DRUGI DEL
LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
SECOND PART
Vohniie I.—I. Letnik.
Cleveland, O., Thursday, December 23rd, 1915. — V četrtek, 23. decembra, 1915.
No. 39,—Št. 39.
NA SVETI VEČER.
RMif«': 'i;'	v, -i ■ ;V.;i>2 ■■■'.
Veter, sneg.... Hitro se je naredila noč, skoro po četrti uri s'o se jele užigati luči po visokih mestnih hišah, kjer se prostira toli mehko, blagodejna toplota; zais-krele so v neštevilnih prodajalnah kjer je razstavljeno božično blago, ali gorele so mračno v svetilkah pouličnih. V gorko obleko zaviti hite ljudje po mestu, gosto se vsipljejo snežinke nanje, veter jim brije neusmiljeno v obraz in sili skozi gorko odejo do života. Ali notri v srcih je nocoj tako gorko, toli blažena mehkota objemlje nocoj ta srca in toli slovesno veselje trepeče v njih!.... Vrata
pri prodajalnicah se odpirajo in zapirajo neprestano: glej, tu pri-hiti na ulice mož s precejšnjim zavojem v roki, kamor je zavil vse bogastvo, s katerim bode nocoj o-srečil deco svojo; tam izbira žena med ogromnim blagom* katero je nakopičeno na prodajalnih mizah; / tiho veselje ji sije z Hca; kako pač bodo zavrisnila presrečna deteta, prej.eniši svoja darila in naj so še tako skromna, še toli ponižna! O gotovo, nocoj je večer, ko vsakdo prinaša darov ljubljencem svojim; marsikatero veselje si je prikrajšal med letom in skrbno hranil trdo prisluženi denar, da razveseli draga bitja, da se veseli sam, ko se prostira tiho;-presrčno veselje, po vesoljni zemlji.... gorje mu, lcdor ne more bit-i srečen -na sveti /večer-!.....
Poezija. svetega veneris.! Kajko veselo gore luči-po neštetih hišah, kjer slave praznik rodbinske sreče, kako tesna ljubezen spaja nocoj srca, ki žive le drugo za drugo, s kolikim veseljem zre oče lia o-troka dete na očeta, in tisti mali darovi, katere sipi jejo ljube roke koliko čudotvorno moč imajo v sebi! Na sveti večer molči prepir; posvetni šum se umika blaženi tihoti; skrbi zaspe vsaj za je-den večer. Nad vsako hišo plove krilat poslanec božji, da blagoslavlja presrečne prebivalce; sveti spomin odrešenikovega rojstva preveva svet. . . Lep je sveti večer — gorje sred, ki se zapira poeziji njegovi!....
**
* »
Pred razsvetljeno prodajalnico stoji* ubožno oblečena žena; k nji se pritiska šibko, siromašno dete. Koliko bogastvo se bliska za'jas-' nimi stekli, koliko svetih živoboj-nih igračič! Z željnimi očmi se ozra bledi deček nanje — o, pri toliki krasoti ne čuti ostre sape, katera mu sili skozi tenko oblačilce, ne čutfhudega mraza, v katerem mu ledene rdeče ročice pri tolikem bogastvu ne ve, ne more vedeti, kako siromašen, kako neimerno je nesrečen ! Ta čili konjič, ki stoji kakor živ pred njim, kakor bi se hotel igrati ž njim; ta štirikolesni voziček, kako veselo bi drdral pO tesni domači sobi; ta zlata trobenta, kako zvonke glasove bi ji izvabljal; ti svinčeni vojaki, kako ponosno bi stali", ko bi razpostavil njih krdelo in jim veleval z zvenečim glasom, da, prav s tistim glasom, kakor je čul častnika, ukazujočega svoji četi! In tam se leskeče svetli šlem — s kolikim veseljem bi ga dejal lia glavo; ona kriva sabljica z zlatim Čopom, s kolikim ponosom bi jo hotel opasati in sukati pred podložno četo,; in ona puška,'kako. Bi streljal ž njo, da bi odme-
BOŽIČNA.
Naj slava v višavi Bogu se glasi. Naj mir osrečuje vse dobre ljudi, Vstanite, o bratje, se dela že dan, Nobeden ne bodi dremoten zaspan! Od neba razlega se petje lepo, Človeški glasovi tako ne pojo!
Ti zemlja presrečna, veseli se zdaj, Nocoj se ti bliža vse milosti raj, Poglejte na kviško, če zdi se mi res So angelji božji, k nam gre j o za res. Množica velika in dolge vrste, Kak lepo njih petje in harpe done!
Nakvišku pastirci! presrečni je čas! G-ospod iz višave zdaj pride do vas! Veselo naj bije zdaj vsako srce, Vsi čuti in dihi Boga naj časte! Nocoj napojila je milost zemljo In noč razsvetlila je črno zemljo.
valo po sobi po vsi hiši, po mestu, po vsem svetu . . . O in ta zelena smrečica, na kateri gore jasne Ptiči — tu jo vidi pred seboj, resnično "božično drevce, kakršnega še ni videl... Ali v visokih hišah bodo nocoj gorele luči na drevesih, in zlati orehi, rdeča jabolka, druga krasota, lsfekršne sploh, ne pozna, vse to bode viselo in se lesketalo na zelenih vejah. In s svetlimi očmi bodo stali otroci, prav taki otroci, kakor je on, samo srečnejši, veselejši, pred drevescem in vriskaje in s solzami prejemali darove — ali je to pač resnica ali res tako srečo zapirajo oni ponosni, lirami? Doma v sobici pa bo tema in ostri dih pbzimske sape bode prihajal skozi slabo zapirajoča okna in silil skozi tenko odejo in mraziVo ubogo telesce!.. Da
bi mogel prejeti samo najmanjši del tega bogatega krasu, na katerega mu zro poželjivo oči, in ne popisno veselje bi se naselilo tudi v tistem ponižnem lirftmu, kjer preživlja svoja leta!' In zlate sanje bi se mu po noči rodile v glavici ni srečen bi bil na sveti večer, kakor je srečnih sto in sto družili, katerih ne pozna, kateri pa vendar žive. ,,,Toda■ ničesar. ne sme vze-■ ti seboj, samo gledati sme tc kra-sne stvari, in gledal bi jih do jutri ali še dalj, "i svetle podobe bi-sb
porajale v lmvneti njegovi glavici!. ....
* "Pbj'diva!'' začuje zdajci rahli glas materin — lcaj ve to malo dete, kako težko se je iz vil ta glas ubogi; jženi! Dušilo jo je v grlo. Zgrudila bi se bila na kameniti tlak iii jokala brez konca v zimsko noč! Ali ni čitala v duši svojega otroka? Ali hi zrla v svetle oči, ki so se tako zamaknjeno po-i jila s krasoto, do katere ne more ? Ali ni hotela že zdavna oditi, ko se ji je krčilo srce v pršili?. Toda lie — še huje bi hotela trpeti sa-iho da pozablja ubogi deček svoje uboštvo; saj jima nihče ne brani, da stojita pred svetlim oknom — kdo ju vidi nocoj! , Ti ljudje, - ki hite mimo njiju, imajo nocoj svdje misli, uživajo v mislih bodo-»če veselje — gotovo kdo bi zahteval, naj se tudi ozro po teh. mračnih bitjih, katerima ni došel ; tsV^ti večer! Oj"kdo ve kako je to hudo, in kdp vseh teh srečnih ljudi bi umel tsto vprašanje katero ji šiloma prihaja na dan: zakaj tako, zakaj ne drugače? In če trpim jaz, zakaj mora trpeti tudi ta nesrečni otrok? Grešna misel, ali kdo vrže prvi kamen na ubogo ženo, kateri se šibe kolena od notranje slabosti? In zakaj je prišlo tako, da je zagrebla Qnega, ki je živil malo družino, živil s poštenim, napornim delom? ali je bilo prav tako, ali je moralo biti tako?, Pristopite, kdo za luči prvi kamen ?
"Pojdiva!" začuje se znova nje glas; mrzla roka z rahlo silo poprime ljubljenega dečka. In deček ; sluša in bridke solze mu kapljajo po lici. . . . Še jeden pogled po razkošni lepoti — minil je sen! Hu, kako je ostei* veter, kako brije okoli obraza 'tam '.od; jezera! Tu okoli ogla, kako silno mu vre naproti •— domov, domov iz svitlega mesta v temni dom! Gori .v onih hišah gore luči; skoro dojde Božič v jasne prostore — deček, gorje ti! In gorje vsakomur, kdor ne more biti srečen na sveti večer!..,
STRAN 2. — DRUG! DEL.
"SLOGA", V ČETRTEK, 23. DECEMBRA, 1915.
. Vesele božične prazčake in srečno novo leto želim vsem mojim if'	* cenjenim odjemalcem in prijateljem!
i Za papiranje ali barvanje sob se vam priporoča vaš i rojak in znanec
Jakob Boncha
\ , TRGOVEC S SLAŠČICAMI IN SMODKAMI. j 6116 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
Slovencem in Hrvatom želim veseli Božič in srečno
Novo leto!
MATH BRAIDECH
—gostilničar— ZALOGA PIVE, VINA IN DRUGIH PIJAČ, KA-J —KOR TUDI CIGAR -
1191 Norwood Road,	Cleveland.
Vsem rojakom se iiajt|3jiidueje zahvaljujem za preteklo naklonjenost in so še nadalje priporočani. Vesele, božičrie praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
Frank Pire
slovenski sedlar -ZALOGA LEPIH IN TRPEŽNIH ODEJ —-
5911 ST. GLAIR AVENUE
Veseli Božič in srečno novo lelo najini tisoče odjemalcem in pri-
jateljem, ki so nas obiskovali-tekom preteklega-leta. Zahvaljujemo se Vam za naklonjenost izkazano v pretepenem ; 'letu in upamd, da ohranimo dobrotno zvezo še mnoga leta. Naj bode vaš Božič veselejsi in Novo leto srečnejše kot kedaj
poprej.
, |! : :	nanljudneje vam udani ;
NATIONAL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA , Cor. E. 61st in St. Glair Ave., Cleveland.
L. SKOK,
prvi in edini slvenski klepar in strešni krovec.
6034 St. Claif'kvejMe, . , Cleveland, O.
l/.delujnu vsa kleparska dola, pokrivam strehe s skrijem, vsakovrstnim. roberjem, smolo, itd. Bprejeiiiam tudi vsa popravila. liarvam hiše po nizkih conah! . '	, , " I Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjeniih odjemalcem in pi'ijateijem!
Rojakom priporočam mojo na novo otvorjeno gostilno, kjer bodete dobili raznovrstne pijače in smodke.
Math. Debeljak
6301 Glass Avenue,	Cleveland.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim" cenjenim odjemalcem in prijateljem!
'f , ?' Priporočam se še za nadaljni obisk.
Anton Ogrinec
slovenski mesar, Pnncefcou 1168-W.	0124 Glass Avenue.
SVOJI K SVOJIM!
Telefon Princeton 1944-R.
Michael Setnikar
! Vedno sveža zaloga dobrih pijač, smodk in cigaret.
; Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
t 6305 Glass Ave.,	Cleveland, Ohio
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
f * Priporočam so š.e za nadaljno naklonjenost!
ANTON LAUŠIN,
• „• -^SLOVENSKI GBOCERIST—
6128 ST. CLAIR AVENUE
URA Z ANGELCI.
i.
Gospoda Tadeja, starinar ja v Poprečni ulici št. 37, je zadel v sredo, dnfi 3. novembra 1. 1910. natanko ob 12. liri dvajset minut smrtonosen mrtvoud. Zgodilo se je 1o nenadoma in tem bolj nepričakovano, ker je bil gospod Tadej krepek in zdrav mož v še-stedesetih letih. Ravno te čase je bil posebno pri dobri živjjenski volji, o nikakršnih boleznih ali 0-slabelostih ni tožil in tudi usodnega dne je živel v svojih poslih prav po svoji redni navadi. Zjutraj ob polu sedmi uri je vstal in šel k maši k očetom frančiškanom ob Sedmih se je vrnil, - zajutrko-vaL v kuhinji za črešnjevo mizo in pogodrnjal nad svojo ženo, ker se mu je zdelo, da ni kava dovolj dolgo vrela in da je vsled tega premalo kuhana in nezdrava pet minut bi morala vreti! — sto pical zmerna^o stonjicah v pritličje, odprel prodajalno in pričel po njej premetavati, urejevati in odpravljati večni nered.	% Ali sredi takega dela se je nenadoma domislil gospe Tereze, ■— vdove po rajnem in preblagorod-nem profesorju Matelku, ki je sta novala in samovala v sosednji hiši. Na steni se je namreč spreži-lo bite stvari, v švicarskem stilu izrezljani liri, zgoraj nad kazalci so se odprla med dobnimi podboji neznatna vratica, majhna kuka vica je pogledala po prostoru, zakuhala osemkrat zapovrstjo-in izginila zopet za. mehanskim za-tvorom.
"Ha!" — jfc rekel polglasno gospod Tadej — " preblagorodni gospod sosed — Bog mu daj nebeško luč! — ta je imel še vse drugačno uro!" — In natančno se je vedel spominjati. Črna — najbrž od ebovine —- podolgasta, na slonokoščenih ali alabastroyih stebričkih, v sredi med njimi maj hna, rdečepisana minuta ' v. obliki metulčka, ki nepretrgoma frfota in leta sem in t ja, nad njo na beli okrogli plošči dvoje kazalcev, <i nad kazalcii za vzbočenim steklom prelep; vrt z rdečimi rožami in zelenimi kostanji. .Kadar poteče lira in kaže veliki kazalec na dvanajst, zabrni nalahko v kolesju, med rože in kostanje prilete angeli v belili svilenih haljah, z dolgimi zlatimi lasmi in svetlim tromba-mi v rokah, obvise v belem krdelu nad žarečimi cetovi in pod zelenjem, pa zatrobijo zvočno in veselo tolikokrat, kolikor kažeta kazalca na beli pločevini. A ko je to končano, Se oglasi spodaj pod belim stebričjem prav iznenada pri jetno glasbilo, ki zapoje prav tako, kakor bi peli sami zlati, zvončki, naslednjo, pesem.:
"Sve-e-ta noč,
blažena noč,
vse-e že spi - je-e polnoč".. .
Gospod Tadej se je spomnil te; ure kakor nečesa lepega v svoji življenski prošlosti. Ko ga je poklical nekoč k sebi rajni in bla-gorodni gospod Metelko, da mu proda kopo ponošene obleke, ta-, krat je videl prvikrat in 'zadnjikrat to čudovito in prijazno starino. Takoj je namigaval, da bi jo kupil, in pozneje je ustavil njenega lastnika yeltoe na ulici in ga ogovoril.
'•Dobro jutro voščim, preblagorodni!" —je pozdravil. "Kaj pa urica, ali še trobi in igra? Prijetna stvarna — kaj bi ne napravila midva zanjo?"
Gospod Metelko se je smejal in starinar Tadej je takoj porabil priliko za kupna pogajanja. "A" — je skomizgnil s sivo' glavo — "iz zlata ni seveda ne- Za navadnega človeka ali za dandanašnjo gospodo nima tudi nikakršne veljave, ali za starinarja je kakor nalašč. No, jaz bi vam dal nekaj zanjo.... "
Gospod Tadej je že star nkd šestdeset let in tudi dogodki kakor ta pogovor o starinski uri, ki je zanj jako važna, zameglijo : nekako in se zabrišejo v njego-I vem starem in od starosti pešaj o-: čem spominu. Ne ve se več do-bro'.spominjati, kako je bilo. Ali i zdi se mu, da ga je potrepal bla-: gorodni gospo'd Metelko po rami, : pokimal 8 suhim in sivozarastlim t obrazom, pa dostavil menda tako-
le : "Dokler sem ziV-, ne dani urice. Po moji smrti pa jo boste ravno vi dobili za majhne denarje. Tako* bo, gospod Tadej! Kdo se bo pa takrat zanimal za stare ure?" ■
Gospod Metelko počiva sedaj že leto dni v grobu, njegova soproga, gospa Terezija, pa stanuje še ravno tako v sosednji hiši kakor prejšnje čase. Stara je že, upognjena, molitev ji je prva, Bog ve, ali človek bi vseeno mislil, da bližnjemu rada ustreže in se mu rajša prikupi, kakor pa zameri. Starinar Tadej si je zmi-slil, da stopi k njej in 6d strani povpraša po stari uri, neznatnem spominu pokojnega gospoda.
Pogledal je na uro — devet je bilo — počakal še pol ure, zaklenil za seboj prodajalno in se nar potil naravnost- k vdovi Metelko-vi.	'' ,i	.
Po ulici je šel počasi, ker je bil njegov gorenji život težak, masten in čokat, noge pa stare in vedno slabše in okornejše. Ker je moral v prvo nadstropje po starinskih in visokih stopnjicah, se je jako zasopel. Počival je pred belimi vratmi, brisal noge ob slamo, ki je ležala pred pragom, prisluškoval nekoliko in končno nalahko in uljudno potrkal. , Odzvala, se je stara dekla Ančka, ki je bila znana po vsej ulici kot jezična in zelo razburljiva ženska- ''Da bi ga volk požrl!" — je rekla najprej tako glasno, da se je slišalo v vežo in nato tise dostavila: "Kakšna trapa pa traplje na vse zgodaj okrog nas? ! Po teh besedah je šele odprla.
" Dobro jutro!" — je kimal starinar Tadej in držal' klobuk, že vdano v rokah. "Sporočite moj najuslnžnejši pozdav prebla-gorodni gospo Metelkovi in jo por prosite da bi govorila z mano par prijaznih besed."
Služkinja je: odšla s čemernim in starim obrazom in vrnila se je, sama siva in upognjena, gospa .•Vletelkova v črni obleki in -lo penftljp pod vratom.;
"Dobro jutro, gospod Tadej P' '-- je pozdravila precej živahno in nadaljevala po ženski zgovornosti. " To je pa prav; lepo, da so vas enkrat k nam zanesli koraki, to me pa zelo veseli! Kar v sobo stopite, pa sedite tukajle na zo-fo, gospod Tadej ! Kaj mi boste pa povedali?"
Naenkrat sta bila v sobi in sedela v rdečih naslonjačih, di'ug: nasprot drugemu.
"■Lepo jesen imamo" — je rekel gospod Tadej in sukal v roki rjav polcilinder, kakor bi ne vedel, kaj naj napravi z' njim. "Suhi dnevi so in gorico je, kakor že dolgo nismo doživeli enakega."	" '
Bog daj, da bi ne bilo kmalu snega!" — je dejala gospa Metelkova. "Kadar pade sneg, pa se-mi zdi smrt tako blizu, da bi jo z roko dosegla. Lepo vreme, topel čas, spomlad — to pa človeka popolnoma razstrese in pripravi, da pozabi na bližnji grob!"
"Res je !" — je pritrdil starinar Tadej. "Res je!" Stari smo in Milimo samo čakati, kdaj pride naš konec-"
Pri teh besedah se je ozrl starinar nekoliko v stran in takoj o-pazil na stranski omari uro z belimi stebrički in lepim vrtom za vzbočenim steklom.
"O" — je zategnil — "pri vas je še v,se tako, kakor je bilo prejšnje čase/ ko je še živel rajni gospod — Bog mu daj mir in pokoj! Če še pe motim, tudi še stoji vse tako, kakor je stalo. Vse pohištvo, tista-le urica tam."
"Vse je kakor je bilo! — je rekla gospa. ",Mi?e, stoli, podobe po stenah, okraski po omarah so kakor spomini, .človek pogleda to, kpomni se davnih časov, zdi se mu, kakor bi bil sredi znancev. Glejte, tisto vazo tam je razbil moj mož. RoČa ji manjka. Mislim in čutim, kakor bi bilo včeraj. Skoro slišim padec, njega vidim, kako pobira in je v zadregi...-."
' "Ali tista-le hrica tam" je povzel gospod starinar •— "čemu pa vam bo, tista-le urica?" In prav prijazno in skoro prisrčno
je bilo to vprašanje.
"To imam še od svojih staršev" — je rekla vdova, "Oče mi jo je podaril, ko sem se omožila!
"O" — je kratko vzdihnil starinar — "to je že jako dolgo. Skoro ni več res" — se je hotel o čividno pošaliti. "Jaz imam po sebno veselje s takimi starinami-Saj ni vse skupaj dosti vredno, ali človek je človek in ima nad sabo razne slabosti, če bi se ne zameril, pa bi vi prodali tisto-le urico?" '	»
"Za nobene denarje!" — je od govorila gospa. "Kaj bi dobila zanjo — ali je vredno?" In tudi — kdo bi prodajal davne in ljube spomine ?''
"Starine niso zanimive za vsakega" — je pričel stvarno raz-motrivati gospod Tadej —"ali za kogar so, tak jih že dostojno plačuje. Jaz bi vam dal na primer za to-le urico, če bi vam bilo drago, gospa...... "
"Nič, nič! Ni misliti, ni misliti!" ga je zavrnila gospa. "Take stvari — kaj bi rekli moji rajni, če bi jaz kaj takega napravila?! Resnično mi ni mogoče, gospod Tadej!"
"Gospod Tadej je pokašljal, potgnil z desno dlanjo preko redkih in kratko pristriženih las na temenu, preravnal noge, se popravil na stolu in pričel iznova sukati in gladiti svoj polcilinder.
■'No, tako-le!" — je pričel "Komet smo pa odpravili. Najprej smo bili radovedni, pozneje smo se ga bali, nazadnje se je pa izkazalo, da nas imajo Časopisi in . modrijani za norca. Nekega večera s'epi zašel med kopo ljudi, ki so kazali s prsti v nebo in trdili; da vidijo repato zvezdo.' Še jaz sem gledal, daljnogled sem na stavil, pa vse zaman. Kaj bom pa zagledal, če je bila vse skupaj sama goljufija!"'
"O" — je rekla gospa vdova. Časopisi s'o krivi, zraven pa še mi, ki jih čitanio. Smo že taki: jsa -Tft^'iiii 'Mi niC se vf asih pehamo!"
"Je že res, seveda je res!" — je prijazno potrdil starinar Tadej- "To je pav bridka resnica! Če samega sebe malo premislim, pa jo spoznam — od kraja do kon ca. Kupčija s staro obleko, s pohištvom', to že še nese, a take-le stvari, kakor ta vaša urica, to pa človeka samo stane in stane. Ali vse je zaman. Človek jevže tak, da ne in ore biti brez nepotrebnosti. Za to-le vašo urico bi dal sam ne vem kaj, samo da bi mi jo dali!"
