovo, je od prejšnjega tedna naprej popolna zapora za ves promet. Izkopana luknja nakazuje, da gre za precej obsežna gradbena dela. Na Mestni občini Ptuj pojasnjujejo, da ne gre za začetek kakšne večje investicije, pač pa je razlog za zaporo popravilo: „Podizvajalec upravljavca plinovodnega omrežja odpravlja napako na samem omrežju, popolna zapora bo trajala več dni." Dela izvaja podjetje GMG Elmont, d. o. o. Po prvotnem terminskem planu naj bi napako na plinovodnem omrežju popravili v času od 6. do 16. aprila, a se bo zaradi zahtevnosti del zapora še podaljšala. Ptujska občina sicer prav na tem območju načrtuje izgradnjo kolesarske steze in dela pločnika. Investicija je ocenjena na okrog Razlog za cestno zaporo je odprava napak na plinovodnem omrežju. 637.000 evrov. Na ta način bi povezali linijo kolesarske povezave med Dornavsko in Ormoško cesto. Sočasno naj bi urejali tudi brv proti trgovskemu centru Qlandia Supernova. Izvedba te naložbe pa je v prvi vrsti odvisna od uspešnosti pridobivanja državnih sredstev. Na razpis Ministrstva za infrastrukturo se je ptujska občina prijavila, glav- Foto: ČG nino prilivov planirajo v letu 2022. To pomeni, da bo tudi v najboljšem primeru na začetek te investicije treba še nekoliko počakati. Dženana Kmetec Spuhlja • Prostovoljna delovna akcija Uredili potko proti mestu Krajani Spuhlje so minuli konec tedna poskrbeli za gramozira-nje potke med Spuhljo in Ribiško potjo v Budini. Gre za desetletja staro pešpot proti mestu, ki jo domačini imenujejo potec. Foto: ČG Spuhljani so gramozirali in utrdili dobrih 250 metrov potke med Spuhljo (od Šorijevih) in Ribiško potjo. Potka (potec) je priljubljena lokacija za kolesarje in pešce, zato so se domačini Spuhlje odločili, da jo bodo prostovoljno obnovili, da bo pešačenje, predvsem pa kolesarjenje, po njej lažje. Mestna občina (MO) Ptuj je priskrbela gramoz, Javne službe so organizirale prevoz, Spuhljani so poprijeli za samokolnice, lopate, motike in grablje ter s prostovoljno delovno akcijo uredili dobrih 250 metrov poti. V akciji jih je sodelovalo blizu 20, poskrbeli so, da je delo zaradi nevarnosti širjenja virusa potekalo na primerni razdalji. Delo so opravili v štirih urah, potem je sledila še malica. Vse potrebno za delo, od orodja do okrep-čila, so krajani prinesli s seboj. Delovne vneme ni manjkalo, udeleženci so strumno poprijeli vsak za svoje delo. Predsednik četrtne skupnosti (ČS) Spuhlja Branko Strelec je zadovoljen, da so se na vasi samoor-ganizirali in izpeljali to akcijo. Tudi sam se je je udeležil, pobudo pa vsekakor pozdravlja. Dodal je še, da krajane Spuhlje delo v splošno družbeno korist čaka tudi ta konec tedna. V soboto se bodo udeležili akcije čiščenja okolja, ki jo organizira MO Ptuj, v nedeljo bodo v organizaciji ČS Spuhlja urejali balinišče. V sobotni prostovoljni delovni akciji obnove potke med Spuhljo in Budino je sodeloval tudi mestni svetnik iz Spuhlje Matej Siebenreich, ki ga predvsem veseli dejstvo, da se znajo ljudje še povezati, stopiti skupaj in narediti nekaj pozitivnega za skupno dobro vseh. »Povezali smo različne generacije in krajane, prišli smo iz vseh koncev vasi. V nedeljo so trije krajani potko še utrdili in povaljali, tako da je res lepo in dobro utrjena ter bo namenu služila nekaj naslednjih let. Zadovoljen sem, da smo izpeljali to akcijo.« MZ Sv. Andraž • 50 občanov v čistilni akciji Pol tone odpadkov Tako kot lani epidemija občanov Svetega Andraža tudi letos ni ustavila, da ne bi izvedli tradicionalne spomladanske čistilne akcije. Foto: arhiv občine Andraško občino je letos čistilo približno 50 občanov, ki so skupaj zbrali 580 kilogramov odpadkov. Zaradi varnosti je potekala bolj individualno, sedem naselij pa je čistilo približno 50 občanov, ki so polne vrečke z odpadki prinašali na zbirna mesta posameznih naselij ali pa so jih dostavili do kontejnerja na glavnem odlagališču pri križišču Berlak. Zbrali so več kot pol tone, natančneje 580 kilogramov mešanih odpadkov, kar je nekaj manj kot prejšnja leta in kaže na večjo okoljsko osveščenost. Med odpadki še vedno najbolj izstopajo pločevinke, prostovoljci pa so našli tudi večje kosovne odpadke in živalske kože, ki so jih odpeljali v zbirni center v sosednji Trnovski vasi. SD petek • 16. aprila 2021 Podravje Štajerski 5 Kidričevo • Urejanje zemljiškoknjižnega stanja za garaže Namesto garaž v prihodnje novi bloki Občina Kidričevo seje lotila urejanja zemljiškoknjižnega stanja za območje, na katerem so garaže, ki služijo stanovalcem bližnjega blokovskega naselja. Garaže so pred desetletji gradili občani, kijih od tedaj tudi uporabljajo oziroma jih imajo od občine v najemu, za kar se vsako leto med občino in uporabniki sklenejo najemne pogodbe. Najemnine občina ne zaračunava, ker nima niti sprejetih cen najema. To gre verjetno pripisati neurejenemu zemljiškoknjižnemu stanju. Foto: MŽ Zemljišča, na katerih so garaže, so občinska, medtem ko bi garaže lahko bile od posamičnih fizičnih lastnikov (občanov). Krajani so jih gradili v obdobju, ko je bilo vse od tovarn, trgovin in vaških domov do stanovanj skupna družbena lastnina. V veliki večini so vse to z obveznim prostovoljnim delom tudi sami zgradili. Vse do danes se vprašanje lastništva kidričevskih garaž, ki so bile pred 50 leti zgrajene v družbeno dobro, ni nikoli razrešilo. Niti ni njihova lastnica občina kot naslednica nekdanje krajevne skupnosti niti krajani oziroma najemniki, ki jih uporabljajo. Občina je garaže oziroma parcele z njimi vred podedovala od krajevne skupnosti, natančno zemljiškoknjižno stanje za garaže se ni nikoli, niti v 30-letni zgodovini samostojne države niti v 27-letni zgodovini samostojne občine, uredilo. Ker je za ta del Kidričevega v prihodnje načrtovana gradnja novih blokov in parkirnih hiš, mora občina z najemniki oz. uporabniki garaž najprej urediti pravno stanje glede obstoječih nepremičnin (zemljišč in garaž). Nedvomno je, da je občina lastnica zemljišč, pri lastništvu garaž kot etažne lastnine pa je zadeva drugačna: najemniki bi lahko bili lastniki. Lastniški vozel bodo poskusili razrešiti v naslednjih mesecih. Po pridobljenem pravnem mnenju in pogovori z nekaterimi uporabniki garaž so se na občini Kidričevo odločili, da najemnikom priznajo etažno lastnino. „Občina bo še vedno ostala lastnica zemljišč, do poletja bomo obstoječim nam znanim najemnikom garaž poslali zemljiškoknjižna dovolila. To jim bo omogočilo vpis etažne lastnine (za garaže), s tem bomo ustvarili pogoje za uradno prodajo garaž in možnost uporabe predkupne pravice občine. Na tem območju v prihodnje načrtujemo gradnjo večstanovanjskih objektov. Postopoma bomo garaže z območja umaknili, lastniki garaž jih bodo imeli možnost zamenjati za mesto v garažni hiši, ki bo zgrajena v sklopu nove stanovanjske soseske, ali pa bodo lahko svoje garaže tudi prodali." Zemljiškoknjižni labirint z lastništvi Občina Kidričevo ima za 160 garaž z uporabniki sklenjene najemne pogodbe: „Z vsakim od uporabnikov posamezne garaže smo sklenili zakupno pogodbo, saj je zemljiškoknjižna lastnica stavb še zmeraj občina, kljub temu da so v registru nepremičnin in katastru stavb kot lastniki garaž vpisani posamezni uporabniki teh garaž in da bi morali biti kot lastniki nepremičnin (in s tem garaž) vpisani njihovi dejanski lastniki, to so graditelji oz. njihovi pravni nasledniki. Slednje izhaja tudi iz zaprošenega pravnega mnenja, ki ga je pripravil odvetnik Klemen Tičar. V povzetku omenjenega mnenja je zaključiti, da občina Kidričevo, kljub temu da je zemljiškoknjižna lastnica, najverjetneje ni dejanska lastnica nepremičnin in s tem garaž. Dejanski lastniki garaž so tako graditelji le-teh oziroma njihovi pravni nasledniki. Posledično za navedene nepremičnine zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, saj je na parcelah kot lastnica vpisana občina Kidričevo, v katastru stavb so kot lastniki garaž vpisani posamezni uporabniki. Stanje v katastru stavb ne ustreza dejanskemu stanju, obenem število delov stavb (garaž) ne ustreza njihovemu dejanskemu številu v naravi, zato smo na Geodetsko upravo vložili zahtevo za vpis stavb v kataster stavb. Geodetska uprava je na podlagi zahteve že izdala sklepe, prav tako je parcelacija že zemljiškoknjižno izvedena. Naš cilj je stanje zemljiškoknjižno uskladiti," so situacijo pojasnili v vodstvu občine Kidričevo. Mojca Zemljarič Ptuj • Država še išče svoje predstavnike za dom upokojencev 13 prijavljenih kandidatov za članstvo v svetu zavoda Članom sveta Doma upokojencev Ptuj se je v začetku tega tedna iztekel mandat. Lokalna skupnost, zaposleni in stanovalci so svoje predstavnike za naslednji mandat že izbrali. Kot velikokrat doslej pa kot zadnji - zdaj že pet čez dvanajsto - svoje predstavnike še vedno izbira ustanovitelj, država oziroma v njenem imenu potrjuje Vlada RS. Potem ko je vodenje države v začetku lanskega leta prevzela nova politična garnitura, so v Domu upokojencev Ptuj po hitrem postopku zamenjali predstavnike ustanovitelja v svetu zavoda. Razpis so objavili maja lani in nove člane imenovali konec julija. Novoizvoljeni predstavniki Vlade RS so začeli delati septembra 2020. Po dobrih petih mesecih dela pa se jim je mandat iztekel. Zato je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo nov razpis za izbiro predstavnikov ustanovitelja. „Na javni poziv se je pravočasno prijavilo 13 kandidatov in kandidatk. Vlada pa še ni imeno- vala članov sveta Doma upokojencev Ptuj," so še v petek odgovorili iz pristojnega ministrstva na vprašanje, v kateri fazi sta trenutno izbira in imenovanje. Vse skupaj je očitno zavito v tančico skrivnosti, saj tudi pojasnila, kdaj naj bi bili potrjeni predstavniki države in ali so že izbrani, niso podali. Zapisali so Za Članstvo v svetu zavoda se je prijavilo 13 kandidatov. Izbrali naj bi jih v roku nekaj dni, nato pa morajo njihovo imenovanje potrditi še na Vladi. le, da bo več znanega v roku nekaj dni. Neuradno je seveda izbira že opravljena. Velika večina članov, ki so jih imenovali julija lani, naj bi tudi v prihodnje ostala v svetu (Simona Lacko, Katja Svenšek in Boris Kme-tec). Največja uganka sta preostala dva sedeža, ki bi lahko pomembno vplivala na razvoj dogajanja. Precej zanesljiva je informacija, da naj bi enega zasedel Dušan Gvozdič. Velik interes za članstvo v največjem slovenskem domu je pravzaprav povsem pričakovan. Ustanovitelj ima v devetčlanskem svetu zavoda večino, pet predstavnikov. Dva imajo zaposleni, po enega pa stanovalci in lokalna skupnost. Zaposlene bosta tudi v prihodnje zastopala Metka Bolcar in Mitja Lešnik, nov mandat so svoji predstavnici zaupali tudi stanovalci, to ostaja Ljubica Šuligoj, lokalno skupnost pa bo odslej zastopal svetnik Milan Klemenc. Od tega, koga bo imenovala Vlada RS, ki ima večino v svetu zavoda, bo odvisno marsikaj. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Načrti o obnovi državne ceste Končno pločniki in kolesarska steza Glavna cesta med Ptujem in Destrnikom (Slovenjegoriška) velja za eno od številnih tažav na ptujski cestni infrastrukturi. Še posebej zato, ker je prometno obremenjena, ob njej pa ni ne kolesarske steze in ne pločnika. Posebej nevarna je za najranljivejše skupine udeležencev v cestnem prometu: otroke in starejše. Foto: CG Po več letih mrtvega teka sta MO Ptuj in DRSI naredili korak naprej pri nujno potrebni obnovi Slovenjegoriške ceste. Ob Slovenjegoriški cesti se bosta v prihodnje izvedla dva pomembna premika, na katera so krajani čakali že leta in leta. Mestna občina (MO) Ptuj bo območje opremila s kanalizacijskim sistemom, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) se bo lotila obnove ceste, kar bo pomenilo tudi izboljšanje prometne varnosti ob cesti. Za rekonstrukcijo 450 metrov glavne ceste DRSI išče izvajalca gradbenih del, rok za predložitev ponudb se je iztekel včeraj. Na tako imenovanem odseku 3, od trgovine El Dar do doma krajanov Rogoznica, bodo obnovili cestišče in ga opremili s pločnikom, kolesarsko stezo ter javno razsvetljavo. Če na izbiro izvajalca gradbenih del ne bo pritožb, bi lahko DRSI razpisni postopek pravnomočno končala v začetku junija. Dela na 450-metrski trasi so ocenjena na 1,8 milijona evrov. Na MO Ptuj si prizadevajo, da bi se prometna infrastruktura ob Slo-venjegoriški cesti uredila v celoti, kot je bilo predvideno in načrtovano že pred desetletjem. Po besedah podžupana Marjana Kolariča tečejo dogovori z DRSI o nadaljevanju projekta v smeri mesta (obnova ceste, kolesarska steza, pločnik, javna razsvetljava). „Menim, da gre zadeva v pravo smer," je ocenil podžupan Kolarič. Dela na cesti tudi v občini Destrnik Na DRSI so za naš časopis povedali, da se obnova glavne ceste med Ptujem in Lenartom načrtuje tudi na območju občine Destrnik. Dela so predvidena na 400-metrskem odseku skozi Janežovce, vključno z rekonstrukcijo križišča in gradnjo dveh novih avtobusnih postajališč. Obnova križišča je prav tako predvidena v naselju Gomilci. „Za vse navedene projekte je v teku izdelava projektne dokumentacije, ki bo predvidoma končana v prvi polovici letošnjega leta," so pojasnili na DRSI. MZ Foto: CG Obnavljali bodo nadvoz na Dornavski DRSI se bo v prihodnje na Ptuju lotila obnove nadvoza čez železniško progo na Dornavski cesti. Realizacijo je sicer pričakovati šele čez tri ali štiri leta, trenutno se ukvarjajo s projektiranjem. „V teku je izdelava projektne dokumentacije, ki bo končana predvidoma v začetku leta 2022. Sledilo bo urejanje zemljiškoknjižnih zadev na parcelah v vplivnem območju načrtovanih posegov. Predvidoma konec leta 2022 bomo pristopili k izdelavi razpisne dokumentacije za izvedbo javnega naročila za izvedbo del. Ocenjena vrednost gradbenih del bo znana po izdelani projektni dokumentaciji." 6 Štajerski V središču petek • 16. aprila 2021 Slovenija • Prepoved oglaševanja na kmetijskih zemljiščih preglasili lobiji Zakonske luknje za oglaševalski raj Trenutno stanje na področju zunanjega oglaševanja je katastrofalno in zahteva takojšne ukrepanje države, saj oglasni panoji v čedalje večjem in nenadzorovanem številu poslabšujejo prometno varnost, uničujejo estetiko slovenske krajine in izkoriščajo skupni javni prostor v pridobitne namene, so prepričani v iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP). Če bo zakonodaja dopuščala izjeme, bodo oglasni panoji na kmetijskih zemljiščih še naprej kazili slovensko podeželje in ogrožali prometno varnost. Zato so v začetku leta z velikim odobravanjem sprejeli predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero bi prepovedali oglaševanje na kmetijskih površinah. Kot smo takrat poročali, so potezo ministrstva ocenili kot zelo pogumno, saj se zavedajo, da se ni lahko upreti kapitalu in lobijem, kar so ne nazanje večkrat izkusili tudi sami v več kot dveh letih opozarjanja na nekontrolirano zunanje oglaševanje na reklamnih panojih ter pozivanja političnih strank in odgovornih inštitucij k ukrepanju. Je Podgoršek klonil pod pritiski? A veselje ni dolgo trajalo, skalil ga je sam kmetijski minister Jože Podgoršek, ko je pred dnevi izjavil: »Zelo verjetno bomo dovoljevali oglaševanje na sicer legalno zgrajenih objektih, kot so kozolci in podobno, ne pa na objektih, ki bi jih postavili samo za namene oglaševanja.« Da je minister s tem pravzaprav priznal, da je klonil pod pritiski in bo z omenjeno izjemo v zakonu pustil »luknjo« za oglaševalce, so razočarani v iniciativi, ki je januarja 2019 nastala pod vodstvom Bogdana Dularja kot odgovor družbe na nekontrolirano razraščanje oglaševanja v javnem prostoru, ki uničuje pokrajino, zmanjšuje prometno varnost, s stalnim »oglaševalskim bombardiranjem« pa vznemirja posameznika, ki mu ne daje mož- nosti »odjave«. Zato si prizadeva za ostrejšo regulacijo zunanjega oglaševanja in prepoved oglaševanja na kmetijskih zemljiščih po vzorcu Avstrije in Nemčije. Če so izjeme, ni težko zaobiti pravil »Očitno so bile v vmesnem času zelo aktivne lobistične skupine, ki se borijo, da se na slovenskem podeželju nadaljuje nekontrolirani raj za oglaševalce, ki vse bolj spominja na smetišče. Glede na ministrovo izjavo bo oglaševanje še naprej dovoljeno na kozolcih. Kot vemo, spada kozolec med slovenske posebnosti in je s tem del kulturne dediščine, ki bi jo morali varovati v svoji prvobitnosti. Danes nima več funkcije, za katero je bil zasnovan, torej za sušenje sena in pridelkov, saj se je način pridelave hrane spremenil in moderniziral. Zaradi tega kozolci tudi niso več potrebni in ni več nikakršnega razloga, da bi gradili nove. Kot lahko opazimo, pa se je v zadnjih letih postavilo veliko novih kozolcev izključno za namene oglaševanja. Ti kozolci niso zasnovani kot tradicionalni, ki so dvokapni, ampak so večinoma enokapni in kot taki nimajo kulturne vrednosti. A tu ne gre zgolj za kozolce; med legalno zgrajene pomožne kmetijske objekte poleg njih sodijo tudi kmečke lope, silosi, rastlinjaki, kašče, kleti ..., zato je še kako na mestu bojazen, da bo oglaševanje dovoljeno tudi na teh objektih.« V OSRP odločno proti Na OSRP sklepajo, da za postavitev teh objektov ne bo težko pridobiti dovoljenj, če so sploh potrebna, kar je po njihovem samo voda na mlin za oglaševalce, ki seveda ne bodo navedli, da bo objekt v bistvu stojalo za oglasni pano. »Znano je, da so ponudniki oglaševanja tako vplivni in finančno močni, da jim ne bo težko zaobiti zakonodaje, ki ni napisana popolnoma nedvoumno. Samo iz zgoraj navedenih dejstev lahko sklepamo, da bodo prej ali slej obstoječe montažne jeklene konstrukcije in oglasni stebri postali kozolci ali drugi pomožni kmetijski objekti. Poleg tega nihče lastniku zemlje ne more preprečiti, da na svoji zemlji parkira odsluženo prikolico, ki je kot nalašč primerna za izobešanje oglasnega panoja ali podobno. Zato smo v iniciativi Očistimo Slovenijo oglasnih panojev proti vsakršni možnosti postavitve oglaševanja na kmetijskih zemljiščih. Izjemoma bi dovolili oglaševanje za lastne potrebe dejavnosti, ki jo izvaja lastnik zemljišča in je vezana izključno na kmetijsko dejavnost. Tudi ti oglasni objekti pa bi morali biti omejeni z oddaljenostjo od ceste v skladu z Zakonom o cestah, za njihovo postavitev bi bilo treba pridobiti dovoljenje pristojnih služb, in sicer tako za lokacijo kot velikost in vsebino.