"NiČ, nič!" — je odgovorila go spa. "Tega pa ni misliti. Dokler sem živa, je ne dam od sebe !-V - ;
Gospod Tadej je zopet zakaš-Ijal, segel z roko zadaj za vrat, popravljal tam ovratnik, naravnal spredaj pocl bado staro in obnošeno kravato, prede j al noge, — mlasknil z jezikom in ožrl slino, pogledal malo na okoli in se pričel zopet motati s klobukom.
"Tisto pa menda veste, gospa," — je prič?! po odmoru — da so odkopali nekje zunaj mesta nekakšne kosti, lonce, stare denarje in slične reči. Eni so trdili, da so črepinje tistih kristijanov,ki so jih pobili Turki, drugi pa so dejali, da so jih postrelili Kranjci. Pa ni bilo ne to in ne ono. Grobišča želv so bila, res je!
"Čitala sem, seveda sem čita-la!" — je rekla gospa.' "Ali jaz se ne zanimam mnogo za take stvari. Postarala sem se in kar me je veselilo, je že vse dalečAza mano- Mlad človek vse vidi in vse rad pogleda in zve, star pa je nadležen in čmeren, če manj sliši o svetu in življenju, bolj je zadovoljen,"
"Pa to, kar sem povedal, je bilo vseeno jako zanimivo," — je povzel gospod Tadej. "Mene sicer ne zanimajo posebno izkopane stvari, ker so vse preveč pokvarjene, ali to zadevo sem prav pozorno zasledoval, človek pač o-stane vedno to, kar je. Kjer zadi ši po starinah, pa sem zraven, če bi bilo tudi na drugem vogli sveta. Iztičem okrog in iztičem kakor zdaj okoli te vaše uriče." (Nadaljevanje na tretji strani.)
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
Chas. Armbruster
SLOVENSKI MESAR
6112 St. Clair Ave., — ^ČlevelandTO^
Telefon Central' 5590-W.
F. NORMALI,
—SLOVENSKI GROCERXST— 4526 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim ■ cenjenim odjemalcem in prijateljem ! Priporočam se še za nadaljno naklonjenost! ; ;
Telefon Cuy. Central 1739-L. Vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim; vesele božične praznike in srečno novo leto!
FRANK POJE, S
4015 Sti Clair Ave.,	Cleveland, Ohio.
Cenjenemu občinstvu uljudno sporočam, da sem prejel veliko zalogo zimskega blaga, ter se mu pripočam za naročina.
Vesele božične praznike in srečno novo leto voščiva vsem svojim naročnikom ter se jim priporočava za nadaljni obsk.
Kunstelj Brata
NEW YORK DRY CLEANING CO.
6220 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, 0.
TELEPHONE: PRINCETON 1600-K
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
Zahvaljujemo se Vam za preteklo naklonjenost in se priporoča-md za bodočo.
i	prodajalec
MOKE, KRME IN HRANE ZA PERUTNINO. 6512 ST. CLAIR AVE., Cleveland, O.
, , ' \ . '	'	- . ' J . . .	vV' '
Vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele
' •	Ail.:' •'. ■ '	'" .j'j-'
božične praznike in srečno novo leto!
—SLOVENSKI GROC.ERIST— 1383 E. S3rd St. vogal Standard Ave.
Vsem slovenskim odjemalcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto, ter se jim zah valu jemo za preteklo naklonjenost in priporočamo za bodoče --obiske -——
Guenthers slov. lekarna
Vogal Addison Road in 1 St. Clair Avenue
Vsem mojim rojakom in odjemalcem voščim vesele božične praznike in srečno novo leto, da bi jih zdravi obhajali v krogu svoje družine.
Tem potom se tudi zahvaljujem, vsem mojim cenj. odjemalcem pri nakupu posestev, hiš, trgovin in
sploh, kar spada v moje področje. —Priporočam se še v nadalj ne obiske v letu 1916.—
JOHN ŽULIČ
1376 Marquette Rd., stan 5905 Prosser Ave. PRODAJALEC ZMLJIŠG IN ZAVAROVALNINA
Vesele božične praznike in srečno novo leto. POZOR ŠLOVENCI!
Kadar nameravate zidati hišo ali kaj popra? vljati, se obrnite na domačo slovensko \ podjetje
JozefDemshar, slov. stavebnik
1177 East 60th Street,	Cleveland, O.
Tel. Princeton 2402-K
Vesele božične praznike in srečno novo leto željni vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
Frank Zaviršek
—gostilničar— 1383 E. 39th Street,	Cleveland,
JOHN TRATTAR, trgovec z obuvali
3855 ST. CLAIR AVENUE
Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otreke.—Cene solidne. Postrežba točna ..	. tf
Vesele božične praznice . •— in srečno novo leto. —
Telefon: Central 4684.K
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim ' v cenjenim odjemalcem in prijateljem!	,
John Hosta
KOVAČ IN KOLAR
6224 St. Clair Avenue,	Cleveland, O.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
Eden najboljših pelinkovcev se dobi,vedno pri
ELI AS RADICH,
—gostilničar— % 2547 Hamilton Ave.,	"Cleveland, O. <
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
X ZAKRAJSEK,
Slovenska mesnica
6216 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
Priporočam se še za ^ad^ljno naklonjenost!
Andrej Krajnc,
—rgostilničar—
1113 EAST NORWOOD ROAD.
Vsem cenjenim odjemalcem se zahvaljujem za preteklo naklonjenost ter se priporočam še v bodoče. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem "mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!.
Jožef Vidmar,
—SLOVENSKI GROCERIST— 6303 GLASS AVE.,	CLEVELAND,
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim ^enjenim odjemalcem in prijateljem!
Rojakom priporočam mojo mesnico, kjer bidete. ve-1 dno uljudno postrežem.
LOVRENC ZUPAN.
slovenski mesar
1423 E. 55th STREET,	CLEVELAND.
SVOJI K SVOJIM!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim . cenjenim odjemalcem in .prijateljem!
J0S6PH OGRIN
—goaitilničar—
990 E. 61st St.,	Cleveland, O.
Posebno nizke cene belega vina galon........$1.00
Rudeče vino galon po .......................60q. v
Ura z angelci.
Starinar Tadej se je pri zadnji besedi prav prijazno nasmehnil, počakal je z glasom; veselo in dobrodušno je preobračal oči pO jamicah, pogledoval,je po strani na uro, ki se je ravno sprožila in pričela pridružilo drdrati. Zdaj —-nenadoma je priteklo v vrtiček od vsake stani šest belih angeljev in vseh dvanajst je zatrobilo — prav tako, kakor bi zapeli nekje daleč prijetno ubrani akordi cerkvenih orgelj- In ko je bilo tega konec, se je pičelo spodaj pod belimi stebrički prijetno cingljanje: "Sve-eta noč, blažena noč,
vse že- spi, je-e polnoč...."
Gospod starinar se je smehljal, in strmel, gospa vdova je bila'tega vajena in je gledala vsakdanje predse. Ko-je bilo igranje pri kraju, je povzel gospod posetnik jj najprijaznejšo besedo: "Urica, ta-le urica, ta mi ne pojde iz glave ! Je že tako! Zakaj bi mi je pa ne prodali, če smem tako vprašati?"
Vdova zopet ni bila zadovoljna, vstala je in tudi, starinar je vstal in se pričel poslavljati- '''Zakaj ko smo stari, je lahko mogoče, da se vsak hip za vselej poslavljamo; Bog ve, če človek ne stisne zadnjikrat roke sinu, ki nas vsako leto enkrat obišče, kdo zna, če ni zadnjikrat videl zvestega prijatelja, ki ga je prejšnji teden nazadnje posetil?" .
"Res je, res je!" je pritrjevala vdova in ponujala gospodu Tadeju svojo velo in belo roko.
"Nemara se tudi midva ne bova nikoli več videla" — je sklepal starinar dalje in gospa je po-RFGregomeh ,	4
dajala, da je tudi to mogoče, prav verjetno in-mogoče. Ko sta bila že pri zadnjih vratih in, je vdova že držala za svetlo medeno ^kljuko, je dostavil gospod Tadej brez posebne zveze zelo uljudno: "Ali urica, ta-le vaša' urica, ta mi je jako pri srcu. Če bi se, gospa, kaj premislili, pa prosim, da bi mi sporočili, če bi me ne našla vaša Ančka doma, naj stopi pa h krčmarju Boštjanu, kamor stopim včasih na požirek, zjutraj me ^e pa najti pri očetih frančiškanih," . . / ' " / ! ;	,
To se je- godilo ravno nekakL okoli poldne. Ko pa je gospod Tadej pripovedoval doma med kosilom svoji starikavi ženi o lepi uri, lastnini blagorodne vdove Metelkove,in hotel ponoviti besedi "ta-le urica, ta-le uri-i-," mu je prišlo naenkrat slabo, v lica je pobledel ko stena; z rokami se je prijel za mizo, a nenadoma omahnil mrtev po temnozeleni zofi. Zadela ga je kap.
n.
Na , noč tistega dne, ko so pokopali starinarja Tadeja, je bila gospa Metelkova nenavadno ču-ječa, pozorna in nemirna. Ležala je v drugi sobi v desnem notranjem kotu, neprenehoma se o-bračala in vlekla na ušesa vsak najmanjši šum in negotov glas, ki je prihajal z mestnih cest in ulic in ga plašno in važno presojeyala-Dalje, od nje se je nahajal majhen kabinet, kjer je spala služkinja Ančka. Vrata so bila na stežaj odprta, enako vrata v prvo sobo in iz prve sobe v kuhinjp. Dekla je globoko in močno dihala in pričenjala vsak čas smrčati. Vdova jo je vselej zbudila.
'Kaj ..že spiš, Ančka ? Čakaj no!" — jo je klicala in Ančka se je. odzvala z dolgim, zategnje-nim in zaspanim glasom: "Ho-o -o-?!'
Qd nekod je pritaval zamolkel in nerazumljiv zvok. Morda se je izgubil v sobo z ulice, morda iz pritličnega stanovanja. Vdova ga je cula, gledala na široko izpod odeje po sobi, ki jo je raz-svitljevala plapolajoča nočna svetilka, presojala v mislih, kaj bi se bilo oglasilo, in takoj pokarala deklo, ki je pričela naenkrat V noVič smrčati. '	1
"Anča, Anča, ali si čula?"
'' A-a-a! — se je odzvala Anča. "Nič nisem čula. Kaj pa bi tudi čula, ko ni nikjer nič. Sanja se vam!"
"Danes so pokopali Tadeja!" je rekla vdova. "Nocoj je prvo noč v zemlji!"
"Jov"! — je pritrdila dekla. "Naj v miru počiva!" , ;
Zopet je bilo vse tiho; slišalo se je rahlo tiktakanje ure v sosednji sobi, tu in tam je prasketnil pla-menček nočno svetilke, stegnil se in nenadoma zraste!, pa se je zopet stisnil in znižal, da je bil še manjši nego poprej in da je postal polmrak o sobi skoro gost. Zunaj pod okni je nekdo trdo pre stopal, pričel peti z napornim in negotovim glasom, nenadoma utihnil in se odaljil. Anča je za-smreala.
"Anča, Anča!" — je zaklicala vdova. "Ali si čula?Pod okni je nekdo pel — kdo je neki bil ?" —
"TJh" — se je prebudila in o-■ glasila d.eklaH "Ste pa vi nocoj sitni! Da bi vas Bog v nebesa vzel! — toliko imate spanca kakor tat vesti! I, kdo je bil, kdo? Kak pijanec se motovili o-krog, ali pa kale zmešanep, ki lazi za dekleti!''
"Kaj pa je nocoj naši lučki?" je vprašala vdova, a dekla je ni prvič,razumela. Ko je žula vprašanje drugič, je hladno odgovorila: "I — kaj ji bo! Štacunar daje slabo olje. Ta rogač!"
Ura v prvi sobi je pričela trobiti in to je bilo nekaj nenavadnega. Angeli so prileteli točno ob vsaki končani uri, zdaj pa je preteklo pet minut in že zopet trobijo. Tudi glasbilo igra, kar enako ni v redu. Nemara se je potrla ura, ali je pocukal kdo za zlato vrvico, ki visi ob strani'iz nje, in jo tftko sprožil ? Saj so vrata zaklenjena in ni nikjer nikogar!"
"Anča, Anča!" — je poklicala vdova. "Ali slišiš? Kaj pa je naši uri, kdo pa jo je sprožil? Ravnokar so trobili angeli, a zdaj že zopet!"
"Ka-a-aj?" se je — zategnjeno odzivala jn budila dekla. "A —- i ura! No, stara je kakor midve-Saj tudi jaz ponavadi samo zjutraj kaši jam, ko vstanem, pa se včasih le pripeti, da moram celo noč prekrehati. Znotraj je vse staro, obrabljeno in narode!"
"Pametna bodi, Anča!" — kara gospa. "To ni tako.. Ura i-ma kolesje, ti pa pljuča! To ni vseno!''
"Ravno tako' je"!" — trdi Anča. "Staro kolesje pa stara pljuča je eno. Eno in drugo peša, se obrabi, zatika se in zapenja, dokler ne obstane. Kako mi pa gode včasih znotraj! Kakor bi medved sedel na srcu in se šopiril in mrmral!"
Ura je z opt t umolknila in le rahlo tiktakanje se je slišalo. Vdova je mislila nemirna in plašna na pokojnega gospoda Tadeja. Njegovo telo je našlo mir v tesni krsti pod črno zemljo, Bog ve, če je naJšla njegova duša. Nemara je odhitela z brzino duha pred božji prestol, da daje tam račune od svojega gospodarstva. Morda še ni našla poti, ki Vodi mimo zvezd, lune in solnca v ne-vpovračljivo večnost. • Stara pota še hodi,, ni se še otresla zem-skega hrepenenja, uro' želi še; kako1, jo je.želela prej v tistem telesu, ki zdaj čaka na svoj razpad pod i?vežo rušo.
"Anča, Anča!" — je klicala gospa in Anča se je . zategnjeno odzvala- "Anča, moliva očenaš. in češčenomarijo za dušo rajnega 'Tadeja. Naj ji da Bog večni pokoj!"
; Vdova je pričela moliti z nekoliko hripavim, visokim in tresočim glasom.'Anča je-odgovarja la pri očenašu točno, pri češčeni Mariji je besede samo napol izgovarjala, pri želji, da bi zadobi-la duša pokojnikova veehi mir in P°koj, je njen odgovor popolnoma izostal.
V prvi 'sobi je nekaj šrtnilo, menda v uri. Angeli so se oglasili zopet in^to pot se je zdelo, da njihovo trobenje he priroma nikoli do konca. \f'uri je drdralo kolesje, rahloglasno trobente so pele in tudi glasbilo je cingljalo nenavadno hitro svojo svetono-nečno pespm.
"Anča", se je vznemirjala vdova,/'AnČa, ,to giora biti nekaj! Anča ali spiš? Vštani, vstani, prosim te in poglej!"
Anča je šumela v kabinetu in se pokazala z ogromnimi razho-jenimi copatami na nogah; zagrnjena je bila v veliko rdečo ruto in kratka siva kita ji je vjsela ob stol, ki se je z, velikim ropotom prevrnil.
"Kaj pa počenjaš?" — jo je svarila gospa in Anča je odgovar-
ja prav malomarno in zazdeli a-la: "Zaspana sem — hu-u-u-a!"
Stopila je že ,ua prag sosednje sobe, prestopila še enkrat ui prijela medeno kljuko, a ko je pogledala v kot za vrata, kjer je stala na 'omari stara ura, je na-nagloma zaluptnila . in zaječala^ kakor bi ji zagrozil.kdo s snfrtjo: "Va-a-a-a"
Tiščala je k sebi kljuko na vso moč, držala se sključeno, t strmela, s široko, odprtimi očmi proti postelji, kjer je ležala vdova in dihala in sopla, kakor bi ne mogla do besede.
"Kaj pa je,?" — je vprašala vdova.
"I" — je jeknila Anča. "Starinar Tadej! Pri uri stoji in za vrvico čuka!"
Govorila je hitro, da je beseda jemala besedo. Kljuko je držala krčeviteje, ruta ji je zdrsnila s pleč, kita ji je odskakovala pri vsaki kretnji, kakor bi bila sama zase živo bitje. Vdova se je pričela križati, sedla' je v postelji, šklepetala z zobmi in s tresočo roko izbrala med steklenicami na nočni omarici listo, ki je bila napolnjena z blagoslovljeno vodo-Sv- Treh Kraljev. Škropila je na levo, škropila na desno in naprej ih nazaj in izgovarjala z ražseka-nimi besedami, trepetajočimi glasovi: "V imenu očeta, v imenu sina, v imenu svetega Duha! Bog ti daj večni mir in pokoj. Bog daj, da bi našel pot v nebeško kraljestvo!"
"Zdaj premika stole!" — 'je javila Anča, vsa brez sape." Bog te pomiri, kaj smo vam' pa storili, oče Tadej, da irogovilite okoli — nas? To je pa grdo od vas, veste kaj!'' In v nagli jezi je za-
kričala: "Boste šli, aH ne!"
Ura je prenehala biti in igrati in zavladala je tišina. Vdova je sedela na postelji in strmela brez kretnje v Ančo, Anča je držala kljuko in st,rmdla nazaj vanjo. "Šel je" — se je oglasila po. dol-feni času sredi tišine. "Dejee je neroden, kakor je bil. Še po smrti \sitnari in dela ljudem napoto."
"Moli!" — je velela gospa in šepetala sama neumljive molitve. Anča je zaklenila vrata in se od njih oddaljila.Groza jo je do malega minila, vendar ni hotela nazaj v kabinet, marveč je sedla na mehek stol sredi druge sobe, zavijala se v ruto, ki ji je bila prej odpadla, in se stresavala bolj od mraza, kakor pa od straha. RFGregorieh	6
■Vdova je ' molila nepretrgoma do jutra. Takrat je vstala vsa bolna in bleda, šla v cerkev k svo jemu izpbvedniku in se vrnila resna in molčeča. Ura je stala na svojem, prostoru, njena minuta se ni več premikala, angeli njso trobili in glasbilo ni cingljalo, ali ne dekla ne vdova —■ ni omen la, dasi je vsaka videla in vedela.
Šele popoldne, ko se je delal jesenski mrak, se je gq?pa oblekla in velela Anči: "Zavij uro v papir in jo nesi z menoj !"
"Kam?"— je vprašala dekla in vdova je; pojasnila: " Staremu Tadeju. Prosil me je zanjo, naj jo ima. Na grob mu jo položi!" '. In tako še je zgodilo*
ITT.
Gospa Metelkova v dolgi in s kožuhovino obrabljeni suknji in Anča v ogromni sivi ruti sta se po
mikali proti pokopališču. Jutro je bilo jesensko, vlažno in žalostno. Vse naokrog je ležala gosta siva megla, konture redkejših poslopij zunaj mesta so se spotoriia prikazovale iz nje in zopet v njej tonile. Ropotanje prihajajočega voza se je culo, zamolklo in zategnjeno,iz mok^e daljave, voz sam se je pojavil na cesti, kakor bi se pripeljal fiz oblaka.
Na pokopališču so se motali iz megle ob desni in levi križi in visoki nagrobni1 kameni. Pot je bila mokra, kjer je ležal na kupu prekopane zemlje podolgovat in vel Venec, je počvali v jami pokoj ni gospod Tadej.
'' [Tre niveč !" — je rekla vdova, ko je trikrat obšla ilovnato grob-ljo. "Vzel jo je — Bog mu daj miren počitek!"
Dekla Anča je že razprla posi-njele ustne, da bi povedala drugačno mnenje. Ali nenadoma ji zapel in zataknil nekje vgrlu, pa je obličal glas, kakor bi si ji zap in zataknil nekje v grlu, pa bi ne mogel na piano- Kimala je, kakor bi čula modre ih učene besede, ki jih pa ni umela.
' M. P.
John Zulich
1165 Norwood Rd.
Želim vsem cenjenim prijateljem in znancem ter svojim odjemalcem Vesele Božične praznike in srečno Novo leto, da bi ga vsaki doživel še mnogo leto v največjem zadovoljstvu in sreči.	v
'" " ' ■	■ '» 1 'i	' •	" . * v f	''_________I..M i V
Sedaj ob koncu leta.
V	,1 r	, 1 V ,, . J, jj' t Ht tu,	^ v • V': ■ , Ij/r' •	' .	t- tJi > . •• V f »*'- 'W
se cenjenim odjemalcem lepo zahvaljujem, ker ste me obiskali v tako obilnem številu pri kupovanju hiš in še naprej se Slovencem priporočam, kadar boste namenjeni kupiti hišo, d ase oglasite pri meni, in jaz bom skrbel, da boste dobro postreženi. ^
OGENJ.
Pri meni lahko zavarujete pohištvo, hiše, trgovine, konje, avtomobile, vozove, itd., ker jaz sem v zvezi s štirimi najmočnejšimi kompanijami.	/	'	* *„•.
Pojasnila dajem zastonj.
Slovenci, vi, kateri kupujete hiše v Collinwoodu od kompanij, tudi vi potrebujete moža, kateri razume ureditev kupčije. V kratkem vam bodi povedano, da ni vse zlato kar je svetlega in zapomnite si te besede. Jaz imam skušnjo v tem. Slovenci, kadar nameravate kupiti hišo, pridite prej k meni. To vas nič ne stane ker jaz bom prej pregledal "Restrictions", (to pomeni prepoved ene ali druge stvari delati ali toliko let ne smete piodati, in ene kompanije davajo še "forfixtures-close", to pomeni ako vi res-triktiranih točk ne spolnujete, vam lahko hišo nazaj vzamejo, in vi zgubite vse pravice.. r Slovenci zapomnite si te besede; to ni zame reklama, ampak korist vam.	i * * ,
Toraj, predno kupiti hišo pridete k meni.
Nasvete in pojasnila dajem zastonj. Danes si lahko pomagate in pred osmimi leti nazaj si Slovenci niso mogli, in Slovenci imajo skušnjo v dotični okolici, samo ljudje, kateri so bili oškodovani se ne izdajo. Jaz sem že mnogim urejal in zato mi je stvar znana. Jaz mislim, da človek svoj teško prisluženi denar bora vedeti kam si ga investira, torej če moje delo vas ne stane niti e-nega cehta in vi kupite hišo ravno za isti denar kao sem jaz zkra-ven, ali pa če ste sami, ali je potem vredno, da pridete k meni;??? Verjemite mi, da bom tudi vam mnogo pripomogel, in se jjriporo-' čam v takih slučajih da pridete k meni. Jaz imam svoj urad na svojem domu in nikjer drugje. Ker je v Clevelandu več enakih imen, zato pazite za naslov:	l	k v
JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd. ™ Pmc*«® vim.
STKAN 4. — DRUGI DEL.
"SLOGA", V ČETRTEK, 23. DECEMBRA,. ^915.
"Iloga;
Tednik za slovenski naxod. IZHAJA VSAK ČETRTEK ZVEČER. XJRAD: 6120 ŠT. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. NAROČNINA: $1.00 na leto, 50c za šest mesecev. CENE OGLASOV NA ZAHTEVO.
"TJ OST I T HT".
A Weekly Paper for the Slovenian "People, ISSUED EVERY THURSDAY EVENING. BY THE "SLOGA" PUBLISHING CO. OFFICE: 6120 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO. Subscription: $1.00 per year; 50c for.six months. ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
81
Cleveland, Ohio,, v četrtek, 23. decembra, 1915.
STRMI, 0 ZEMLJA, ODREŠENIK TVOJ PRIHAJA.
A predvečer Božiča smo. Pred nami je velik do-
mm godek. Kristusov prihod na svet je dogodek v
sMlrnk Človeški zgodovini. Kako se zemlja suče okrog SKt svoje osi, tako se zgodovina zemlje suče okrog prihoda Kristuf&vega. Nebo in z*ja z napetostjo pričakujeta Odrešeniko-vega prihoda.
Kakor brzojavna žica, mrzla in mrtva na zunaj, dr-s-eta od znotraj; odmeva važna poročila od konca do konca zemlje; tako zemlja nocoj: mrzla in mrtva na zunaj, trepeta od znotraj; po njej se pretaka čudapolno poročilo: Stvarnik Tvoj prihaja. Vse stvari strmite! Ve gore se ponižujte do pddnožja njegovega, ve dolme se dvignite v začudenje. Mi studenci in reke ustavite se na vasem teku, da ne zamudite čudovitega prizora, vi vetrovi utihnite, da čujete anf eljsko petje, ti zemlja trepetaj, ko začutiš na tvojem površju rahle stopinje božjega Deteta, vsi svetovi in elementi odmevajte: GLORIA IN EXCELSIS DEO.
Kaj pa ti človek? Kaj pomenja zate prihod Kristusovi	'	J -
V marsičem si zaostal za naravo. V marsičem si se ji izneveril, odtujil. Tudi sprejem Tvojega Odrešemka m vedno Mk kakor se ga pričakuje od Tebe, ki si krona vsega stvarstva.	' ■ Vendar prihod Svetega Deteta te gine. Dogodok^vete.Noči sega v srce vsakemu človeku, ki .•je kedaj slillf^^Musu.Vsi rodovi, vsi stanovi so omamljeni od sVetonočnega duha. .Kakor dih južne sape otaja zmrzlo zemlji tako "veselo poročilo" iz jutrovega o ta,) a srce človeško na Božični dan. Zakaj je družina tako srečna ta dan« Zakaj je materin glas tako mil, očetova beseda tako mehka? Zato ker sveti Dan je slika svete družine. Oče in mati predstavljata otrokom Jožefa i" Marijo; stariši pa vidijo v svojih otrocih bratce in sestrice svetega Deteta. *
Kaj je ponižalo tebe, ošabnež, da se mešaš z nizkimi in zreš priprosto na jaslice? Premečan je bil zate vzgled njega, ki "čeprav je bil' po podobi Bog — je vendar vzel nase obliko sužnja".
Kaj je prišlo nate, skopuh, Božični dan, da se odpira v radodarnost tvoja roka, ki drugače tako krčevito stiska nagrabi j eno zlato? Osramotilo te je uboštvo-Deteta, ki je bilo "v plenice povito^in v. jasli položeno."
In ti brezverec! Kako, da se ti gneteš z '' lahkoverne'' množico? Kaj je tebe privedlo danes semkaj v tempelj božji ? Prignal te je tisti verski instinkt, katerega ne mores docela zatreti v srcu. Naraven je; zato je vskip.el z vso silo danes ko prihaja Stvarnik vso narave.
In ti otrpel grešnik, kaj je, ki zaliva s solzami tvoje oči nocojšnjo noč ? Spomin na Božič, kakor si ga preživel v tvojih nedolžnih letih.
In ti ubogi vojak! Kaj pa je tebe spremenilo nocojšnjo noČ? Čemu buli jo tvoje* oči v neprodomo temo? Čemu ne poslušajo tvoja ušesa bojne trobente? Čemu je odrevenela roka, da nima več moči vihteti nad sovražnikom meča? Kaj je ta glas, v katerem tone celo nebopre-tresujoč grom kanonov. Zakaj si pripravljen objeti nocoj svojega sovražnika, rajši kakor ga umoriti? O, to je slika sv. Deteta v votlini, ki sili y tvoje oči, svctonoč"a himna je, ki utaplja grmenje topov v tvojih ušesih; slabotne ročice nedolžnega Jezusa stegnjena proti tebi so, ki so omahnila, tvojo desnico in skrhale tvoj meč; odmevi angelov 44insmir ljudem na zemlji" je, ki. te nagiba to sveto noč, rajši umorjen biti, kakor umoriti.	/
Pravijo, da lansko leto je na božični, praznik docela ponehal boj na vseh črtali nasprotnikov. Neko tajno spo-razuniljenje med vsemi nasprotniki jq storilo boj nemo's66- '	. "
Glej dokaz, da je srce človeško dostopno za neki cut, pred katerim se zna jde v?a sila bojne discipline brez moči.
In Vsi vladarji; narodov! Zakaj se vi ne radujete ta da", kakor se zatirani in trpeči? Zakaj se vi ne radujete ta dan poročil o vaših zmagah? Zakaj Vas vznemirjajo ta dan zmage pridobljene z nedolžno človeško krvjo ? Zakaj? Zato, ker nocoj prihaja Knez miru. Ne bo vam lahek odgovor vam, ki vasvta večer on Knez Miru najde zaposlene • v' prelivanju nedolžne krvi. Ta zavest vas vznemirja, vas navdaja s tajnim strahom. Kakšen odgovor za vaše dejanje imate dati slabotnemu betleliemskemu Detetu — vašemu sodniku?
Božični dogodek V zdrami v .človeku vse kar jo plemenitega in človeškega V njem.
Zato je Božični dan radosti za vse ljudi »a zemlji, "ki so prave volje". Le žal, da svet ni bolj stanoviten v tem duhu, da ta duh ni omejen samo na en dan v letu, en čas v življenju, potem bi bilo pač več sreče na svetu in več sadov "prihoda Kristusovega.
7 LAHKO UMLJIVO.	I
Leta in feta težkega dela in praktičnega učenja vzame predno se kurjač komaj-pripozna za sposobnega kandidata za čast in odgovornost vodenja železniškega^stroja. In ce}o tedaj mora dokazati, da so njegovi živci trdni, njegov Vid popolen, njegova razsodnost dobra in da je hladnokrven, uren in odločen v slučaju nevarnih trenotkov predno se mu odkaže zaželjena desna stran železniškega stroja pri paro vijakih. Povrhu vseh zmožnosti mora biti popolen abstinent alkoholičnih pijač.
Ni mnogo težje voditi lokomotive od avtomobila. In vendar kdorkoli zbere dovolj grošev, da more kupiti avtomobil, dobi dovoljehje istega voziti. Da celo še več, on lahko izroči avtomobil svojemu desetletnemu otroku, štirinajstletni Mrki, ali kateri njegovih sester, bratom, bratrancem, stricem ali tetam. Pijanec, idijot, brezumnež, nerodnež, kateri ni sposoben niti voditi pametnega konja lahko kupi mogočni stroj, znan pod imenom avtomobil in istega vodi koder in kamor se mu zljubi.
In tako je dnevno po več oseb ubitih in še več za ostalo življenje pohabljenih od raznih neizkušenih voznikov avtomobilov. Teden dni tem podobnih železniških nesreč in tako pogostih,' bi privedlo polovico železniških strojevodij v — zapore.	1
PTICE KOT EKONOMIČNI ODLOČITELJI.
i ' 1
Glasom izjave Mrs. M. M. Nice od Maksachussetts državne univerze uniči samo ena jerebica letno 75.000 mrčesi in 6,000.000 plevelnih semen.
Lastniki bombaževih plantaž zgube letno $100.000.000 samo vsled tega ker lovci postrele tisoče jerebic, prepelic, škrjanČkov in drugih ptic-pevk, ki uničujejo razno mrčes.
* Col. G. O. Shields, predsednik lige ameriških zunanjih zabav, se je izrazil, da bi se lahko prihranilo en bilijon dolarjev ($1,000.000.000), ako bi se moglo preprečiti streljanje mrčes uničujočih ptic.
Ppoštevanje ptičev, proučavanje ptic-pevk in "lov z opernimi kukali" je zelo popularno med dekleti in ženami po raznih zavodih. In precej časa se porabi sedaj v jav» nih šolali za popisovanje Ptičic.
Toda prevelika večina dečkov in neprev.darnih lovcev, nosečih nabasane puške po gozdeh se ne zmeni z prevelikim entu j azmom za estetično prošnjo ptičjeslovja.
Vendar bi se morda naučili ceniti ptice kot vpošteva-n ja vredne iz ekonomičnih ozirov do kmetijstva, ako bi se jili pogosteje spominjalo na številne koristi, omenjene v početku.
ŽELJA PO MESU,
Kljunači so se rabili za pojedine v mnogih krajih Evrope. « N^ke yr>ste Ptičev-pevcev so že popolnoma iztre|)-
u&usa. To 80 Pa6 znald pomanjkanja mesa za jed med navadnim prebivalstvom nekaterih evropejskili držav.
Toda glasom izjave ekonomistov bode po vojski velikansko pomanjkanje govejega mesa. Vojaki vojskujočih (držav dobivajo sedaj dnevno večje množine mesa, nego so ga kedaj poprej v svojem življenju. In tako1 se bodo navadili vživanja mesa, da bodo hrepeneli po mesu tudi potem, ko se bode povrnil mir med narode. In vsled tega izjavljajo gotovi ekonomisti in to po pravici, naj nikar takoj ne pričakujmo'znižanja cen mesa tudi po končanem evropskem konfliktu.
Upajmo, da ne bode v teku prihodnjega milijona let
usmrčen zopet kak avstrijski ali drugi prestolonaslednik.
* * *
Ali je New Haven železnica prenehala voziti? Že precej časa namreč nismo slišali o kaki nesreči.
* * *
Cene radiju so zadnji čas padle za več kot dve tretjini. Sedaj stane en gram samo $35.000.' Kljub temu bodemo še morda doživeli, da bodejo imeli v kaki denarni kuhinji ponve iz — radija.
* # *
Novoizvoljeni elevelandski župan hoče imeti svoj'kabinet iz domačinov—Clevelandčanov. Upajmo, da ohrani
tudi v tem župan mestu čast kot, središče izdelkov.
* * *
Glasom izjave Edisona se vojska lahko napravi tako grozno, da si je nihče ne bode želel bojevati. G. Edison
naj bi to povedal kraljem in cesarjem.	• .
* * * '
Na vsak način prosimo, da se vojska ne bode toliko časa zavlekla, dokler se pravilno ne odločijo pravice lievtral-cev.
* * *
Angleški govori 150.000.000 ljudi. Kljub temu dvomimo, da sta, dva mnenja, da dva druga govorita tako kot se mora govoriti.	■
*	* . -X-	""
In še vedno čakamo gotovega poročila bode li, Grška stopila na stran osrednjih zaveznikov ali pristopila na stran Anglije ter njenj-h tovaršic. Mogoče pa je kralju Konstantinu prišlo na uho ono: "vse pride onemu, kateri
čaka.	'
*	* *
Česa si žena želi za Božič? — Vprašajte jo, in brezdvo-mno bo rekla: "nekaj za dom". Enaka stvar ji bode pač ugajala, toda ako želiš ženo do solz razveseliti, tcMaj ji ku-" pi nekaj česar ne pričakuje in česar si misli ona, da ji ne moreš kupiti.
* * *
Ženska je morda "vodilna zvezda" moškemu življenju, toda nikdar mu ni popolni zvezdni sestav.
*	-x- *
Kadir prične dekle zdihovati, "da življenje' iii vredno piškpve-ga oreha," jednostavni "klic" za nekoga, da ji prične razkrivati ^vo-je srčne bolečine.
*	* #	v
Ruska postava, dovoli vsakemu moškemu samo štirikratno ženi-tev in poslednji«... se mora oženiti pred osemdesetim letom.
Petinsedemdeset korakov na minuto stori povprečno zdrav mož ali ženska.
Ptice roparice navadno iščejo svoje žrtve po dnevi, dočim roparske živali navadno napadajo svoje žrtve ponoči.
Med zaplenjenimi stvarmi od Napoleona pri Waterloo sta bila tudi dva orla.
Moško mnenje o'pravi ljubeni, kot njegovo mnenje o dobrm o-bedu, je eno, tako zadovoljivo, da ne more misliti o ničemur drugem, vendar tako lahko, da pozabi v trenotku,. ko je končano.
Ena "ženskih pravic" je pravi mož in ta je navidezno v sedanjih časih najtežje dosegljiva.
Varujte se osebe, ki vam pravi: no, moj dragi ? povej, povej mi vse težave in tajnosti, ker si želim spoznati te natanjčneje in hočem ti po moji možnosti potom pomagati. Take osebe niso iskrene.
Njih namen v tem ni za vas dobrohoten. In prav gotovo ima pra-šalec druge namene z vašimi skrivnosti in zasebnosti.
"Tajnost", ki jo razodenete drugemu ni več tajnost. ,
Nikdar si ne veste, kedaj postane javna na vašo lastno oviro.
Oseba, katera se želi vriniti v tvoje zadeve, ni tvoj prijatelj.
Mogoče si hoče pridobiti tvoje zaupanje s kakim malenkostnim dejanjem, ki sicer kaže nekoliko iskrenosti, toda resničen prijatelj te ne bode nikdar spraševal o zasebnostih in tajnostifi, katere si želiš zase ohraniti.
Ako imaš skrivnost, ohrani jo zase!
Z VIPAVSKEGA.
Naša dolina! Ustavil sem se vrh strmega brega in jo pozdravil od Krasa do gor, ki v nje sega vsa ponosna in mirna, širok veletok; njive valovi v njem, cvetje njih pene, skala otok. V sivi zemlji na levi je nekdo tolkel, kopal, trudno, počasi,'kot starec bi v snu vzdihoval. Stopil sem s steze, čez zemljo se v solncu topečo, delavca skritega sem pozdravil: "Bog daj srečo!" Vstal je iz zemlje, Ves zagorel, sključen in siv, starosti grbo med pleči, samo pogled še živ. "Bog daj!" je odgovoril,"in kakor bi zemlja.se mi odzvala, v dušo se mi je njegova beseda vsesala.
"Očka, kako je? Težko kopljete v bregi?" Spustil "lopato je svetlo in zlezel na mojo stran, težko je breme; da ga odložim, že prosim.
dvignil je glavo, pogledal, pozdravil je solnce in dan. "Hm, tako je, tako.... Sedemdeset let že nosim, težko je breme; da $a odložim, že prosim.	>
Včasih je bilo drugače. Roka mi krepka je ta , delala, žela Za tri in hvalila Boga.
Naše tijte, kako so gnale, rodile nekoč! Vtaknil si mi v zemljo kolčl in že vinotoč	N
drugo si leto nastavil. Zdaj pa kopiji in cepi, škropi! En dan — po vodi vsi upi so lepi, Bila drugačna šo nekdaj naša polja, Oljke so tod zelenele, rodile nam olja.— pokajo prazni v solneu. Časi bože, beže,.... . , Ni vec čuta v dolini po cesti voznika vriskati, pokati z bičem. Veselje od nas se odmika, žvižgajo vlaki, avtomobili drče in po jo, starim ČasOm in nam, njih ljudem, v slovo. Časi, življenje Vse.beži mimo človeka kot veter, Danes že ali jutri odpre'mi sveti Peter vrata v nebeški raj iii mojih časov spomin pojde z menoj, ga mano bo delal, trpel moj sin.... "Zbogom!" Povesil oči je, zamahnil Z roko in Pozdravil, skril se v zemljo in samega me ostavil. Naša dolina! Poznala je niso več skoraj oči, kakor večer so padale nanjo sence zabljenih dni.
Na obiskp na Ljubljanskem gradu.
(Iz uradnega lista.)
Ni bilo ravno* jasno, ko nas je prepeljal avto z zelo zaslužnim šef-zdravnikom dr. Geduldiger-do Karlovske ceste, od koder smo potem odšli po poti na ljubljanski grad. Med pogovorom o vojnem in sanitetnem položaju smo dospeli do k okopom vodečemu drevoredu, kjer smo mogli brati svarilen napis, da je dovqljeiio hoditi po poti le od 6- do 9. ure dopoldne jn od 2." do 5. ure popoldne, drugače jc pa pod kaznijo najstrožje prepovedano. Kot dobro legitimirane osebe, smo prestopili prag starinskih vrat gradu; iz črnovojnikov obstoječa grajska straža je stopila pod orožje, dokler se ni pokazal poveljnik, kateremu je bito naznanjeno o našem nenapovedanem prihodu, mayor vitez Kern,- je za-'povedal straži odmor. "Ta poveljnik se je izkazal ,v celem pogovoru kot ii).ož zelo dalekoviden in praktičen in se pokazal kot marljiv prenovitelj gradu kot vreden bivši gojenec gardnega ritmoj-stra Ladislava»Beneš, ki si je pridobil posebnih zaslug po svojih umetniških akvarolnili kopijah ljubljanskega gradu. Kajti to, kar je major vitez Kern v in na historičnem gradu ustvaril, bo •trajno ostalo kot sponjin na čas, ko je neomejeno gospodaril v gra du avstrijski častnik.
Kako pravilno je bilo mišljenje', ki smo ga dobili vsled delovanja grajskega poveljnika, o tem sem se , mogel prepričati v pretečeueni/ tednu, ko sem videl na svoje oči vse: prenovitve in jih opazoval. '
Po potresu 1. 16'J5. je bila stav-
ba v nadvse žalostnem stanju, manjkalo je sredstev, da se popravi. -Da se dobe, je tem težavne jše, ker niso bili na jasnem, kaj naj se napravi iz te stavbe. Ali naj jo še' obdrži erar v različne namene, ali pa naj jo kupi mestna občina? tem oziru so se izmenjavala različna mnenja. A-ko bi se grad raz katerega jc kra sen pogled na snežnobele vrhove Kamniskili planin,, na Karavanke in njih najvišji vrli Triglav, na predhistorično zanimivo močvirje tja do Nanosa in Krima, preuredil v moderno restavracijo, potem bi pritegnil nase mnogo tujcev posebno če .bi se po vzgledu graškega gradu napravila na grad vspenjača- To je e-no mnenje," Z druge strani se je pa zopet zagovarjalo mnenje, naj sc prostori primerno preurede za mestno umetniško galerijo. Vsled potresa ne ravno malo poškodovane stene in stropi gradu, so se morali podreti s podporami in zvezati z železnimi vezmi. Trije trakti' gradu so bili prazni, en ne ravno vabljiv prostor je bil iz-liajmljcn ustvaritelju Prešernovega spomenika, ' akademičnemu kiparju Zajcu, kot atelje. V popravljenem severovzhodnem traktu so stanovale kakor že preje civilne stranke, v grajskem stolpu pa paznik' za ogenj.
Prišla je vojska. In marsikaj sc je pričelo jasniti. Tudi vprašanje gradu, ki je bilo naenkrat zelo važen problem. Šlo je gladko naprej. Vojaška oblast je grad prevzela da ga uporabi in je poverila majorju Karlu vit«ezu Kern to. nalogo, da. prevzame nad
vsem poveljstvo in upravo. Ko je,bila v poletju 1914 napovedana vojska, je bil' grad nekaj Časa določen za interniran je politično sumljivih oseb. Ne more se reči, da bi se tem ne ravno številnim, ki so se tu nahajali, godilo slabo. Vsa oskrba je bila v redu, poboljšanje hrane pa se je moglo dobiti pri neki privatni stranki, ki je bila pripravljena ku hati. Kdor si je pa želel kaj boljšega za svoj želodec, si je mogel naročiti iz mesta- Nikdo ni temu nasprotoval in postrežljivih oseb tudi ni manjkalo. Krasen pogled je bil v poletju, ko je soi-nce zahajalo za gorske vrhove in ravnino; grajski dvoriščni kostanji pa so vabili človeka, da igra partijo taroka v hladni senci. Poveljnik je bil točen, vendar pa redke prijaznosti.
Po preteku nekaj tednov se je izpremenila zunanja slika. Na grad so prišli vojaki, ki se je iz-premenil v vojašnico. Ko pa je bil kljub najstrožjemu nadzorstvu globoki vodnjak z znano izvrstno vodo vsled nemarnosti onesnažen, se je bilo -bati, da izbruhne legar. Ta je bil srečno preprečen ih vojaštvo je prišlo neokuženo v dolino. — V z železom zavarovane dvorane in zapore ^o sedaj prišli kaznjenci in sicer vojaški. Spomladi tekočega leta ^o bili kaznjenci zamenjeni z ljudmi; katere so hoteli po napovedbi laške vojske imeti malo bolj pred očmi. Končno so tudi ti odšli in na gradu se je sedaj uredila, o. in kr. karantena za vojne ujetnike, katera je ostala dodanes.
Kakor liitro se je preuredil grad v karantensko postajo, se je pričel poveljnik baviti z vprašanjem, kako naj sc iz prostorov, ki vsled raznih nastanitev niso ravno pridobili na lepoti, pridobiti prostore, odgovarjajoče novemu namenu in k naj postane prostor higiene. Mestna občina je bila takoj pripravšljena dati ves materijah Za delavske moči pa naj poskrbi poveljnik gradu. In to je tudi storil — brez težave, kajti med moštvom, ki je bilo poslano z jugozapadne bojne .črte so se MHh«iaJi„no.*Kaiuo.:	fidar-ji,..
ampak* tudi tesarji, mi^irjj, betonski delavci, slikarji pleskarji, da celoumetni slikarji. Dasi 'so dpšli — izilževši težko ranjene in bolne — ostali le o dni v gradu, dokler sc ni dognalo, da niso o-kuženi in da se morejo' ppslati v notranjost države, si je znal poveljnik pripravne ljudi pridrž&ti tudi za dalj časa in je adaptiral prostore. Poveljnik, znan po svojem umetniškem okusu, je stavbo tako preuredil, da se more danes komaj opaziti, da so bili tukaj kedaj zaprti kaznjenci. Kdor stopi danes v lepo belo pobeljene dvorane z gladkimi stenami, prav nič ne opazi,' da so o-kna Omrežene z debelimi zelezni-mi palicami. Lep leseni' pod na-pravlja prostore ne samo da so dobri za stanovanj, ampak zelp prikupi ji ve; ojdbijemo le da temelj ill -zidovje ni lastno. Lastno pomeni v umetniškem jeziku sedanje svetovne. Vojne: da pripadajo državi. Ne more se govoriti, da bi se grajski prostori mogli preurediti v prijetna stanovanja, kajti potreba bi bila cela vrsta varnostnih odredb.