« Senka Dreu Destrnik • Upokojenci zavrnili podpis pogodbe o najemnini za kegljišče Odprto ostaja obdobje Medtem ko seje predaja hišne številke za večnamenski rekreacijski center upokojencev, lani na poskusu podpisa najemne pogodbe izkazalo, da sprti strani še vedno trdno stojita vsaka na svojem Pukšič je upokojencem lani obljubil, da bo v najkrajšem možnem času izvedel postopek legalizacije objekta, kar je tudi storil. A se je znova zapletlo, saj društvu ni podelil stavbne pravice do uporabe, kot so ti pričakovali, ampak jim je napovedal plačevanje najemni- ne. Kar nekaj časa je nato preteklo, da so v občinski upravi pripravili najemno pogodbo, medtem pa so po Destrniku zaokrožile govorice o vrtoglavo visoki najemnini 5.000 evrov, ki jo bodo morali upokojenci na leto plačati za uporabo svojega kegljišča. Kegljišče še ena točka delitve Destrničanov Zgodba z nesrečnim kegljiščem se vleče že kot jara kača in razpletu še ni videti konca. Vse skupaj seje začelo še v mandatu prejšnjega župana Vladimirja Vindiša, kije destrniškim upokojencem dovolil, da na mestu danes uradnega naslova Janežovski Vrh 4ld postavijo objekt za rekreacijo. Sklenili so pogodbo o sofinanciranju: občina je bila investitorica, društvo pa sofinancer. Člani društva so se gradnje leta 2017 lotili z veliko navdušenja, nešteto opravljenih prostovoljnih ur in darovanega materiala v prepričanju, da gradijo nekaj svojega, nato pa razočarani spoznali, da ni tako in da so bili zavedeni, saj v resnici niso lastniki»svojega objektia«. Koje vodenje občine ponovno prevzel Franc Pukšič, seje namreč izkazalo, da kegljišče nima uporabnega dovoljenja, da je postavljeno delno celo na črno... Pukšičje za odgovornost s prstom pokazal na Vindiša, ta mu je žogico vrnil, zamere so se stopnjevale in Destrničane povsem razdelile na dve strani, ki vsaka različno interpretirata dogodke ter druga drugi očitata laži, zavajanje in nespoštovanje zakonodaje. V destrniskem društvu upokojencev se ne stri- Prva najemnina po sedmih letih Ponedeljkovega sestanka z županom, ki jim je v podpis prinesel pogodbo o najemu, so se najbrž tudi zato udeležili slabe volje, a odločeni, da ne podpišejo ničesar v svojo škodo. Pukšič je najprej kronološko ponovil doga- Podravje • Hrvaško ministrstvo za morjeje iz vpisnika izbrisalo več kot Slovenci, da ne boste svoje „Republika Hrvaška je lani sprejela nov pravilnik o plovilih, registriranih na Hrvaškem, kije njiho-OIB (osebne identifikacijske številke). Hrvaška je dolgo opozarjala na navedeno obveznost, prvega pomeni, da so lastniki izgubili svoje lastništvo, vendar svojega plovila ne smejo uporabljati, dokler Ijica podjetja Menta, ki se ukvarja s storitvami za Slovence na Hrvaškem. Z opisano težavo se lahko sooči kar 24.000 Slovencev, lastnikov plovil, ki so jih zaradi neurejene dokumentacije izbrisali iz vpisnika plovil. Glede na to, da ljudje komaj čakajo, da bodo šli na počitnice, jim Koterje-va svetuje, da dokumentacijo uredijo pred odhodom, saj se bodo s tem izognili dvema ali več dnem skakanja po uradih, predvsem pa slabi volji: »Postopki so zapleteni, pogosto se zgodi, da ima uradna oseba, na katero naletimo, svoja pravila in običajno nam 'fali jedan papir'. Po drugi strani pa napis 'Sve je hitno što se kasno traži', ki veselo visi na luški kapitaniji Rijeka odraža odnos lastnikov, ki stvari urejajo v zadnjem trenutku in pričakujejo, da se uredi takoj, kar pa žal ne gre. Menta je tako most med lastniki in med javno upravo." Izbris grozi tudi lastnikom plovil brez pooblaščenca Izbris grozi tudi drugim lastnikom, če ne bodo uredili nadaljnjih obveznosti. Med drugim morajo izbrati pooblaščenca za sprejem pisemskih pošiljk in zastopnika v morebitnih sporih s hrvaškimi državnimi organi. Ministrstvo za morje Republike Hrvaške je po novem letu iz vpisnika izbrisalo več kot da morajo v vpisniku ažurirati podatke, jih tega veliko ni storilo. Zdaj bodo morali tehnični pregled plovila, da ga bodo lahko uporabljali v novi sezoni. (fotografija je „Naslednja obveznost, ki jo imajo vsi tuji lastniki, je imenovanje pooblaščenca za sprejemanje pisemskih pošiljk in zastopanje v morebitnih sporih s hrvaško državo. Pooblaščenec je lahko vsaka fizična oseba s stalnim prebivališčem na Hrvaškem ali pravna oseba s sedežem na Hrvaškem. Gre za to, da je na Hrvaškem registriranih na tisoče plovil tujih lastnikov in država je imela težave z lastniki, ki niso plačevali dajatev ali pa npr. niso bili dosegljivi, če so storili prekršek. Preko pooblaščencev ima država Foto: OSRP Foto: OSRP petek • 16. aprila 2021 V središču Štajerski 7 »brezplačnega« najema silvestrovojoje župan Franc Pukšič simbolično izročil predsedniku društva Branku Goričanu, zdela kot poteza sprave, seje ob bregu. njajo s predlogom najemne pogodbe za kegljišče, ki jim jo je predstavil župan Franc Pukšič. janje okrog gradnje centra, nato pa demantiral napovedano višino najemnine. »Po preračunanih vložkih, opravljenih cenitvah, temeljitem posvetovanju in v skladu z zakonodajo smo se odločili, da Društvu upokojencev sveti Urban - Destrnik naslednjih sedem let za uporabo večnamenskega športnega centra ne bo treba plačati najemnine, zgolj tekoče stroške,« je upokojencem ponudil župan. »Po preteku tega časa bo za vas veljalo kot za vsa ostala društva v občini, torej vas bo najemnina stala približno 400 evrov na leto. Če se s takimi pogoji strinjate, pomeni, da bomo ta voz lahko končno pripeljali do konca in da bo za vas zgodba zaključena.« »Kegljišča ne bo nihče nesel s sabo na britof« A sedem »brezplačnih« let je za destrniške upokojence žaljivo skromna odškodnina za vloženo delo in material, je dejal Branko Goričan. Najprej je spomnil na dve precej različni cenitvi vrednosti objekta, eno je naročilo društvo, drugo občinska uprava. »Zelo sem razočaran nad vsem, kar se dogaja, župan, zaradi najinih osebnih razprtij trpi društvo in njegovi člani. Zadeve z uporabnim dovoljenjem smo hoteli rešiti mirno in brez večjega pompa še pred prihodom inšpektorja, a so mi povedali, da je prepozno, ker je že bila vložena prijava. Kaj takega ni možno nikjer drugje kot na Destrniku, noben drug župan ne bi naredil svojim ljudem tega, kar ste nam naredili vi. Pa objekt ni ne last občine ne društva, ampak vseh občanov in nihče ga ne bo nesel s sabo na bri-tof.« Če bi delali z roko v roki, se ne bi znašli v taki situaciji, je prepričan tajnik društva Feliks Majerič. »Pričakoval sem drugačen sestanek in upal na fer pogodbo. Namesto da bi bil župan ponosen na nas, na naše športno udejstvovanje, na požrtvovalnost pri gradnji večnamenskega centra, take namreč v drugih občinah za upokojence gradijo občine, in to izključno na stroške proračuna, nam zdaj greni naš dosežek. Morda je ponujena pogodba v redu, ne vem, zanima me, kako ste prišli do izračuna sedem let brez najemnine.« Prepričevanje prepričanega Ko je Darko Fras, do nedavnega Pukšičev zunanji svetovalec, kot vodja projektov pa zdaj novi član občinske uprave, omenil, da je bilo težko ovrednotiti vložek upokojencev v gradnjo kegljišča, saj na občini niso razpolagali z vsemi računi in poročili, se je oglasil tudi Miro Vindiš. »Kar govorite, nikakor ne drži, kajti sam sem evidentiral vse oddelane ure, zapisal vsako darovano drevo, zabeležil malice. Vse to sem dvakrat dostavil na občino, prvič še prejšnjemu vodstvu, drugič novemu. Nehajmo s temi kregarijami, sestavimo že enkrat neko smiselno pogodbo, ne nazadnje ima občina za to več možnosti.« Goričan je nato kot najprimernejšo in najbolj pošteno predlagal 99-letni najem za simbolični evro na leto. Fras mu je odvrnil, da je njegov predlog nezakonit. »Zdi se mi, da prepričujemo prepričanega, Sestanek med občinsko upravo in upokojenci je potekal v napetem vzdušju, končal se je s povišanimi toni. kar se mi zdi izguba časa. Dejstvo je, da tisti, ki prikrivajo storjene nepravilnosti, z vami hudo manipulirajo. To danes v bistvu ni sestanek, ampak predvolilni shod. Če mi prinesete pravno mnenje, da je najem za 99 let možen, bom vrnil svojo pravniško diplomo. Ponudba, ki je na mizi, je dobra in korektna, očitno zadeve nekdo nima interesa urediti.« Je župan pozabil, da je na obisku? Nanj so se vsuli ugovori članov društva, da imajo vsega počasi dovolj, pa jih je nato preglasil Pukšič. »Hotel sem dobro, upal na kakšen pameten predlog, a zaman, zdaj poslušam celo grožnje o tožbi. Ne bom vas več poslušal.« Kako lahko župan, ki so ga upokojenci povabili medse, komurkoli krati pravico do govora, jih je zanimalo. »Takšen je pač njegov način komuniciranja, tako dela tudi z opozicijskimi svetniki. Očitno je pozabil, da ni na seji občinskega sveta, ampak na obisku,« je dejal Go-ričan, tudi sam svetnik, in zaključil sestanek brez podpisa pogodbe. Kot nam je kasneje povedal po telefonu, pa naj bi od občinske uprave v teh dneh dobil popravljeni osnutek najemne pogodbe. V društvu ga bodo preučili in tudi podpisali, če bo »brezplačni« najem s sedmih podaljšan na deset let. Senka Dreu Foto: SD Foto: SD 24.000 lastnikov plovil barke gledali le z obale! vim lastnikom naložil precej novih obveznosti. Prva stvar, ki sojo lastniki morali narediti, je bil vpis januarja letos pa je vse lastnike, ki tega niso uredili, izbrisala iz vpisnika plovil. Izbris iz vpisnika ne ne uredijo ponovnega vpisa in tehničnega pregleda,« pojasnjuje Ptujčanka Lena Koter, ustanovite- voljo z nasveti glede zakonodaje in pomagamo pri izpolnjevanju obveznosti. Ob pooblastilih urejamo tudi druge spremembe v vpisniku plovil, na primer območja plovbe, ki so prav tako na novo definirana, prepise lastništva, spremembe luke, izvajamo tehnične preglede, nudimo za- varovanja za plovila ipd. Stranke obravnavamo celostno in v enem postopku uskladimo vso potrebno dokumentacijo." Kapacitete v navtiki odlično zapolnjene „Osebno sem spremenila način dela, sedaj delam samostoj- no, od doma. Ko ni turistov, so plaže in morje samo za lokalno prebivalstvo, kar nam tudi paše, pa vendar, veliko nas je odvisnih od turizma in upamo, da se bodo razmere kmalu umirile ter bodo gosti čim prej prišli. Kapacitete v navtiki so bile lani odlično zapolnjene. Zgleda, da bo navtična sezona tudi letos dobra. Veliko ljudi je namreč svoje lanske rezervacije preneslo na letošnje leto in tudi nove rezervacije so že v polnem teku. Pri apartmajih in hišah je drugače, kopenski turisti čakajo last minute. Ko se bodo sprostile omejitve potovanj, bo najbrž tudi tam takšen naval, kot je v navtiki. V primerjavi s Slovenijo smo na Hrvaškem celo obdobje krize živeli kar se da normalno." MG Foto: Črtomir Goznik 24.000 lastnikov plovil. Četudi so jih opozorili, poskrbeti za ponovni vpis in opraviti izredni simbolična) vedno možnost stika z lastnikom in Ministrstvo za morje opozarja, da bodo plovila, katerih lastniki ■ ne bodo v kratkem imenovali pooblaščenca, prav tako izbrisana. V podjetju Menta smo pooblaš- ■ čenči za več kot 50 lastnikov, pri tem pa smo svojim strankam na Foto: zasebni arhiv Foto: arhiv M24 Lena Koter: „Nov pravilnik o plovilih je lastnikom plovil, registriranih na Hrvaškem, naložil precej novih obveznosti. V našem podjetju jim lahko pomagamo, da se bodo izognili slabi volji v začetku svojih počitnic, ker bodo sicer nekaj prvih dni toliko želenega dopusta porabili za urejanje dokumentacije." Podjetje Menta v pomoč Slovencem pri vseh pravnih poslih Ptujčanka Lena Koter živi na Reki od leta 2016. Na Ptuj bo vedno vezana, saj ima v mestu družino in prijatelje iz otroštva, s katerimi ohranja stike. „Morje mi je bilo preko očeta, kije, ko sem bila majhna, plul na čezoceanskih ladjah, položeno v zibelko. Kot reprezentantka v jadranju v olimpijski kampanji za London 2012 sem nekaj let živela v Piranu. Prekojadranja sem spoznala partnerja, tako da so vse moje življenjske poti vodile k morju. Obdobje korone je pokazalo, kako zelo so Slovenci vezani na Hrvaško, zato sem konec leta 2020 združila svojo pravniško izobrazbo, dosedanje delovne izkušnje s področja navtike, znanje hrvaščine, poznavanje pravil hrvaške uprave in trenutno korona situaajo ter ustanovila podjetje Menta, v okviru katerega nudimo upravno-administrativno podporo za Slovence, ki potrebujejo storitve na Hrvaškem. Lastnikom plovil svetujemo in pomagamo pri urejanju dokumentacije v vpisniku plovil lastnikom nepremičnin pri vpisu nepremičnin v zemljiško knjigo, dednih postopkih, kategorizaciji apartmajev in počitniških hiš, kot pooblaščeni sodni tolmač prevajam tekste in dokumente v hrvaščino in slovenščino, podjetjem, ki želijo vstopiti in poslovati na hrvaškem trgu, pa pomagamo pri ustanavljanju podjetja na Hrvaškem in administraciji v upravnih poslih.« Več o podjetju lahko preberete na spletni strani www.menta.hr Po pričakovanjih naj bi bila letošnja navtična sezona na Hrvaškem dobra. 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 16. aprila 2021 Spodnje Podravje • Za obnovo poškodovanih gozdov na voljo omejena količina sadik Umetna obnova gozda - trdo delo za lastnika Čeprav lubadar na širšem ptujskem, bistriškem in ormoškem območju ter v Halozah ne povzroča tako velike škode, kot jo zaznavajo na zahodu države pa tudi na Kozjaku in delu Pohorja, to še zdaleč ne pomeni, da ni prisoten. Da ga je na našem koncu manj, gre pripisati dvema dejstvoma: v spodnjepodravskih gozdovih ni veliko smreke in jelke oz. sta prisotni samo kot del mešanega gozda, zaradi česar lubadar nima možnosti takšne širitve, obenem pa tu posledice naravnih ujm v zadnjih letih, zlasti žledoloma in vetrolo-ma, niso bile tako hude. Idealni pogoji za pretirano razmnoževanje podlubnikov so namreč poleg visokih temperatur prav naravne ujme, ki poškodujejo drevesa, jih naredijo ranljivejša in manj odporna. Nedrnma akcija sajenja hrastovih sadik u enem od slouenjegoriških gozdov, u katerem je bilo treba zaradi luba-darja posekati š temine smreke. S pomočjo sodobne gozdarske mehanizacije do uečje ekonomske vrednosti gozda Sodobna tehnologija tudi v gozdu Ker pri ekonomski vrednosti gozda poleg skrbi lastnika zanj ključno vlogo igra tudi ustrezna gozdarska tehnika, država vsake toliko pomaga z nepovratnimi sredstvi. Tržišče ponuja bogato paleto sodobne gozdarske mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, med katero so tudi tehnološko dovršeni gozdarski traktorji, vitli, prikolice in dvigala. Muhasto vreme ni za lubadarja Na Zavodu za gozdove izvaja poostren nadzor v ogroženih gozdovih. Revirni gozdarji napadena drevesa označujejo za posek ter lastnikom gozdov izdajajo odločbe za izvedbo poseka in zatiralnih ukrepov. Kot pravijo, je najpomembnejše zagotavljanje pravočasnega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa, naseljenega s podlubniki, iz gozda v predelavo na lesnopredelovalne obrate. »Že lani je bilo vreme dokaj muhasto, takšno se nadaljuje tudi letos, sploh zadnje dni, ko so temperature nizke, več je tudi vlage. Vse to ni pogodu lubadarju, ki mu paše vročina. Seveda pa imamo tudi mi gozdne predele, kjer so žarišča podlubnikov, ki jih je treba sanirati. Na srečo gre večinoma za manjša območja, kjer lastniki posekajo poškodovane smreke in očistijo teren ter s tem preprečijo širitev podlubnikov,« razlaga Matjaž Zupanič, vodja ptujske in bistriške enote Zavoda za gozdove Slovenije. »Prazna območja ali jase, ki nastanejo zaradi poseka, je nato seveda smiselno na novo pogozdi-ti, vendar imamo na Zavodu žal na voljo le omejeno količino sadik, ki so večinoma namenjene s podlub-niki zelo ogroženim krajem. Kljub temu nam včasih uspe zagotoviti sadike tudi za lastnike spodnje-podravskih gozdov.« Najmanj pet let za obnovo Po naravni poti, tako pavi Zupa-nič, se na hektar gozda osemeni tudi do 100.000 osebkov, medtem ko pri umetni obnovi v povprečju posadijo »le« 2.000 do 3.000 sadik. »Pri umetni obnovi je tudi rast počasnejša, saj imajo sadike več prostora, zato se po saditvi, ki je že sama po sebi zahtevna, saj je treba vsako sadiko zavarovati z mrežo in jo pritrditi h kolu, za lastnika gozda šele začne pravo delo. Najmanj naslednjih pet let mora dvakrat na leto opraviti tako imenovano pože-tev plevela, sicer ta sadike zaduši. Razna zelišča in grmovnice, zlasti robida, tam hitro zrastejo, saj je na Projekt obnove gozdov med evropskimi finalisti Slovenski projekt, kije namenjen obnovi v naravnih ujmah poškodovanih gozdov, je bil izmed 125 prijavljenih projektov iz držav članic EU izbran v krog 20 finalistov evropskega natečaja Nagrade za navdihujoče projekte podeželja 2021 (Rural Inspiration Awards 2021). V petih različnih kategorijah so na koncu slavili projekti iz Nemčije, Finske, Avstrije, Španije in Poljske. jasah več svetlobe, zato pomenijo resno konkurenco mladim drevesom, ki se še niso zakoreninila. Uničevanje takega plevela je v gozdu zahtevno, zato se dogaja, da lastnike navdušenje po posaditvi zaradi napornega odstranjevanja plevela sčasoma mine in opustijo skrb za umetno obnovo gozda.« Senka Dreu Foto: SD Foto: SD petek • 16. aprila 2021 Podravje Štajerski 9 Ormož • Medicina dela v Zdravstvenem domu Obravnavali več kot 70 pacientov Po upokojitvi koncesionarke, ki je izvajala dejavnost medicine dela, prometa in športa, je dejavnost sredi marca znova prevzel ZD Ormož. V zadnjem tednu pa so ambulanto preselili na novo lokacijo, in sicer v objekt B, kjer je deloval šolski dispanzer. Do konca januarja je dejavnost Medicine dela, prometa in športa (MDPŠ) izvajala zdravnica Vesna Mele, ki je od leta 2007 naprej delovala kot koncesionarka. Vse od takrat ZD Ormož ni izvajal teh storitev, saj na tem področju ni bilo dovolj dela za dva specialista. Po upokojitvi zdravnice pa bi nastala vrzel, pacienti bi morali zdravstvene storitve iskati na ptujskem oziroma ljutomerskem koncu, če se v ZD ne bi pravočasno pripravili na odhod zdravnice v pokoj. »Ker smo vedeli, da se bo dr. Meletova upokojila, smo pravočasno poslali na specializacijo našega zdravnika Mateja Filipiča, ki pa smo ga glede na obseg planirali za 0,50 nosilca, zato smo z ZD Ljutomer sklenili dogovor. Tako je 50 % stroškov specializacije s področja MDPŠ financiral ZD Ormož in 50 % ZD Ljutomer,« je pojasnila Vlasta Zupanič Domajnko, direktorica ZD Ormož. V ZD Ormož so dejavnost vzpostavili že v februarju. Foto: Arhiv ŠT Termini se hitro polnijo Do srede marca je z ZD Ormož sodelovala sicer že upokojena Vesna Mele, s 15. marcem pa je ordinacija MDPŠ v ZD Ormož tudi uradno odprla vrata. Delo je prevzel dr. Matej Filipič, ki je specializiran za področje MDPŠ, ekipo pa dopolnjujeta še medicinski sestri Alenka Meško in Urška Rebernak ter psihologinja Mateja Hergula Kneževič. Ordinacija bo po novem umeščena v bivših prostorih šolskega dispanzerja, predvidoma bodo delovali vsak ponedeljek in četrtek, vsako drugo sredo, med 7. in 15. uro, sicer pa se bodo nekoliko prilagajali tudi delodajalcem. Vse odkar je ordinacija začela uradno delovati, so obravnavali že več kot 70 pacientov. Termini za obravnave za prihodnjih šest tednov so že zasedeni. »Res, da delamo samo dva- do trikrat na teden, vendar glede na to, da imamo prve proste termine komaj po 24. maju, smo z odzivom več kot zadovoljni,« je dejala Zupanič Domajnkova. Karmen Grnjak Haloze • Direkcija za infrastukturo obljublja številne rekonstrukcije V načrtu celovita prenova borlskega mostu in ceste skozi Medribnik Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) na območju Spodnjega Podravja med drugim načrtuje obnovo državne ceste v občini Cirkulane, in sicer v Dolanah ob poslovno-obrtni coni in od gostilne Levičnik skozi Medribnik do žage. Foto: MZ Ker je po vstopu Hrvaške v schengensko območje na cesti Borl-Medribnik-Meje pričakovati več prometa, se je država odločila za rekonstrukcijo ceste, s katero bo zagotovila višjo stopnjo varnosti udeležencev v prometu. Na DRSI napovedujejo, da bodo obnovili 3,2-kilometrski odsek ceste od gostilne Levičnik do žage v Medribniku. 