" BOŽIČNI ZVQN.
Po kočah lučke še gore, Zemljani trudni še ne spe
Praznično nekam je nocoj še zvedic je svetlejši saj
Le hipov par in polnoči odbilo sredi bo, vasi.
' * r. 1, .
. ■ \ ■ ■ ■ • - ; 1 ■ i ■ In Zvon zapel bo z belili lin:
"Nocoj rodi se božji sin!"
Razlegal spev njegov se v noč bo tja do slednjih gorskih koč.
A glejte čudo zvon je nem: "Vas letos klicati ne snem!"
Iz dalje pa onstran globel sovražnih čet, je počil strel
Topovi, puške zdaj gr^ne Šc zvoii zvoniti več n,e sme
I. Bukoyinski,
Pittsburg, Pa.
Vsem mojim obiskovalcem in prijateljem veseli Božič in srečno novo leto.
Simon Knigoff
naslednik JOHN TOMAŽIČ
Rusko - slovenska brivnica, 6026 ST. CLAIR AVENUE.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM MOJIM ODJEMALCEM.
Rud. Cerkvenik
1115 NORWOOD RD.
Rojakom priporočam mojo veliko zalogo čevljev in moške oprave. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
Frank Gornik
TRGOVEC 6113 ST. CLAIR AVENUE.
T ^ -T -V T -W -V T -T ▼ ▼ ▼ T"
Ivan Turk
KROJAČ 3952 ST. CLAIR AVENUE.
se priporoča cenjen-mu občinstvu za izvršitev moških oblek. —
Vesele božične praznike vošči vsem cenjenim gostom in prijateljem
John Kromar
GOSTILNIČAR 998 E. G3rd STREET ter se jim priporoča za nadaljni obisk.
Vsem Slovencei^ in Hrvatom vošči vesele božične praznike in srečno novo leto
M. CERJAN
BARVAR IN PAPIRAR 6010 St. Clair ^venue
Princeton 1275-R.
Vsem mojim prijateljem voščim vesele božične praznike in srečno novo leto.
ANTON SVET
SLOVENSKO KEGLJIŠČE vogal 55. in St. Clair Avenue
Vsem mojim odjemalcem voščim Vesele božične praznike in srečno novo leto.
M. Marešic
4322 ST. CLAIR AVENUE
Prodajalna z vso moško opravo.— Cene nizke. — Blago dobro in trpežno. — Pridi in prepričaj se.
Albin Karlinger
..SLOVENSKI.. GOSTILNIČAR 4029 St. Clair Av., Cleveland Priporoča rojakom Svojo na noVo
urejeno gostilno. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom.
Voznik Marko.
-Spisal Stanko Majcen.
Planil sem izza smreke in skoz možgane mi je sinilo'kakor blisk: Pazi na konje! A preden sem odprl usta, se je. zgodilo. Voz se je nagnil, kolo je zahreščalo in sklad niča drv se je zrušila na tla.
Nič ni zaječalOj, nobenega glasu ni bilo slišati izpod drv. Brž, brž !, Razmetal sem, kar se je dalo, nekaj na cesto, nekaj v hrib, in paziti sem moral, da mu ne zdrobim še tistih kosti, ki so mu morebiti o-štale cele pod težo bukovja. Kma lu je ležal na mahu pred menoj-Noge so viselo v kolovozu, glava je bila pritisnjena ob hrastov štor. Kolikor sem mogel presoditi, se mu je vdrlo oprsje. Rebra so kajpak vsa polomljena, sem si mislil, a pljuča, to je glavno. Ko sem mu privzdignil klobuk, mu je bil o-stal na glavi, nagnjen nekoliko na desno uho, kakor ga je nosil vedno, je izpregledal. Hudo je — se mi je zdelo, da je rekel pogled. Vzlepetal je z,rokami, ko je čutil da sta prosti, in se ozrl naokoli..
"Ali v mlaki?"
"Ne, ne, stric Marko. Na ovinku ste zvrnili. Prenaglo ste vozili. In zavrli niste. Cesta gre navzdol kakor streha. Kaj ne pazite!"
Nasmejal se je in na le*pih brkih, prav nad ustnim kotom, sem zapazil kri.	v
"Ali ste se potolkli?",
"Nič ne bo hudega- Toliko sem se zanesel na šeka. Vozi ko hudir. Zdajle mi je pa to naredil...."
Šiloma je dvignil prsi, a s sapo ni šlo. Obtičala mu je nekje med grlom in pljuči in belo me je pogledal.
"Ne morem več dihati..."
"Preložim Vas, da Vam bo la-že."
Dvignil sem truplo in ga zasukal nekoliko na levo- Tam je rasel mah in tla so bila ravna ko miza. Pod glavo,se,m mivzložihsvojo suk njo, Skorpje sem mu potegnil z nog;: PraVijo, dk človek v yaapnih' tpžkočah najhuje občuti obutev.
Vode seveda ni bilo blizu. Sploh je bil kraj najmanj pol ure oddaljen od človeškega bivališča. — Najbliže bi še bila Perkova pristava. A kdo je zjutraj ob petih ha pristavi? Gluha Mica, pa ta še spi:	i w -
,. "Ali sem dolgo vozil?"
Dolgo? — Niem mu mogel odgovoriti, ker ga nisem razumel. Kaj misli s tem? Mogoče se mu že blede. Vtisk na prsih tako silen — to sem mogel z neukim očesom preračuniti ko j prvi hip — da ne bo doživel solnca. Človeka pa tudi ne bo več videl nobenega razen mehe.; Razumeti se torej morava. .".. Morava....
Dolgo? — Nisem mu mogel od-
Zazrl sem mu v obraz in to ga je vznemirilo. Zaokrenil je oči navzgor in se ustavil'v smrečjih vrhovih.	. 1
In v smrečjih vrhovih je zašu-melo.	• , .
"Jutro?"
"Kajpak, stric. Pet .je ura. Kdaj pa ste naložili?"
" A," je mahnil z roko ni mahnil % roko- Kretnja- se mu je sprožila v rami, preletela je mišice do ročnega sklepa in dlan se je vzgenila.	'
"Preveč sem naložil, to je. Marko je preveč naložil... Šek;.."
Zdaj se je sunkoma okrenil h konjema. Lasje so se mu vsuli na oči in nestrpno je stresnil z glavo.	.
•'Šek..
Zadel je glas. Krepko je zado-nelo iz grla in šek se je okrenil.
"Kak si, šek.... o.
Šeku je tekla kri iz gobca. Ranil si je bil spodnjo čeljust, ko je butil ob deblo. Na levem. stegnu se je poznala sled strepaena, ki se je bilo v usodnem trenutku nategnilo s precejšno silo. v
"Izprezi ga!" 1 Šek se je rad dal izpreči- Rana v gobcu ni bila velika: Črna kri je tekla pač in črno je gledal šek. Ko je slišal, da so padle ojnice, se je okrenil od ojesa in si ogledal nesrečo. Voz je tičal s celo levo stranjo v kolovozu. Iz zadnjega kolesa so štrlele' motoroge. Tri so se pretrlp čez polovico, dve sta pre hodili obod. Iz drv je molela leva .ročica' kakor človeška roka. In
tam je ležal voznik Marko. Šek se ni obrnil k njemu. Pobrsal je z glavo po mahu, otrl si kri z gobca in otresnil z grivo.
"Ali je hudo ranjen?7
"Kaj bo! Sreča, da ni padel na kolena- Tisto v gobcu bo čez pol ure dobro, pa bi le vode dobil...";
"Pusti... Že vem, kje. sem. Dobro četrt ure je do mlake. Preden se vrneš.-."
"In človeka pokličem zaeno...''
"Meni? Ni treba, saj vidiš. Ležim dobro in nič mi jie manjka., Zaklical bi sam, če bi ga rabil."
Odprl je usta in izpod brk.so se pojavili beli zobje. Zdaj sem videl, da »je bil bruhnil kri, dočim sem imel opravka s konjem.
"Kam si bruhnil?"
"A.-." Z očmi je pokazal mesto, kjer se na mahu strjala kri.
"Pa ^človeka Vam vendar pokličem. Počakajte in Vas ponesemo. Nekoga vendar morate videti, pre den greste."
"Saj imam tebe. To bo lahka smrt. Moji so na njivi. Ona je dejala, da pojde žet. Ne vem, ali je, šla- Tudi sta mislili s Kato gnati prašiče v trg. Ne vem, nb vem,.. Le šek, moj šek...: kako, ali je jezen?"
Šek se je bil medtem obrnil na-sJaj k ojesu, si podrgal vrat ob belčevem stropu in si polizal koleno.
e
"Bojim se____To ti je bil konj.
Lani sem vozil ž njim kamenje. Toliko ni naložil nihče kakor jaz. In s temle šekom... Bog se me u-smili! Saj vem, kdo ga bo hotel imeti. Mariofil mi ga zavida. Z, jtfariofilom sva ga skupaj kupovala. Mariofil.. ni ga hotel imeti, ker se mu je zdel prepisan...
A potem mu je bilo žal... Večkrat mi je rekel, da se kesa.. In ko mi je padel odsebnik lani zmladletka, se je oglasil pri meni: Kaj boš s šekom zdaj? Kupiš par, da ti ni treba šele navajati K šeku ga ne dobiš od Cmereka do Sv, Trojice... Nič! dobil- sem ga in lepo sta vozila. Seveda šek je o-stal šele in belec ga ni dohajal... In zdaj to.."
1 Dvignil prsi, a v očeh« se mu je utrnila bela svetloba® 'je, sem si dejal tiho. • - IV ; "!.' '
Kakor da je ugcnil mojo misel, se je ozrl name in ustni sta se žge-nili.
• Nisem slišal. Brez glasu je bilo,
kar je rekel. Pokleknil sem k njemu, se nagnil in dahnil: "Kaj?"
"Šeka ne daj Mariofilu.... Rad bi ga imel še-., po smrti.;'.. Voznik-Markof.."	*
V Jepem smehu so se mu zaokro žila lica/ brki so se privihali navzgor in izpod trepalnic je liuškni-la senca.	/, . ,.■ ,
To je bila senca njegove, slave, senca njegovega velikega, imena od Cmereka do Sv. Trojice. Iztegnil se je, šek je stal zraven in šeku < ni bilo razodeto, da je zdajci
izdahnil voznik vseh voznikov.
i' '' 1
VEČERNA PESEM. "
S \ < ; " •	' • ' •
Zložil B. G.
O j pojdi zvečer, ko sanja na polju že mir, oj pojdi skoz našo vas!
■ In čul boš: iz vsake hiše glas boš čul gospodarja, ki moli molitev večerno družini naprej,	.
in vsa družina	^	4
utrujena mu odgovarja. In videl boš:
' pod vsakim okencem angel stoji in sam z družino moli molitev večerno.
O vsak večer narod, Kraljica, te. časti ; o vsak večer na narod, Kraljica, spomni se še ti!
NEDOLŽNO SRCE.
Življenja' zlati maj kraljuje Tebi zdaj.
; ■■• lift ' ' Sveta še ne umeš,
kaj zlo je, še ne veš.
Strupeni dih strasti ,. oskrunil Te še ni.
N Okusila prevar še nisi Ti nikdar.
Z očij celo žari prelepa duša Ti. ,	•
Kot bistri vir z gora veselo dol gumija.-
, Devica, glej tako ;
Ti žitja cliji teko. , , , \
Če dom je si-cče kje, je Tvoje pac srce!
J. Bukovinslti.
Poseke cene za praznike!j
Yina posamez. gal. v množini	\
H in 10 g-al. steklenice ,
Stara concord.. .. . .. .. . •• • •• • ••• -M ..85	i
Novo ooncoril........ .. .. •»<>	i
Novo Niagara...... •'• •• ......1.00. .90	,
Novo Delaware .. .. .. ,........ •-i-P«. .»0	i
staro Catawba 3 leta.. ..........,	1-00	■
Riesling .. .. .. .. •• • •• ••„•'• • -J-"	1-.00	i
Port...... ..... .. .. •• •• ••'•1.26—1.85	1.00	.65 i
Zinfandel 1 \leta.......v • ■ ••	1.25.	i
Angelica............ • ..... ■ -M»	1.25	- - i
Sherry ... ............. .. ••• ...1.50.	1.23	.66 <
ŽGANO ŽGANJE. (Brandies) l^lPB ;
Staro Čalifornijsko žganje $2.TB gal.; steklenica 8.6,0
Cognac vrsta $2.75 gal.; steklenica 85c	} ,
Domači tropinjevec $2.00. $2.25, $2.50, $3.00; steklenica 75c.	■• .<
Slivovica $2.50, $2.75. . . , .	1
ŽGANJE ( Whiskies)	|
Lexington Club......r............... ... ......$2.25 galon	i
Green Hill........................$2,00 .galon, 75o steklenica	i
Highland Rye (8% let).....••• • • • i.....$3.00 galon, 90® steklenica
ogans Pure (7 let) ................... ... »4.S5 galon, $1.25 »teklcnlca	'
Kentucky Tavern .................. ••■ ... .......76c steklenica	1
Oscar Pepper ...... .... , •• •••■............, ... $l-.0,0 steklenica	1
IMPORTIRANE PIJAČE.	\ i
Nennessy brandy............ ............ ... $1.75	steklenica 1
Benediktinec; kvart............ .......... ,.. ... $2.50	steklenica •«
Benediktinec, paint..................... ... $1.40	steklenica
Holland Geneva Gin ... ... ............. .........$.1.40	steklenica
'Gordons Dry Gin.....'....• ...... ............$1.50	steklenica *
• Fernet Branca ................. •■. ..'........$1.60	steklenica
STEKLENICE V BONDIH.	* !
"66" Pure Rye Whiskey; Golden Wedding; Gucltenheimer; Kentucky ' Ravine; Old Crow Bourbon; Green River; Oscar Pepper In naS domači 1 brinjevec, kulian iz najbbljSih brinjevlli jagod.	!
CORDIALI.	I
Germania Kimrael......... .....................85c steklenica 1
Blackberry......... ".................... galon; 70C steklenica 1
Wild ,Cherry......... .............. .$1.25 galon; 70c-steklenica (
Rum Punch ... ... ... .................$1.25 galon; 70c steklenica,
Jamaica Type .Rum.....................$2.50 galon; 85c steklenica
New England Rum ... ...-.•• • • v ... ,s. $2.00 galon; 75c Steklenica
Royal Gin (3 , leta) ...... .. ........... .............$2.25' galon
Fernet Ijenora..'. ... ... .....................$1.00 steklenica
Fernet Branca (domači)......................$1.25 steklenica
Cremfi de Jlenthe . ... ........., ... ......... 80č steklenica
Maraschino Cherrips........................... 65c steklenica
Rock and Rye (kristiliziran) • ■ ■ • ......... ..... ,75c steklenica
Rock and Rye (Lemon Horcbound) ...... ...... 65c steklenica
St. Georgius grenčec _«.. ........ ... .,. $2.00 galon; 65c .steklenica t
Fathers Kneips grenčec	............ ... ...65c steklenica ■
Italijanski Vermouth ... • ................ ... 75c steklenica
Pelinkovac . . .................. .............. .. $1.00 steklenica
Cherry Cordial ......... ..............'... ... ... 50c steklenica
Apricbt ... ... ...... ... ...... . .. ., ... ... ... 65 c steklenica ,
Mi pošiljamo naročila v vse kraje Združenih držav po tovoru^ekspresu, in to po vsprejemu poštne nakaznice ali bančnega čeka in garantiramo, da bodete z naročilom zadovoljni.
Vsem cenjenim rojakom sirom Amerike želimo Vesele Božične praznike in srečno
Novo Leto 1916.
' ■ \ . ... '■', :': i .. '.. . *, ■
>>.;,?[: ' . 'i';' .	'	V
The Ohio Brandy & Distilling Company
Prva Slov. Družba za Prodajo Finih Pijač 6102-04 St. Glair Ave.,	Cleveland, 0.
Mehke pijače so najboljše sred stvo zoper žejo. Te pijače pa izdeluje naš rojak
JOHN POTOKAR,
4126 ST. CLAIR AVE.
EDINI SLOVENSKI IZDELOVALEC MEHKIH PIJAČ
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem voščim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Priporočam se za nadaljna naročila.
Telefon Cent. 668-L.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem ...	\
MARTIN ULLMANN
1400 E. 55th St., Cleveland, O.
central 5 3 3 3 r
Priporoča svojo gostilno in krasno dvorano za plese, seje in druge pri-
rprlif-ve	NAJVEČJIH V ME-
reaitve. ^Ustu Cleveland.
.	1	' ' ' '	N-	. •	■
PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom priporočam svoj na novo urejen saloon, kakor tudi dvorane za seje, veselice, in druge zabave.
PRODAJAM TUDI DOBRO DOMAČE VINO NA DEBELO IN DROBNO.
Vesele Božične praznike in srečno novo leto!
J05IPBIRK,
6006 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim pritelj'em in odjemalcem.
Tem potom se tudi zahvaljujem vsem mojim odjemalcem za pretelo naklonjencst ter upam, da bodete še nadalje vsi ostali moji odjemalci
FRANK VESEL
MESAR
Telefon Cent. 668 K 4030 ST. CLAIR AVE.
Vsem mojim, prijateljem in o djemalcom voščim Vesele božične i praznike in srečno novo leto.
John Modic,
GOSTILNIČAR 6201 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Priporočam rojakom mojo gostilno in vinsko, trgovino. Vino razpošiljam po vseh krajrh Amerike.'.....
Razprodajam in razvažam pivo na dom*
Vsem mojim odjemalcem in rojakom želim Srečne in vesele Božične praznike.	>
Se preporočam za nakup su-kenj in oblek, tudi po meri.
Geo. Matijako,
6319*21 St. Clair Ave.
Trgovina z vso možko opravo.
Boll lel.-fon I Ros<j4ttle 2S85-J ^
f'uy. tolefoii: Central. sir>9(i-\V ,
— SLOVENSKE PLOŠČE -
Dobili sraio" veliko množimo gramofonov in plo35. Oglasite .se -pri nas, lcjer bodete poSteno postreženl. Velika zaloga Jtnili ur, zlatnine in srebrnine..
Stara, dobro znana slovenska zlatarska trgovina ST. CL.Vtlt AVEX'l'K .TJiWELHT COMPANY (Marinflč (n Sitter. lUKtnlka) SgOB St. Clnir Avemus liil/.u SB. <iflt-<- Cleveland, O.
■ M p IN TIH A J?' t7avni n°tar in zastopnik v vseh • if" . *	'	sodnijsUih zadevah.'
f udi prodajam hiše in zemljiška, in vam dobim posojilo za zdelavo ■
novih hi5. - Se priporočam vsem rojakom.
Tudi zavarujem proti ognju in vsem dr,ugim nezgodam.
15712 Waterloo Road N. E, Vogal 158 Street Tel. cuy, Wood 187-R
PISARNA V MESTU:	314-16 ENGINEERS BUILDING-
Tel. Cuy- Central 6. Tel. Bell Main 692.
Cenjenim rojakom v Clevelandu in okolici se priporočam za vsa plumbarska dela, katera izvršuje trpežno in po nizki ceni Slovencem dobro znani
Geo Lorentz, plumber
6203 SUPERIOR AVE. CLEVELAND, OHIO
V zalogi imam razne opalne bane, raznovrstne potrebščine za stranišča itd.	Tel. Princeton 1319-W
Zahtevajte, ker mi vas hočenio zadovoljiti
BELLE of CUYAHOGA VALLEY
MASLO (BUTTER)
dobi se v vseh grocerijskih trgovinah
narejeno pri
The Arnold Creamery Company,
SHEROSDVILLE, OHIO. CLEVELAND, OHIO.
S.J. Jahlonski,
SLOVENSKI FOTOGRAF
(i 122 St. {lair Ave 6014 Broadway
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši' modi in po nizkih conah, za $3.00 vrednostnih slik (en ducat) naredi-irao eno veliko sliko v naravni /velikosti zastonj.
I-----VSE DELO JE GARANTIRANO.--
V uboštvu in hrepenenju.
K. M.
Pozno v noč seifi se vrnil. Doma me:je čakalo izporočilo: "Na, izpoved!"
Nekaj minut pozneje sva se s eerkvenikom potopila v temno, molčečo noč. Iz stave kovinaste* svetilke, okrogle, "kroginkrog preluknjane, je lilo skoz male, podolgovate luknje le toliko svetlobe, da nama je az silo kazala, kod se vije pot. ■'	- ,
... Skoro osemdesetletna starka je pričakovala svojega gospoda in Boga, da naredi račun z njim iri se poltrepča z njim za pot v večnost. Bila je sirota, da je ni bilo enake v bližini. Gospodinjila je zetu, delavcu s štirimi malimi o-troki. Žena delavčeva, bolničina hči, je: pred letom zapustila moža, J ko je bil najmlajši otrok šele nekaj mesecev star. Šla je za dru- ; gim; zdaj živi v mestu z njim.
Stopil sem v nizko, zatulilo sobo. Drobna sveča v, začrneleni svečinku na mizi, jo je le za silo razsvetljevala. V postelji za. durmi je spalo vseh četvero otrok. V postelji ob drugi steni je zdihova-la bolnica.
. Otrok se nobeden ni predramil, ko sva s eerkvenikom vstopila. Le največja deklica, petletna, je ob cingljanju zvončka malo privzdignila glavo; zašeptala je nekaj nerazumljivih besed in je takoj spet spala.	■■ 1
Bolničin zet in cerkvenik sta odšla iz sobe. — Končala sva.
"Zdaj pa se zgodi, kakor je božja volja!" — je govorila bolnica : S težkim glasom. Sopla je naglo in kropeče, z roko se je prijemala za izsušene prsi in in je strmela v strop, ki je bil od brljave luči le slabo razsvetljen, dasi je bila soba nizka.
"Le kaj bo z otroki z ubogi čr-vički? Da jim je mati to storila! ' Da jih je mogla pustiti! — Nobeden otrok mi ni delal talcih skrbi, kakor ta. Vsi so dobri in pridni. A ta mi naredi tako sramoto! O Jezus, Jezus!" ,
V kropeče ihtenje so sie prelile
m. -
grenke tožbe,
Sredij*obe pa. je stal zet-delavec, majheji, suh in slaboten. Ob joku taŠčinem se je razvnel. S slabotnimi rokami je. nervozno mahal po težkem vzduhu in se je srdil z visokim glasom:
!'' Takšna žena '. Zapusti moža in živi z drugim. Saj vendar ni več neumno dekle. Zakaj pa me je vzela !' In otroke pustil!, Kdo pa naj jih vzgaja? Jaz moram na delo. Kako pa naj sicer živimo 1 Mati 1 Saj ne zamorejo več vsega' dela. Dosedaj so se siliji. A zdaj jih je zniagalo. In kaj bo,- če u-mrejo?" ■■
Naslonil se je ob mizo. S slabotno roko si je brisal potno čelo in si gladil redke lase. Plašno in bolestno, so mu begale oči od joka ■joče bolnice na speče otroke, od otrok spet. na bolnico.
"Ko bi se vrnila! Saj ve kalc-šnili stiskah •smo. Siromaštvo, bo-' lezen, otroci'brez oskrbe! Niti ne op;ere jim nihče. Kako ni maj mati? Saj se š esami v postelji ne morejo dvigniti,''
Utihnil je in premišljeval.
•Iz postelje pa so še med ihte-njem slišali bridki vzdihi: "Tako sramoto mi je naredila! O moj ljubi Jezus!"
"Ko bi vsaj .mesečno kaj dala za otroke! Da bi vsaj perico plačal."
Smili se mi v sere. Vendar sem vedel, da mu z -lažnjivo besedo 'ne bo pomagano. Zato sem govoril naravnost.
'Težko bo. Če je padla že tako globoko, da -otrok pozabi..."
.Ni me poslušal.
"Vse je tako drago. Samo per rici sem moral dati ta teden tri krone. Dve kroni in pol pa na dan zaslužim. Stanovanje drago, 'kje pa je živež?"
Umolknil je: utrinjal je svečo. Slišalo se je le glasno, naglo dihanje bolnice, tišje, enakomerno dihanje otrok.
"Ko bi se Vi za stvar zavzeli!''
"A prisiliti je ne morem, naj se
vrne k Vam."
" A da nikjer ne bi stanovanja dobila! Ko bi to dosegli. Saj so vendar še zakoni! In pravijo, da tudi po posvetnih zakonih ne smejo kar tako skupaj živeti. Ko bi na magistratu ali na glavarstvu dosegli, da. jih povsod izženejo in razženejo."
"Bojim se, da ne bo mogoče. Zakoni — veste, hudo je dandanes z zakoni. So in niso."
"Vem, vem. Povsod je t.alco: za siromaka ničesar!. Niti pravice ne!"
Razsrdil se je.
"Ah, saj je ne maram veČ! Ne sme mi več pred oči. Bi mi le deco puhujšala. — Kaj bo z otroki; ko izvedo, kakšno mater imajo! Ne, ne sme mi blizu!"
Glas mu je drhtel. A zdelo se mi je, da ni bilo samo od jeze.
Že sva stala s eerkvenikom na cesti pred to veliko, mračno dela-vniško kosamo. Kar sem opazil, da sem pozabil na mizi ročni venec.
"Počakajte malo! Takoj pridem."
Polagoma in previdno sem se po temnem in zatohlem "hodniku pritipal do duri. Potrkal sem in vstopil, dasi mi nihče ni rekel: "Noter."
Bedni mož je sedel na velikem stolu ob mizi, kamor je pač omahnil, ko sem sobo zapustil. Drobna glava mu je zlezla povsem med rame, da se mi je zdel majhen in slaboten kakor otrok.:
Nič začudenja ni pokazal, da sem se vrnil. Tudi ni povprašal, čemu sem spet prišel. Kakor se ne bi bila poslovila, mi je spet zagotavljal!"
"Ne, ne maram je, ne sme priti. Vun jo vržem, ničvrednico!"
Zdaj sem slišal in čutil jasneje nego poprej: iz slednje besede je kričalo hrepenenje in prošnja:
"Pridi, pridi! Vse ti odpustim!"
Človeško srce — večno nemiri no, hrepeneče vekomaj ...
POZOR!
Kdor hoče biti postrežen z najfinejšimi britvami, škarjami in vso brivsko in * rezilno pripravo, naj pride "**» , k meni. Imam britve za najtrše brade, 5 let jam čene, in enkrat jih brezplačno nabrusim, in nih če drugi vam tega ne naredi. Ako ni prva d obra, zberete drugo, dokler ne dobite prave. Brusim britve, škarje in sploh vse rezilno, orodje. Popravljam puške, samokrese in šivalne stroje. Prodajem vsakovrstne šivalne stroje po naj nižjih cenah. Postrežba točna.
Se priporočam
CHAS. BAUZON, St. Clair Ave. vogal E. 60 St.
Za dobro razsvetljavo rabi najboljše
olje.
Če potrebujete močno, čisto in obširno razsvetljavo, brez dima in smrado, si zagotovite, da Vam proda Vaš trgovec:
i " ■ ' Zahtevajte RAYO. Ne sprejmite drugega. RAYO olje je čisto ,kot voda> Prosto vsake nesnage in absolutno varno. Vaša svetilka ne bode osojena niti ne zasmrdi, ako jo napolnite z Rayo Oil. Vse najboljše prodajalne v Pennsylvania i in Delawaru prodajajo Rayo Oil. Spomnite se imena RACO-
\ • ...i''
JH E ATLANTIC REFININ'G' CO. .
Everywhere in Pennsylvania and Delaware
JAKOB WACHCIC, preje JERNEJ KNAUS
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA S ČEVLJI
6129 ST. CLAIR AVENUE.	CLEVELAND, OHIO.
.Kakor je rojakom v Clevelandu in okolici znano sem kupil trgovino od g. J. KNAUSA in isto tako pre-napojnil, kakor se preje ni bila, odkar je trgovina stala. Posrečilo se mi je nakupiti veliko zalogo zimskih ženskih in dekliških sukenj, kril, volnenih jopičev (sweaters), plaht, kovtrov in drugo raznovrstno blago. Ker se bližajo Bpzicnr prazniki bode gotovo vsakdo kaj potreboval. Ni Vam treba čakati zadnjega dneva. Vsled Vase koristi pričnite z nakupovanjem božičnih potrebščin in daril, že sedaj, ker Zadnji1 dan Vam.ne bode mogoče zbrati blago tako lahko, ker bode v trgovini preveč opravila. Rojakom v Clevelandski okolici, ki se pripeljejo s street karo m pridejo v mojo trgovino povrnem vožnjo.
Želim radi prostora popolnoma razprodati Pod tovarniško ceno. Za v nakup se toplo priporočam vsem rojakom v Clevelandu in okolici.
Velika zaloga ženskih zimskih sukenj, vse veli- JJ C(j
Jtosti in novejša moda, cene naprej od. .... Velika 'zaloga modernih ženskih kril iz volne- C ft nega blaga naprej od. . . . .. /.............»PA.JIF
Velika zaloga vsakovrstnih ženskih jopičev vsake 7C«
vrste in barve ter velikosti naprej od. . ......... C
Velika zaloga vsakovrstnih otročjih oblek, raznih '9Cf barv, posebno nizke cene od................
y zalogi imam tudi krasne svilene krstne obleke po posebno nizkih cenah. A,	,
Velika izbera ženskih in otročjih klobukov po zelo zni-zanih cenah.
Velika zaloga deških sukenj in oblek iz terpež- <M nega blaga najprej od .......	. .
Velika ižbera dekliških zimskih sukenj, vsake ve nc Ijkosti naprej od........... ..	.
Velika zaloga ženskih svilenih oblek, razne barve in
najnovejše mode. Velika zaloga svilenih in drugovrstnih ženskih
... bluz, cena naprej od...............
Velika zaloga izvrstnih platnenih robcev za moške in
ženske. Zelo pripravno božično darilo. ! Velika zaloga raznovrstnih hlač vseh velikostih Q Cena naprej od .,, . .. ......................
Za ženske priporočam sledeče blago:
Spodnje perilo naprej od. ....... .r.;.M.	25c
Lepe svilene šerpe, cena naprej od . .	50c
Za praznike sem si preskrebel posebno veliko za-, logo lepih mačk in mufov; cena je naprej od. . .
Razne okinča,ne glavnike dobiste naprej od.......10c
Lepe usnjate in srebrne ročne torbice od 50c naprej. Lepe namizne prte od 25c naprej.
Lepe trpežne svilene dežnike, lepe svilene in usnjate rokavice in še na stotine drugih lepih in koristnih stvarij imam v zalogi, ki so primrno božično darilo.
Za moške:
Lepe moderne srajce vsake barve in velikosti. QQC
, Cena naprej od . . . . .	. . .. l.,,.-'.r.1
Lepe svilene kravate od 10c naprej; Moško spodnje perilo naprej od...... . ...... . 19c
Moški klobuki najnovejše mode in vsakovrstne JjJc
barve in velikosti naprej od. . .fL~.. ...........
Moške lepe zimske kape, usnjate in volnene. Ce- 25c na naprej od. . ...... . ..>:. . ^ ....
POZOR!! Velika zaloga moških prazniških in delavskih čevljev in roberjev, ravno tako ženskih in otročjih čevljev in roberjev vsake številke.
Za novo leto dobi vsaki odjemalec krasni
■ ■ i '
stenski koledar za leto 1916.
Vsem rojakom želim vesele božične praznike in srečno novo leto. —, JAKOB WACHČIČ.
Tem potom želim zahvaliti slovenske odjemalce v Collinwoodu za njih naklonjenost v prtečenem letu.. .Z jednakim veseljem Vam bodemo na uslugo v letu 1916. Vsem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
JOHN E. CASE
T ET ]/r A O KTTT/^ m»>*4 *►:»:<
**.h«*| ,8%. r~\ | \ [ > J.J/V .****$** .j.
15519 Waterloo Road,	Cleveland.
„ Vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Pri nakupu modnega blaga se blagovolite ozirati na domačo priporočljivo tvrdko
Frank Svetek,
TRGO VEC Z MODNIM BLAGOM \
15226 ^aranac Road,	Cleveland. :
Vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Frank Klemenčič,
—gostilničar-—
15525 Saranac Road,
Cleveland.
Vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Frank Ivancič,
TRGOVEC IN MESAR 15416 Saranac Road, v Cleveland, O.
Priporočam se še za nadaljno naklonjenost!
COLLINWOOD^ OHIO.
CERKEV MARIJE VNEBOVZETE COLLINWOOD, OHIO.
Zgornja slika kaže slovensko cerkev Marije Vnebovzete v Gol linwriodu, O- Cerkev je prostorna; meri v dolžini 98 čevljev in širini 48 čevljev. Collinwoodska župnija je izmed treh slovenskih žup ni j v Clevelandu najmlajša. Začetek te župnije sega nazaj v začetek leta 1906. Takrat je Rev. Mark Pakiz začetnik te župnije, začel z organizacijo Slovencev v Collinwoodu. Prve mesece so imeli službo v sosedni angleški cerkvi sv. Jožefa. Tudi neka dvorana na E. 152 cesti je služila nekaj časa v ta namen. Toda kmalu se je kupilo zemljišče in lastna cerkev še je postavila na vogalu Holmes. Ave. in 156 Str. Slovesno blagoslovi jen je se je vršilo meseca avgusta 1906.
Od začetka je imela župnija trde čase. Kakor pri vsakem drugem podjetju tako, je tudi za tukaj veljala stara resnica: Sloga jači, nesloga tlači- Manjkalo je Sloge.
Pa po veliki požrtvovalnosti in trudu cerkvenih odbornikov in po sebno j>a po neutrudnem delu Rev Andreja Smrekar ja, ki je bil naslednik Rev. Mark Pakiž-a 20. no vembra 190S se je sloga začela
po vračali. Od tedaj nadalje pa se je župnija lepo razvijala. Dolg se je začel plačevati. Napravil se je; lep tlak pred in ob strani cerkve, kakor tudi krog župnišča, in napravilo se je marsikaj druzega.
Število raznih društev je naraščalo, tako da je danes nič manj kakor 10 raznih dobrodelnih in podpornih društev v župniji.
Dne 9. septembra 1913 je bil za to župnijo žalosten dan. Umrl je ljubljeni župnik Rev. Andrej Smrekar. Pokopan je bil ob obilni "udeležbi duhovnikov in ljudstva na sv. Pavla pokopališču Euclid, O- Žalujoči župljani in pri jatelji širom dežele so mu postavili krasen spomenik. Rev. John Plevnik je spomenik blagoslovil in imel lep priložnostni govor dne 20. septembra 1914.
Pokojnemu g. Smrekar ju je sle dil Rev. Pavel Hribar do tedaj, kaplan v sv. Patricka župniji, Youngstown, O.
Tudi sedaj je župnija pa potu razvitka. Prostor za šolo, ki se je kupil, sv. misijon, ki ga je imel č. g. šolgj1, O. S. B. v novembru 1914 in Pair to leto, ki je bjl lep všpeh, posebno pa začetek katoliške šole, vse to je dokaz, da je
življenje in delavnost rojakov v naši nasejbini živahno in vsostran sko.
Priznati se mora, da glavna zasluga za ta napredek gre^našemu-delavnemu in dobro organiziranemu cerkvenemu 'odbora. Sedanji cerkveni možje so: Mihael'An-žlin, Janez Čcrne, Frank Hoče-
f REV. A- SMREKAR
var, August Fink, Janez Mesec,' Frank Mivšek, Aloijžij Novak in Luka Terček.
Pa kakor sedaj tako so bili tudi v preteklosti cerkveni možje steber župnije v najkritienejših časih. Tn možje, Icateri so si stekli nevenljivih" zaslug jn hvaležnosti rojakov po svojem dolgem delo-' vanju so zlasti: Mike Skebe, Ka rol Kralj, Luka Terček, Frank Sternad, Karol Skebe, Frank Kas telic, Louis Kolenc in dugi. Nekateri izmed bivšjh mož so že umrli namreč: Milce Skebe, Jozel' Božič, John Okički.v m. p.!
TSL. WOOD 396-W
V$em mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele, božične praznike in srečno novo leto!
TRGOVEC IN MESAR $402 CALCUTTA AVE., .Collinwood
Tel. Cuy. Wood 180-R
—gostilničar— • Velika izber vina, likerjev in cigar
15607 Waterloo Road,	Collinwood.
(Stop 117 Shore line), .
Vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele s božične praznine in srečno novo leto!
Andrej Možina,
slovenski mesar	. .f
15931 Saranac Road,	Cleveland.
PRIPOROČAM ROJAKOM Z VSAKOVRSTNIM MESOM ZA--—L0ZEN0 MESNICO—---
Vesele božičtae praznike in srečno novo loto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
..:■	' ■	Tel Wood 58.
A. W. EMERICH
TRGOVEC Z VINOM IN ŽGANJEM NA DEBELO 16205 St. Clair Ave., y Cleveland,1 Ohio.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo najstarejšo,trgovino v Collinv^podu. Izdelujem najboljše vino, kakor tudi žganje. Kadar potrebujete v resnici kaj dobrega mi pišite, ali pa se oglasite osebno. ;
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO
ŽELIM VSEM MOJIM ODJEMALCEM.
ROJAKI, ZAHVALJUJEM SE VAM NAJTOPLEJE ZA ŠTEVILNE OBISKE V PRETEPENEM LETU IN SE VAU PRIPOROČAM ŠE ZA PRIHOPNJE, OSTANETE TUDI V BODOČE MOJI ODJEMALCI. Zagotavljam Vas, da bodete tudi v prihodnje prav tako uljudno postrežem kakor ste bili v preteklem letu in skušal bodem po vsej moji moči, da bodete kar najbolje postrežem z najboljšim blagom m zmernimi cenami.
Kakor sem imel v preteklem času, tako bodem imel tudi naprej veliko in raznovrstno zalogo čevljev, kakor tudi lepih oblek, sukenj iz najboljšega suknja. Nadalje bode zaloga vedno polna razne druge moške oprave. -Za sedanje mrzlo vreme dobiste veliko izber moških, ženskih in otročjih volnenih jopiče v (sveaterg) po raznih cenah in kakovostih.
Nadalje priporočam veliko izber ženskih in otročjih oblek in sukenj po najnižjih cenah. Velika zaloga ženskih in otročjih kap in šalov v lepih ovitkih; prav primerno darilo za božična in novoletna darila.
Na izber imam odej, kovtrov), plaht, (blanketov).
Zakaj bi hodili v mesto ko dobiste pri meni isto blago in po nižjih cenah, čemur so najboljši dokaz številni z^dfivoljni odjemalci. : Prepričajte pa se' sami in u-vicjeli bodejte, da Joe Gornik ima vedno dohro, sveže blago ih pravične čene.
Sedaj ob koncu, leta se, Vam vsem naj topleje zahya-jujem ža izkazano naklonjenost in upam, da bodemo še nadalje ostali v jednakem dobrem razmerju.
< .	; . 'v -:.-.)'. •••vis'f	i.
Izdeluje obleke in suknje po meri po najnovejši modi, in po zmerno nizkih cenah. Petnajstletna skušnja v krojaštvu je porok, da bodete zadovoljni z pristojbo modo in ceno
' '' •
670-672 EAST lS2nd ST. COLLINWOOD, O.
■ stra"St s. t>rttgi del.
J "SLOG A" V ČETRTEK, 23. DECEMBRA 1915.
«1111 M«l Mirili«! II 1111111111111111 iiaiBBi
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim odjemalcem : : : : :
ANTON SRŠEN
Pri meni debite najboljše domače
-klobase-
GROCERIST IN MESAR 357® E. 81 St., 'Cleveland, O
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem obiskovalcem
Frank Ločniškar
slovenski brivec
Le priporoča še nadalje cenjenemu. občinstva za obilen obisk.
3577 E. 81st st., (newburg)
V. J. NOVAK, 5224 Blnche Ave
G-ROCERIJE NA DEBELO
Češka trgovina. Se priporočamo Slovencem.
SVOJI K SVOJIM.
Pozor Slovenci!
Vence za društva, pogrebmkom, nevestam in druge prilike. Najlepše vehce in šopke izvršujemo po najnižjih cenah. Naju-J idneje se priporoča
JOSIPINA TURK,
slovenska cvetličarka
1336 E. 55 St.	Cleveland, 0
JOHN GORNIK,
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6105 ST. CLAIR AVENUE .
se priporoča za nakup poletne moške in deške oprave. Izdeluje moške obleke po naročilu točno in ceno.
i hiše naprodaj	zavarovanje proti ognju
! JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd
i prodajalec zginljišč, in, hiš, garantira svoje delo, izdelujem \	preplsiio lištiue, in jih notarsko potrjujem.
|	OGrEIŠTJ" •
s Nikar ne čakajte, dabi vam ogenj škodo napravil, ker potem ni | pomoči, priejite k meni. Jaz zavarujem liiše, trgovine, pohištvo, l avtomobile, konje vozove in društveno imetje, proti ognju in ue-• vihti. Za vse take potrebe se obrnite na gori omenjeni naslov.
JOHN ŠPEH
SLOVENSKA GROCERIJA
Vsem rojakom priporočam mojo veliko zalogo Gro-cerijskega blaga po zmerno nizkih cenah.
Vsa naročila izvršim hitro ter dova-'	žam na dom.
1140 E. 67tfe Street,	Cleveland, O.
SLOVEMGIPOZOR!
Opozarjam cenjene rojake in rojakinje, kadar potrebujejo kake cvetlice, da so obrnejo na mojo tvrdko, ker imam vedno v zalogi sveže cvetlice. - Moja posebnost je: šopki za neveste in družice, venci za pogrebe itd.
ICNACI1 SI APNIfC UMETNI VRTNAR.
1Vj1XAV,AJ 4017 ST. CLAIR AVE ■-:— ---'-
The Jacob Laub Baking Company
4919 LORAIN AVENUE.
Najbolj znana pekarija med clevelandskimi Slovene i. Izdelujejo naj raznovrstnejše pecivo — naj bolše vrste.
MODERN K PEKHRIJH
IZDELUJEMO NAJBOLJŠI KRUH.
Naprodaj v vseh boljših grpcerijah.
Nekaj podatkov o Newburgu.
(Konec iz druge strani.)
storil veliko, celo šel je na dom poučevat in pripravljat jih za sv. zakramente.
Gospod Lavrič je bil zelo vnet za čast božjo in' ob enem tudi za lepi slovenski jezik in dobre kranjske navade. Njemu se imajo zahvalili Newburčani za občni napre dek na eni strani, na drugi pa -a pravočasne opomine pred sejavci nezadovoljnosti, strankarstva in podivjanosti "varujte se lažnivih prerokov" je bilo njegovo pogosto' svarilo- "Varujte se krivih prerokov, kateri pridejo k vam pod pretvezo delavskih prijateljev, v resnici pa so največji zgageži sloge in sovražniki delavca. " To svarilo je dosti pripomoglo, k temu, ■"da so se ljudje obvarovali pred praznimi sanjarijami, katere so že toliko novoprišlecev zaslepile in popačile med Slovenci v Ameriki.
Kakor v drugih, tako so tudi v društvenih razmerah Slovenci v Newburgu postali kmalu samostojni. Vstanovljenih 'je bilo več društev v kratkem času. Najstarejše društvo, sv. Alojzija, je bilo ustanovljeno še predno je bila delana cerkev, in društvo je veliko pripomoglo k vstanovi nove ka toliške sredine. Za njim je prišlo društvo sv. Lavranca, potem, kolikor je znano pisatelju teh vrstic, je bilo društvo Sv. Barbare, društvo sv. Antona in društvo sv. Jožefa : Kedaj je bilo ravno, katero teh društev ustanovljenih, mi ni znano za dneve. Je še več drugih društev, kakor žensko društvo sv-Ane, možko družtvo "Mir" in " Jutrajna Zarja'' in morebiti še katero drugo. Društev, kakor povsod med Slovenci, jel-ajši preveč kot premalo. Tudi pevsko društvo "Zvon" ima precejšno število čla nov, ki pospešujejo slovensko petje. Pri vsili tih društvih je obžalovati le to, da ni 'kake primerne dvorane v kateri bi se mogla društva razvijati v polni meri in prirejati vsakovrstne predstave.,— Tudi., tpvAtp8T»q )A(.)čttkati' V slogi
se veliko stori in zjedinjeno močjo bode tudi tukaj enkrat stal naš skupni doni — šola ip dvorana.