200-metrski odsek ceste ob obrtni coni Dolane in prvih 400 metrov ceste od Levičnika do odcepa za Cirkulane bi obnavljali že letos. Na DRSI so povedali, da se za rekonstrukcijo navedenih dveh odsekov pripravlja projektna dokumentacija, ki je v postopku recenzije. Ta bo predvidoma končana v prvi polovici leta, nato sledijo odkupi zemljišč in priprava razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del. Druga etapa obnove ceste je predvidena nekoliko kasneje, gre pa za obsežen vložek, ki bo omogočil izboljšanje prometne varnosti na državni cesti in ob njej. Za celotno potezo ceste skozi Medribnik - 2,8 kilometra, od odcepa za Cirkulane do žage - DRSI načrtuje rekonstrukcijo ter gradnjo površin za pešce in kolesarje. »V sklopu projekta je predvidena rekonstrukcija ceste, ureditev obstoječih prepustov z vodnogospodarskimi ureditvami, izgradnja mešane površine za pešce in kolesarje na celotni dolžini ceste, ureditev vseh križišč in priključkov ter vse tangirane komunalne infrastrukture. Projektna dokumentacija bo pripravljena predvidoma v drugi polovici leta 2020. Nato sledijo postopki odkupov zemljišč in po uspešno pridobljenih zemljiščih sledi izvedba del,« so povedali na DRSI. Razpis za projektiranje 2,8-kilome-trskega odseka ceste je DRSI na portalu javnih naročil že objavila. Rok za oddajo ponudb je 5. maj, dokumentacija naj bi bila izdelana v prihodnjem letu. Za most Borl razpis prihodnje leto Tretja aktualna zadeva v zvezi z državno prometno infrastrukturo v občini Cirkulane je obnova mostu čez Dravo na Borlu. Most je bil zgrajen leta 1978 in od tedaj nikoli celovito obnovljen. »Pred približno 20 leti so bile sanirane dilatacije na začetku in koncu mostu. V sklopu rednih vzdrževalnih del smo konec lanskega leta in v začetku letošnjega popravili poškodovane dele ograje, jo povišali in prebarvali,« so pojasnili na DRSI. Dodali so, da pripravljajo projektno dokumentacijo za obnovo mostu, vse potrebno za objavo javnega naročila za izbiro izvajalca obnove pa naj bi bilo nared v prihodnjem letu. Idejni projekt za nov most v Zavrču v zaključni fazi Vse kaže, da bo Haloze in Ptujsko polje čez Dravo povezal še en most, o čemer smo v našem časopisu sicer že poročali. Kilometer dolg most bi gradili v Zavrču, mejni prehod Zavrč bo povezal z novo glav- no cesto Ormož-Markovci (priključek - krožišče Formin). Na DRSI so povedali, da je izdelava idejnega projekta za nov most in pripadajočo povezovalno cesto v zaključni fazi. Prav tako gre proti koncu izdelava strokovnih podlag k regionalnemu prostorskemu načrtu (RPN). Sprejetje RPN je predvideno sredi leta 2022. V sklopu projekta bodo ob glavni cesti v Zavrču uredili površine za kolesarje. »Terminskega plana gradnje še ni. Aktivnosti za realizacijo projekta bodo potekale tako, da se v čim krajšem času nova cestna povezava umesti v prostor. Vzporedno bo potekala izdelava investicijske in izvedbene dokumentacije,« so dodali na DRSI. Mojca Zemljarič Obnova kilometra ceste čez Ptujsko Goro DRSI je v začetku meseca objavilajavni razpis za izbiro izvajalca obnove dobrega kilometra ceste na Ptujski Gori v občini Majšperk. Rok za oddajo ponudb se izteče v začetku maja, rok za končanje gradbenih del bo osem mesecev. Najprej je treba počakati na pravnomočno izbiro ponudnika. Če ne bo pritožb, je lahko razpisni postopek končan v relativno kratkem času, v primeru vloženih revizij se lahko zavleče za več mesecev. Šele ko bo ponudnik pravnomočno izbran, bosta sledila podpis gradbene pogodbe in začetek obnove. Ptuj • Razpršenost gradnje po različnih četrtnih skupnostih Se gradnja na Ptuju res koncentrira le na peščico lokacij? Nekatera območja na Ptuju iz dneva v dan postajajo bolj naseljena, drugje kakšnih večjih premikov v smislu pozidanosti ni opaziti. Pojavlja se vprašanje, ali se o razpršenosti gradnje na nivoju občine sploh razmišlja. Najbolj zapolnjeni četrtni skupnosti sta center in Ljudski vrt. Nekateri so prepričani, da bi bilo treba dodatne stanovanjske kapacitete ustvarjati tudi na drugih območjih. Interes po gradnji na določenem območju je povezan z več dejavniki, eden ključnih je seveda lokacija. Na Ptuju je še ogromno možnosti za gradnjo, a vse lokacije niso enako privlačne. Zraven centra mesta je najbolj zasedena ČS Ljudski vrt, ki se polni tako rekoč iz dneva v dan. Dejstvo, da DUTB prodaja parcele v Rabelčji vasi, na katerih bi lahko zgradili 34 blokov, je po mnenju svetnika Andreja Čuša, razlog za začetek resne debate o razpršenosti gradnje na Ptuju: „Zavedamo se potrebe po novih stanovanjskih kapacitetah na Ptuju, zanima pa me, ali imamo na ravni občine sprejeto usmeritev razvoja mesta. Namreč veliko ljudi je mnenja, da sta ČS Center in Ljudski vrt že precej zapolnjeni in da je treba dodatne stanovanjske kapacitete ustvarjati na drugih območjih Ptuja, saj imamo izra- zito neusklajeno porazdelitev prebivalstva glede na vse četrti." Kot enega izmed primerov navaja območje Budine, kjer je še veliko praznih zemljišč, ki bi se lahko pozidala. Na občini odgovarjajo, da je za območje v Rabelčji vasi, kjer bi lahko prišlo do gradnje novih blokov, sprejet in veljaven izvedbeni akt, ki je podlaga za neposredno izdajo gradbenih dovoljenj: „V to MO Ptuj ne more posegati, saj ni lastnica zemljišč na obravnavanem območju. Območje je tudi vsaj že od leta 1994 - kot del načrtovanega pristopa urejanja prostora -, namenjeno večstanovanjski gradnji. Prostorski dokumenti so tisti, v katerih se dolgoročno zastavijo glavne smeri razvoja določene dejavnosti." Ob tem pojasnjujejo, da se je gradnja večje gostote primarno predvidela na severnem delu mesta, v drugih delih pa v manjši meri. „Tudi dejanske potrebe za zdaj ne sugerirajo, da bi v bližnji prihodnosti potrebovali več razpoložljivih površin za večstanovanjsko gradnjo, ki bi jo bilo smiselno usmerjati v druge četrti. V okoliški prostor se, po načelih razmestitve dejavnosti v prostoru, večstanovanjska gradnja praviloma ne usmerja, oziroma je možna le v manjši meri v večjih oskrbnih središčih ipd. Ta proces se v zastavljeni smeri odvija torej že približno tri desetletja, kar odraža izpolnjevanje enega osnovnih načel urejanja prostora," še pojasnjujejo na ptujski občini. Dodajajo sicer, da je v strateškem delu občinskega prostorskega načrta predvidena krepitev preostalih delov oziroma četrti. V kakšni meri se bo to zgodilo, pa bo odvisno tudi od potreb in interesa občanov za gradnjo. Dženana Kmetec Foto: CG Jasno je, da so nekateri deli mesta bolj drugi manj poseljeni. Ali se na nivoju občine sploh razmišlja o razpršenosti gradnje po različnih delih mesta? 10 Štajerski Izobraževanje petek • 16. aprila 2021 Slovenija • Duševno zdravje otrok Vedno večje stiske otrok, učencev in dijakov Duševne stike otrok opažajo tudi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, kjer imajo šolske svetovalne službe polne roke dela. Na pojav stisk vpliva predvsem nestabilnost družinskega okolja, pomanjkanje stikov z ostalimi, pri starejših otrocih pa tudi šolske obveznosti. Vrh ledene gore je bližajoča se matura, mnogi dijaki so zaradi nje v hudi stiski. Foto: Arhiv M24 »Če smo lahko v šoli otroku v oporo, potem peljemo program pomoči. V nasprotnem primeru pa vključimo tudi zunanje institucije, kot je center za socialno delo, zdravstveni dom,« pravi ena od socialnih delavk v osnovni šoli. A opozarja, da je problematičen tisti del otrok, ki ne pride do šolske svetovalne službe po pomoč, saj jim tako ne morejo pomagati. Tako je šolska svetovalna služba bolj obremenjena kot pred epidemijo, več je zlasti specifičnih primerov, ki od socialnih delavcev terjajo specifično znanje, a se zaenkrat uspejo prilagajati s sprotnim učenjem in nadgrajevanjem znanja. Njihovo posredovanje je sicer večkrat potrebno pri starejših osnovnošolcih kot pri mlajših. Stiske vrtčevskih otrok pa so bolj kot ne posledica stisk njihovih staršev. Mnogi vrtčevski otroci so v teh časih spoznali starše v drugi luči. Če so jih prej videvali v popoldanskih urah, so sedaj preživljali skupaj cele dneve, saj je veliko staršev delo zaradi zaprtih vrtcev opravljalo od doma. V mnogih družinah je preseglo stopnjo potrpljenja, s tem pa so se odnosi med družinskimi člani začeli krhati. Tudi to, da je bil otrok v vrtcu tri tedne, nato pa spet dva ali tri tedne ne, povzroča stisko, saj se jim s takšnim ravnanjem ruši vsakodnevna rutina, povezana s predvidljivim okoljem in varnostjo. Večje stiske se kažejo tudi pri dijakih. Te so se pojavile zaradi osame in pomanjkanja družabnih stikov, v zadnjem času pa se večajo stiske tudi zaradi šolskih obveznosti. Pred vrati je ocenjevanje, treba bo pokazati znanje, do katerega pa vsi niso imeli povsem enakega dostopa. Sta, ur Spodnje Podravje • Križi in težave pridobivanja Zoisove štipendije Dosežki v šolskem letu 2019/2020 se ne upoštevajo Zoisova štipendija je namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Kot so sporočili iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, na področju štipendiranja za prihodnje šolsko/študijsko leto niso predvidene nobene spremembe. Pri dodeljevanju Zoisove štipendije morajo učenci izkazati ustrezen izjemni dosežek, to sta lahko tako udeležba na državnih tekmovanjih kot tudi znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstveni prispevki. Lani je sicer zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije co-vida-19, ki je začel veljati 1. junija, prinesel nekatere spremembe na področju štipendiranja. Vlagatelji bodo lahko ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 uveljavljali izjemni dosežek, ki so ga dosegli v šolskem letu 2018/2019 in 2020/2021. Dosežki v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020 se po trenutno veljavnih predpisih, ne bodo upoštevali," so pojasnili na javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu, ki bdi tudi nad Zoisovimi štipendijami. Štejejo le tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev Dodatno negotovost povzročajo zapleti pri financiranju tekmo- Višina Zoisoue štipendije Zoisova štipendija mesečno znaša 120 evrov za dijaka in 140 evrov za študenta. Če se štipendist izobražuje v tujini, Zoisova štipendija mesečno znaša 240 evrov za dijaka in 280 evrov za študenta. Število novih Zoisovih štipendistov v Sloveniji SLOVENIJA 2016/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 1. letnik - OŠ merila 741 923 945 914 956 1. letnik - SŠ merila 458 452 457 427 513 1. letnik - VŠ merila 101 86 99 102 129 Vir: MDDSZ Število novih Zoisovih štipendistov v občinah Spodnjega Podravja SPODNJE PODRAVJE 2016/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 1. letnik - OŠ merila 22 33 32 24 34 1. letnik - SŠ merila 21 15 9 22 15 1. letnik - VŠ merila 3 3 2 3 7 Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vanj. Za Zoisovo štipendijo namreč lahko učenci predložijo le dosežke na tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Razpis pa je bil v zadnjih letih pogosto objavljen za nazaj. Tako učenci ob prijavi na tekmovanje ne vedo zagotovo, da bo priznanje mogoče uveljaviti kot dosežek. Na zavodu za šolstvo so pojasnili, da sofinanciranje tekmovanj izvajajo na podlagi letnega programa dela. Uspeh, na katerem izmed državnih tekmovanj iz znanja je pomemben kriterij za pridobitev Zoisove štipendije. Osvojeno zlato ali srebrno priznanje iz znanja ali raziskovanja na državnem tekmovanju Za Zoisovo štipendijo lahko učenci uveljavijo le priznanja s tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. (sofinanciranem iz javnih sredstev) se namreč šteje med izjemen dosežek, ki je eden od pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Slednjo lahko pridobi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena Zakona o štipendiranju in je dosegel izjemen dosežek. Njegova povprečna ocena v zaključnem letniku osnovne šole ne sme biti nižja od 4,7. Za nadaljnje prejemanje štipendije mora dijak za vsako šolsko leto dosegati povprečno oceno 4,10 in izjemni dosežek. Študent mora dosegati povprečno oceno najmanj 8,50 ali se uvršča med najboljših pet odstotkov v svoji generaciji (za študenta od drugega letnika dalje). Hkrati s Zoisovo štipendijo se lahko prejema kadrovsko štipendijo (razen, če ta tega ne dovoljuje), štipendijo za deficitarne poklice in tudi štipendijo Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja. Ni pa mogoče hkrati prejemati Zoisove in državne štipendije. Estera Korošec Foto: CG Ptuj • V OŠ dr. Ljudevita Pivka zadnja dva meseca brez okužb Šok: zahtevano tudi samotestiranje otrok s posebnimi potrebami V prostorih Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj pouk poteka nemoteno že od 4. januarja letos. Spomnimo, daje ustavno sodišče decembra lani državi naložilo odprtje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Tudi v času, ko je bilo vse v državi zaprto, je 120 učencev obiskovalo pouk v prostorih šole. Ravnateljica Lidija Marin je povedala, da v zadnjih dveh mesecih niso imeli primerov okužbe s co-vidom-19. Najverjetneje tudi zato, ker je v njihovih razredih največ 12 učencev. Možnost prenosa virusa je namreč veliko manjša v učilnicah, kjer je število otrok manjše, razdalja med njimi pa večja. Čeprav so bili še vse do četrtka dopoldne ta teden prepričani, da samotestiranje otrok s posebnimi potrebami ne bo zahtevano, pa se je zgodilo prav nasprotno. Po obvestilu ptujske Uprave za zaščito in reševanje sta na seznamu osnovnih in srednjih šol z območja UE Ptuj in Ormož, ki bodo prejele teste za samotestiranje, tudi osnovni šoli dr. Ljudevita Piv- Opazen primanjkljaj osnovnega znanja Kot je povedala ravnateljica Lidija Marin, je največji primanjkljaj znanja v programu nižjega izobrazbenega standarda, kar bodo skušali do konca šolskega leta nadoknaditi: »Pomemben vidik je tudi socializacija - otroci so v času šolanja na daljavo pogrešali druženje in svoje sošolce. Kljub omejitvam in zaščitnim ukrepom je zato veliko bolje, če so učenci v razredu, v stiku s svojimi sošolci in učitelji.« Sicer pa pouk v OŠ dr. Ljudevita Pivka poteka nemoteno po vzgojno-izobraževalnem programu in učnih načrtih za posamezne oddelke. Nekoliko so omejeni pri izvajanju dnevov dejavnosti, ki se letos izvajajo na šoli. Prav tako ne bodo mogli organizirati šole v naravi in plavalnega tečaja. Samotestiranja otrok v šolah s prilagojenim programom bo. ka in Stanka Vraza iz Ormoža. Ta informacija je presenetila Lidijo Marin, ravnateljico OŠ Ljudevita Pivka, saj o morebitnem samotestiranju njihovih učencev do četrtka niso prejeli prav nobene informacije. Prav tako med starši niso preverjali , koliko je sploh zanimanja za prostovoljno testiranje njihovih otrok (v 7., 8., in 9. razredu nižjega izo- brazbenega standarda jih je 30). Šolanje na daljavo je za učence s posebnimi potrebami oteženo, brez pomoči staršev pa ga je skoraj nemogoče izpeljati. Po besedah Marinove je zato za njihove učence še toliko pomembnejše, da so v razredu: »Veliko je dodatnih razlag in individualnega dela. Zato je velika sreča, da smo se lahko že v začetku leta vrnili v šolske klopi. Poleg tega imajo naši učenci ob rednem pouku še dodatne dejavnosti, kot so na primer logopedske in delovno-terapevtske obravnave.« Marinova: »Pri nekaterih zdravstvenih težavah mask ne zahtevamo« Pouk tako kot v ostalih šolah poteka v mehurčkih od jutranjega varstva do podaljšanega bivanja. Učenci imajo malico v razredu, kosilo pa v jedilnici po posebnem razporedu. V skupnih prostorih je obvezna uporaba maske. Med poukom jo nosijo učenci od šestega razreda naprej. Prav tako je obvezna v šolskih kombijih, v katerih se v šolo in domov prevažajo učenci iz različnih razredov. »Tako starši kot zaposleni so nošenje mask brez večjih težav sprejeli. Ker gre za otroke s posebnimi potrebami, jih pri nekaterih zdravstvenih omejitvah ne zahtevamo. V takih primerih morajo starši predložiti zdravniško potrdilo,« je pojasnila Marinova. Estera Korošec POPRAVEK V prispevku z naslovom Trgovci opažajo porast prodaje slovenskih dobrot, kije bil objavljen v petek, 9. aprila, smo blagovno znamko Naše vam paše namesto Lidlu pomotoma pripisali Hoferju. Prav tako je Lidl Slovenija tisti, ki izvaža nekatere izdelke slovenskih dobaviteljev, med katerimi je ajdov kruh z orehi, ki ga prodajajo tudi na Kanarskih otokih. Prizadetim se za pomoto iskreno opravičujemo. Foto: CG ur petek • 16. aprila 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Cirkulane • Zbiranje odpadkov in spomladanska akcija čiščenja okolja V naravi ležalo za dva velika zabojnika smeti Čeprav občina Cirkulane nima svojega zbirnega centra in lahko občani odpadke brezplačno odlagajo v zbirnih centrih drugih občin, se županja Antonija Žumbar ne boji, da bi zaradi tega v okolju nastajala nova divja odlagališča, »Ker je za odpadke vseh vrst celovito poskrbljeno, verjamemo, da ni nobenega upravičenega razloga za nastajanje novih divjih odlagališč. Lepo, urejeno in zdravo okolje so naša skupna skrb, »je poudarila županja in nadaljevala: »Občina zagotavlja odvoz kosovnih odpad- kov v zbirnih akcijah, zbirnih centrih ali na poziv uporabnika. Občinski izvajalec javne službe ravnanja z odpadki tako prevzema kosovne odpadke po posebnem naročilu na naslovu uporabnikov, in sicer dvakrat letno brezplačno. Občani bodo obrazec za naročilo odvoza Foto: GT/M24 Občina lani organizirala in plačala odvoz salonitk Občina Cirkulane je v minulem letu poskrbela za odvoz odpadnih salonitnih plošč.. Županja Žumbarjeva je na zadnji seji občinskega sveta povedala, daje bil odziv nad pričakovanji. Ali bodo akcijo ponovili tudi letos, se na občini še niso odločili.»Trenutno poteka zbiranje podatkov o potrebi po odvozu po vaških skupnostih, zato bomo dokončno odločitev sprejeli, ko pridobimo vse podatke. Trenutno za ta namen ni predvidenih sredstev v proračunu. Želimo pa našim občanom pri financiranju odvoza salonitnih plošč vsaj delno pomagati.« kosovnih odpadkov prejeli z naslednjo položnico. Kosovne odpadke lahko naši občani brezplačno oddajo tudi v zbirnih centrih v Vidmu, Žetalah, Kidričevem ali Majšperku, pri čemer je potrebno s seboj prinesti odrezek zadnje plačane položnice za odpadke. Zbirni center v Vidmu je odprt vsak ponedeljek in sredo med 11. in 18. uro ter dve soboti v mesecu med 8. in 11. uro, zbirni center v Kidričevem je na voljo od torka do četrtka med 11. in 18. uro ter vsako soboto med 8. in 13. uro. Za informacije v zvezi z delovanjem zbirnih centrov lahko občani pokličejo na št. (02) 780 90 20 (Čisto mesto Ptuj). Občina je pristopila tudi k preučitvi podlag za ureditev lastnega zbirnega centra, o čemer s koncesionarjem že potekajo pogovori. Občanom zagotavljamo tudi brezplačno zbiranje nevarnih odpadkov. To so na primer stari akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, zdravila, neonske cevi, tudi te je mogoče oddati brezplačno, po naročilu dvakrat letno - spomladi in jeseni.« V čistilni akciji sodelovalo 300 občanov V skrbi za urejeno bivanjsko okolje so Cirkulančani zadnjo soboto v marcu pripravili čistilno akcijo. Or- Slovenija, Podravje • Zahteve gostincev Takojšnje odprtje lokalov in teras! Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS zahteva takojšnje odprtje gostinske dejavnosti ter kritje izpada prometa in regresa v okviru interventnega zakona. »Gostinska panoga je zaprta že več kot osem mesecev, številni zaposleni pa so zaradi negotovih razmer že odšli v druge panoge,« opozarjajo v zbornici. »Naše stališče je bilo in ostaja, da je v teh negotovih vremenskih razmerah za gostince edina rešitev, da se gostinski lokali odprejo po italijanskem modelu, torej tudi notranjost in ne zgolj terase,« je dejal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podje-tniški zbornici (OZS) Blaž Cvar. Kot je izpostavil, so v panogi izgubili že 12.000 zaposlenih, številke pa se bodo še povečale, če ne ukrepamo takoj. Veliko gostincev samo teras ne bo odprlo Če bo zdravstvena stroka vztrajala, da je strežba varna zgolj na terasah, to po navedbah OZS po- meni, da se veliko lokalov še ne bo odprlo. »V sekciji sicer ne bodo nasprotovali tej možnosti, ker lahko tako vsaj delno omogočimo opravljanje dejavnosti tistim, ki se jim takšen način obratovanja izplača. Vendar pa mora država zagotoviti pomoč vsem tistim, ki pod takšnimi pogoji ne bodo mogli poslovati,« pozivajo. Sekcija obenem vztraja, da gostinski in nastanitveni obrati niso vir okužb in da je druženje v zasebnih prostorih in po garažah bistveno bolj tvegano, saj se ne upoštevajo nikakršni zaščitni ukrepi. Prepričani so, da bi bilo bolj smiselno in varneje odpreti vse gostinske lokale ter nastanitvene obrate, saj se morajo tam držati strogih zaščitnih ukrepov. V sekciji težko razumejo, zakaj so terase gostinskih obratov še vedno zaprte, saj različne mednarodne raziskave kažejo, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na prostem zanemarljivo, so še zapisali. Vladi predlagajo, da poleg ostalih že veljavnih ukrepov, ki se morajo po njihovem mnenju podaljšati do konca leta, sprejme nov ukrep, ki bo zagotovil sredstva za ponovni zagon v panogi gostinstva in turizma. »Vsi, ki jim je bilo z odlokom prepovedano opravljati dejavnost ali so imeli bistveno zmanjšan obseg poslovanja, bi morali prejeti enkratno nadomestilo v sorazmerni višini upada prometa,« so poudarili. Sta m mM mmmrnrn ■ Foto: udeleženci akcije Prizadevni prostovoljci so v sklopu občinske akcije čiščenja okolja pobrali okoli 60 m3 odpadkov. Fotografija je iz vaškega odbora Paradiž. ganizirali so jo po vaških odborih. Predsedniki so na sedežu občine prevzeli opremo (vreče, zaščitne rokavice ...) in jo predali posameznim udeležencem ter jih opozorili na upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov. Odziv krajanov je bil zelo dober, sodelovalo je okoli 300 udeležencev, pobrali so za dva velika zabojnika odpadkov, kar je okoli 60 m3. »V vsaki od 12 vaških skupnostih je bilo najmanj 20 udeležencev, razdelili so se v manj- še skupine na več odsekih posameznih naselij. V nekaterih naseljih, kot so na primer Gradišča, so čistili kar tri popoldneve in še v soboto zjutraj,« so več kot zadovoljni, ker je akcija čiščenja okolja tako dobro uspela, povedali v upravi občine Cirkulane. V okviru čistilne akcije so v Gra-diščah očistili pet manjših divjih odlagališč in eno večje v Paradižu, tako da jih je sedaj na območju cir-kulanske občine samo še peščica. »Na terenu imamo vsaj štiri večja odlagališča na težko dostopnih terenih, in sicer v Gradiščah, Medrib-niku, Malem Okiču ... Teh odlagališč ni možno počistiti s pomočjo prostovoljcev, saj gre za večje odpadke in težko dostopen teren. Zato bo treba k temu pristopiti z usposobljenim izvajalcem,« sta povedali direktorica uprave občine Cirkulane Nina Horvat in sodelavka v upravi Vera Kolednik. Mojca Zemljarič Promocijsko sporočilo Pestro dogajanje v Ocentru Ptuj Marsikdo izmed nas je z velikim pričakovanjem in nestrpnostjo dočakal vnovično odprtje trgovskih centrov. Deževni spomladanski dnevi kar kličejo po obisku nakupovalnih središč ter tako imenovani »shopping terapiji«. V Qcentru Ptuj svojim kupcem ponujamo prav to, nakupovalno izkušnjo najvišje kakovosti, ob kateri pa lahko obiskovalci trgovinskega centra v središču Ptuja prihranijo tudi kakšen evro. Kako raznovrstno izbiro ponudnikov najdete v naših prostorih v Puhovi ulici, ponazarjata primera, ki vam ju predstavljamo v tokratnem članku. V Ocentru Ptuj življenje ni nikoli ugasnilo, v zadnjih dneh pa se je znova razživelo v polnem obsegu. Ena izmed prodajaln, ki ptujskim kupcem znova ponuja izdelke nadstandardne kakovosti, je Vitapur, trgovina za dom. Na prodajnih policah priznanega prodajalca boste našli udobne vzmetnice ter vzglavnike, najmehkejše odeje in posteljnino, uporabne kuhinjske pripomočke ličnega izgleda, potovalne kovčke in nahrbtnike pa tudi vse potrebščine za kopalnico, otroško sobo ter dekoracijo doma. Največji proizvajalec ležišč v Sloveniji se drži svojega vodila strasti po boljšem življenju, svojim kupcem pa obljublja, da pri kakovosti njihovih izdelkov ni prostora za kompromise. Nakupovalno središče Ocen-ter pa se ponaša še z eno novostjo. Svoja vrata je v začetku tega tedna odprl trampolin park Arbadapark, ki velja za pionirja na področju takšne oblike rekreacije in zabave na širšem ptujskem območju. A prožne ponjave, poligoni in druge ak- tivnosti Arbadaparka ne služijo zgolj ustvarjanju dobre volje. Raziskave so pokazale, da športna vadba na trampolinu pomaga pri razvoju naprednih veščin učenja, motoričnih sposobnosti, izboljša samozavest, telesno držo ter zmanjšuje nivo stresa - Arbadapark bo tako primeren tudi za starejše po letih, a mlade po srcu. Raznolika paleta prodajaln Qcentra Ptuj vas vabi, da do-živite popolno nakupovalno izkušnjo. Foto: CG 12 Štajerski Kronika petek • 16. aprila 2021 Podravje • Nevarni mišji iztrebki Na pohodu mišja mrzlica Epidemiologi opažajo večje število prijavljenih primerov mišje mrzlice. Od začetka januarja jih je bilo 47. Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je zato pozvala k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic. Kot je še povedala Čakš Jagrova, spomladi mnogi delajo na vrtovih, začnejo čistiti kleti, drvarnice, pri tem pa se lahko okužijo prek mišjih iztrebkov in vdihavanja virusa iz teh iztrebkov, denimo ob dvigovanju prahu. Čakš Jagrova tako ljudi poziva, naj bodo previdni pri čiščenju dlje časa zaprtih prostorov, uporabijo naj rokavice, zaščitijo obraz, temeljito prezračijo prostor, površine, kjer so bili iztrebki ali mrtve miši, pa razkužijo. Predvsem pa je treba biti po njenih besedah pozoren na dvigovanje prahu. Foto: Prof¡med¡a/M24 Simptomi podobni kot pri covidu Bolezen poteka z vročino, slabim počutjem, številnimi znaki, ob katerih bi lahko posumili tudi na covid-19. Zato svetuje, da se ob morebitnem pojavu simptomov zdravnika seznani, ali smo opravljali kakršno koli aktivnost, pri kateri bi se lahko okužili z virusom mišje mrzlice, da bo pozoren tudi na to. Nasvete za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice sicer objavljajo tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki so v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka. Destrnik • Prehitro skozi naselja Največ divjakov skozi Janežovce in Jiršovce Meritve hitrosti po destrniških cestah so pokazale, da vozniki po njih vozijo prehitro, zato bo potrebno ukrepanje. Foto: CG Meritve so pokazale, da vozniki skozi destrniška naselja vozijo prehitro. Kot je povedal Robert Brkič iz redarske službe Skupne občinske uprave Ptuj, rezultate meritev pa predstavil tudi na destrniškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so merilno napravo nastavili tako, da je prekršek zaznala ob upoštevanju tolerance, ki je bila najmanj deset kilometrov na uro nad omejitvijo. Pri omejitvi 50 so torej kot prekršek evidentirali vožnjo s hitrostjo 63, pri omejitvi 40 vožnjo s hitrostjo 55, pri omejitvi 30 pa vožnjo s hitrostjo 45 kilometrov na uro. Meritve so pokazale, da je situacija najslabša na cesti Janežovci-Jir-šovci, saj so tam izmerili najvišjo hitrost pri vozniku, ki je po njej drvel s 96 kilometri na uro, veliko pa jih je peljalo več kot 80. Se je pa v primerjavi z lani nekoliko umiril promet skozi Levanjce. Člani destrniškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se strinjali z nadaljnjim izvajanjem meritev hitrosti na dosedanjih lokacijah in doslednim kaznovanjem kršiteljev. Po vzoru drugih občin so obenem predlagali nakup oziroma najem opozorilne table, ki bi merila hitrost vožnje, na infrastrukturnem ministrstvu pa bodo pridobili informacije o postavitvi arhitekturnih ovir na najbolj kritičnih odsekih. Sveta Trojica • Na novem mostu čez Pesnico ni prostora za državno kolesarko Direkcija za infrastrukturo pozabila na kolesarje Promet po mostu čez Pesnico v Senarski, na regionalni cesti Ptuj-Lenart, večino lanskega leta ni tekel normalno, saj je sprva čakal na rekonstrukcijo in je bila vožnja čezenj enosmerna, nato pa gaje bilo treba celo podreti in so vozniki reko prečkali po zraven postavljenem montažnem jeklenem mostu. Čeprav je Direkcija za infrastrukturo most čez Pesnico v Senarski na novo zgradila, na njem ni predvidela kolesarske poti. Spomnimo, da so na Direkciji za ceste ugotovili, da sanacija mostu iz leta 1976 ni smiselna, saj je podrobnejši pogled v njegovo konstrukcijo razkril, da ima poškodovano nosilnost in kljub obnovi ne bi bil več varen. Zato je padla odločitev o rušenju, na Direkciji pa so morali naročiti dodatne preiskave in dopolnitev projektne dokumentacije za gradnjo novega mostu, kar je izvedbo projekta zavleklo za več mesecev. Stari most je kmalu padel pod gradbenimi stroji, na njegovem mestu pa je do konca lanskega leta zrasel novi, ki je z dobrimi desetimi metri širši od prejšnjega. Na mostu je zagotovljen tako imenovani servisni hodnik v širini 1,25 metra, ki je namenjen za pešce. Sprememba projekta je investicijo podražila za kar polovico; prvotno načrtovana obnova mostu naj bi stala dobrih 300.000 evrov, novogradnja, za katero je bilo treba spremeniti tehnologijo gradnje in obseg rekonstrukcije, pa je na koncu stala dobrih 460.000 evrov. Slabo načrtovanje ali komunikacijski mrk? A na novem mostu ni prostora za kolesarje, čeprav čezenj teče trasa državne kolesarske poti, ki jo, tako kot je gradnjo mostu, financira Direkcija za infrastrukturo. Foto: GT/M24 Zupan pravočasno predlagal umestitev kolesarke Trojiški župan David Klobasa se s povedanim samo delno strinja. »Najprej naj poudarim, da gradnja državne kolesarke ni občinski projekt, saj ga niti nismo projektirali niti ga ne financiramo. Umestitev kolesarske poti čez most smo Direkciji predlagali, ko so sklenili stari most podreti in projektirati novega, torej takrat, ko je bilo še več kot dovolj časa za spremembe in prilagoditve. In izključno z namenom, da bi si Direkcija zmanjšala stroške. Projektanti so nam zagotovili, da bodo naš predlog upoštevali, potem pa ga iz meni neznanega razloga ni bilo v projektu. Še zmeraj menim, da bi bila najbolj smotrna rešitev, da se na obstoječi most bočno vpne ograja in tako zagotovi tisti standardni minimum za mešani prostor za pešce in kolesarje, za kar bomo skušali pridobiti mnenje presojevalca in statika. Sicer bo morala Direkcija ob mostu postaviti kolesarsko brv, kot jo to čaka v številnih drugih občinah in kar bo seveda dražje od našega predloga. A glede na to, da imamo z Direkcijo za infrastrukturo načeloma dobre odnose, verjamem, da bomo tudi v tem primeru našli kompromisno rešitev.« Tudi prostor za pešce, ki bi lahko kombinirano služil pešcem in kolesarjem, je za pet centimetrov preozek in ne zadošča minimalnim standardom Evropske unije glede kolesarskih poti. Kaj se je zgodilo, nas je zanimalo, gre za slabo načrtovanje ali komunikacijski mrk med Direkcijo in trojiško občino? »Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je na našo izdelano projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo mostu v letu 2019 izdala pozitivno mnenje, kar pomeni, da je bila skladna s prostorskimi in izvedbenimi akti ter drugimi občinskimi predpisi. Ko so dela že bila v teku, pa je občinska uprava na nas naslovila prošnjo glede možnosti dograditve kolesarskih stez na obstoječem mostu. Glede na projektno rešitev z vsemi pozitivnimi soglasji in dejstvo, da je bil objekt že v gradnji, smo naredili edino možno glede na dimenzije in statično obremenitev konstrukcije, to je razširili hodnik med jekleno varnostno ograjo in ograjo za pešce. Za ureditev kolesarske povezave preko mostu pa bo morala občina skladno z razpisnimi pogoji iz Dogovora za razvoj regij (DRR) pridobiti pozitivno mnenje presojevalca prometne varnosti in ga predložiti k vlogi, ki jo je oddala za pridobitev sredstev EU iz DRR,« so pojasnili na Direkciji. Senka Dreu Foto: SD Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. -2/12 0/14 -6/9 -3/11 -4/11 -2/12 -3/12 -1/12 -2/13 -3/10 -3/13 N W A Danes bo pretežno jasno, popoldne v notranjosti Slovenije ob--2/11 V časno zmerno oblačno. Jutranje temperature bodo od -4 do 1, v mraziščih Notranjske ter v nekaterih alpskih dolinah okoli -6, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 9 do 14 °C. V soboto bo na Primorskem delno jasno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo vzhodni veter. 4-dnevna napoved za Podravje Petek 16.04.2021 % Sobota 17.04.2021 Nedelja 18.04.2021 Ponedeljek 19.04.2021 0 3 6 * * 6 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 11 9 9 8 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 -z Tlimy? • -/ & - ■-:____ Foto: senitorji.si Med slovitimi završkimi legendami je tudi tista o turški babici, ki naj bi spremljala turškega ago in na ozemlju današnjega Zavrča umrla po nesrečnem padcu. bi imel svojo mater, ki je iz voza padla v blatni jarek in podlegla poškodbam. Vojak naj bi ji postavil velik spomenik. Zgodba ne more vzdržati, saj bi to pomenilo, da so v zgolj enem dnevu, ko bi se vojaki umikali iz območja, izklesali velik spomenik - upoštevati pa moramo tudi, da islam zahteva, da se umrle pokoplje v roku 24 ur po smrti. Je pa Bračič recimo zapisal tudi, da je imel spomenik velike nadzemne dele ter da so fantje v času druge svetovne vojne spomenik v rahlo vinjenem stanju potisnili v grabo. Na zahtevo žandarjev so morali fantje zadevo nazaj postaviti, torej tja, kjer sedaj stoji,« je povedala Hernja - Mastenova. Več veljave priznava drugi zgodbi, ki pravi, da naj bi aga - turskega dostojanstvenika - na poti spremljala mati. »Ko naj bi se ranjen aga vračal, naj bi v Zavrču umrl. Njegova vojska mu je postavila spomenik, ki naj bi na vrhu imel še en velik obelisk. Tega obeliska ni več, sem pa o njem dobila najrazličnejše informacije. Med drugim pa izročilo pravi, da so vojaki ob njem zakopali zaklad. Vemo, da je vsakemu turškemu vojaku največji zaklad predstavljala njegova bojna sablja, njegovo orožje in njegova dobra dela. Ženske ali matere, ki je tam ostala, pa okoliški ljudje drugače niso mogli poimenovati, kot 'tista stara turška babica'. Pravijo, da je zgodba dobila epilog pri hiši številka 20,« je povedala Hernja Maste-nova. Več o dejstvih, zgodbah in najdbah bodo zainteresirani lahko prebrali v obsežni literaturi, ki bo izdana do konca aprila. Vrednost celotnega projekta, ki se izvaja na območju občin Gorišnica, Cirkulane in Zavrč, sofinanciran pa je iz LAS Haloze, znaša slabih 318.000 evrov, občina Zavrč pa bo zagotovila 14.000 evrov. Karmen Grnjak Maribor • Glasba z mariborskih balkonov Skrajni čas za prireditve z občinstvom Z balkonov sredi Maribora je v začetku tega tedna okoli poldneva zazvenela glasba v živo. S to akcijo je Narodni dom Maribor opozoril na nujnost takojšnjega odprtja dvoran za občinstvo. »Če želimo, da slovenska umetnost in ustvarjalnost ne zamreta, če želimo, da slovenski kulturni sektor preživi, se morajo vrniti prireditve z občinstvom,« sporočajo. Na balkonu Pokrajinskega muzeja Maribor je zaigral trobilni kvintet BBS, na balkonu na vogalu Slovenske Gosposke ulice Borut Mori, na balkonu na začetku Poštne ulice Igor Leonardi. Na balkonu mestne hiše Rotovž sta z na-pevi presenetila mimoidoče Vasja Bajd & Zala Bajde, medtem ko so na turističnem vlakcu, ki je vozil po mestnem jedru, bobnali Blaž Korez in bobnarji Plesne izbe Maribor. V Narodnem domu Mariboru so želeli s tem opozoriti javnost na učinek in pomen nastopanja v živo. Vse od lanskega poletnega Festivala Lent in jesenskega Festivala Maribor namreč v mestu zaradi Tudi Festival Lent letos z balkonov? Letošnji Festival Lent je napovedan od 25. junija do 3. julija, a ne vedo, kaj jim bo takrat sploh dovoljeno. »Ker ne vemo, kako se bodo stvari odvijale naprej, morda bo treba festival izvesti z balkonov. Dejstvo je, da so glasbeniki in ostali, ki so kakor koli vpeti v kulturno dogajanje, že zelo dolgo na suhem. Ob tem je na suhem tudi občinstvo in menimo, daje zadnji čas, da se nekdo v tej državi začne ukvarjati tudi s kulturo, s tem, kaj lahko pričakuje tako občinstvo kot izvajalci,« je povedal direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina. Foto: sta/M24 ukrepov, ki so bili sprejeti na ravni države zaradi covida-19, ni koncertov, ampak so se morali ljubitelji glasbe zadovoljiti zgolj s posnetki. »Dovolj je! Skrajni čas je za odpiranje dvoran, za takšne rešitve, ki bodo tudi v zaostrenih razmerah glasbenim in drugim kulturnim ustvarjalcem omogočale delovanje, ljudem pa obiskovanje kulturnih prireditev. Seveda varno, brez nevarnosti za širjenje bolezni, z vsemi potrebnimi ukrepi,« poudarjajo v Narodnem domu. »Ponedeljkovi opoldanski zvoki na ulicah in trgih našega zaprtega mesta niso zabava. Niso koncerti. So dramilo in opozorilo. Ker ne želimo tarnati. Ker vemo, da pisanje pisem, opozarjanje in pritoževanje na socialnih omrežjih niso dovolj. Ker se je za kulturo treba boriti,« še sporočajo iz Narodnega doma. sta Foto: CG 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 16. aprila 2021 Zdravstveni nasveti Cepljenje: najpogostejša vprašanja in odgovori Ali bomo lahko izbirali, s katerim cepivom želimo biti cepljeni Vsa cepiva, ki so registrirana, so varna in učinkovita. Glede na omejeno dobavo cepiva in veliko število čakajočih na cepljenje pa cepiva sami trenutno ne moremo izbirati. Ali lahko za drugi odmerek izberemo drugo vrsto cepiva Če prejmemo prvi odmerek cepiva enega proizvajalca, naj bo tudi drugi odmerek cepiva istega proizvajalca. Ali cepiva proti covidu-19 povzročajo neplodnost Trditev, da naj bi bila protitelesa, ki bodo delovala proti novemu ko-ronavirusu, škodljiva pri nastajanju posteljice, je neresnična in jo je ovrglo več medicinskih strokovnjakov. Ženskam zanositve po cepljenju ni treba odlagati. Ali se cepivo lahko vgradi v našo DNK in jo spremeni Cepivo proti covidu-19 ne povzroči spremembe človeške DNK, saj se ne vgrajuje v celično jedro in v celicah obstane le toliko časa, da sproži nastajanje protiteles in naše telo začne z imunskim odzivom, nato pa se razgradi. Kako je s cepljenjem oseb, ki imajo oslabljen imunski sistem Ljudje, ki jemljejo zdravila, ki zmanjšajo delovanje imunskega sistema, se lahko cepijo, vendar bo učinkovitost cepljenja nekoliko manjša. V M Foto: arhivSvet24 Kako je s cepljenjem V • • I • V»| nosečnic in doječih mater O cepljenju nosečnic in doječih mater je zelo malo podatkov, ki pa ne kažejo, da bi bilo cepivo kakorkoli škodljivo za nosečnice, plod in novorojenčka. Cepljenje se lahko opravi po skrbnem tehtanju koristi in tveganj v posvetu z izbranim družinskim zdravnikom in/ali ginekologom, kar je posebej pomembno pri nosečnicah s tveganji za težji potek covida-19 in pri nosečnicah, ki so izraziteje izpostavljene okužbi (zlasti zdravstvenih delavkah). Po porodu ni zadržkov za cepljenje in enako velja tudi pri doječih materah. Kako je s cepljenjem otrok Ker se otroci v klinične študije vključujejo šele naknadno, za zdaj ni dovolj podatkov o varnosti in učinkovitosti cepljenja pri njih, zato se za zdaj ne cepijo. Ali se lahko cepimo, če imamo alergijo na penicilin, pike žuželk ali hrano Če imamo alergijo na penicilin ali določeno vrsto hrane, se vseeno lahko cepimo Komu se cepljenje trenutno odsvetuje in komu se svetuje previdnost Kontraindikacija za cepljenje je le huda alergija na sestavine cepiva, previdnost pa je potrebna pri dokazani anafilaktič-ni reakciji neznanega vzroka v preteklosti. Pri osebah s hudim akutnim vročinskim stanjem ali akutno okužbo je cepljenje treba odložiti. Ali ima cepivo kakšne neželene učinke Tako kot vsako cepivo imajo lahko tudi cepiva proti covidu-19 neželene učinke, ki pa so običajno blagi do zmerni in prehodni. V naslednjih dveh dneh po cepljenju se lahko pojavijo bolečina, oteklina in/ali rdečina na mestu cepljenja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlica, povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje, oteklost bezgavk, ki pa običajno izzvenijo v nekaj dneh. Te reakcije so pričakovane in kažejo, da se je naš imunski sistem odzval na cepljenje. Metka Petek-Uhan, dr. med., spec. družinske medicine ZD Ptuj Literatura: NIJZ informacije o cepljenju proti covidu-19 Tedenski mikroskop Ustavitev dobave cepiva Johnson & Johnson Odločitev podjetja Johnson & Johnson, da prekine dobavo cepiva v EU, je vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojano Beovič presenetila, tudi zaradi nizke pojavnosti neželenih učinkov. Če s tem cepivom sploh ne bi cepili, bi prišlo do precejšnjega izpada odmerkov, kar pomeni manj zaščitenih ljudi. To jih v posvetovalni skupini skrbi. Ameriško podjetje Johnson & Johnson je odločitev o začasni ustavitvi dobave svojega cepiva proti covidu-19 državam Evropske unije sporočilo v torek. Za to so se odločili, potem ko so pristojne oblasti v ZDA priporočile začasno ustavitev uporabe tega cepiva zaradi primerov redkih motenj strjevanja krvi po cepljenju. Beovičevo je ustavitev dobave cepiva presenetila, tudi zaradi nizke pojavnosti neželenih učinkov. »Ne vem, kako podrobno so bili ti primeri analizirani, ampak pojavnost je precej nižja kot pri cepivu podjetja AstraZeneca,« je dejala v izjavi za medije. Odločitev o zaustavitvi dobave je prišla iz ZDA, kjer so tudi drugačne ravni odgovornosti in je zato prag prepoznavanja pomembnosti neželenih učinkov toliko nižji, je ocenila infektologinja. »Situacija je nenavadna v tem, da se je zelo hitro, že ob nekaj primerih, za to odločil že proizvajalec. To daje misliti, da mogoče sledi več podatkov oziroma gre za odsev ameriških razmer, ki so drugačne, tudi zato, ker imajo na voljo bistveno več drugih cepiv kot Evropa,« je dejala. Težko tudi napoveduje, kdaj bi lahko začeli cepiti s cepivom Johnson & Johnson. Posvetovalna skupina za cepljenje se po besedah Beovičeve o cepivu Johnson & Johnson sicer zaenkrat še ni pogovarjala, čakajo namreč na več informacij, najprej na odločitev proizvajalca, ki je zadržal distribucijo cepiva, nato pa odločitvam Evropske agencije za zdravila (Ema). Če cepiva ne bo, bo izpad zelo velik »Kar je predvsem treba imeti pred očmi, je, da so ti neželeni učinki zelo redki in manj pomembni v okolju, kjer je zelo ve- Poudarila je, da morajo biti tako zdravniki kot cepljene osebe opozorjeni na neželene učinke, da