Leta 1910 je gospod Lavrič začel najtežje delo, ki ga more imeti duhovnik dulujoč med Slovenci, Začel je agitirati za novo župuiš-če. Župnišče je bilo nujno potrebno, to je priznal vsak. Vendar pa se je pokojni gospod, le nerad lotil tega dela, kakor vidimo i/, njegovega "nagovora" v to svr-ho. "Na pragu novega lota" tako je govoril "nas čaka novo delo _ novi trudi — nove težave. Pa ponavljam opetovano: ako bode med vami edinost in ljubezen do Boga in do bližnjega, tedaj boste v novem letu več dosegli, kakor ste v starem. V novem lotu 1910 vas čaka razun težav še novo breme, katero boste morali zadeti in prenesti. Pa tudi to breme boste prenesli, kakor ste že marši kako — in to breme bo lahko, toda le z Božjo pomočjo; kajti "ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo zidarji!" In to novo breme bo za vas zidava župnišča." V teh besedah zapozino naenkrat potrebo in rajnega Lavriča dobro srce. Da ga ni nujna potreba prignala do tega bi ne bil jemal novega "bremena" na svoja in ramena svojih ljubljenih župljanov. Še potem bi ne bil 911 zidal nikdar župnišča, kakoršen stoji danes, da ga ni primoral k temu škofijski urad, ki je zahteval, če se dela kaj, da se naredi zadostno za vsak slučaj. Navdušeni sosli i'a, rani 11a delo. Vsak je pomagal po svoji moči- Župnikove bodrilne besede za edinost niso bile zastonj. Leta 1912, se je prčelo s zidavo in nekaj mesecev poznejše je stala nova primerna in dostojna hiša, okolici v lepšavo, faranom pa v ponos in dobro ime. Koncem leta 1914. je bilo žiipnjišče tudi pla čano proti $8000 stroškom, katere je zgradba povzročila. Toda gospoda Lavriča ni dolgo krila nje na streha; kajti v mesecu juliju, L 1915 je zbolel in po 'kratki bolezni, je 25. julija zatisnil truda-poine oči ter se preselil v kraj ka mor "duhamornih broj skrbi" ! več ne prodre. Umrl je isti dan, I šest let pozneje, kakor mu je pi-! 'sal Rev. Krže pismo, vabeč ga v i Newburg. Takrat gotovo ni mi-! slil, da bode njegovo bivanje med I Slovanci tukaj, tako kratkoletno.
Trudil se je veliko zkozi ta leta za blagor svojih po Bogu mu izročenih in zato je-tudi pravln dostoj 110, da mu postavijo mal spomi-1 nek, kot znak ljubezni in hvaležnosti. Na spomlad, ko bode njegov tako prerani grob ozelenel in bodo razcvetele rožice nad njegovo glavo, upamo, se bode dvignil tudi novi primerni spominek tam na Calvariji, kjer počiva ranjki Jožef Lavrič, nekedajni župnik fare sv. Lavrenca in na njem bode vsak bral vsekane besede "v hvaležni spomin!"
Za mesec dni je bila župnija sv. Lavrence brez uradno nastavljene ga namestnika. Ob nedeljah ■ je prihajal Rev. Berk, da je opravil sv. mašo, krščeval in skrbel za drugo. Koncem meseca augusta pa je bil imenovan Rev. John J. Oman, popred kaplan pri sv. Vidu, Cleveland, O., kot naslednik Rev. Lavriča in je zavzel svoje 110 vo mesto s prvim septembrom, to-raj do dneva in meseca, ravno šest let po prihodu ranjega Lavriča,
To je kratka zgodovina New-burških Slovencev, njih središča in skupnega napredka. Naselbina hitro raste. V 13 letih se je število povečalo od 8 do 400 in več družin. To število pa se še vedno množi in s številom rastejo nove potrebe. Šola je postala tako pre skromna, da nikakor ne more zadostovati številu otrok. Mladi ljudje priraščajo in stem potreba dvorane za.poznejši razvoj; kajti, če se trudimo, da obdržimo otroke pri dobrim in jih vadimo slovenščine, gotovo, da jih tudi potem, ko pridejo iz šole, neizkušeni in nesluteči nevarnosti za Čednost'in pravo življenje, ne smemo zapoditi med svet, kakor čredo jagnet med v gozd polen zveri. Potreba je dvorano, kjer bi imeli svoje zabave, igre, petje, društvene seje, veselice itd. Zakaj zidamo katoličani svoje Šole ? Zato, da imajo otroci pravi pouk, da se otroci izobražujejo od vsili strani. Srce mora biti fzobr;\!?r!o.'če hočemo imfcti
•značajev.. Toda v samem raču-njanju in suhem branju je malo izobrazbena srce. Kakor pa varujemo otroke v njih nežni mladosti slabim upljivom brezbožnih šol, ta ko, in še bolj, moramo jih varovati skozi leta hitrega razvoja ter jim dati priložnost prave krščanske izobrazbe, ,da si ne bodejo is- j kali tovaršije med večkrat toli- i kanj podivjano in razuzdano mladino Ameriških mest.
Z Božjo pomočjo in z zjedinji-nimi močni pa bodo tud to to dosegli Slovenci v Newburgu. Treba je le poguma in sloge. Nekoš v svo jih mlajših letih, ko je bil pisatelj zaposlen na železnici, kot "water boy" — vodonosec — je videl, kako je 19 mož držalo za težko jekle no tračnico, katero so imeli vzdig niti na železniški voz. Upitja je bilo veliko, a pri tolikem številu se tračnica le ni hotela dvigniti. Le par mož je v resnici skušalo vzdigniti, drugi pa so držali roke gori ne da bi bil, kateri kaj vzdig nil. To je opazil "bos", kar ga pogreje, da zaupije nad njimi, kakor zna le Irec in, glej čuda, tračni-caj ki se prej kar ni hotela gaui-ti, je sedaj, kakor treska odsko-čila visoko v zrak in za^romela s silno težo med druge na voz. To je storila skupna sila. Tudi tukaj tako. Kar bi sto ali dvesto slovenskih družin z vso svojo silo ne premoglo, to bode štiristo storilo brez posebnih težav. Zato pa tudi za naprej, vsi skupaj in Bog z nami!
zaostala cvetka.
Cvetka sameva	;
sredi livade; plače se Veva,
sirota brez nade. «
Družice njene zima je vzela — Srce ji vene, ličeca bela ...
Kmali, kaj kmali še oiia konča — aplakala v žali' zaplakala v. žal i,
J. Bukovinski.
Pittsburgh. Pa,
Vseaaa prijateljem in odjemalcem vesele praznike in srečno novo leto.
SKERJANC & JERMAN C0.
SLOVENSKA KROJAČA
Cenjenim rojakom-se priporočamo za obilem obisk.
3583 E. 81 ST. CLEVELAND, OHIO
(NEWBURG)
Cenjenim odjemalcem in prijateljem v Newburgu in okolici voščimo vesele velikonečne praznike ....
DRUŽINA FRANK KUŽNIK,
GOSTILNIČAR 8101 AETNA ROAD. CLEVELAND, O.
Tel. Union 601—L
Priporoča fino urejeno gostilno z okusnimi pijačami, finimi smodkami in točno postrežbo.
Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto in se jim priporočam za nadaljna naročila.
JOŽEF FURLAN
GROCERIST IN MESAR
Telefon Union 695-W.
3604 East 81. St.
-BOŽIČNA DARILA-
Vsakdo spoštuje reč, katero je prejel v spomin kot darilo; raditega tudi premišljate, kaj bi bilo, kot božično darilo najbolj pripravno.
Prepustite to skrb nam, ter pridite si našo veliko zalogo nr. zlatnina lnn Krebriiiite ogledati, kjer bodeto v svoje popolno zadovoljstvo postreženl. Veliga. zaloga grafofonov in plošč. — Vsa popravila evropejskih in amerikanskih ur f-arantivana.	ETAT.0
ST. CLAIR AVENUE JEWELRY COMPANY	" ""
MARINCIC in SITTER, laHtnlka. B805 St. Clntr Arnra».	(blUu 05. ullce)	Cleveland, Ohio.
»ell telefon: Rosodalo S18B—J.	Cuy. telefon S590-W-
x. . CI, »«f„.
Prva slovenska trgovina s pohištvom in železnino v Newburgu.
Cenjenemu občinstvu se uljudno priporočam za obilen poset mo- j je bogato založene trgovine z modernim pohištvom in železnino. V 3 zalogi imam vsakovrstno pohištvo kakor: mize, stole, gugalnike, ; omare z ogledalom in brez njega, postelje z vso opravo, peči na < plin in premog. Nadalje večjo zalogo otročjih vozičkov in zibelk. ! Velika izber porcelanastih posod ter druzega kuhinjskega orodja. : Imam veliko zalogo mrež za plot (fenc) ter prodajam prisne "Kra j njske kose". V zalogi se dobe najrazličnejše barve za hiše ter pa- ; pir za strehe. Toraj gospodarji, gospodinje, mizarji, zidarji in dru- \ gi obrtniki pridite v mojo trgovino in gotovo bodete postreženi če- : : sar potrebujte. Cene pri vsem mojem blagu znižane ter isto garan- : : tirano.
i Ob jednem se rojakom prav iskreno zahvaljujem ; za preteklo naklonjenost, ter jim voščim vesele božične l praznike in srečno novo leto.
I Naše geslo bodi vedno: SLOVENEC K SLOVENCU!
!'	1
;	Za mnogobrojna naročila se priporočam
JOSIP JERIC mL,
►
j trgovina z zeleznino in pohištvom
i 3525 E. 81. CESTE TEL: UNION 102-L
■.	■ /	' i*.-." .. 5
TRETJI DEL
UST ZA SLOVENSKI NAROD.
"ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER AT THE POST OFFICE AT CLEVELAND, OHIO, UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879."
THIRD PART
Volume I.—I. Letnik.
Cleveland, O., Thursday, December 23rd, 1915. — V četrtek, 23. decembra, 1915.
No. 39.—Št. 39.
POJASNILO.
KLIC NA NAROČNINO.
Za leto '191.0. SLOGA ol.il jubuje mnogo poučljivega gradiva cenjenim čitateljem, naročnikom, znancem in prijateljem in jih prosi, da bi jo Slovenci podpirali še bolj v prihodnjem letu, kakor v prete čenem. Sloga je,_ od kar je bila ustanovljena lepo" napredovala in njeno premoženje se še ni skrčilo za cent. Naročniki se množe dan za dnem in želimo, da bi se toliko še pomnožili, da bi zamogla izhajati Sloga dvAkrat na teden. Naznanjamo, da Sloga ni daleč od tega. cilja, samo prosimo rojake za nadaljno pomoč. Sloga ima še mno go gradiva za prihodnje leto in bo storila še mnogo za tukajšnjo naselbino.
Cenjene dopisovalce prosimo, da.pošiljajo dopise v Slogo. Za po Stene dopise bo vedno dovolj prostora v Slogi in zato cenjeni rojaki čitajte Slogo in nje članke, kateri bodo mnogim odpirali oči do napredka in poučevali ,do bolj složnega življenja v naselbini. Ker le potem lahko pričakujemo boljši narodni napredek.
PODPIRAJTE SLOGO-
Cenjeni trgovci, oglašajte tudi v prihodnjem letu v Slogi, ker bo še mnogo pripomogla tukajšni cve toči slovenski trgovini. Slogo danes čita. nad 15,000 slovenskih či-tateljev, med njimi je tri četrtine tega števila župljanov fare sv. Vida, oziroma ljudje, kateri stanujejo okoli vaših trgovin. Ker Sloga želi poštenih naročnikov in poštenih dopisovalcev, in ker spre jem a samo poštene oglase, zato je "M ogfes v Slogi tudi mnogo koristil vasi trgovini.
Iskreno se zahvaljujemo za iz-kajjanq Vam naklonjenost in Vas prosimo še nadaljnega podpiranja.
Sloga želi veselo božične praznike in Prečno novo leto vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem.
Upravništvo.
ODBORNIKOM SLOVENSKIH DRUŠTEV V CLEVELANDU IN OKOLICI.
Odborniki slovenskih društev se naprošajo, da glasujejo pri vo litvah" novih uradnikov tudi o društevenem glasilu. Sloga bi morala biti glasilo vsih kat. -slov. društev v Clevelandu. S tem, da Postane Sloga glasilo raznih druš tev pripomorete tudi do razšire-nja lista. Zatorej jglasujte pri prihodnih volitvah da postane
"SLOGA" društvene glasilo.
--10-
Rešitev uganjke št. 15. in imena pravilnih rediteljev iste priobčimo v prihodnji številki.'
MKTNE N0V1CL
—	Dr. sv. Vida št. 25. k. S. K.
J. je pri svoji zadnji seji izvolilo sledeči odbor za leto 1916. Mike Setnikar, predsecinik, John Mele, podpredsednik, Joe Rus, tajnik John Widervol pomožni tajnik, J. Zulich, blagajnik. Društveni zdravnik dr- J. M. Seliškar, društveni duhovni vodja Rev. B. Po-nikvar. Nadzorniki: John Zulich, . Joe Ogrin in John Leustik. Vratar Mat Zulieh. Lokalno glasilo
—Najbolj znano clevelajidsko automobilno tovarno White Co. bode prevzela nova družba, katera bode inkorporirana za $16,000.
000. s
—V Emergency bolnišnico je bil odpeljan v nedeljo Ivan Vidmar iz E. 61 ceste.
—	Mesto bode obdarilo za božične praznike z jestvinami 1000 ubožnih družin.
—	Dvor Baraga red kat. Boršt-narjev je zadnji teden poslalo na Ljubljanski Rdeči križ svoto 700. kron, s pripombo, da se poslani I denar razdeli zlasti med Goriške Slovence. '	,
Slovensko kat. pevsko društvo Lira je izvolilo pri svoji zadnji seji sledeči odbor- John Zulieh, predsednik, Mat Holmar, podpredsednik in pevovodja, Frank Perme, blagajnik, Leopold Perme, tajnik.
—	John J. Stanley, predsednic pocestne železniške družbe mora vsake tri mesece podpisati 5000 čekov. Sedaj pa je prejel tako držalo, da se podpis pri vsakem podpisu popeti. Sedaj se bode moral podpisati sUmo 1000.
—	Policija je aretovala dva mo ža, katera je obdolžil B. Schroe-der, 65-1 Bolivar Rd., da sta mu vkradla $12 in uro. Schroeder je bil oropan v Hotelu L. & K. Policija je našla ukradeno blago pri aretovaneih-
—	H-. G. Keller, profesor umetne šole bode izvršil veliko stensko sliko, katera bode krasila mestno dvorano v novem mestnem poslopju. Gospod Keller je govoril glede slike z županom in ravnateljem Sidlo in jima je predložil tudi skico, na kar mu je bilo zagotovljeno delo. Slika bode stala $25.000 in bode dolga 70 in visoka 35 čevljev. Ta slika bode največja stenska slika, kar jih je dosedaj znapih- (Op. Največja dosedanja slika na svetu se hrani v Dožijevi palači v Benetkah.) Slika se bode razprostirala čez celo severno steno v dvorani.
—	Tretjič v desetih dneh je izbruhnil ogenj v četrtek popoldan na 1435—43 Superior Ave.
—	Iz zidarskega odra sta padla v petek dva delavca tvrdke Cor-rigan-jMcKinney Co. A- Dulach je bil na mestu mrtev, drugi pa je bil prepeljan v St. Alexis bolnišni co.
—V County Morgue leži truplo neznanega približno 40 let starega moža, kateri je bil povožen od vlaka Ničkel-Plate Železnice.
—	Dva in pol leta star J. Cohen, 2517 E. 37 St. bi se kmalu za dušil, ker je požrl neko igračo, katera pa mu je obtičala v grlu. Takojšnja operacija v Mt. Sinai bolnišnici ga je otela gotove smrti. •
—	Predrzen tat je prišel pretečem teden zvečer z rolco skozi odprtino pri železni ograji v Miles, gledališču in posegel po papirnatem denarju in , odnesel $41.00. Predno je blagajnik C. King odprl vrata je tat zginil.
—	Veselje po potovanju sta do bila 15 letni deček K. Thomson in 17 letni K. Beckin. Policija jilf išče po vseli.ohioskih mestih.
V nedeljo 26. decembra t. 1. ob 8. Uri zvečer se vrši v Knausovi dvorani banket katerega priredi dr. Sv- Vida št. 25. K. S..K. J. Člani in prijatelji društva se ulju dno vabijo, da se polnoštevilno udeleže. Vstopnina za par $1.00 in za samce 75c.
—	Italijanski konzul je izdal razglas, da se morajo vsi italijanski rezervisti javiti do 27. decembra t. 1. Kdor se ne javi bode sma tran za dezerterja in bodo ob povratku v domovino kaznovan.
—	V mestni, prisil j eni delavnici se nahaja sedaj" samo 51 žensk; Tako majhnega števila že ni bilo par let.
—	Clevelandski trgovci koles so se organizirali pretečeni teden. Predsednikom jc bil izvoljen Tomaž Lister.
—Kdor želi dobiti državno služ bo, izve vse podrobnosti iz buleti-na, katerega je izdala državna ci vilna službena komisija. Izpraznjenih'je veliko dobrih služb. — Sprejme se več stražnikov, živino zdravnltov, inženijev, zdravnikov, več uradnikov itd. Skušnje se bodejo vršile v mesecu januarja po raznih mestih. Pravico do služb imajo le državljani Združenih Držav.
--n--
NAZNANILO.
-
Nekaterim rojakom smo poslali današnjo številko na ogled. Kdor želi prejemati torej nqš list naj pošlje naročnino, katera znaša za celo leto $1.00* za pol leta50c in za četrt leta pa samo 25 centov.
Michael Kolar, star 49 let, doma iz Rakeka, župnija Cirknica je umrl v sredo 15. decembra previden s svetimi zakramenti. Pokojni je bil član dr. sv. Janeza Krstnika.st. 37- J. S. .K. J., dr. Srca Jezusovega v Clevelandu in dr. Slovenec, št. 1. S. D. Z. Pokojni je prišel pred 18 leti v Južno Ameriko. Naselil se je v Braziliji, kjer je obdeloval kavine nasade pod vročim podnebjem in se neumorno trudil za svoj obstanek. Rad je pripovedoval o svojem potovanju čez široko morje, ko so imeli viharno vožnjo in jadrali proti deželi, kjer so pričakovali blagostanja. To je bilo v tistih letih, ko so se v velikem številu ljudje iz Notrahjske dali pregovoriti po zgovornih agentih za na-
Mihael Kolar.
S	*
selitev v bogati in rodovitni deželi. Mnogo jih je bilo razočaranih, pokojni pa je vedno trdil, da pridni človek je tudi tam izhajal in posebno je to povdarjal, da je mirnejše življenje in večja zado-voljnost tam, kakor med rojaki v mestih Severne Amerike- Ko. je prišel tu sem v Cleveland z* južpe Amerike, je takoj pričel s trdim delom. Z veliko varčnostjo je za-gotoyil svoji družini lastni dom. Kdor je poznal pokojnega Mika mu je rad priznal dobrosrčnost in. delavnost. Lastnosti, ki so ga priljubile pri sosedih so .mu zagotovile trajen spomin. Z mladeniš-kim navduševanjem je pomagal zbirati prispevke za novo šolo. Vselej je poudarjal; fOtrokom mbramo dati krščansko vzgojo." Novica o njegovi bolezni in še bolj o njegovi smrti je britko ,zadela naselbino. Pogrešali bomo pokojnika tudi pri cerkvenih kolektah, ker je bi do sedaj v cerkvi kolek tor in pred štirimi leti cerkveni odbornik, ki je vestno in častno vršiP svojo dolžnost. Kot pravi katoliški oče je vestno skrbel za otroke. Otroška ljubezen pa je bila tudi velika do očeta.' Zapustil je žalujočo soprogo s petimi otroci, in zeta Jakoba Debevec. Časten spomin možu, ki je vedno pospeševal mir in slogo med rojaki, ter bil vselej pripravljen' pomagati po svoji moči z dobrohotnostjo in darežljjvost jo.	~
Mir njegovi duši!
Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi v petek zjutraj-
NEWBURSKE NOVICE
l _
i -
Precej društev je že imelo svoje volitvine seje in zvolnilo nove ali pa stare odbornike za prihodne leto. Kolikor nam je znano je povsod vse v redu in seje so se vršile lepim mirnim potom. Včasih pri letnih volitvah potegne kaka neprilična sapa, ki povzroči valove. Tukaj, kolikor znano, grejo pa vse ladje mirno naprej. Društvo sv. Lavrenea K. S. K. J. je -izvolilo večino starih odbornikov na krmilo. Anton Globokar, predsednik, Andrej Slak pod-preds., John šuštaršič, I-. tajnik, Jakob Resnik II. tajnik, Jos. Jeriči Jr. blag., Domen Globokarj Jakop Kastelic, in Tom Mervar nadzorniki, Martin Sirk zastavonoša. To društvo je precej močno,
in ima gotovo tudi lepo bodočnost, ker spada k dobri in močni jednoti.
Društvo sv. Alojzija je izvolilo sledeče odbornike: John Vidmar predsed., Anton Kovač pod-preds-, Jos. Treek I. taj., Anton Globokar II. taj., Anton Fortuna blag., Frank Maver, Jos. Papež, John Perko, nadzorniki. Društvo sv.Alojzija je najstarejše društvo tukaj. Ima tudi precejšno število vrlih mož, ki delajo za vse-stran-ski napredek.
Društvo sv. Jožefa obstoji tudi že precejšno vrsto let in je že marsikateremu pomagalo v potrebi in ga takorekoč, postavilo znova na noge: To društvo bodo skozi leto 1916 vodili sledeči možje: John Lekan, preds.; Domen Blat nik, podpreds.; Math Zakrajšek I- taj.; Frank Godec, II. .taj.; Anton Šltufca, blag.; Jos. Lekan, zastopnik; Frank Smelcar, John Vidrih, John Pepič^-nadzorniki.