ji lahko prepoznajo. Na vprašanje, ali posvetovalna skupina za cepljenje morda razmišlja o tem, da bi mlajše ženske imele možnost izbiranja med cepivi, je Beovičeva odgovorila, da ne. »Tudi Ema po pregledu vseh primerov meni, da bi težko rekli, liko bolezni covid-19. To moramo vzeti v obzir,« je dejala. Kot je dodala, imamo namreč opraviti z nevarno boleznijo, za starejše smrtno nevarno, ki lahko tudi pri mlajših pušča dolgotrajne posledice. Če bi šlo za okolje, v katerem bolezni praktično ne bi bilo, bi bili na tehtnici ti neželeni učinki neprimerno bolj pomembni, je še dodala. Če bi se zgodilo, da se cepljenje s tem cepivom ne bi nadaljevalo oz. sploh ne začelo, potem bo prišlo do precejšnjega izpada odmerkov cepiva, kar pomeni manj cepljenih, manj zaščitenih ljudi. »To nas resno skrbi,« je dejala. Foto: arhiv M24 da so neželeni učinki vezani samo na starost ali samo na spol,« je pojasnila. S tem bi lahko prišlo do potencialne diskriminacije oziroma potencialnega ogrožanja drugih ljudi. Neenako ravnanje evropskih držav glede uporabe cepiv po njeni oceni gotovo vzbuja dvome pri ljudeh. Cepljenje je prostovoljno, ljudje pa morajo sami presoditi, kaj se jim zdi bolj nevarno - ali zelo redek neželeni učinek ali realna možnost, da sami ali njihov bližnji zboli za boleznijo, ki je v nekaj odstotkih smrtna, je sklenila Beovičeva. sta Pomagajmo si "I/* •• v • •• v • Krivci za zamasen nos in nepojasnjeno smrčanje Polipoza nosu je znana že tisoče let. Je razmeroma pogosta bolezen, vendar medicina še vedno išče ustrezen terapevtski pristop, saj se zdi, da se pri tovrstnem stanju ne odzivamo vsi ljudje enako. Polipoza nosu je že tisočletja stara zdravstvena težava. Zgodovina nosne polipoze sega v daljno preteklost, saj so zapise o bolezni našli v 5000 let starih papirusih. Že v času Hipokratove medicine so iska- li vzroke te bolezni, obstajali naj bi tudi že načini kirurškega zdravljenja v smislu resekcije ali kavteriza-cije. Kljub dejstvu, da je to stanje torej znano že dolgo časa, do zdaj še niso povsem pojasnili vzrokov Foto: Dreamstime/M24 in procesov razvoja polipoze. Še vedno obstajajo neznanke in nerešena vprašanja, posledično pa tudi zdravljenje ni povsem učinkovito. Kako pogosti so nosni polipi Polipoza nosu je razmeroma pogosta bolezen. Pesti približno pet odstotkov ljudi. Pri moških je dvakrat pogostejša kot pri ženskah. Na splošno je nosna polipoza del diagnoze kroničnega rinitisa z nosno polipozo, čeprav obstajajo polipi, ki se pojavijo zunaj konteksta kroničnega vnetja nosne sluznice in obnosnih votlin (vendar so ti polipi v manjšini). Se pa polipi pogosto pojavijo v povezavi s številnimi kroničnimi sistemskimi boleznimi dihal in nekaterimi drugimi boleznimi. Tako obstaja povezava z neprenašanjem aspirina in drugih nesteroidnih pro-tivnetnih zdravil z alergijsko in ne-alergijsko astmo, cistično fibrozo, alergijskim glivičnim sinusitisom in sindromom ciliarne disfunkcije. Obstajajo študije, ki kažejo, da ima od 30 do 70 odstotkov bolnikov z nosno polipozo tudi astmo ali kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Glede na to dejstvo obstaja mnenje, da je nosna polipoza lokalna manifestacija neke generalizira-ne vnetne bolezni. Kateri simptomi so značilni za polipe Kakovost življenja bolnikov z nosno polipozo je izrazito poslab- šana. Prevladujoči simptom je za-mašen nos, zaradi česar je dihanje skozi nos težko ali popolnoma nemogoče. Zaradi te mehanske ovire pride do motenj ali popolne izgube voha ter nastaja izcedek, ki teče iz nosu pa tudi po grlu. Bolniki se spopadajo s solzenjem oči, glavoboli in smrčanjem. Trpijo zaradi simptomov, povezanih s samo nosno po-lipozo, pa tudi zaradi simptomov, ki so posledica stalnega dihanja skozi usta, kot sta suhost in vnetje grla, dodatno pa tudi oslabljen apetit zaradi oslabljenega okusa, zaradi izgube vonja in nelagodja v družbi zaradi nenehnega izcedka iz nosu. Tea Dečman Kdaj nosne polipe kirurško odstranijo Če so vas zaradi težav, ki bi lahko naznanjale polipe, napotili k specialistu otorinolaringologu, vas bo ta pregledal in postavil diagnozo na podlagi anamnestičnih podatkov, otorinolaringološkega pregleda ter CT-pregleda. Cilja zdravljenja nosne polipoze sta po navadi dva: vzpostavitev nosne prehodnosti in prezračevanja oziroma drenaža obnosnih votlin in obnovitev voha ter preprečitev ponovitve bolezni. Do nedavnega je bila izbrana metoda zdravljenja nosne polipoze kirurška, saj ni bilo učinkovitih zdravil proti bolezni. Danes je konservativno zdravljenje nosne polipoze sorazmerno učinkovito zaradi kortikosteroidne terapije, lokalnega pršila za nos, sistemskega zdravljenja oziroma jemanja peroralnih kortikosteroidov ali injekcij. V primerih napredovale trdovratne polipoze se izvaja kirurško zdravljenje. petek • 16. aprila 2021 Za kratek čas Štajerski 15 Tedenski horoskop ameriški igralec (will; DVOJNIK) danilo lokar arabski knez sin brata ali sestre jure natek natančen vzorec mere ali uteži avtor: tomaž kralj negativna ocena marko letonja ivan tavčar okostje teniška igralka zidanšek najdaljša reka v franciji voščena tvorba v panju sladkarije pisec esejev spomenik domišljavim delovno področje ministra oslov glas palica z jermenom prebivalec arktike edi majaron flavtistka grafenauer prenehanje kajenja antična ladja trove-slača pevka sirk izcedek iglavcev mesto pri tadž mahalu moka iz stržena sagovca hribovje v nemčui, med rekama leine in saale nered, zmeda nekdanji italuanski srebrnik vodja posadke jadrnice igrača s kolutoma velik tjulenj s kratkim debelim rilcem stvarno bivajoče razvaža-lec gnoja lesena vrtna hišica igralec mulej ruska prima-balerina novinar in pesnik babačič urejevalec nohtov na rokah am. pevec (kenny) ruska počitniška hiša prispodoba v literaturi izvajalec narodno-zabavne glasbe osebni zaimek zemeljski plaz začetna faza mrka rdeče zimsko jabolko prezer-vativ radu igralka kravanja drevo tropske afrike literarna zvrst ledena plast snega rimski pozdrav lutkarica vogelnik vsiljena elektronska pošta skladatelj 2gur ? de janeiro ciu sporočilo po teleprinterju planinska kavka am. uud. glasba, country duševni jaz alpinistov "kramp" učno gradivo plošča iz zlepljenih drobcev lesa ameriška igralka (sandra) zobna obloga prolog osje gnezdo saša lendero renaultov avto čas ob 24. uri radon glavno mesto italije naš pesnik (matej) pianist bertonceu vplivna skupina ljudi družina tropskih dreves maurer najsvetlejša zvezda neba litij tanka plast tkiva, m kaj obdaja okrasna rastlina z oranžnimi socvetji, jermenovka epoleta sočutja, pomilovanja vreden človek ^ ALEGORIJA - prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba, HARZ - hribovje v Nemčiji, med rekama Leine in Saale, • IMERZIJA - začetna faza mrka Slovenija • Namerne okužbe pred poletjem Covid ruleta med mladimi Mladi iščejo poti, kako se okužiti s koronavirusom, da bi poleti lahko potovali brez testiranja in drugih omejitev. Na vrsto za cepljenje najbrž še nekaj časa ne bodo prišli Na to prakso opozarja okoljevarstveni in politični aktivist Klemen Belhar: »Ljudje v starosti od 25 do 50 let iščejo okužene ljudi in se poskušajo okužiti s koronavirusom. Računajo na pozitiven test, karanteno in potrdilo o prebolelosti. Tako si želijo zagotoviti večjo svobodo gibanja in normalizacijo življenja. Koliko je teh ljudi in okužb, je težko oceniti, a pričevanja o tej praksi so do mene prišla iz več neodvisnih in nepovezanih virov. Za zdrave ljudi se zamisel ne zdi nerazumna, saj bo čakanje na cepivo trajalo vsaj nekaj mesecev. Okužbo lahko prestanejo brez simptomov ali s simptomi, ki so primerljivi s stranskimi učinki cepljenja. Tveganje, da bo bolezen imela hud potek, je za večino mlajših in zdravih skoraj zanemarljivo,« je zapisal na facebooku in dodal: »Vladni ukrepi zamejujejo okužbe in jih hkrati spodbujajo. Je torej vredno, da jih uvajamo? So administrativni ukrepi, ki nimajo zaupanja javnosti, nekaj, kar je vsebinsko pravi ukrep proti okužbam? Bo več učinka prinesel Coronavirus Test Foto: Ni ko Casar oportunizem določene skupine prebivalstva, ki v stiski išče svoje rešitve?« Stroka nad idejo ni navdušena Na pogovoru o cepivih so spregovorili tudi o tem, ali stroka razmišlja o možnosti, da bi mlajše populacije namerno okužili. »Niti slučajno,« je dejal imunolog Alojz Ihan in pojasnil: »Covid-19 morda lahko primerjamo z gripo do 18. ali 20. leta, po tej starosti pa je popolnoma jasno, da je co-vid-19 nevarna bolezen, bistveno bolj kot gripa. Verjetnost smrti ali hospitalizacije se začne po 20. letu izjemno povečevati in niti malo ni sprejemljivo, da bi uvedli kakšne zabave, katerih namen bi bil, da tam dobiš koronavirus. Vsako širjenje bolezni pomeni raz-plamtevanje epidemije, ki pomeni tudi prenašanje na druge.« »Prosim, ne razmišljajte o covid ruleti. Zdržimo še teh nekaj mesecev, prepričan sem, da bomo jeseni lahko dokaj normalno zaživeli,« pa je pozval dr. Roman Jerala s kemijskega inštituta. S. Strel Wl j OVEN (21. 3. - 20. 4.) Vaš najdražji ne bo niti približno prepričljiv, kar mu boste tudi povedali. Vsekakor boste opazili, da je v zadevi še precej nov ter temu ustrezno tudi okoren in nesproščen. Povejte mu nekaj svojih zvijač, pa se bo odzval bolje in bolj samozavestno. b£> bik (21. 4. - 20. 5.) Nosila vas bo posebna ljubezen. To bo čudovit občutek breztežnosti in vsekakor se ga ne smete braniti. Ugotovili boste, da je vaše življenje lepo in srečno. Pravzaprav nočete, da bi se spremenilo. Kar tako naprej, sreča vas spremlja. TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Veliko razmišljate o prekinitvi ljubezenske zveze, ki je že dalj časa negotova, polna dvomov in zamer. Resnično obstaja veliko možnosti za obstoj zveze, samo oba bosta morala spremeniti tako mišljenje kot vedenje. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Zelo pozabljivi boste. Najbližji vam te dni ne bodo zaupali, saj vam bo vsaka beseda v hipu izpuhtela iz glave. Imate pač takšno obdobje, zato se ne obremenjujte in se ne vznemirjate. Roko na srce, tudi ne bodo povedali česa zelo zanimivega. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) Čas neusmiljeno teče naprej. Precej se boste ukvarjali z minljivostjo življenja. Med vso naglico in hitenjem se boste ustavili in si vzeli končno čas tudi za premislek. Kaj drugega, kot da se sprijaznite s tem, vam žal ne preostane. K RAK (21. 6. - 22. 7.) H Smejali se boste, ne da bi sploh vedeli, čemu se krohotate. Ko boste ugotovili, da počnete to kar tako, boste to tudi nadaljevali. Nekateri vas bodo sicer malo čudno in postrani gledali, a se sploh ne ozirajte nanje. Glede poslovnih zadev boste eno zadevo zelo dobro izpeljali. m - LEV f (23. 7. - 22. 8.) V službi boste imeli težek teden. Očitki na vaš račun bodo neutemeljeni. Najbolj prav bo, da se s tem sploh ne ukvarjate. Ko bodo videli, da ni odziva, vas bodo pustili pri miru. Zvečer pa si le privoščite kaj sproščujočega. DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Poslovno boste zelo zaposleni. Čaka vas podpisovanje novih dogovorov in daljša poslovna pot. Imate slabo vest glede domačih in gospodinjskih opravil, ki jih ne morete opraviti sproti. Razporedite delo med družinske člane, saj ni potrebno, da vse postorite sami. ■v STRELEC ( (23. 11. - 21. 12.) * V krogu, v katerem se boste znašli, bo vzdušje sila prijetno. Počutili se boste, kakor da tega kraja doslej še niste odkrili. Smešno pri tem je to, da ko človek nekaj najde, nekaj čudovitega, povsem blizu sebe, se vedno sprašuje in čudi, kako da tega ni že prej opazil. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Prijatelj vam bo pokazal nekaj, kar vas bo v trenutku nostalgično poneslo v preteklost. Uživali boste v stvareh, ob katerih ste uživali nekdaj, a hkrati ne boste obžalovali svojega življenja v sedanjosti. Ni kaj, res idealno. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Napočil bo čas za spremembe. Nikar naj vas ne bo strah. Pogumno naredite odločilen korak in čez čas boste zelo ponosni na svojo veliko odločitev. Na začetku je še vse megleno, potem pa postaja čedalje bolj jasno. Čaka vas prijeten teden. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Nekdo bo zelo mislil na vas, in sicer tako močno, da se vam bo izdatno kolcalo. Vsekakor boste zamudili vznemirljiv odnos, če s tem človekom ne boste začeli kmalu komunicirati. Le priznajte si, da boste obžalovali, če to priložnost izpustite. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 13. aprila 2021 Štajerski radioPTUI Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Hajdina in Osnovno šolo Hajdina prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Hajdina. Oddaja bo v sredo, 21. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Hajdina. jJATP ~ SAZAS 1M% oculus 1 H 5»" " Weltweite Industriemontagen - H A m E O dem T L U 4* I drivikc elektrarne naribor Največjiproizvajalec električne energije Lahkota prihodnosti W KLIMA IPTflUU 4®.©. OGREVANJE. VODOVOD. PLIN. HLAJENJE. PREZRAČEVANJE iz obnovljivih virov Štajerski radioPTUI Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Maribor in Osnovno šolo Tabor 1 Maribor prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Tabor 1 Maribor. Oddaja bo v sredo, 21. aprila, ob 19. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Maribor. AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI ©SAZAS EOdem Lahkota prihodnosti KLIMA TOJt«. OGREVANJE, VOOOVOD, PUH, HLAJENJE. PREZRAČEVANJE Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Gašper Pečnik »Vesel sem vsake priložnosti igranja na najvišjem nivoju« Stran 18 Rokomet Vedno je lepo dobiti sosedski derbi Stran 18 tednik Nogomet Različni odzivi klubov, od veselja do ogorčenja Stran 19 Tamara Zidanšek »Ta dobri rezultat je prišel kot naročen« Stran 19 íPoiluíají¿ naí na ívítounzm íjilitu! RADIOPTUJ tea. áptettc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Čas je za štajerski derbi, letos z močnim pridihom Štor Po mesecu dni premora se je tudi na slovenske zelenice vrnil nogomet. Z zaostalo tekmo med Olimpijo in Bravom se je začela dirka, ki bo neprimerljiva z vsem, kar smo bili doslej vajeni v prvoligaškem nogometu. Praktično vsi termini do predvidenega zaključka - 22. maja - so zasedeni, vključno s sredami (treba je dodati še tekme Pokala Slovenije). Ritem bo izjemno naporen, glede na dolg premor pa je zagotovo na mestu vprašanje, kako ga bodo igralci prenašali (povečana možnost poškodb). Vsi po vrsti sicer zagotavljajo, da so pripravljeni za boj ... Favoriti so Mariborčani, Kidričani brez bele zastave Nov začetek s sabo prinaša štajerski petkov derbi med Aluminijem in Mariborom. Lokalna tekmeca sta doslej v prvoligaški konkurenci med seboj odigrala 23 dvobojev, izrazito boljši pa je izkupiček za 15-kratne prvake iz štajerske prestolnice, ki so slavili 16-krat, pet tekem se je končalo z remijem, le v dveh primerih pa so igrišče kot zmagovalci zapuščali šumarji - obakrat v sezoni 2016/17. Kljub temu v Kidričevem nikakor vnaprej ne izobešajo bele zastave, prav nasprotno. Opogumljeni z zadnjima dvema zmagama, s katerima so se vključili v enakovredni boj za sredino lestvice, mirno in osredotočeno pričakujejo tekmo. Dodatno samozavest jim vliva zadnja medsebojna tekma v Ljudskem vrtu, ki se je končala z remijem (2:2). Tekmo bo nedvomno zaznamovala tudi vrnitev Simona Rožmana na slovensko prvoligaško sceno. Po odmevni izkušnji z Reko je sprejel povabilo najuspešnejšega slovenskega kluba, izziv je tudi zanj zelo velik. Maribor je namreč v slovenskem prostoru poseben klub, precej drugačen od njegovih prejšnjih dveh (Celje, Domžale), kjer je lahko v miru gradil ekipo in ni bil pod stalnim pritiskom lovorik. Z Reko je ta pritisk sicer doživel in v enem obdobju tudi uspešno blažil, na koncu pa vendarle „počil" ... Oskar Drobne: »Treba bo odigrati pametno, z glavo« Podrobno poročilo stanja v taboru Aluminija nam je pred tekmo podal trener Oskar Drobne in nam razkril tudi veliko zanimivost tre- i ■ w »• 1. SNL ZAOSTALA TEKMA 27. KROGA: Olimpija - Bravo 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Trontelj (28.), 1:1 Elšnik (36.). Rdeči karton: Andrejašič (81., Olimpija). 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. MURA 4. DOMŽALE 5. KOPER 6. BRAVO 7. TABOR SEŽANA 8. CEUE 27 14 9 4 27 13 10 4 27 12 9 6 27 10 10 7 27 10 7 10 27 8 11 8 10. GORICA 27 9 27 7 27 6 27 4 6 12 6 14 9 12 7 16 35:17 51 52:32 49 31:18 45 37:30 40 35:37 37 27:27 35 31:36 33 24:33 27 19:36 27 17:42 19 Foto: Črtomir Goznik Tradicija u medsebojnih dvobojih Aluminija in Maribora je močno na strani vijolic: v 23 tekmah so šumarji edini zmagi vknjižili v sezoni 2016/17, 16-krat so slavili vijoličasti, pet tekem se je končalo z remijem. nerskega dela derbija: oba z Rož-manom namreč prihajata iz Štor ... V kakšnem stanju Aluminij pričakuje štajerski derbi? O. Drobne: „V tem obdobju reprezentančnega premora in nato zaprtja smo se pripravljali najboljše, kar smo v danih razmerah lahko. Naredili smo dobro osnovo za nadaljevanje sezone in zato optimistično pričakujemo naslednje izzive. Jasno je, da je naša želja zadržati ritem izpred tega premora, to bi bilo nekaj fantastičnega. Treba pa se je zavedati, da je vsaka tekma zgodba zase. Maribor prihaja v Kidričevo v najtežjem mogočem trenutku, saj je po menjavi trenerja popolna neznanka - resnično ne moremo vedeti, kaj lahko pričakujemo, na kakšen način bodo igrali ... Prav iz tega razloga več gledamo nase, na našo igro in lastne taktične zamisli. Vsak takšen derbi je odlična priložnost za dokazovanje, zato bomo vsi skupaj dali vse od sebe za pozitiven rezultat." Kako dobro se poznate s Simonom Rožmanom? 0. Drobne: „Sva sokrajana iz Štor, tako rekoč soseda, tako da se zelo dobro poznava. Od tam je tudi Aleš Kačičnik, ki je Rožmanov pomočnik ter moja poročna priča. Tudi naš pomočnik Luka Gobec je iz bližnje okolice Štor - šlo bo kar za močno obarvano krajevno srečanje. Vsi smo dobri prijatelji, a tekma je tekma, tam bo to šlo v pozabo. Delujemo vsak v svojem klubu, vsak bo storil vse, da njegova ekipa doseže pozitiven rezultat. Po tekmi pa bo čas za stisk roke, druženje in tudi kakšno pivo - ne glede na rezultat. Me pa veseli, da je Simon znova dobil priložnost v 1. slovenski ligi, ker gre za zelo ambicioznega in kakovostnega trenerja. Upam, da bo pokazal svojo kakovost tudi v Mariboru - zmagovati pa naj začne v drugem krogu, ne še proti nam (smeh)." V zaključku jesenskega dela ste v Ljudskem vrtu vodili eno od prvih tekem na klopi Aluminija. Iztržili ste remi. O. Drobne: „Tisto tekmo smo že arhivirali, osredotočeni smo na prihajajočo. Lokalni derbiji imajo vedno poseben pridih, s sabo prinašajo dodatni naboj. Motiva nam ne manjka, igralce je treba pred takšnimi tekmami celo brzdati, da ne pre-gorijo od prevelike želje. Treba bo Tenis • Blaž Rola odigrati pametno, z glavo, vsekakor pa v vseh elementih igre na zelo visokem nivoju." Ritem bo tudi v nadaljevanju naporen, tekme si bodo skoraj neprenehoma sledile v ritmu sobota-sre-da-sobota. O. Drobne: „To bo pravi izziv za vse klube, ne samo za nas. Maribor je naša prva preizkušnja, a ni ključna, ne pripravljamo se samo nanjo, ampak pogledujemo tudi naprej. V devetih dneh nas čakajo tri tekme, že v torek s Celjem in nato v nedeljo še s Taborom. To so tekme, v katerih lahko sebi olepšamo situacijo ali 1. SNL, 28. krog: Aluminij - Maribor, v petek, 16. aprila, ob 16.45, v Kidričevem (brez prisotnosti gledalcev). Medsebojne tekme v sezoni: 1. krog: Maribor - Aluminij 3:0 (b. b.); 10. krog: Aluminij - Maribor 1:3 (0:2); strelci: Azemovič; Požeg Vancaš, Mitrovič, Kro-naveter; 19. krog: Maribor - Aluminij 2:2 (2:2); strelci: Repas, Požeg Vancaš; Flakus Bosilj, Prša. pa jo zagodemo - upamo na tisto prvo. Glede ritma bo nedvomno potrebna rotacija v ekipi, kar pa smo tako ali tako počeli že tudi doslej. Ob tem lahko pričakujemo še kakšne majhne poškodbe, pa odsotnost zaradi kartonov, utrujenost ... Verjamem v našo dobro pripravljenost, s katero bomo zadržali takšen tempo, kot smo ga v tretji četrtini sezone (3 zmage, 5 remijev, 1 poraz, op. a.)." Aleks Pihler: »Prisotna je nova energija« V napovedi tekme z Aluminijem je za spletno stran N K Maribor spregovoril Aleks Pihler. Najprej se je dotaknil dolgega premora. „Nihče si ni želel tega, zadeve so se enostavno zgodile. Morali smo se prilagoditi, česar smo v zadnjem letu že vajeni," je dejal nekdanji igralec Zavrča in dodal: „Edina pozitivna zadeva tega podaljšanega premora je bila ta, da smo imeli več časa, da se boljše spoznamo z novim trenerjem. Dobro smo dojeli in sprejeli vsebino, ki se zahteva od nas. Vemo, kaj moramo storiti, trener je predstavil svoje zahteve in verjamem, da bo naša podoba na igrišču dobra. Kot pri vsakem trenerju je prisotna nova energija, bo pa treba doslej storjeno potrditi na igrišču." V petek bodo v Kidričevem pričakovanja zagotovo velika. „V strokovnem štabu so storili vse za uspešno postavljanje novih temeljev, mi sledimo zahtevam, potrebujemo pa pravi tekmovalni odziv, točke, kajti brez želenih rezultatov ne bo primerne podkrepitve dobrega dela. Pomemben je le petek, ko bomo naredili vse, da dobro začnemo novo zgodbo in pridemo do treh točk," je dejal občasni kapetan Maribora. Za konec je podal še razmišljanje o ritmu tekem do konca sezone: „Časa, da bi se tekmovanje še dodatno zavleklo, ni več. Ob igranju dveh tekem tedensko časa za trening ne bo veliko oz. ga sploh ne bo. Šli bomo naprej z razmišljanjem od tekme v tekmo, z namenom osvojiti čim več točk in s ciljem, da se vrnemo na vrh lestvice." Jože Mohorič Zmagovalno serijo nadaljeval tudi v Beogradu Odlično formo iz Splita je Blaž Rola zadržal tudi v glavnem mestu Srbije, kjer poteka najmočnejši challenger turnir ta teden. Po zmagi v finalu Splita je Blaž Rola (147. na ATP) v nedeljo nemudoma sedel na letalo in poletel proti Beogradu, kjer v tem tednu poteka močan turnir serije challenger, igralci se merijo kar za 132.000 evrov nagradnega sklada. V glavnem mestu Srbije bi sicer moral nastopiti v kvalifikacijah, a so ga organizatorji zaradi »posebne izjeme« - igranja v finalu Splita - neposredno uvrstili v glavni turnir. To je bila za 30-letnega Ptujčana prva lepa nagrada, druga je v obliki dežja prišla v torek, ko bi moral odigrati tekmo 1. kroga proti italijanskemu kvalifikantu Alessandru Gi- annessiju (166.). S prestavitvijo dvoboja na sredo je dobil dodaten dan za počitek in pripravo na dvoboj ... To mu je očitno koristilo, saj je proti vrstniku iz La Spezie (mesta v bližini znamenite Cinque Terre) odigral poletno in odločno. Po dobljenem prvem nizu (6:4) je bil na dobri poti tudi v drugem (2:0), nakar je tekmec dvoboj predal zaradi poškodbe. Že čez nekaj ur je moral Blaž ponovno na igrišče, saj so organizatorji morali nadomestiti torkove termine prestavljenih srečanj. V 2. krogu je bil zalogaj na videz težji, saj se je meril z 8. nosilcem, Benjaminom Bonzijem. S 24-letnim Francozom se je Blaž letos že pomeril, na igrišču s trdo podlago v Carigradu je moral januarja dvoboj predati. To pa ni bilo njuno prvo medsebojno srečanje, prejšnja dva dvoboja - oba na peščeni podlagi - je v svoj prid odločil naš igralec. Tako je bilo tudi v tretje, Bonzi je v Beogradu v obeh nizih sle- Challenger turnir v Beogradu (132.000 evrov nagradnega sklada): 1. krog: Rola - Giannessi (Italija) 6:4, 2:0 - predaja; 2. krog: Rola - Bonzi (Francija, 8.) 6:2, 6:2; četrtfinale: Rola - Carballes Bae-na (Španija, 1.) dil tempu izkušenejšega Ptujčana le v začetku nizov. Nato pa nič več ... Uvrstitev v četrtfinale turnirja serije challenger je nekakšen »minimum za zadovoljstvo«, kar je Rola torej gladko izpolnil. Naslednja stopnička je bila glede na rang lestvico najvišja možna, tekmec je bil 1. nosilec, 28-letni Španec Roberto Carballes Baena (105.). Igralec iz Tenerifov je bil leta 2018 že 72. igralec sveta, v dosedanji karieri pa je z nagradami zaslužil že več kot 2,2 milijona evrov. JM 18 Štajerski Šport petek • 16. aprila 2021 Nogomet • Gašper Pečnik, Aluminij »Vesel sem za vsako priložnost igranja na najvišjem nivoju« Pri Aluminiju so bili vedno ponosni na mlade igralce iz lastne nogometne šole, najboljši posamezniki kot po pravilu zgodaj dobivajo priložnosti tudi v članskem moštvu. Zadnji takšen primer je 18-letni Gašper Pečnik, ki je v članski konkurenci debitiral že pred dopolnjeno polnoletnostjo. Mladi branilec se je med slovensko prvoligaško elito odlično znašel, na tekmi v Sežani se je tudi prvič vpisal med strelce. „Nad športom sta me že zelo zgodaj navdušila starša, pri odločitvi za nogomet je imel nekaj več besede oče, ki me je vpisal v nogometno šolo Dobrovce. Dodatne vzpodbude nisem potreboval, hitro sem vzljubil ta šport in od takrat mi je številka ena. Igral sem tudi za Miklavž, s katerim nam z ekipo U-15 v sezoni 2015/16 ni uspela uvrstitev v 1. ligo. Takrat je prišla selitev k Aluminiju, kamor me je pripeljal trener Borut Kolar. Tukaj sem sedaj že pet let," je v uvodu dejal 18-letnik iz Do-brovcev pri Miklavžu. Po odličnih nastopih v kadetski in mladinski ekipi Aluminija je kaj hitro okusil igranje v članski vrsti. To se je zgodilo še pred 18. rojstnim dnevom, na tekmi 29. kroga v lanski sezoni 2019/20 v Kranju (Triglav - Aluminij, 1:4, op. a.). „Pri prehodu iz mladinske v člansko vrsto je bilo prisotne nekaj nervoze, tudi strahu, saj so zahteve trenerjev pač višje. Čez čas pa sem se navadil, tudi s podporo trenerjev in vodstva kluba, tako da mi je sedaj že vse domače. V članskem nogometu sem sedaj že kakšni dve leti, najprej s treningi in pripravami, sedaj pa tudi s tekmami. Vesel sem za vsako priložnost igranja na tem najvišjem nivoju v Sloveniji," je dejal Gašper. V lanski sezoni je bil priključen k ekipi, ko je ta zasedala visoka mesta na lestvici, letos je v boju za obstanek. „Z dvema zadnjima zmagama, ki sta bili za celotno ekipo izredno dragoceni, predvsem zaradi dviga samozavesti, smo se priključili ekipam v sredini lestvice, tako da imamo dobre možnosti za nadaljnje napredovanje. V bistvu sploh ne razmišljam o obstanku, ampak o boju za mesta v sredini lestvice." »Glede tekmecev ne delam razlik, vedno V I • • . »v v želim na igrišču pokazati 100 %« Maribor je naslednji tekmec. „Pričakujem veliko borbenost na obeh straneh in veliko trdih dvobojev. Nedvomno bomo poskušali doseči vsaj en zadetek, naš cilj je zmaga - sam ne dvomim, da smo tega sposobni. Zavedamo pa se, da bodo s podobnimi željami v Kidričevo prišli tudi Mariborčani, zato bo za pozitiven rezultat potrebna maksimalna koncentracija skozi vseh 90 minut tekme. Tekma bo imela svojo posebno noto tudi zaradi novega trenerja Maribora Simona Rožmana, zaradi česar bodo igralci vijoličastih željni dodatnega dokazovanja. To bo nedvomno vplivalo na dinamiko dvoboja, pričakovati je res dobro tekmo. Maribor se z Olimpijo bori za vrh, tudi ostale ekipe niso daleč zadaj, tako da je pričakovati zelo zanimiv boj za naslov prvaka, nekaj podobnega, kot je bilo v lanski sezoni. Resnično me zanima, kdo bo na koncu dvignil zmagovalni pokal," je dejal mladi, a zelo samozavesten branilec Aluminija: „Gle-de tekmecev ne delam razlik, na vsako tekmo gledam enako, vedno želim na igrišču pokazati 100 %." Obramba šumarjev je v zadnjih tekmah prejemala malo zadetkov, proti Bravu in Domžalam je ostala nepremagana: „Obramba je osnova, na kateri gradimo, na vsaki tekmi si želimo z agresivnostjo in disciplinirano igro ohraniti mrežo nedotaknjeno. Seveda pa imamo tudi svoje prednosti v hitrih prehodih na nasprotno stran igrišča, kjer iščemo pot do učinkovitih zaključkov akcij," je pot do morebitnega uspeha opisal Pečnik, ki se v obrambi Foto: Črtomir Goznik Gašper Pečnik je z 18 leti trenutno najmlajši član članske ekipe Aluminija. znajde tako na mestu centralnega kot bočnega branilca: „Vse do mladinske selekcije sem igral na mestu centralnega branilca, pri članih pa so me postavili na bočni položaj. S prilagoditvijo nisem imel težav, ve- sel sem vsake priložnosti, ne glede na to, na katerem mestu igram." Jože Mohorič Reprezentanca G. Pečnik: »V mlajših selekcijah sem pod vodstvom selektorjev Igorja Benedejčiča, Aleksandra Radosav-ljevica in Agrona Šalje zbral 15 nastopov (2 v U-16, 11 v U-17 in 2 v U-18, op. a.), kar so dragocene izkušnje. Na takšnih tekmah se lahko primerjaš z igralci iz drugih držav in bolj realno oceniš nivo svoje igre. Prav tako vidiš pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, če želiš priti na nivo vrhunskega športnika.« Vzorniki G. Pečnik: »Rad spremljam nogometne tekme, še posebej Lige prvakov, a nimam kakšnega izbranega kluba ali igralca, za katerega bi navijal. Sicer najraje spremljam angleško, špansko in nemško ligo.« Futsal G. Pečnik: »V selekciji U-15 nas je oče enega mojih prijateljev povabil na futsal. Štirje prijatelji smo se odločili, da se odzovemo in smo odigrali ligo. Trenirali smo enkrat na teden, ob koncu tedna pa je bila tekma. Bili smo kar dobri, postali smo prvaki lige - to je bila kar dobra izkušnja.« Rokomet • 2. SRL Naslednji teden štartajo tudi drugoligaši Rokomet • NLB liga Vedno je lepo dobiti sosedski derbi Foto: Črtomir Goznik Po prisilni pavzi so rokometaši že zelo željni rokometa. \ Pred rokometaši Jeruzalema je sobotna tekma (17. april), ki prinaša sosedski derbi proti Mariboru. Petouvrščeni Ormožani bodo gostili šele enajstouvrščene Mariborčane. »Pogled na lestvico ni najbolj realen, saj smo nekatere ekipe odigrale 21, recimo Maribor pa le 18 tekem. Tako da si naš naslednji nasprotnik zasluži kakšno mesto višje. Pred nami je tekmec, ki se lahko pohvali z enim boljših vratarskih parov v ligi. Gre za ekipo, ki je tudi zelo močna na krilnih položajih. To dokazuje dejstvo, da sta najboljša strelca mariborske ekipe krilna igralca Tadej Sok in Filip Rakita. Sok je eden izmed najizkušenejših igralcev lige, Rakita pa prihodnost slovenskega rokometa. Na črti je še mladi obetavni Celjan Stefan Ža- bič, ki je po strelskem učinku tudi eden boljših krožnih napadalcev lige. Skozi treninge ta teden smo dobro preučili ekipo Maribora in z optimizmom pričakujemo sobotno tekmo. Po tej prisilni pavzi smo si že kar precej zaželeli rokomet, in to dober rokomet. Proti Mariboru pričakujem čvrsto in zelo izenačeno tekmo, treba bo zaigrati na visokem nivoju, če želimo doseči novo domačo zmago. Recept za zmago pa je že dolgo znan: čvrsta obramba, preko katere želimo doseči čim več lahkih zadetkov iz protinapadov, strpnost in natančnost v napadu, s čimer bomo prisilili nasprotnika, da igra v napadu na postavljeno obrambo,« je skoraj do potankosti recept za zmago opisal desnokrilni igralec Jeruzalema, 21-letni Anže Šoštarič. Seveda je za zmago na sosedskih derbijih potrebna mirna glava in na pravo temperaturo segreta želja po zmagi. K trenažnemu procesu se je vrnil Tilen Kosi, vendar je njegov nastop na dveh preostali aprilskih tekmah Jeruzalema (Maribor, Ljubljana) še pod vprašajem. »Treniram že normalno, ampak menim, da še nisem stoodstotno pripravljen za največje napore, ki jih zahteva tekma. Seveda si želim stopiti na igrišče že proti Mariboru, a to so le moje pobožne želje. Bom pa ekipi pomagal s klopi, mogoče pa vržem tudi kakšen penal,« je z veselim glasom povedal Kosi. Ormožani bodo zaigrali brez Žaka Ciglarja in Mateja Niedorferja, v ekipo se vrača kadetski reprezen-tant Aleš Zemljič. Tekma na Harde-ku je na sporedu v soboto, 17. aprila, ob 19.00, v klubu so za radovedneže in ljubitelje ormoškega rokometa, ki ne smejo v dvorano, poskrbeli za spletni prenos. Ta se bo začel ob 18.40 s studijskim delom. Uroš Krstič Slovenski klubi v 2. državni ligi so se praktično že sprijaznili z mislijo, da sezona letos ne bo izpeljana do konca. A je v torek, 13. aprila, iz Rokometne zveze Slovenije priromala vesela novica, da se prvenstvo v 2. DRL nadaljuje oz. začne 24. in 25. aprila. Nekatere ekipe so doslej odigrale dve (Drava Ptuj), nekatere eno (Velika Nedelja) in nekatere niti ene same tekme (Moškanjci-Go-rišnica). Velika Nedelja je edino tekmo odigrala proti Dravi, in sicer 10. Mladinci namesto s Celjem proti Svišu Po prvotnem načrtu bi morala prvouvrščena ekipa 1. slovenske mladinske lige, Jeruzalem, v ponedeljek zaigrati proti Celju. To bi bil velik derbi dveh vodilnih in neporaženih ekip. Toda prišlo je do spremembe v razporedu in Ormo-žane čaka v nedeljo, 18. aprila, ob 16.30 gostovanje v Ivančni Gorici. »V pripravi na tekmo s Svi-šem smo ugotovili, da je pred nami eno težjih gostovanj v letošnjem prvenstvu. Ekipa Sviša je z generacijo letnika 2001 in mlajši v preteklosti redno osvajala naslove državnih prvakov. Gre za ekipo, ki je odlično tehnično podkovana in igra rokomet, ki ima glavo in rep. Naša prednost je igra v obrambi in če bomo tu na pravem nivoju, se lahko nadejamo zmage. Smo še neporažena ekipa in že iz tega razloga smo za vsako ekipo velika motivacija. Strokovni štab verjame v fante in v novo zmago,« je pred tekmo dejal eden izmed treh trenerjev mladinske ekipe Iztok Luskovič. oktobra 2020. »Več kot sedem mesecev je minilo od zadnje tekme in fantje so željni prvenstva in tekem. Pred nami je devet tekem, kjer bomo iskali pot do uvrstitve v 1. B-ligo, ki je naš cilj. Ekipo so zapustili in se v Ormož vrnili Gašper Hebar, Alen Skledar in Denis Škri-njar. Še vedno pa imamo za dru-goligaško sceno zelo kakovostno zasedbo. Prva tekma, ki je pred nami, je gostovanje v Logatcu pri Kronosu,« je novico iz Velike Nedelje komentiral pomočnik trenerja Davorin Kovačec. Podoben je odziv Aleša Belšaka, predsednika RK Drava Ptuj: »Veseli smo te novice, v bistvu smo komaj čakali, da se to zgodi. Verjamem, da so nekateri klubi v vmesnem obdobju že obupali, da bo sezona izpeljana do konca, zato je novica lepo presenečenje. Ekipa je v bistvu trenirala ves čas, ko je bilo to seveda dovoljeno, tako da glede tega ne pričakujem kakšnih težav. Veseli smo tudi zaradi otrok, ki se bodo ponovno vrnili na skupne treninge. To je bilo že nujno, saj bi sicer izgubili kakšno generacijo.« Iz tabora RD Moškanjci-Gorišni-ca je videnje ponovnega zagona rokometnega dogajanja podala predsednica kluba Marta Tetičkov-ič Ranfl: „Fantje so že komaj čakali, da se začnejo tekme, saj prav zaradi tega trenirajo. Tudi z vidika kluba je dobro, da se ponovno zažene tekmovanje, saj so prav s tekmovanjem pogojene donacije, da ne omenjam motivacije pri igralcih. Upajmo samo, da bo sedanje stanje zdržalo do konca sezone, da ne bo novih prekinitev. V ekipi za zdaj ni prišlo do kakšnih sprememb, lahko pa do njih še pride. Edino bojazen predstavljajo morebitne poškodbe, za rokomet, ki je šport s številnimi kontakti, je to kar malo časa za priprave." UK, JM Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 28. KROGA, V PETEK OB 16.45: Aluminij - Maribor; OB 19.00: Mura - Celje; V SOBOTO OB 15.00: Bravo - Domžale; OB 17.15: Gorica - Olimpija; OB 20.00: Koper - CB24 Tabor Sežana. 2. SNL RAZPORED 15. KROGA, V TOREK OB 16.00: Triglav Kranj - Fužinar Vzajemci; OB 17.00: Drava Ptuj - Nafta 1903, Brda - Primorje eMu-ndia, Roltek Dob - Šmartno 1928, Jadran Dekani - Vitanest Bilje, Kalcer Radomlje - Krka, Rudar Velenje - Beltinci Klima Tratnje; OB 18.00: Brežice Terme Čatež - Krško. Rokomet • NLB liga RAZPORED 22. KROGA, V PETEK OB 20.00: Trimo Trebnje - Ljubljana; V SOBOTO OB 18.00: Riko Ribnica - Butan plin Izola, Urbanscape Loka - Slovenj Gradec; OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik, Dobova - LL grosist Slovan; V NEDELJO OB 17.30: Koper -Celje PL. Tekma Krka - Gorenje je bila prestavljena. 10. KROG: Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 23:25 (8:11). JM petek • 16. aprila 2Q21 Šport Štajerski IS Nogomet • Tekmovanja pod okriljem NZS Tenis • Tamara Zidanšek Različni odzivi klubov, od veselja do ogorčenja Vlada RS je na svoji seji 9. aprila sprejela nov Odlok o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov, in sicer je dovoljeno izvajanje športnih tekmovanj v uradnih tekmovalnih sistemih na državni, evropski in mednarodni ravni za člane, mladince in kadete ter velikih mednarodnih športnih prireditev iz 74. člena ZŠpo-1. Glede na navedeno je Nogometna zveza Slovenije pripravila predlog nadaljevanja tekmovanj pod svojim okriljem za 1. SNL, 2. SNL, 3. SNLin Pokal Slovenije. -1. SNL-17.4.-36. krogov; -2. SNL-20.4.-22. krogov; -3. SNL vzhod-24.4.-po 11. krogu se bo na podlagi stanja na lestvici odigrala liga za prvaka in liga za obstanek (skupaj se bo v TL 2020/21 odigralo 16. krogov); - Pokal Slovenije - 28.4. četrtfinale, 12. 5. polfinale in 25. 5. finale. Prvenstvo se bo nadaljevalo tudi v 1. in 2. mladinskih in kadetskih ligah. V 1. mladinski in kadetski ligi nastopajo ekipe Aluminija in Drave, prvenstvo pa se bo zaključilo po polovici predvidene sezone - po 13. krogu (14 klubov). Podobno bo tudi v 2. mladinski in kadetski ligi, kjer nastopajo ekipi Bistrice in ONŠ Hajdina - prvenstvo se bo zaključilo po 11. krogih (12 ekip). Po objavi novice smo poiskali odzive klubov na sprejete sklepe. 2. liga Viktor Trenevski, NK Drava: »V enem mesecu bomo odigrali devet tekem« »Zadnji ukrep glede prepovedi nastopa športnikov je povezal res veliko skupino ljudi, enostavno si že vsi skupaj želimo ponovno igrati. Pri Dravi smo nedvomno zelo veseli, da smo lahko začeli znova trenirati in da upamo, da bomo uspešno nadaljevali in tudi končali s sezono 2020/21. Naš najpomembnejši cilj je zagotovo obstanek v 2. ligi, obenem pa si želimo čim bolje izkoristiti priložnost nastopa v četrtfinalu Pokala Slovenije. Eden od ciljev, ki ga Foto: Črtomir Goznik Sezona v 3. ligi vzhod, kjer nastopajo ekipe Bistrice, Cirkulan, Pod-vincev in Vidma, se bo nadaljevala 24. aprila. zasledujemo skozi sezono, je tudi uveljavljanje mladih domačih igralcev, tudi to imamo v mislih. V sklopu priprav na torkovo tekmo z Nafto bomo v petek ob 16. uri odigrali pripravljalno preizkušnjo s Krko. Naslednji mesec bo glede tempa igranja tekem natrpan do konca, v enem mesecu bomo odigrali devet tekem. Seveda je vprašanje, kako lahko s sedanjim kadrom to zdržimo, sploh glede na pričakovane težave s poškodbami in kartoni. Veselimo se izziva, najbolj pa ponovnega igranja nogometa.« 3. SNL - vzhod Mitja Lah, NK Podvinci: »Situacijo sprejemamo in se prilagajamo« »Vsi smo si želeli, da se prvenstvo nadaljuje, zato novico o nadaljevanju ligaškega tekmovanja sprejemamo kot pozitivno, seveda pa je vprašanje, v kakšnem stanju bo ekipa ob koncu naslednjega tedna. Razumemo odgovorne na NZS, ki so delali vse, da se prvenstvo konča, da dobimo prvake in tiste, ki se selijo v nižji rang tekmovanja. S pripravami smo sicer začeli v sredini februarja, a se je s časom nadaljevanje sezone vedno bolj odmikalo, s tem pa je padala tudi motivacija in delovna intenzivnost igralcev, tudi precej manjših poškodb se je nabralo. Nazadnje je sledil še 11-dnevni lockdown, ki je popolnoma ustavil skupne treninge. Do prvih tekem imamo sedaj na voljo manj kot 14 dni, kar je malo, a s takšnimi težavami se ubadajo tudi druge ekipe. Če si dosledno upošteval navodila, ki jih je za športnike dajala država, potem enostavno nisi mogel narediti pravih priprav. Ne želimo jokati, sprejemamo situacijo takšno, kot je in se ji sproti prilagajamo. Ali pa bo prvenstvo s tem regularno ali ne, pa je lahko stvar debate. Vprašanj je veliko, tudi glede prisotnosti gledalcev, potrebna bi bila še kakšna dodatna pojasnila. Ne glede na vse upam, da bomo konkurenčni in da si bomo v tem prilagojenem sistemu tekmovanja zagotovili obstanek. Situacija pa je nedvomno nepredvidljiva in lahko gre kaj tudi narobe.« Luka Gajšek, NK Videm: »Pričakovali bi daljši rok do delegiranja tekem« »Novice o nadaljevanju sezone smo pričakovali marca, po lock- dovvnu pa smo bili močno skeptični, da se bo sezona na tem nivoju sploh nadaljevala. Torkova uradna novica o nadaljevanju sezone 24. aprila me je šokirala, meni se zdi katastrofalna - pri tem imam v mislih igralce in njihovo zdravje. Dejstvo je, da smo od 9. februarja naprej trenirali trikrat na teden, intenzivnost med igralci pa zaradi negotovosti glede sezone ni bila najvišja. Potem je prišla še 11-dnevna prekinitev skupnih treningov, ki je dodatno načela elan. Sedanji obrat v smeri igranja se mi zdi bolj poskus odgovornih, da ob koncu sezone naredijo kljukico čez prvenstvo v 3. ligi. Način se mi enostavno ne zdi pravi, pričakovali bi vsaj nekoliko daljši rok do delegiranja prvih tekem, podobno kot je to bilo pri drugoligaših, ki so imeli na voljo pet tednov. Sedaj nam ne preostane drugega, kot da zavihamo rokave in naredimo največ, kar lahko. V času do prve tekme lahko stisnemo šest treningov, potem pa bo že šlo zares. Na vsak način si želimo obstanka v 3. ligi, tudi z nekaj okrepitvami verjamemo, da nam bo to uspelo.