Tudi žensko društvo sv. Ane je imelo že volitveno sejo, pri kateri so si članice izbrale sledeče vo-diteljnice: Mary šuštaršič, pred.; Terezija Godec, podpreds.; Mary Sadar, I. taj s Mary Novak, II. taj..; Mary Slak, III. taj.; Terezija Lekan, blag.; Mary Peskar, zastopnice ; Amalia Škufca in Ivana Konte,, nadzornici. Društvo sv. Ane je pri K. S. K- Jednosti in zatoraj na dobri podlagi tako, da se ni bati za obstanek. K takem društvom bi se morale upisati, ne samo žene in matere, ampak že dekleta. Prej kc se vpiše manj plačuje mesečnine in bolj brez skrbi je lahka. Pri tem pa je društvo katoliško, kar bi tudi morali vsi upoštevati.
Starišem Johni in Mary Vato-vec se je jred nekaj dnevi rodil prvorojenček, krasni deček in vi-diti povsem zdrav. Par dni po prihodu na svet je zbolel in zato je bil takoj krščen ter imenovan Mihael. Par ur potem, ko mu je duhovnik podal belo oblači lo z besedami, "Sprejmi belo oblačilo, katero prinesi neolnadeže-vano pred prestol našega Gospoda Juzpsa Kristusa, da bodeš i-mel .večno življenje, je Mihec vzel svojo belo oblačilo in splaval z njo v rajske višave med angelce; iskat ga je prišel najbrže njegov močni patron, sv. nadangel Mihael.
—Umrlo je par dni staro dete starišem John in Mary Lipoglav-šek- Otrok je bil zvečar še zdrav, ponoči pa je na hitrem umrl. Zdravnik ni mogel dognati' za kakšno boleznijo. Prizadetim starišem naše iskrene sožalje. Oba ta dva slučaja pa naj bodeta za vzgled starišem splošno, posebno pa takim, ki držijo otroke doma po tri, štiri do pet tednov brez krsta z izgovorom, da je bil otrok ",zdrav" zato se nam ni nič mudilo." Splošno se trdi od teologov, da se stariši hudo pregrešijo, ako otroka držijo več, kakor deset dni brez krsta, ako je mogoče priditi do cerkve ali pa duhovnika poklicati na dom, ako je otrok bolan.Zelo slaba in nespametnana vada je med Slovenci po nekaterih krajih, da s krstom čakajo tako dolgo, da mati pride k moči in napravi celo "ofcet" na dan krsta. Otrok, naj bode krščen prvo nedeljo po rojstvu, tudi če je v soboto zvečer rojen. Či bi gledali ljudje bolj za gotovost krsta, kakor pa za veliko "botrinjo" pa bi bilo marsikje menj prepoznega obžalovanja, da je otrok umrl brez krsta 'in tudi lažja odgovornost za dušo otrokovo. Kjer več, ko teden star otrok umrje brez krsta, tudi če še tako naglo, so stariši odgovorni za otrokovo nesrečo, ker v sedajnih naših okolšei-nah ni vzroka držati otroka čez nedeljo brez krsta.
— V petek je bila pokopana tukaj Marija Mosar, stara 26 let. Bolehala je že delj časa za jetiko-Zadnje čase še je podala v bolnišnico pa je kmalo sprevidela, da so njene ure štete. Bida je sprevide-na z vsemi zakramenti za umirajoče. Dan pred1 smrtjo je prosila, naj jo vzamejo domov, ker bi rajši med svojimi umrla. Prišla je
toraj domov, katerega pa je že drugi dan za vselej zapustila. Za njo žaluje mlad soprog in dvoje malih otročičev se zastonj joče in ozira po mami, katere ni več.
—Zadno soboto je bil sprejet k zadnemu počitku Frank Gliha v starosti 5,4 let. Bil je že nekaj časa bolan tako, da ni mogel delati. Nazadnje se je podvrgel še operaciji z nado da okreva, pa za njega hi bilo več pomoči. Umrl je v četertek v bolnišnici sv. Aleša. Tukaj zapušča par sorodnkov. liodi jim tuja zemlja lahka, in Bog milostljiv-
— Društvo sv. Rešnega Telesa, ki je bilo pred kratkim vstanov-ljeno, hitro raste in« ima že nekaj čez 80 upisanih članic. Ako jih pristopi skozi te dni do novega leta še pet, bode prvo nedeljo po novem letu zopet slovesen sprejem na novo upisanih članic, drugače pa bode prvo nedeljo v februarju, žene, potrudite se.	(|"
i— Na božični dan bodo v cerkvi sv. Lavrenea tri sv. maše ■ in sicer: prvp. ob petih, druga ob osmih, in tretja ob desetih. Pri prvi sv. maši imajo prvo pravico do .sedežev žene, posebno ženska dru štva- Pri drugi so šolarji prvi, pri tretji pa možje in sicer najprej društva. Vse se pripravlja, da bode slovesnost kakor najbolj mogoče lepa in pomenljiva.
C0LLINW00DSKE NO ICE.
. .Vspored za božične praznike.
Na božični dan bomo imeli tri sv. maše. Prva maša bo, kakor po navadi od 5:00 zjutraj. Druga maša bo ob 8:00, tretja ob 10:00. Prva maša je nekdanja polnočna maša. S to bo vstrežeho vsem, ki morajo -potem iti po kakih opravkih in' pa vsem, kdteri koprne veselja božično jutro in pohite čimprej mogoče obiskat v cerkev novorojenega Zveličarja. Druga sv. maša ob 8:00 bo pripravna posebno za gospodinje, ki bodo pdtem imele opraviti s kuho. 'Tretja maša ob 10:00 uri bo pa zlasti za moške. To bo latinska maša, takoj po tej maši sledi blagoslov, želeti je, da se katero ali več društev udeleži te glavne maše skupno.
"Zarja odrešenja" se imenuje i-
gra, katero bo priredil naša Marij-na družba na Božični dan, ob 2.30
P.M. (pol treh popoldne) v cerkveni dvorani. To je prvi nastop naše mladine, zato si treba pomniti dvoje, namreč: da ne smemo preteč pričakovati in da z obilnim obiskom pozdravimo to prvo igro na collinwoodskem odru. Žali-bog moramo reči, da bo igra polovico slovenska, polovico angleška. Ker ni bilo župnijske šole pri nas do letos, se naša mladina ni mogla privaditi brati in pisati slovensko. Naučiti se za prvi hip čisto slovenske ^gre se je zdelo igralcem
nemogoče. To za sedaj. A drugič bo pa že, drugače. Igra se bo ponovila še v nedeljo ob pol treh popoldne in ob pol osmih zvečer. Ob pol treh popldne pravim. To ješ važno tedaj bo igra osebno za šolarje in za — Miklavža. Da, Miklavž sam bo pustil svoje resne skrbi na strani in prišel bo iz zračnih višav na naš nizki oder da izvrši zadnjo dejanje igre. Boys in girls, srečni časi so to v katerih živimo. ,
Miklavž pravi, da p»ide v nedeljo zato ker na Božični praznik i-ma nekoliko preveč opraviti drugje-
Bodite previdni. Opozarjamo ljudi na previdnost in pazljivost v praznikih. Gotovo bo marsikaj priprave peciva, kuhanja, ,£td. v vsaki hiši zadnje dni tega tedna; pri raznih pripravah postane človek tako lahko nepazljiv na ogenj, zjiasti gas. Skoz neprevidnost se dostikrat na j vesele j ši dan spremeni v žalost. Da se to ne zgodi bodite previdni. )
Previdnosti treba tudi zoper razne uzmoviče. Leti računajo, da imajo ljudje vsaj nekaj denarja pri domu o Bpžiču. Tudi vedo, da so ljudje takrat radodarni. Pa ne katere vrste ljudje preveč računa-
jo na vašo radodarnost — vzamejo brez da bi prosili kaj za dovoljenje. O Božiču se vedno sliši o zločinih in tatvinah.
Slovenska godba na pihala. Podjetnost mladeničev se je pokazala v tem, da so ustanovili društvo, katerega glavni namen bo gojiti godbeno umetnost. Društvo je del večjega društva "Avstrijski Veterani". Vzelo je precej truda, da se je dobilo dosti fantov, ki so bili vneti za godbo in pripravljeni žrtvovati precej denarja za nabavo inštrumentov,- leti jako veliko stanejo. Posebno sta si prizadevala Mr. Svetek in I^olenc, da sta dobila mladeniče v društvo in preskrbela veščega kapelnika v o-sebi Mr. Majerle, ki se je ravno povrnil od vojakov, kjer je skozi šest let bil pri godbi v Columbus in Washingtonu.	\
Vaje se vršijo vsaki teden trikrat zvečer v cerkveni dvorani. •Mladeniči, ki imate čas in veselje, pridružite se temu društvu. Lepše je če se človek vadi v kaki u> motnosti v pošteni družbi kakor postopati zvečer po vogalih v zgu-bo časa in v skrb svojih starišev.
Delavske razmere so ob letošnjem božičnem času boljše kakor lani ali predlanskem. Marsikomu je bilo nekam tesno pri srcu zadnjih par lat ko se je bližal božič pa ni imel nobenega denarja, da bi bil razveselil svoje sorodnike in prijatelje doma ali pa tukaj s kakim darilom, ker je "štapal". Letos se pa, hvala Bogu, delo dobi> če ga kdo hoče iskati. Marsikdo bo torej zmožen skazati svojo radodarnost do bližnjega. (Razna božična in novoletna darila pa dobiste pri slovenskih trgovcih, kar lahko razvidfte' iz številnih oglasov v današnji številki "Sloge"). To bo velcšalo našo lastno srečo letošnji Božič.
PLAČAJTE DAVKE
Davčne pole se že izdaje jo v" novem sodnijskem poslopju. Ker še vedno nekateriSlovenci mislijo da dobijo davčne pole po pošti, liar pa ni resnica. Vsaki posestnik si mora priti v davkarijo po davčno polo^in to lahko sedaj storite, ker pridete laglje na Vrste/kakor pa proti zadnem, Slovenci kateri ste še le postali posestniki, si zapompi te, da morajo biti davki plačani vsako leto do 20. januarja in do 20. julija, vsako leto, eni pa čakajo da jim pride davčna pola po pošti, česar pa nobeden ne dobi. Ako se pa davki do gori omenjenih dni ne plačajo, potem County šerif proda posestvo. Toraj si to zapomnite. Kar se pa tiče davkov od vode naj omenim, da se plačajo, vsakega aprila, in septembra, ta karta pa pride po pošti. Glede bančnega dolga, kdor je dolžan banki, naj pazi ako ne dobi pisma od banke ob pravem času za plačati obresti, naj gre sam na banko in naj pove, da ni dobil opombe za obresti in tam bo lahko vseeno plačal. Na Lake ■Shore bankf, se mora plačati dvakrat na leto, in secer do. 15. decern bra in do 15. junija vsako leto, na Cleveland Trust pa do 15. marca, junija, septembra, in decembra. Rojake opozarjam, da se naj varujejo ker je povsod red vpeljan, za to se moramo tudi mi privaditi spolnovati davčna in bančna pravila, zato vas opominjam ker, me eni rojaki poprašu-jejo, kedaj bojo dobili po poŠti davčne pole, in drugi pravijo, kedaj bom dobil kaj z banke. Možje banka dobi mnogo pisem nazaj, kadar jih razpasle, in zato je vaša dolžnost, da ski-bite, ako hočete biti brez nadaljnih sitnosti.
John Žulič.
—--o—-——
—Svarilo rojakom. Londonski postopači oziroma reštelji Jugoslovanov priredijo v nedeljo' 26. decembra popoldan v John Grdi-novi dvorani shod na katerem bodo zabavljali in opravljali avstrijsko vlado. Rojake svarimo, da se ne .udeležijo tega shoda, ker jim udeležba lahko škoduje. Shod je bil najprvo napovedan za v petek 17. decembra pa je bil pozneje preložen.
EVROPSKA VOJSKA.
Zoper našo voljo in čut jč podajati v tej božični številki "Sloge" novic iz bojišč. Dneve, ko odmeva od nebes in zemlje refraim: "in mir ljudem na zemlji" bi vsaj morali biti izvzeti iz nečloveškega klanja in uničevanja onih življenj, katerim prinaša Kristus mir in spravo.
Veseli nas, da ni posebno krvavih novic poročati za danes. Na Balkanu se prizor menjava z vsakim dnem. Poročila, da se Italijani izkrcavajo na raznih krajih v Albaniji zopet krožijo po časopisih. Okoliščin kraja in število čet, se ne poroča.
Na Grški meji je prišlo do nekakega novega položaja. Bulgarija baje nima namena zasledovati bežeče Angleže in Francoze na Grška tla- S sporazumom Grčije in Bolgarije se je ustvarila neka nevtralna zveza ob grško-bulgarski meji. Spričo te pogodbe se obve-žfefa Grčija,in Bolgarija obdržati svoje čete dva kiloihetra proč od meje na obeli straneh. S tem se bo preprečila možnost grških in bolgarskih čet priti v kako nevarno dotko.
Grčija je strogo protivna misli, da bi Avstrija zasledovala bežeče entente-zaveznike na grška tla.
Avstrija ima poročati važnih —< vspehov iz črnogorskega bojišča. Porazili so temeljito Črnogorce in Srbe pri Berane. Zajeli so nad 6.000 sovražnikov, poleg velike množine vojnega niaterijala. Zasedli so tud'i Spek in sasledujejo sovražnika zahodno od tega mesta.	'"*■■.
Nemci kažejo živahno gibanje na zahodni meji.
Velika števila čet prihaja. Vendar do sedaj se njih delovanje ni pokazalo drugače, kakor v oddaljenem streljanju in zračnih napadih.
Na vshodnem bojišču vlada po-polep mir. Kardinal Felix von Hartmann, nadškof kolinski je odpotoval iz Rima. Kardinal je baje nositelj važnega poročila poslano od sv Očeta nemškemu cesarju glede mirovnih pogajanj.
Najbolj pereče vprašanje v mej-narodni politiki tega tedna je preteči razpor mej Združenimi Državami in Avstrijo. Po Avstrijcih potopljena italijanska ladja "An-cona" je vzrok razpora. Z. D. so poslale Avstriji zadnji teden ostro noto', v kateri precej oblastno zahtevajo da mora takoj prenehati pomorsko vojevanje te vrste, da mora Avstrija plačati odškodnino za zgubo življenja amerikanskih državljanov potopljenih z "Anco-na" in da naj strogo kaznuje poveljnika, ki je potopil ladjo.
Splošna sodba treznih politikov je, da se je predsednik Wilson malo prenaglil. Predsednik je oblastno stavil zahteve, ki so podprte z jako površnimi in piškavimi razlogi. Avstrijska nota prijazno pa resno zahteva pojasnila in dokazov za vse oddolžitve od strani a-meriške vlade. Ali se bo Mr. Wilson umiril in se podal v razgovor in dokaz, ali bo poslal ultimatum Avstriji, to je kar provzroča precej razburjenja.
Na mnoga vprašanja cenjenih rojakov, če se lahko pošilja list "Sloga" v stari kraj, odgovarjamo. da smo se iiiforraovaH pri pri stojni oblasti,vin da smo dobili po voljn odgovor. Rojaki, kateri žele, pošiljati list "Sloga" svojim sorodnikom v stari kraj naj' se zglasijo v naši pisarni. Naročnina za celo leto: za Kranjsko, Koroško, Primorsko in Štajersko znaša $2..0O in za pol leta $1.00-.
Veliko povečano božično Števil" ko Sloge bodemo pošiljali v stari kraj, proti vplačilu 10c..
Vesele božične praznike želim vsem mojim prijateljem in znancem. '
R. F. Gregorich.
: STRAN 2.'— TRETJI PEL.
"SEOf^f', V ČETRTEK, 23. DECEMBRA, 1915.
Ivan Cankar: ČRTICE.
SOŠOLEC TONE.
Čudno je, kako ostane človeku v spominu dogodek, ki se je vršil v davni mladosti in ki je čisto brezpomemben. Veliki dogodki,ki so gnetli dušo ter orali pot poznejšemu življenju, napol pozabljeni, oko jih vidi komaj šg za daljnimi meglami. Malenkost, ki Časih celo sniešna, mnogokdaj 'zo-perna,. pa stoji živa pred človekom, kakor da -se je bila vršila dan poprej. Roka spomina je nalašč ali pomotoma pisala v pesek,.abecedo pa je klesala v kamen.
Po petindvajsetih letih sem u-gledal sošolca' Toneta in sem ga ko j spoznal. Postaven, čokat mož je bil in posil je košato' brado, Bistri, nekoliko prešerni pogled, veseli, bučni smeh, zdravje, žeh_ teče iz polnih lic, vse je pričalo, kako prav je bil storil, ko se je navsezgodaj odpovedal šoli in vsem Učenim izkušnjavam.
Sedela sva v krčmi, za toplo pečjo; zunaj je zamolklo bližala burja. Večerilo se je. krčpiar je pri-
žgal svetlilko ter zagrnil okna. Razgovarjala sva se o zdavnih časih in spomini so vstajali, mili, •sladki, kakor druh rebulje, k sva jo pila.
Dasi je bila rebulja res dobra, se mi je zdelo čudno, da se je njega, čokatega, bradatega moža, tako zgodaj polastila njena moč.
Oči, prej tako bistre, so se mu zalile ter so pričelo gledati motno, nekako zbegano. Naslonil je glavo v obedve dlani, pomolcal, nato pa se je ozrl name postrani, kakor naskrivaj, izza prstov.
"Boli me" tisto... boli! Hudo mi je ... saj vidiš! Kadar se spomnim na tisto, bi se najrajši pretepel ! Krivica ... krivica peče, boli, pa čeprav je odtistihdob že petindvajset let! Kolikokrat sem se žalosten spominjal nate in na... tisto:"
Spočetka sem1 ga »gledal in poslušal osupel in nisem vedel, kaj da b,i bilo "tisto". Nenadoma pa me je vroče prešinilo, zablisnilo se je v spominu in ves .mali dogodek izza otroških let je stal žiy pred menoj.
Tako je bilo:
Ko §0 je bil Tone kar sredi leta naveličal šole, mi je relfel nekoč na cesti:
"Kaj bi s tenji knjigami, ki jih še od .daleč ne maram gledati? Vzemi jih in jih prodaj; yeliko ne boš dobil žanje, ker so preveč popackane, ali nekaj boš morda le dobil! Če ne pojde drugače, jih daj za clesetičo, vse skupaj! Kadar napraviš to kupčijo, bova že naredila med seboj, da bo prav!"
Res sem iskal in našel kupca ;?a tiste posvalkane knjige; dobil sem zanje šestdeset krajcarjev, izroči) sem jih materi, da jih pošlje Tonetu, kadar pride Francka
iz šole. Mati je položila svetle desetice v malo, okroglo, papirno škatlico, kakršne rabijo lekarnarji za. praške. Se zdaj se mi zdi, da yidim pred seboj tisto belo škatlico. Sam pa sem se napotil v gozd, poslušat, kako prepevajo košate-'bukve. v .-'i;.i' t>
Drugi ali tretji 4an — vroč soln čen dan. je bil — sem stal pred hišo, ko je pripeljal Tone mimo težko naložen voz. Imel je par lepo rojenih, močnih konj, ki sta vlekla težko, stopala pa čvrsto in samozavestno. Ne vem več, kaj je vozil, aH.so bile kože, ali je bilo usnje. Nagnil se je § svojega visokega sedeža ,tqr se nasmehnil z vsem širokim, rdečim obrazom.
"No, ali si napravil'kupčijo?''
"Sem... saj sem ti poslal!"
Zgrabil je za vaj eti tako trdo, da stiji konja vzdignila glavi ter se ozrla.
"Kako ... kaj poslal?"
"Šestdeset krajcarjev! Fran-, cko sem. poslal!"
"Kam?"
"K tebi!" Lica, že prej rdeča in svetla, so mu zažarela še močneje.
"Lažeš!"	:
"Ti lažeš!"
"Še1 enkrat reci, da si. poslal, pa ti dam klofuto!"
"Na, daj jo!" .
Stopil sem k vozu, prav do spre-djyega. kolega; Tone je zamahnil
ter me je udaril v lice z vso široko dlanjo; nato je naglo pognal svoja konja ter se ni več ozrl po meni.
Šel sem v hišo počasi, s sklonjeno glavo, brez misli in pameti. Stopil sem v izbo, odprl omaro ter poiskal tisto okroglo škatlico. Škatlica je bila prazna. Nato sem se napotil v kuhinjo, kjer je bila,mati.
"Mati... kaj ne, saj ste poslali Tonetu tistih šestdeset krajca-rjev?"
"Nisem jih!"
Takrat me je spreletel mraz, dasi je bilo vroče v kuhinji.
"Zakaj niste?"
"Saj se Tonetu nikamor ne mudi ... s tem
Izgovorila ni do ki'aja; sedla je na klop in. je sklonila glayo. V roki je držala cunjo za umivanje; tista r,oka je bila in slabotna, že vsa zgrbljena in izmučena. Pogledala mi ni v oči, tudi nie ni poklicala, ko sgm šeL
Šel pa seiu na polj.e, s polja v laz, iz laza v gozd, tja kjer je tišina najtišja, kjer so bukve najtemnejše. Tam sem lege} na tla, v vročici trepetajoč, ter sem skril obraz v vlažno nasteljo.---—
To je bilo'"tisto", kar je bolelo sošolca Toneta. Natocil sem [obema do roba. I "Trčiva!"
Ko sva trčila,' sva se spogledala in sva se nasmehnila ter sva si bila bližja, nego v tistih časih, ko sva se podila in razkričavala za cerkvijo svetega Pavla.
PONOGNI SPOMINI.
Upihnil je svečo ter je odprl okno. Noč je bila topla in svetla, veter je poanmeval v kostanjih, globoko v dolini je tiho ugašalo mesto. V neznani radosti je iztegnil roke proti zvezdam.
"Moj Bog, koliko lepote!' In vse to, vse to mojim oceni ! "
Kakor da je bila v tistem treiiot-ku sama nebeška svetloba plju-sknila v njegovo srce. čutil se je .popolnima srečnega; brez pege ;je	njim, brez stva-
hu. bi-ez (IVoiiia so je sijajno bočila prihodnost prednjim. Kamorkoli, na desno, na levo, naprej — y vse daljave se mu sanja, da plava svobodno nad žitnim poljem.
Ko je legel ter napol zadremal, je ugledal tik pred seboj njene rjave oči, ki so se tiho smehljale; tudi sam se je nasmehnil.
"Mislil sem, popotnik, da si mi zvgsfda nedosežna, ki roma visoko na nebu z menoj; mislil seinj starec, da si mi mladost izgubljenci, ki jo nosim, spomin daljn.o-daljni, v tem trudnem srcu s seboj. Glej, zyezda.se je približila, ti zvesta mladost, ki si bila pri meni še tedaj, ko sem te malodušen objokaval!"