« Jure Arsič, NK Cirkulane: »Ni vse idealno, a je pomembno, da se nogomet vrača« »Novico o nadaljevanju sezone seveda sprejemamo z veseljem! Priprave smo v Cirkulanah pričeli z individualnimi treningi konec januarja in v začetku februarja, prvič pa smo se na skupnem treningu zbrali 22. februarja. Škoda je, da smo morali vmes aktivnosti prekiniti zaradi zapiranja države, a kljub vsemu verjamem, da bomo v teh dneh do začetka prvenstva nadoknadili čim večji del izpadlih treningov. Nekateri imajo zaradi kratkega časa do prvih tekem pomisleke, sam pa glede tega nimam istega mnenja - pri meni na prvem mestu prevlada veselje, da bomo sploh zaigrali. Ni vse idealno, tudi gledalcev verjetno ne bo ob igriščih, a je pomembno sporočilo, da se nogomet vrača tudi na te nižje nivoje lig. Glede samih ciljev si želimo uvrstitve v zgornji del lestvice in s tem v Ligo za prvaka. V dveh krogih moramo za teoretično potrditev tega cilja osvojiti še točko, verjamem, da nam bo proti Šmarju v gosteh in Bistrici doma to uspelo.« Jože Mohorič Nogomet • Liga prvakov - četrtfinale Branilci naslova so se poslovili Bayern letos ne bo ubranil titule Lige prvakov, kljub zmagi v Parizu. Še več, Nemci letos ne bodo imeli nobenega predstavnika med štirimi najboljšimi klubi Stare celine. Ta čas letos pripada Špancem (Real Madrid), Francozom (PSG) in kar dvema kluboma iz angleške Premier lige (Manchester City in Chelsea). Real in Chelsea sta že osvojila Ligo prvakov, Manchester City in PSG pa imata priložnost za prvo osvojitev te prestižne lovorike. V Parizu je Bayern še enkrat pokazal svojo veličino, vendar mu več kot ubranitev svojega ugleda in minimalna zmaga ni uspela. Francozi so tokrat zdržali in veselje na Parku princev je bilo nepopisno. »Sanjamo ta naslov,« je med vrsticami priznal Neymar, brazilski zvezdnik v vrstah Paris Sant Germaina, sicer v vrstah francoskega prvaka tudi najboljši igralec, ob vratarju Navasu in Di Marii. Edini gol na srečanju je dosegel robustni Eric Maxim Chou-po-Moting. Liga prvakov, povratne tekme četrtfinala: Real Madrid - Liverpool 0:0 -prva tekma 3:1; Borussia Dortmund - Manchester City 1:2 (1:1) - prva tekma 1:2; PSG - Bayern 0:1 (0:1) - prva tekma 3:1; Chelsea - Porto 0:1 (0:0) - prva tekma 2:0. Para polfinala: Real Madrid-Chelsea PSG - Manchester City Porto je v izdihljajih tekme v gos-teh uspel premagati Chelsea, ko je s pravim evrogolom s „škarjicami" zadel Mehdi Taremi in se tako kot Bayern z zmago poslovil od tekmovanja. Dva gola prednosti iz prve tekme sta bila za Londončane dovolj za uvrstitev v polfinale. Angleži so pred enajstimi leti slavili v tem tekmovanju, ko so na krilih takrat izjemnega Didierja Drogbaja v finalu premagali Bayern. Foto: UEFA Hrvat Luka Modrič nadaljuje z dobrimi igrami v dresu Reala. Liverpoolu ni uspelo pripraviti še enega presenečenja, Real je bil pretrda kost. Španci pod vodstvom nekdanjega francoskega zvezdnika Zinedine Zidana so pokazali, kako se igra na rezultat. Trinajstkratni osvajalci Lige prvakov imajo tako možnost ta rekord še povečati. To bo že njihov 30 polfinale v zgodovini tega tekmovanja. Era Zidana se »Ta dobri rezultat je prišel kot naročen« Tamara Zidanšek je v tem tednu 80. igralka sveta, samo po rezultatih te sezone (Porsche Race) pa je uvrščena na 49. mesto. torej nadaljuje. Mesto »Beatlesov« pa bo po koncu sezone verjetno zapustil trener Jurgen Klopp, ki je dve leti nazaj »Redse« pripeljal na vrh Evrope. Manchester City je še v drugo porazil Borussio, še enkrat z rezultatom 2:1, tokrat v gosteh in se je zasluženo zavihtel naprej. Trener Pep Gauardiola je tako prekinil svoje „prekletstvo" v Manchestru in se po zmagi v Dortmundu veselil svojega prvega polfinala s Cityjem. Polfinalni dvoboji bodo na sporedu 27. aprila in 4. maja, kjer se bosta angleška predstavnika pomerila s Francozi in Španci. Real Madrid bo doma najprej gostil Chelsea, PSG pa v »Parku princev« Manchester City. Favoritov praktično ni, če odmislimo statistične podatke, v katerih prednjači večkratni zmagovalec Real. Nekaj pa je povsem jasno: vrata v finale bodo odprta vsaj za en klub, ki še ni osvojil lige prvakov. Pariški PSG in City imata v medsebojnem dvoboju zgodovinsko priložnost, da prideta do najvišje stopničke. Prav zaradi tega bo dvoboj še kako napet in negotov. Prostor v finalu pa je samo za enega ... Nani Franc Matjašič Najboljši teniški igralci in igralke sveta so teh dneh že zakorakali v del sezone, ki ga odigrajo na peščeni podlagi. Ker na tej »zraste« večina slovenskih igralcev in igralk, se je lahko veselimo, sploh glede na zadnje rezultate Tamare Zidanšek in Blaža Rola. Slednji je osvojil challenger turnir v Splitu, prva pa je na turnirju serije WTA 250 v Bogoti nastopila v finalu. V tem je bila domačinka Maria Camila Osorio Serrano sicer boljša z rezultatom 7:5, 3:6, 4:6, a vseeno je uvrstitev v finale dobro izhodišče pred najpomembnejšim delom sezone, ki se zaključi z nastopom na pariškem Roland Garrosu. Brez omembe nastopa v Bogoti, ki je bil odigran na visoki nadmorski višini, pač ne gre. »To je zelo specifičen turnir, kjer uspejo tiste igralke, ki se najbolje prilagodijo tem posebnim pogojem. Je pa zelo težko: če ne 'zrasteš' na takšni višini, potem je prilagajanje težko. Igrale smo na skoraj 3.000 metrih nadmorske višine, kar je približno tako visoko kot naš Triglav. Zrak je na tej višini zelo redek, težko se diha, zato to močno vpliva na igro. Še zadnji dan - v finalu - sem imela težave z dihanjem in kontrolo žogic. Žoge so nenormalno hitre in imajo nestandarden odskok, zato je kontrola udarcev precej težka. Potrebno je upoštevati vse to, pa še vedno ni zagotovila, da bo šla žogica v igrišče,« je pojasnila Tami, ki se ne želi obremenjevati s finalnim porazom: »Kljub temu porazu je za mano super teden. Tudi v finalu sem dala vse od sebe, potrudila sem se, kolikor sem se lahko, zato si nimam česa očitati. Na vsak način poskušam ostati pozitivno naravnana, zadovoljna sem s tem, da sem na poti do finala dosegla štiri zaporedne zmage.« Izmed teh zmag je bila proti najvišje uvrščeni igralki dosežena v 1. krogu, ko je ugnala Rusinjo Anno Kalinskayo, trenutno 106. igralko sveta. Kljub temu Tami izpostavi četrtfinalni dvoboj proti Sari Erra-ni, nekdanji finalistki Odrtega prvenstva Francije: »Proti Kalinskayi sem še tipala za pravimi občutki: to je bila prva tekma na pesku, na takšni višini ... Bilo je solidno, nič ne rečem, a sem vseeno mnenja, da je bila tekma proti Sari Errani moja najboljša na celotnem turnirju. Dobro sem se počutila na igrišču, imela sem pravi občutek. Sicer sem v drugem nizu zaostajala 0:4, a sem odlično reagirala in obrnila dvoboj v svojo korist. To je bil najboljši ka- zalnik, da se forma vzpenja. Če bi morala oceniti vse tekme, bi dala oceno zelo solidno,« je dejala 23-le-tna članica TK Terme Ptuj in dodala: »Ta dobri rezultat je prišel kot naročen, dal mi je zagon. Tudi za naprej je prisotna močna želja po uspešnih igrah, kar je pred nadaljnjimi nastopi na pesku zelo pomembno.« V peščeni del sezone gre Tamara kot 80. igralka sveta, ta ranking pa zagotavlja nastop neposredno v glavnem žrebu Roland Garrosa. »Najprej je na vrsti krajši počitek, nato pa vrnitev k treningom in nastop na turnirju v Madridu. Vključno z omenjenim je v načrtu serija šestih turnirjev, med njimi je tudi Roland Garros,« pove Tami. Velika tema je tudi menjava trenerja, v Bogoti je Tamaro spremljal Anže Čevka. »Z Zoranom se poznava že dolgo, skupaj sva delala skoraj 10 let, kar je precej dolga doba. Tako v običajnem življenju kot tudi v teniških karierah, kjer delamo kot profesionalci, pa prihaja do občasnih sprememb. Te so potrebne, včasih enostavno začutiš, da potrebuješ nov zagon. Tukaj ni treba iz tega delati nobene drame. Midva z Zoranom sva se razšla korektno in tudi v prihodnje mu želim vse dobro. Od njega sem dobila veliko znanja, ogromno me je naučil. Kar se tiče preostale ekipe, ostaja ista, iščemo pa novega glavnega trenerja - zaenkrat je to vlogo začasno prevzel Marjan Čuk. Anže Čevka me je resda spremljal v Bogoti, za naprej pa še ni nič dogovorjenega, zaenkrat še tudi ne vem, kje bomo trenirali,« je v mirnem tonu pojasnila trenutno druga najboljša slovenska teniška igralka Tamara Zidanšek. Razvrstitve Slovenk na WTA-lestvici: 76. Polona Hercog, 80. Tamara Zidanšek, 95. Kaja Juvan. Z zadnjimi osvojenimi točkami v Bogoti pa je Tamara skočila na prvo mesto med našimi igralkami po dosežkih samo v tem letu. Porsche Race, posameznice: 49. Tamara Zidanšek - 326 točk 55. Kaja Juvan - 291 točk 158. Polona Hercog - 42 točk Zidanškovo najdemo visoko na lestvici letošnjih dosežkov tudi med dvojicami, kjer skupaj z Arantxo Rus zaseda 23. mesto. Štiri mesta za njo je Andreja Klepač skupaj z Indijko Sanio Mirza. Jože Mohorič 20 Štajerski Naše prireditve petek • 16. aprila 2021 Zavrč • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona Ponovno je uspelo Eleni in prvič Klari Polfinalni oder sedme sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ima vse več nastopajočih. Iz tedna v tedna v teden v sodelujočih občinah in šolah navijajo za svoje pevske upe, ki se za razliko od prejšnjih let tokrat na predizborih predstavljajo v oddajah Radia Ptuj ob sredah med 18. in 19. uro ter po novem tudi med 19. in 20. uro. Posnetke njihovih nastopov pa si je mogoče ogledati tudi na Facebook in YouTube profilu Radia Ptuj, kjer so na voljo tudi vsi dosedanji nastopi oz. predizbori z mladimi pevskimi talenti. Sponzorji prireditve M% oculu« »v ^ - Weltweite Industriemontagt jfATP ^SAZAS ^SOdem ANpro Tschnlk d.o.o. Sponzorji so bili: Občina Zavrč, ATP Avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor - največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Ta-lum, Klima Ptuj, Anprotehnik ter Gregurec, d. o. o. - montaža industrijske opreme, INT Težak, družba za proizvodnjo in mehansko obdelavo kovin. V družbi Radio-Tednik, izvajalki projekta, so zelo veseli, da se projekt ohranja in nadgrajuje tudi v covid razmerah. Občine in osnovne šole prepoznavajo, da je v teh razmerah še posebej pomembno, da mladi lahko še naprej sodelujejo v projektih in predstavljajo svoje talente. Tako je tudi v občini Zavrč in na OŠ Zavrč. Župan občine Zavrč Slavko Pravdič je ob letošnjem predizboru povedal: „Kot župan občine Zavrč in njen predstavnik pozdravljam projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, sam bi dodal še, in nas razveseljujejo. Hkrati pa pozdravljam tudi organizatorja tega projekta, družbo Radio-Tednik Ptuj, in vse šole ter občine, ki sodelujejo v tem projektu. Predlagam, da vsi stopimo skupaj, v vseh osnovnih šola in občinah, Peli so: Taja Belšak, Elena Zebec, Gašper Kotolenko, Maruša Gomboc in Jasmina Cestar v maljši kategoriji, v starejši pa: Manuela Zebec in Klara Cestar. dajmo priložnost vsem mladim, da se predstavijo s svojimi pevskimi in glasbenimi talenti in da se vsaj malo razveselijo v teh tudi zanje težkih časih. Slovenska beseda mora biti, mora ostati, preko slovenske pesmi za to naši otroci, naši mladi, tudi skrbijo. Čestitam za odličen projekt, vsem, ki delate v njem. Prav tako pa čestitam vsem mladim iz občine Zavrč in OŠ Zavrč, ki sodelujejo ter tako promovirajo naše okolje." Završke mlade pevske upe bosta v polfinalu zastopali: Elena Zebec s pesmijo Nabiralka zvezd skupine Tabu v mlajši kategoriji in Klara Cestar v starejši s pesmijo Ne bodi kot drugi, ki jo v originalu poje Dit-ka. Tudi v sedmi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo si v občini Zavrč in OŠ Zavrč želijo, da bi se njihove mlade pevke kar najbolje odrezale. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo jim je že v preteklih sezonah prinesel veliko veselja, saj so že bili med zmagovalci projekta. MG 7 Foto: Črtomir Goznik Manuela Zebec, 9. b-razred, pesem Nabiralka zvezd (Tabu): „Za to pesem sem se odločila, ker jo rada pojem in ker jo tudi najbolje poznam oz. najbolje zapojem. Letošnje leto je moje zadnje leto v tem projektu, v katerem sem sodelovala trikrat, zato je zame še toliko pomembnejše, da dam vse od sebe in kar najbolje odpojem. Vse predmete v šoli jmam rada. V jeseni bom šolanje nadaljevala na Ekonomski šoli na Ptuju. Želim postati tajnica. Ob petju v prostem času treniram še atletiko, veliko tekam na prostem in se družim s prijateljicami." Foto: Črtomir Goznik Jasmina Cestar, 3. b-razred, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec): „Nastopila sem že lani. Izbrala sem si novo pesem, pri tem mi je pomagala sestra Klara, ki tudi lepo poje. Pesmi Klare Jazbec mi ugajajo, zato sem si jo izbrala. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je zelo dober projekt. Pojem že od zgodnjega otroštva. V šoli še posebej uživam pri pouku glasbe. O svojem bodočem poklicu še ne razmišljam. Rada imam živali, še posebej pa se rada igram z muckami." Foto: Črtomir Goznik Klara Cestar, 6. b-razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Pred tremi leti sem prvič sodelovala v tem projektu, ki spodbuja petje slovenskih pesmi in daje priložnost pevskim talentom. Rada pojem, predvsem angleške pesmi. Od slovenskih pevcev najraje prisluhnem Ditki. Njene pesmi so mi zelo všeč, zato sem si jo tudi izbrala za letošnji nastop. V šoli je odlično, še posebej pri angleščini, slovenščini in matematiki. V prostem času rada tudi rolam in igram na kitaro. Doma pomagam pri hišnih opravilih, rada pa tudi kuham, najraje pa pečem pecivo oz. torte. Moj bodoči poklic bo frizerka ali kozmetičarka." Foto: Črtomir Goznik Maruša Gomboc, 5. b-razred, Dobro jutro življenje (Alya): „Letošnja sezona projekta je moja tretja sezona. Za nastop sem si izbrala novo pesem, ki mi je bila tudi najbolj všeč. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Od slovenskih pa pesmi, ki jih pojeta Klara Jazbec in Alya. Šport, glasba in likovna vzgoja so moji najljubši predmeti. V prostem času ob petju še plešem, treniram gimnastiko, rišem, najraje ljudi in konje, ter se družim s prijateljicami. Želim postati frizerka." t % l Jur W / Ai/A č Foto: Črtomir Goznik Taja Belšak, 3. b-razred, pesem Svet je tvoj (Nina Pušlar): „Letos sem prvič sodelovala. Prepričala me je sestrična Sara Težak, ki mi je tudi pomagala s koristnimi nasveti, da ne smem imeti treme, da moram lepo in glasno zapeti. Pojem že od vrtca. Najbolj so mi všeč pesmi, ki jih poje Nina Pušlar. Rada hodim v šolo, vse predmete imam rada. V prostem času jaham, morda bom nekoč jahačica. Konji so tako prijazne živali, zelo jih imam rada. Doma imamo kužka in osem muc. V prostem času se družim s prijateljicami. Včasih pa sem tudi plesala." Foto: Črtomir Goznik Elena Zebec, 5. b-razred, pesem Nabiralka zvezd (Tabu): „Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo že dobro poznam, saj sem že večkrat uspešno nastopila. Bila polfinalistka in finalistka. Tudi letos si želim, da bi kar najbolje odpela in da bi mi ponovno uspelo. Pojem že štiri leta, zelo rada pojem. Ob učenju se najbolj posvečam petju. Moja predmeta sta slovenščina in angleščina. Rada sem na zraku, v naravi. Pri petju me podpirajo domači in tudi v šoli. Letošnjo pesem sem si izbrala sama, ker mi je zelo všeč. Glasovno mi ustrezajo pesmi, ki jih pojejo Eva Boto, Nika Zorjan in skupina Tabu." Foto: Črtomir Goznik Gašper Kotolenko, 5. b-razred, pesem Adijo, madam (Poskočni muzikan-ti): „Za svoj letošnji nastop v projektu Otroci pojejo sem si izbral naro-dno-zabavno pesem. Moja želja je, da bi se kar najbolje odrezal. Naro-dno-zabavne pesmi tudi najraje pojem. Pojem pa tudi zabavne pesmi, še posebej pesmi BQL-a in Challeta Salleta. Igram tudi na sintisajzer. V šoli mi gre dobro, od predmetov pa sta mi najbolj všeč šport in matematika. Veliko se gibljem na zraku, igram nogomet v U-9, treniram pri NK Zavrč. Želim postati policist." H) INT K CNC obdelave, Montaže, Elektro montaže, Varjenje, Cevarija, Izobraževanje, Programiranje robotov. Nova vas pri Markovcih 124 2281 Markovci Slovenija www.int-tezak.com info@int-tezak.com petek • 16. aprila 2021 Naše prireditve Štajerski 21 Cirkulane • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona Sponzorji prireditve V polfinale sta napredovala Iva in Vito Za mlade pevce, ki prihajajo iz občine Cirkulane in obiskujejo matično OŠ Cirkulane-Zavrč, lahko rečemo, da so že stari znanci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pohvalijo pa se lahko že tudi z zmago v tem projektu. rt AVP SAZAS ANpro Technik d.o.o. N^v^^ipro^v^a^c^Mri^n,^ Lfl/jfotd prihodnosti Sponzorji so bili: Občina Cirkulane, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor -največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anprotehnik, Žaga GT Gorsko, lesene konstrukcije ter EMG. Tudi letos so se predizbora, ki je potekal v studiu Radia Ptuj, udeležili z namenom, da se že v samem začetku tekmovanja kar najbolje izkažejo. Pevcem, ki ta oder projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi, že dobro poznajo, so se v novi sezoni pridružili tudi nekateri novi, kar je samo dokaz več, da v njem radi sodelujejo, da se želijo pokazati in izpiliti svoj glasbeni talent. Morda pa jih bomo nekoč slišali tudi na velikih odrih. Po odločitvi komisije bosta Foto- Črtomir Goznik Filip Korenjak Klajderič, 4. a-razred, pesem Iz Goričkega v Piran (Vlado Kreslin), lastna spremljava na kitari: „Sodelujem prvič. Pri odločitvi za nastop v tem projektu so me podpirali doma, mama in oče, ter učiteljica Nastja pri pevskem zboru. Obiskujem GŠ v Dornavi, kjer se učim igrati na kitaro, zraven pa tudi malo pojem. Rad imam pesmi Aleksandra Me-žka in Vlada Kreslina, še posebej tiste, ki imajo spremljavo^ na kitari, ki tako lepo zveni. Moj priljubljeni predmet je matematika. Pri ŠD Cirkulane igram nogomet (U-11). Doslej sem dal že več kot 90 golov. V nogometu vidim tudi svojo prihodnost, prav tako želim postati odličen kitarist." Foto: Črtomir Goznik Žan Luka Kokot, 3. a-razred, pesem Če imam pa tebe (Dejan Vunjak): „Rad pojem slovenske pesmi, predvsem pa zabavne. Že lani sem na tem odru pel pesem, ki jo poje Dejan Vunjak (Želim želim). Rad pa prisluhnem tudi pesmim, ki jih poje KoriKaver. V šoli je odlično, najrajši pa imam matematiko. Treniram karate, v prostem času pa igram tudi nogomet in pomagam na vrtu ter v gospodinjstvu. Tako kot vsi mladi pa rad igram tudi igrice. Zelo si želim, da bi se uvrstil naprej. To bi bilo tudi najlepše darilo za rojstni, ki ga imam 20. aprila. Ko odrastem, želim postati policaj ali avtomehanik." na polfinalnem odru sedme sezone pevske talente iz občine Cirkulane predstavljala: Iva Pisanec z Avseni-kovo Slovenija, od kod lepote tvoje v mlajši kategoriji, v starejši pa Vito Maučič s skladbo Alexa Volaska Nad Ljubljano se dani ob lastni spremljavi na kitaro. Občina Cirkulane se zaveda pomena tega projekta za pevske talente, zato ga tudi podpira. Sicer pa ima petje v tem okolju že dolgo tradicijo, od leta 1899 po podatkih KD Cirkulane. Županja Antonija Žumbar je povedala: „Vesela sem, da je naš štajerski radio pred leti začel ta projekt. Priključila se mu je tudi občina Cirkulane s šolo Cirkulane-Zavrč. Želimo si, da bi tudi vnaprej naši mladi osvojili slovensko pesem kot tisto glavno pesem v svojem življenju in da bi se v Cirkulanah še naprej pelo. Tako kot se je nekoč, ko sta delovala dva pevska zbora. Zato projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo podpiramo z vsem srcem. Želimo si, da bi mladi osvojili pevske veščine. Skozi nastope že tako in tako dokazujejo, da so že pravi mali profesionalci. Zasluge pri tem ima tudi šola, ki jih tudi pomaga pripravljati nanje. Zelo lepo pojejo. Želim jim veliko užitkov ob nastopanju." Nastope mladih pevskih talentov si je po novem mogoče ogledati tudi na TV Veseljak vsako soboto dopoldne. Sicer pa jim lahko prisluhnemo ob sredah na valovih Radia Ptuj med 18. in 19. uro, občasno tudi med 19. Peli so: Žan Luka Kokot, Neža Tolic, Iva Pisanec in Filip Korenjak Klajderič v mlajši kategoriji, v starejši pa Vito Maučič in Julija Maučič. in 20. uro, posnetki pa so na ogled na Facebook in YouTube profilu Radia Ptuj. MG Foto- Črtomir Goznik Foto- Črtomir Goznik Vito Maučič, 6. a-razred, pesem Nad Ljubljano se dani (Alex Volasko), lastna spremljava na kitari: „Že drugo leto sodelujem s pesmijo, pri kateri se spremljam na kitari, ki jo igram že štiri leta. Pojem že od malega. Všeč so mi pesmi Jana Plestenjaka in Alexa Volaska. Prvič letos pojem v starejši kategoriji. Ni nič stresnega, če sva se sestro konkurenta v tej kategoriji. Pomembno je le, da oba dobro zapojeva. Skupaj pa pojeva bolj redko, vsak raje sam poje pesmi, ki mu najbolj ležijo. V šoli je sedaj odlično, ko smo spet nazaj, da se lahko družimo. Šport, glasba in tehnika so moji predmeti. V prostem času rad kolesarim, igram tudi šah. Julija Maučič, 9. a-razred, pesem Naj pada zdaj dež (Foxy Teens): „Pesem sem si izbrala sama, rada imam pop pesmi in bolj umirjene pesmi. Pri izbiri me prednostno vodi besedilo, šele potem sama glasba. Všeč so mi pesmi, ki jih pojejo Ariana Grande, Lady Gaga in Rihanna. Posebnih pričakovanj letos nimam, želim si le najboljše odpeti, da bom ponosna sama nase. V jeseni bom šolanje nadaljevala na Gimnaziji Ptuj. Želim študirati medicino. V prostem času treniram atletiko in se družim s prijateljicami. Rada kuham in pečem peciva, predvsem biskvitna. Za svoj 15. rojstni dan sem si sama spekla slastno oreo torto z malinami." Foto- Črtomir Goznik Foto- Črtomir Goznik Neža Tolic, 3. a-razred, pesem Naš kuža (Hajdi): „V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo letos sodelujem prvič. Odločila sem se sama, tudi pesem sem si izbrala sama. Ta pesem mi je zelo všeč in mi je tudi na nek način pisana na kožo, saj imam zelo rada živali. Doma imamo muce, psa, želvo, osla, ovce, kokoši. Za ta projekt sem izvedela od sošolke Ive, ki se je prav tako odločila, da bo pela. Predvsem pa je moja želja, da bi se kar najbolje predstavila, kar najbolje zapela. Doma sem pridno vadila, pomagala mi je mama. V šoli mi gre dobro. Najraje pa imam likovno umetnost. V prostem času tudi rolam in se družim s prijateljicami." Iva Pisanec, 3. a-razred, pesem Slovenija, od kod lepote tvoje (Avsenik): „Lani sem sodelovala prvič. Rada pojem narodno-zabavne pesmi, zato sem si tudi izbrala to znano in priljubljeno skladbo. Pojem pa tudi zabavne pesmi. Od teh mi še posebej ugajajo pesmi, ki jih poje Eva Boto. V šoli imam dobre ocene, glasbena umetnost in šport pa sta moja najljubša predmeta. Treniram nogomet pri ŠD Cirkulane. Zabila sem tudi že več golov. Rada tudi plešem, do korona obdobja sem tudi trenirala gimnastiko. Upam, da bom, ko se bodo ukrepi sprostili, s temi treningi lahko nadaljevala. Rada imam živali, rada jih hranim. Mogoče bom nekoč frizerka." elektroinstalacije in montaža Gruškovec 84a, 2282 Cirkulane Tel: 00386 2 795 23 20 Fax: 00386 2 795 23 21 www.emg.si, E-mail: info@emg.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 13. aprila 2021 KOLOFON Program TV Ptuj Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 74 9 3 4 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). 17. in 18. april 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Pozeba je naredila ogromno škode.Obiskali smo kmetijo Breg. 24. redna seja sveta Mestne občine Ptuj. Podpis pogodbe z izbranim izvajalcem del v projektu Rekonstrukcija ostrešja OŠ Olge Meglič. Turistično društvo Ptuj letos praznuje 135 let delovanja. Ob velikonočnem prazniku so marljivi člani društva na Slovenskem trgu postavili poseben aranžma in velikonočni pirh. 6. redna seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, s poudarkom na varovanju otrok v prometu. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je na kanalu KIP pripravila spletni literarni večer Bralna značka za odrasle 2021 z gostom Tadejem Tošem. Predstavitev in pogovor z novo direktorico KIP Mileno Dober-šek. V Miheličevi galeriji odprtje razstave Kongledari Kogl 2007-2011. Predstavljena je zbirka koledarjev. V Galeriji mesta Ptuj je svoja dela razstavljal slovenski vizualni umetnik Arjan Pregl. Pet zaključenih ciklusov štiridesetletnega delovanja umetnika Dušana Kirbiša je na ogled v Galeriji mesta Ptuj. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 16 STRANI RECEPTOV Krhke sladice in italijanske lazanje, ravioli, pa pomladni šparglji, rabarbara in špinača FRANCOZI SO EDEN NAJBOLJ VITKIH NARODOV Kaj delajo prav, da se kljub rogljičkom in slastnim omakam ne redijo? LEPO IN ZDRAVO TELO Vse, kar morate vedeti o kolagenu LJUBEZENSKA ZGODBA KRALJICE ELIZABETE IN PRINCA FILIPA Bilje visoki, modrooki Adonis. Ves čas se je šalil in imel je neustavljiv šarm.« Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. NALEZLJIVI NASMEH ANJE MARKOVIC Vredno jo je posnemati MATJAŽ NEMEC O PRIČAKOVANJU DOJENČKA Veseli dogodek bo že maja NOVI PODVIG DEJANA VUNJAKA Z boksom do izklesanega telesa PRESENETLJIVA ODLOČITEV VALENTINE PLASKAN Lima je bila ljubezen na prvi pogled Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. torek • 13. aprila 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad d.o.o., Mlače 3, Loče. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. IARNUŠ V^t OKNA VRATA d.o.o. llS^ PVC OKMA, VHATA, SiUČILA imiiri/A Ai/niAi KMETIJSTVO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PURANE in purice, 7-tedenske, težke 3 kg, ter bele kokoši in peteline, težke 3,5 do 4 kg. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM kokoši nesnice. Tel. 031 200 846. KUPIM traktorje Zetor, Deutz, IMT, Tomo Vinkovič, John Deer, Class in druge znamke v kakršnem koli stanju ter kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. PRODAM bale sena, suhe in mokre. Tel. 031 244 074. PRODAM obračalnik pajek 2,30 m, pu-halnik za seno, žitno sejalnico Olt, 2 m, vse dobro ohranjeno. Tel. 041 255 748. PRODAM mlado kravo simentalko za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 041 893 546. PRODAM teličko simentalko, staro 5 mesecev. Tel. 070 250 441. PRODAM suha bučna semena, pakirana po 40 kg, cena 3,8 €/kg. 041 258 832. PRODAMO - Ptuj, Krempljeva ulica, trisobno stanovanje (1634), popolnoma obnovljeno (2009), opremljeno, 92 m2. Cena: 103.000 EUR. Ane « y Kontakt: 041 391 003 ali 02/620 8816 www.re-max.si/Poetovio PVC okna, vrata, senčila KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM prašiče v teži 150 do 180 kg, 1,60 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM koruzo, ječmen, pšenico, ajdo in slamo v oglatih balah. Možnost dostave. Tel. 041 394 258. ZELO ugodno podam obnovljen gumi voz. Tel. 068 143 588 in 051 224 150. JARKICE - kokoši v začetku nesnosti, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Ča-dramska vas 19, 2319 Poljčane, tel. 031 751 675. PRODAMO prašiče, 40 kg in več. Tel. 031 781 483. NESNICE, rjave, huppex, leghorn, črne, grahaste in pepelnate, v začetku nesnosti, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. Možnost dostave. ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta je v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. OSMRTNICA Za vedno nas je zapustila naša draga mama in sestra Vesna Primc IZ ULICE 5. PREKOMORSKE 6 Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 19. aprila 2021, ob 14. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 13. uri. Žalujoči: vsi njeni RAZNO ZELO ugodno prodam raztegljivo okroglo jedilniško mizo in 6 stolov ter kovinsko ogrodje za balkonske ograje (4, 3, 3 m). Tel. 031 300 780. Nikdar te ne bomo pozabili, spomini nam lepšajo dan, te vedno ob sebi čutili, kot smo nekoč tvojo dlan ... ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice, sestre, tete in prijateljice Tilčke Kostanjevec IZ ULICE JOŽEFE LACKOVE 17 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč ob njeni izgubi. Hvala za darovano cvetje, sveče ter vsa izrečena sožalja. Posebej hvala vsem, ki ste jo fizično ali samo v mislih pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni > Razpisujejo prosta delovna mesta v proizvodnji kruha in peciva. Zainteresirane delavce živilske stroke vabimo, da se prijavijo po pošti na naslov: PPS - Pekarne Ptuj, d. o. o., Rogozniška c. 2, 2250 Ptuj ali na elektronski naslov: komerciala@pps.si. www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ! 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, hodno pokličite. Štajerski'TEDNIK majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 tel. 02 749 3410, za večje objave pred Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine ... OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da se je v 77. letu za vedno poslovil dragi, oče, brat, boter, stric in tast Franc Jerenko IZ NJIVERC Pogreb pokojnega bo v petek, 16. aprila 2021, ob 15. uri na pokopališču na Hajdini. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 14. uri. Pogreb bo v družinskem krogu. Žalujoči: vsi njegovi najdražji Dobrota tvojih rok ne mine, a ohranja nam spomine. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. V SPOMIN Mineva že 30. žalostno leto, ko si nas 16. 4. 1991 prehitro zapustil, predragi sin, brat in boter Miran Kovačec IZ CVETKOVCEV 35 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. SPOMIN ( \ ■W- > r^-_-^V) I 18. aprila mineva 20 let od izgube dragega moža, očeta in dedka Alberta Alojza Skaza IZ DRAŽENCEV 12A Hvala vsem, ki prižigate svečke in se ga spominjate. Njegovi najdražji MESTNA OBČINA PTUJ Občanke in občane mestne občine Ptuj vabimo, da se v soboto, 17. aprila 2021, udeležijo čistilne akcije, ki bo potekala na celotnem območju mestne občine Ptuj. Dobimo se ob 9. uri na zbirnih mestih v četrtnih skupnostih. V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena na 24. april 2021. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 16. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Zlata harmonika v Mali vasi, 2015 10:00 Srečanje oktetov, Jur. Dol 2019 11:30 Praznik občine Sv. Jurij v SI. Goricah 2018 12:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Naših 45 let in srečanje folklornih skupin 20:00 120 letTamburašev Gorišnica 21:55 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 17. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Predavanje - kako krepiti svoje zdravje 10:00 Utrip Ormoža 11:00 Ptujska kronika 11:30 Oddaja iz občine Miklavž na DP 12:00 Video strani 17:45 Tamburaši in mandolinisti Slovenije 2017 20:00 Praznovanje Markovega malo drugače, 2020 21:45 Ujemi sanje 23:00 Video strani S P > D. i" <- CD Z £ O o Ocb" CM CO - ""Î TD jO NEDELJA, 18. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Večer vinskih pesmi, Skorba 2014 11:00 Osti Jarej, ujemi vai2006 12:00 24. kmečki praznik Leskovec 2019 13:00 Koncert vokalne skupine enigma z gosti 13:55 Košnja trave na star način, 2015 15:00 120 let Tamburašev Gorišnica 17:00 Alfi med prijatelji 18:00 11. društveni večer Občine Zavrč, 2019 19:00 Praznik Občine Zavrč 2020 20:00 Tedenski pregled dogodkov občin 21:00 Video strani PONEDELJEK, 19. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 V jesenski noči, Sela 2019 09:15 Utrip Ormoža 11:20 Ujemi sanje 12:30 Ptujska kronika 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Osti Jarej, ujemi val 2006 19:00 24. kmečki praznik Leskovec 2019 20:00 Praznovanje Markovega malo drugače, 2020 21:50 Predavanje - kako krepiti svoje zdravje 23:00 Video strani Lepi spomini ne bledijo! 1 | | r%TO BRIGADIRSKO POlfTJE* 0BCIMI PTUJ Za zdravo pitno jl rado v Halozah |||8|yj|| t !£Jt KHWTCJ» M MS Hw Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega S " sneta ZKS Maribor "j? - 25 Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 24 Štajerski Križem Kražem petek • 16. aprila 2021 ZDA • Prevelika poraba vode Slovenija • Človekov najboljši prijatelj V Las Vegasu za prepoved okrasne trave Najdražji psi na svetu Ameriško puščavsko mesto Las Vegas bo kmalu postalo prvo v ZDA s prepovedjo okrasne trave, ki zahteva preveč vode za zalivanje. Mesto, znano po igralnicah, sicer že 20 let prepričuje prebivalce, naj zamenjajo okrasno travo s puščavskimi rastlinami, in nekaj uspeha je bilo. Državni kongres pa zdaj obravnava predlog prepovedi preostalih zelenic. Vodno gospodarstvo južne Nevade ocenjuje, da je na območju mesta Las Vegas 21 kvadratnih kilometrov nefunkcionalne okrasne trave, po kateri nihče ne hodi oziroma se ne uporablja za nič, ker je posajena sredi cest, v stanovanjskih naseljih ali parkih pisarniških zgradb. Kalifornija je v zadnjem desetletju zaradi suš večkrat začasno prepovedala zalivanje okrasnih trat, vendar popolne prepovedi doslej ni bilo še nikjer v ZDA. Poraba vode je v Nevadi od leta 2019 narasla za devet odstotkov in vodno gospodarstvo meni, da je SS^^K ________ _ Foto: Dreamstime/M24 preprosto ni več na voljo dovolj za okrasne trate. Las Vegas je bil lani 240 dni brez dežja, pod vprašajem pa je tudi prihodnost reke Kolorado, ki zagotavlja 90 odstotkov vode za južno Nevado. Reka Kolorado oskrbuje z vodo tudi dele Arizone, Kalifornije, Kolorada, Utaha, Nevade, Nove Mehike, Wyominga in ameriške južne sosede Mehike. Po prepovedi v Las Vegasu ne bo nihče izdajal kazni lastnikom hiš, ki imajo svoje trate. Tiste nefunkcionalne, ki ločijo ceste ali so v parkih, kjer ni nikogar, pa so nespametna potrata vodnih virov. Kaktusi in druge soč-nice bi bili veliko bolj primerni, saj za ozelenitev okolja potrebujejo veliko manj vode. Sta Tibetanski mastifi že od nekdaj veljajo za pomemben del tibetanske družbe. Ti psi so v preteklosti varovali svete kraje, kot so samostani in molitvene dvorane, mnogi pa menijo, da psi v dom celo prinašajo zdravje in varnost. Čeprav se cene tibetanskih mastifov gibljejo okrog 100.000 evrov, so pred leti kupcu iz Kitajske prodali tibetanskega mastifa z imenom Hong Dong za kar 1,5 milijona evrov. Hong Dong je eden redkih predstavnikov pasme z rdečo dlako, prav tako je njegov jedilnik sestavljen iz najboljše govedine, perutnine in celo morskih specialitet. Lovrenc na Dr. polju • Nova razstava Pomlad in velika noč Člani kreativnih delavnic Kulturnega društva (KD) Lovrenc na Dravskem polju so znova ustvarjali. »Tokratno delo je potekalo na te- ukrepi za preprečitev širjenja koro-matiko okrasitev ob veliki noči. Že navirusa, ki jih je treba upoštevati, a kar nekaj časa nam delo otežujejo vedno znova zavzeti člani delavnic Snežno beli samojedi so pred časi vlekli sani po zasneženi sibirski pokrajini, v zadnjih letih pa so postali ena najpriljubljenejših vrst domačih ljubljenčkov. Za samojeda je najpogosteje treba odšteti približno osem Foto: Pinterest/M24 tisočakov, najvišja cena, za katero so pred leti prodali čistokrvnega sa-mojeda z rodovnikom, pa je 14.000 evrov. No, kljub očarljivemu videzu so samojedi precej zahtevna pasma. S. S. OKNA, VRATA & GARAŽNA VRATA www.naitors.si iimm md i pravi * * * NAI/ ORSdoo. Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE O | AKCIJA: Alu vhodna vrata Foto: KD Lovrenc dokazujejo, da se da z dobro voljo, iznajdljivostjo, vztrajnostjo, znanjem ter izkušnjami marsikaj narediti. Tokrat smo v razstavnem prostoru v središču Lovrenca na ogled postavili razstavo z velikonočnimi in spomladanskimi motivi,« je povedala predsednica KD Metka Kouter in povabila k ogledu razstave. MZ ••Ueno^zrnatKarjernpred ssrsgs^ I0&t«rasHja]ca.P«P» , , «setariiW»hoteUk Ker ]C preveč ' a' Le <^^ Nagradno turistično vprašanje tva in turizma Muzeji, knjižnice in galerije so ponovno odprte, prav tako tudi cerkve z omejenim številom oseb pri verskih obredih. V vzhodnem stolpu ptujskega gradu si je še vedno mogoče ogledati največjo arheološko razstavo, Osrčje Petovione, posvečeno 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. Predvideni datum zaprtja je 30. april. V Miheliče- vi galeriji je še do 18. aprila na ogled edinstvena razstava Koledarji Kogl 2007-2021. Grajska pristava Ormož pa še do junija vabi k ogledu razstave Pisani svet pupik. V Galeriji mesta Ptuj pa razstavlja virtualni umetnik, ptujski rojak Dušan Kirbiš. Razstava z naslovom O izvoru podob je na ogled do 16. maja. Kljub številnim neznankam in nepredvidenim potekom epidemije co-vid-19 se ptujski organizatorji festivalov pripravljajo na letošnje festivalsko dogajanje, da bo poletje 2021 s svojim dogajanjem prineslo vsaj malo optimizma in neke vrste zagon v življenje in delo po covid obdobju. Gostinstvo in turizem, ki sta ga epidemija najbolj prizadela, bosta v drugem javnem pozivu Špirit Slovenije lahko koristila podporo v višini 36,2 milijona evrov. Gre za sofinanciranje obratovalnih stroškov za čas prvega vala razglašene epidemije covid-19 v času od 12. marca do 31. maja 2020. Sredstva lahko koristijo mikro, mala in srednje velika podjetja, ki ustrezajo pozivnim pogojem. Višina sofinanciranja pa bo najmanj 900 evrov in največ 9.999 evrov na prijavitelja. Cilj poziva je ohraniti dejavnost in delovna mesta v gostinstvu in turizmu ter omogočiti lažji ponovni zagon turizma po sprostitvi ukrepov zaradi epidemije. V prvem pozivu pa je Spirit Slovenija pomagal 821 podjetjem z nepovratnimi sredstvi. S sredstvi drugega poziva upajo, da bodo vsaj malo pomagali gostinstvu in turizmu na poti do okrevanja. V pomoč pri okrevanju pa je gostincem in turističnim delavcem lahko tudi zbirka Kako oživiti slovenski turizem. Evropska potovalna agencija je v svoji šesti raziskavi zbrala podatke o deležu Evropejcev, ki nameravajo potovati v prihodnjih šestih mesecih. Potovati si jih želi kar 56 odstotkov. Dobra petina jih namerava potovati od maja do junija, dodatnih 36 odstotkov pa želi potovati v poletnem času. Skoraj polovica vseh, ki so sodelovali v raziskavi, pa želi potovati v drugo evropsko državo, 36 odstotkov pa jih pravi, da bodo potovali znotraj doma- Foto: Črtomir Goznik Stanje v gostinstvu in turizmu je kritično. Zdaj naj bi mikro, malim in srednje velikim podjetjem pomagali s sofinanciranjem obratovalnih stroškov za prvi val korone. če države. Glavni motiv za potovanje ostajajo prostočasne aktivnosti (66 odstotkov). Evropejci, ki bodo potovali spomladi in poleti, kažejo največ interesa za počitnice na morju. Na potovanje jih je 52 odstotkov pripravljenih potovati z letalom, 32 odstotkov z avtomobilom. Tudi po najnovejši raziskavi pa si Evropejci želijo potovati v države, ki jih je najbolj prizadel covid-19: Španija, Italija, Francija, Grčija in Nemčija. Zunaj domače države želijo najpogosteje potovati turisti iz Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, Belgije, Švice, Poljske in Avstrije. Doma pa si želijo najpogosteje letovati Francozi, Italijani in Španci. Pri Planinski zvezi Slovenije oz. njenem odboru Planinstvo za invalidne osebe (osebne s posebnimi potrebami) so tudi v novi sezoni pripravili projekt novih doživetij za invalidne osebe in osebe s posebnimi potrebami v Slovenskih gorah. Gre za projekte, ki omogočajo dostopnost gora za vse. Društvo turistov Slovenije pa bo po nostrificiranem programu Zavoda za razvoj turizma na lokaciji Slovenia Eco Resort začelo z novim programom, Pastirsko akademijo za predšolske in šolske otroke do 4. razreda, ki gradi na pomenu sobivanja z naravo. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo letos poteka že sedmo sezono. O tem, katera je letošnja sezona projekta, smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Karmen Jug (Markovci). Danes sprašujemo, kolikokrat doslej je TD Ptuj organiziralo vseslovensko Prangerjado. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 23. aprila. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kolikokrat doslej je TD Ptuj organiziralo vseslovensko Prangerjado? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.