Videl je njene temne lase, njjen beli, ozki obraz, njene tenke roke, slišal je njen topli glas. In zaspal je smehljaje, srce polno sladkosti, kakor otrok na večer pred praznikom.	'
Vzdramil sd je opolnoči, natanko,opolnoči.. Planil je iz postelje, trepetal je po vsem telesu, zobje so mu šklepetali. Vizbi je bila te-ma, nobena zvezda ni več svetila,
vse jih je bila popila polnoč.
"Kje sem, kam sem bil zašel, moj Bog!"
Tipal je z rokama, zadel se je ob stol, ob mizo, naposled je na|el svečo in jo prižgal. Ozrl se je po izbi z očmi, še vse belimi od groze.
"Sanje so bile!"
Sedel je na posteljo. Še je slišal glas, ki ga je bil poklical, vzdramil. Čisto razločen je bil, kakor iz sosednje izbe, v katero, so bile duri samo priprte. Ni bilo v glasu ne očitanja, ne prošnje; bolečina je bila, ki govori sama. s seboj, kliče sama sebi; neutolažljiva; krvavi, izkrvaveti ne mqre.
"Ivan!',' .
Čisto od blizu; skoraj je glas še trepetal v izbo, skoraj se je še poznal na zidu — kakor se pozna obraz človeka, ki je bil v izbi, in vonj rože, ki je ležala lia mizi.
"Sanje so bile!"
V svojem sr<?u pa je vedel, da niso. bile sanje. V syojom srcu je vedel, da se je. vzdramila opolnoči, natanko opolnoči in da je vzkriknila, zaklicala v pusto noč. Zdaj sedi na postelji, komolce u-prte ob kolena,- glavo v dlaneh. Tako jo je videl. Vmes pa je bilo devet gori in devet voda, sedem let je bilo vmes. Kdo je položil most čez te gore in vode, kdo iž davnine v to polnoč?
'Stopil je k oknu. Veter je stresal črne kostanje, veja je bila ob vejo.
"Le sanje so bile!"
Kje je preteklost? V grobu, sto klafter globokem, pod gomiio-go-ro. Dolžnik je prečrtal račun, upnik je potrkal ha duri. Zazibala, razmeknila se je gomila-go-ra. Kam, kod? Ni je poti.
Da bi si nasmehnil in da bi smeh ljaje zaspal, je klical tiste rjave oči, ki so se mu smehljale ob svetlem večeru, pod veselimi zvezdami. Klical je, ni jih bilo. Vzel je knjigo, ki je ležala na mizici ob postelji, odprl jo je in takoj zaprl.
"Vsi lažejo ... pletejo gladke besede, da bi zamolčali tisto strahoto, ki jo nosi vsakdo s seboj in je .ne razodene nikomur! Človek je grešil, ali tistega greha ni v nobenejp katekizmu. Šel je po svoji P°ti z lahkim kbrakom in vedrim licem pa je mimogrede ranil dušo; brez sovraštva, hres misli, morda .cejo s prjj,ai?iini' n?--smeh oni. Šel je dalje, prepeval je in življenje mu je odpevalo. Nenadoma, že daleč na cesti, je tenko potrkalo na srce: cink, cink... Ničesar ni clrugega slišal več, ni: česar čutil več, ne mislil. Srebrno kladevce je bilo železno kladivo, srce se je zvijalo, je umiralo, umreti ni moglo. Ena sama noč je posoda tolikega trpljenja, da ga ne izkriči in ne izjoče nobena .beseda. Noč za. nočjo: cink, cink, cink---- Sladkosti to tiste strahote, ki jih vidi oko ob belem dnevu, ki jih roka lahko otiplje, ki jih sodi in kaznuje hladni razum po hladni postavi. Ali kadar opolnoči natanko opolnoči..."
Pogladil se je z obema rokama preko potnega čela.
"Kaj sem jaz edini, ki sem zbodel s tenko buciko v tujo dušo, da je krvavela?. .. Sedem let je, ke-sanja dovolj, časa dovolj za odvezo!"
Upihnil je svečo, zaspal je vroč in nemiren, Komaj je zaspal, ga je poklicalo z mehkim, glasom prav od blizu, prav ob vzglavju.
"Ali že spiš? Jaz ne morem spati nocoj!"
Trenil je z enim očesom,, da bi jo videl; samo naskrivaj, izza trepalnice. In je mislil trudom a:
"Saj vem, da se mi sanja. Ali vendar je vse mogoče, da res ne more spati, da je resnično prišla,
sam Eog vedi kako, in da govori z menoj...."
'' Ali nič ne veš, kakšen večer je nocoj? Jutri bo moj god. Sedem let j,e tega, ko si ob tem večeru tiho odprl duri v mojo izbo. Imel si v roki l^p šopek, same vijolice, šmarnice in rdeče rože, in si ga postavil na mizo. Nato si šel po prstih do postelje, sklonil si se in si me poljubil rahlo, prav rahlo, zato da bi s<4 ne vzdr^pila. Jaz pa sem te gledala ves cas naskrivaj, izza trepalnic, in se nisem ge-nila ... Nocoj sem te čakala ves večer, prejokala sem ves dolgi večer, vse do grenke polnoči.:."
Šiloma se je vzdignil v postelji in je strmel v noč. '
"O Bog, dajsjutra!"
Ko je pogledal zjutraj skozi okno, je bilo nebo vedro in veselo, na. kostanjih se je svetila rosa, potrkavala je narahlo od lista doli-
■'■. ' i? ■"•••■ v--	f
sta. Zatisnil je oči in je dihal s polnimi požirki čisti, rezki zrak. O mladost, o življenje. Da bi ne bilo noči, te grenke polnoči, ko prihajajo v gosti uboge blodne duše, ob cesti ranjene! -o-
KNJIŽEVOST:
/ -
CAS, mesečnik za poduk, izobrazbo in napredek, prinaša v svo ji decemberski številki sledeče bogato in raznovrstno gradivo: PeSmi: Duša in Miha—Kdo—ljudje—Cesarica, Volčji napredek— Dunašnja morala—Čemu mi poješ—Kaj je Pegaz. Pripovedalni
del: Biseri iz svetovne književnosti : Aladdin ali čudovita svetilka
—	Iz naravoslovja: čebela in nje Znanstvena kokošjereja, — Ali bo kazalo iti po vojski v staro domovino — Nekaj, podatkov iz Indije
—	Lz naravoslovja: čebela in nje
ne koristi — Stališče Ameriških Slovencev v sedanji vojski — Organizacija Slovenskega Časnikarstva — Osem Mohamedanskih za-povedij, — Jetika — Vnetje slepiča — Pravilno dihanje za dolgo življenje -— Vojna odlikovanja — Nekaj resnic iz Francoščine — Kako moraš jemati zdravila — Odkod imamo številko — Nekaj za vsacega — Iz upravništva.
Vesele božične praznike en srečno novo leto želim vsem cenjenim odjemalcem in se jim priporočam za nadaljna naročila.
Joe Urbančic
15929 Saranac Road
Samo pri meni se dobijo registrirana in garantirana, sledeča zdravila: za rast In proti spadanju moških iA'ženskih las, kakor tudi za moške brke In brado.; za revmatizem, kostiboll ali
ftewm^:
Ako želite imeti zdrave iri čiste noge, rabite Kneipovi prašek, . pije pot; odstrani o- | zebline, kurja očesa ' in drugo nečistost n& nogah. Baksa vetja BOč in ^zadostuje za celo leto.
Jacob Wahcic
1092 E. M STv CLEVELAND, O.,
NA1ifTo"FA LDRUGSTORE" SLOVEHSKA LEKARNA vogal St. Clair in 61 St.
Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, sveža in dobra zdravila. Z vso Skrbjo tudi izdelujemo zdravila po zdravniških predpisih.
Kadar dobiš od zdravnika reci-pis za zdravila, pridi vselej k nam in boš zadovoljen.
Naša zdravila so vedno sveža.
John J. Keiper,
5415 STt CLAIR AVE CLEVELAND, O
med Slovene! najbolj znani in najstarejši
BLUMBGR
Izdeluje vse v njegovo stroko spadajoče delo po najnižji ceni.
-Pl^p^a^ein^he,-^ , Naročite delq vselej pri zanesljivi tvrdki.
Cuy. Telefon 3976-R.	'. " ". *'v	'	M/ *
EAST END FAMILY LIQUOR HOUSE
MARTIN ŠCHULLER, lastnik.
Velika zaloga raznega vina, žg&ip in drugih , pijač.
Pri meni dabiste Trinerjevo vino. :—:—; Izvrstne cigare. :—:—:
Vsem Slovencem želim vesele božične praznike in srečno novo leto. ■ 5802 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O.
Tel, Princeton 1660-R
Anton Ahcin
GOSTILNIČAR
6218 St. Glair Aenue, N. E.
vošči vsem cenjenim ostoiu in ro-jakom vesele božične praznike in srečno novo leto, ter se jim priporoča še za nadaljni obisk.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE JN SRSČNO NOVO LETO
veščim vsem cenjenim rojakom, ter se jipi priporočam za nadaljni obisk.-
FRANK KMET
GOSTELNIČAR t 3922 ST. CLAIR AVENUE.
ŽEUTE DOBREGA VINA
izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski
—--tvrdki-
LOUIS KNA US,
3908-3916 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, 0.
največja slovenska vinska klet in destilacija, —ki ima v zalogi vina več vrst in cen:-—
Posebne cene veljajo za naročila od 25 gal. ijaprej. Pri manjših naročilih je cena vina nekoliko višja. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim.
V zalogi imam tudi zganja po starokrajskem načinu žgana kot DR02ENK0 in TROPINOVEC. Naročila se izvrše samo proti predplačilu, Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takqj.
Vsem mojim cenjenim odjemalcem želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
FOTOGRAF \
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim prijateljem in odjemalcem!
Mi povečamo slike za ceno od $1.00 do $5.00. Ne dajte se zapeljati od nobenih agentov, ki prihajajo k vam v hišo in vas nadlegujejo, da bi oni izvršili vaše portrete. Pridite k nam in sprevideli bodete, da dobite pri nas lepše slike, boljše narejene, in skoro , polovico ceneje kot od agentov, katerih ne poznate in ne morejo garantirati. Vi veste, da se pri nas pogovorite z možem; katerega vedno lahko dobite in ki vas zadovolji.
J. S. Jablonski je poznan po celem Clevelandu kot najboljši fotograf, kar je resnica, posebno izkušen za družinske slike, poroke, doprsne slike, otročje skupine in vsako dr,ugo fotografijsko delo.
Pomnite, da mi pozitivno ne pošiljamo nobenih agentov okoli vaših hiš.
J. S. JABLONSKI,
■ največji fotografični zavod v Clevelandu.
6122 St. Clair Ave. 2303 Professor Ave.
"SLOGA", V ČETRTEK, 23. DECEMBRA, 1916.
STRAN 3. — TRETJI DKL.
PRI DELU
Zgodilo se je že davno, a spominjam se Še dobro in natančno vsega: kako je sneg padal in bilo mraz,-.
Zimo na deželi poznate. Okoli hiše lačni vrabci, voda zmrzuje in otroci trgajo pri mlinu ledene sveče. Z jezikom ližejo mrzli led in se smejejo. Zebe jih, a nič za to. Iz gozda vozijo težki in močni voli debele hlode na žago, kmetski • fant žvižga po belem polju in z bi čem poka kakor spomladi; ker je dober saninec, vpzi gnoj na njivo, da spomladi preje začne orati in sejati. Ženice in dekleta in starci pa se doma vesele lepega snega in tople peči in si pravijo zgodbe: tako je nekdaj živel sin, ki je pozimi odšel in čez dolgo let ppzimi prišel, nepoznan vsakomur; kako se je nekemu kmetu prikazal duh ubitega fanta in ga prosil, naj da za mašo...
Na Sveti večer je^videla stara žena dva mlada lovca iti na polje čakat — ob svitu lune — zajce, ki .vsako noč oglodajo mladim drevesom nežne kože — in še tisti večer so pripovedovali o lovcu Bo-štijanu. Pred mnogimi leti je na Sveti večer vzel puško in šel čakat. Prišel je zajec, Boštijan spro ži in prisegel bi bil, da je zadel, a ko hoče zajca pobrati, še je zgodilo čudo: zajec je vstal; šel pred lovcem počasi in postajal vedno večji. Nazadnje je bil velik kakor konj, planil je v gozd in celi gozd je zašumel in težko zastokal. Bo-, štijana je obšla groze, padel je v snez in drugi dan so ga našli mrtvega. Hudič v zajčevi podobi ga je izvabil in pogubi!. Kdor gre na Sveti večer čakat zajce, ne dočaka novega leta. Tako so pravili-Ona dva. lovca pa sta še vedno lov ca in ni jima mar, kaj se je zgodilo- nekoč nekomu-
Za vrabca žalost, za otroke veselje, za žene in dekleta in starce pravljica. Kmetskemu fantu pa je zima tudi spomlad v srcu : po belem polju vozi in žvižga in z bičem poka.
Po zimi se je zgodila ta povest. Takrat, ko ljudje gledajo podobe "Zime" in dajejo vsebino knjigi zabav.
V	zvoniku se je nekaj zganilo; ura bije; ena... tri. Debel sneg je po strehah in drevju; vsa vas je zavita v težko, mrzlo odejo, ki ne pusti zvoku, da bi se pre.ril skozi njo in šel čez polja preko gozdov v drugo vas. V višini nad hišami je šel zvok, a tudi tam je kmalu zamrl; ob milijone snežink se je za letel- Mir in tema. Tema zimske noči. A ni črna ta tema.
Zunaj vasi stoji hiša. Nizka in revna. Tako nizka, da se zdi, da sneg leži više in je hiša zakopana v njem.. Okna so se zasvetila in odsev luči je padel na sneg pod-njimi. Dan je veliko upanje.
Mati šestero otrok, skrbna gospodinja hiše, je vstala — zatrepetalo je iznova materino srce, globoko kakor morje. Zvečer je bil rekel mož: "Jutri pojdem zgodaj, ob štirih." In žena je vedela vse. Vedela je, da mora nakrmiti vola, skuhati možu in sinu zajutrk in pripraviti potrebno za pot v goro.
Vstala je o polnoči, prižgala kič in pogledala na uro. Prezgodaj-Posvetila je ob dveh in ob treh je vstala. Bolj kakor v mogočnih gorah, studencih in jezerih, gozdih in gajih vidmo Boga v materinem srcu. V ljubezni je. Bog.
V	levi uzdo, v desni svetilko. Tako je šel oče skozi vas, ko se še psom ni ljubilo zapustiti toplega ležišča in lajati. Mir in tišina; Le pod nogami je enakomerno škrpal
sneg, tu pa ta mso zarožljale verige, ovite volu okoli rog. Zadaj je šel sin in včasih kakor iz navade udaril z drobno palico po volu. Glavo je imal globoko skrito v suknji in tiščal roke v žep. Tiho sta šla oče in sin vgoro napravljat drva, malo za porabo doma, nekaj za prodaj.
Jutro je prišlo, mraz je bolj pri tisnil in sneg je padal debelo in gosto. Bila sta že visoko v gori; dolina jima je kakor pod nogami. Gosposka kočija je švighila po cesti je zalajal. A videl je, da se go-spodski konj in kočijaž in ljudje ne zmenijo zanj in utihnil je. Vlak črn in dolg, se je prikazal izza hri ba kakor pošast in zdrknil preko belega polja. Črn in umazan se je bal belega snega in kakpr ptič je izginil v gozd. Sin je spremljal vlak, dokler mu ni izginil v gozdu in mislil je na oni dan, ko se prvič popelje v mesto. V novi obleki bo, klobuk lep in v srcu nedeljo. Daleč je še tisti dan, a on je dobro vedel, da pride.1 Oče je zrl v dolino, oko mu je obstalo nad vasjo pod hribom. Gledal je morebiti ženo, ki z ljubeznijo streže živini. Morebiti,pa je šel z vlakom skozi mesta in vasi daleč na jug, kjer je vesel fant nosil cesarsko suknjo in v trdi žimi in debelem snegu na meji stal na straži. Kdo ve? Kaj pa, če je mislil na sina, ki je §el v svet in je sedaj morda brez dela in lačen in premražen hodi po široki cesti? Mraz jima je segel v brki, oče je- vzel iz malhe steklenico, odmašil in naredil požirek. Ponudil je sinu: "Na, pij, ti bo gorko! V takem mrazu ne škodi!'' In sin je vzel in pile Peklo ga je v ustih in v grlu, stresel se je..
"Peče malo!" je rekel važno.
"Nič za to !",„
Šla sta dalje... Gaziti sta morala na celo. Počasi in varno in previdno sta stopala kakor turist po nevarnem grebenu, če ima na levi desni prepačl brez konca in dna. Šla sta komaj pet minut in pot je bil lil obema po obrazu, volu
se je poznalo na koži, da je moker in vroč. Kadilo se je iz njega in kakor bi izlil po njem živo srebrno, so trepetale kapljice po dlakah. Udrli so se sedaj globlje v sneg, sedaj se je zopet zdelo, da je sneg izginil izpod nog in da stopajo po trdi in ravni poti. Kakor čez grobove je ta pot. Po gladki poti bi hodil večno in bi se ne utrudil, tu pa bi se po petih minutah najraje usedel in u-mrl od utrujenosti. Od časa do časa sta postala in pogledala v dolino.
"Kako se imenuje ona vas z velikim zvonikom, tam doli za gozdom?" vpraša sin.
"Sv. Jakob. Tam-le, glej, je Bled, tam doli teče Sava."
Sin je tupatani naredil kepo in jo vrgel vrh smreke. Padel je sneg raz nje in vrh se je hvaležno
priklanjal. Solidaren je hotel biti fant s svojimi tovariši, ki ravno
t DR. LOŠKA DOLINA
t zboruje vsako 4 nedeljo v iriese-t cu ob eni uri popoldan v John t Grdina dvorani. Uradniki so: l Predsednik, Louis Srpan, 6315 t Glass ave.; podpredsednik, Jer-t nej Krašovec, 6609 St. Clair ave. ! I. tajnik, Joe žnidaršiC, 1293 E. 5 55 St.; II. tajnik, Frank-Mulec, t 6213 St. Clair ave.; blagajnik An-t ton Mihelfiič, 1150 b. 61 St. Me-t sečnina je $1.00. BolniSka ppdpo-t ra- znaša, na teden $7.00. Rojaki t se vabijo, da vstopijo v naše dru-. t štvo. Posebno se vabijo Ložani t k obilnem pristopu.
M
doktor
ve
in vam Dove, da če ni niefcov recept natančna nareien in od najčistejših zdravil, da vasne more ozdraviti.
Vaši zdravniški recepti moralo priti v nažo lekarno, k er'bode.jo zdelani na., taneno po zel i i zdravnikav Imamo tudi popolno, zalogo gumijevih predmetov, toaletni.h potrebščin, dišav, cigar in
Addison' Rd. vogal St. Clair Ave. Guenthers Sloven. Lekarna,
sedaj, delajo sneženega moža in poredni in nagajavi kepajo dekleta in tujega berača, ki se prikazal v vasi. Berač se jezi, a z njegovo jezo raste porednost otrok.
(Dalje na 5. strani.)
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18. S. D. Z.
Sprejemajo še v društvo samo praktični katoličani. Seja. vsako četrto nedeljo v- šolski dvorani. Predsednik Jožef Zakrajšelc, 6126 St. Clair Ave., tajnik John Wider- i vol,, 1153 E. 61 St., blagajnik An- i ton BaSca, 10*16 E. 61 St. . i
Vesele božične praznike in. srečno novo leto želim vsem mojim obiskovalcem
Jos. Nosse
GOSTILNIČAR
1226 East 55th St. ,
OBRESTOVATI
SE PRIČNE VSAKI DAN kadar naložiš v
Mm
BANKO
obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji
4 odstot.
St. Clair & E. 55th Prospect & Huron Rd. Superior & Addison Rd.
Ali Vi
poznate steklenico od "Cats? ip*' Steklenica Z MODRIM napisom?
4 Dobro prekuhano.	/
.....- - .	* . •	J
Na prodaji pri vseh gr »c^rijstih po
To je najboljši catsup sh ranjen v 15
Zakaj n« zahtevate n aj boljšega za
Stopite k Vašemu grocerijstu in zahtevajte istega, ker ne stane
Hranite prazne steklenice.
Vaš grocerijst Vam da za vs&cih 15 praznih steklenic jedno polno
Polnjeno pri FI&N & LAEAOIE i
grocerijska trgovina na debelo >79 broadway ave. s cleveland, ohio i
Vsem Slovencem želim vesele božične praznike in srečno novo leto
IGNAC STEPIC
prodajalna slaščic, tobaka, I cigar, cigaret in drugih drobnarij.
1225 NORWOOD RD.
-A.. KI I_i IE I Ifl",
2556 East 33 Street
Grocerijske špecialitete Jesih, laško olje, catsup na debelo.
JOHN L. M1HEUCH,
javni notar
ODVETNIŠKI ZASTOPNIK i IN TOLMAČ
5607 st. clair ave. cleveland, ohio, i
Tel.:. Central 582 I W
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem slovenskim obiskovalcem.
Deraney Bros.
BRIVCA 5602 ST. CLAIR AVE.
John Kuhar
slovenska grozerija
1296 E. 26 Street
, -- . .»;.;	•	• ■ '"H..'.''	... .. ■ ■ .!'.;..v./''.
Se priporoča cenjenim rojakom za obila naroČila za božične praznike ker bodejo tudi cene cenejše pri vsem blagu kakor so seda-nje. ^ Ne pozabite, da ste pri meni zmirom cenejše kupili ko kje drugje.	(
Postrežba točna in solidna. Naročila se vozijo tudi domov. Vsem skupaj vesele božične praznike ter srečno novo leto 1916.
John Kuhar.
t/ V	v *'	' ■ ' • ... ' ■'(■ . .. '.JlV
John Kuhar
& COMPANY
i i
slovenska mesnica
i , mi mu iiii	'	i ni—".........................
3852 St. Clair Ave.
i : ; \ "
Priporoča svojo boato založeno mesnico, v kateri se prodaja samo prve vrste frišno in suho blago. Naša posebnost je po starokrajsko sušeno meso in dpmače kranjske klobase, kakoršnih še ni. bilo na St. Glair ju. Iz naše mesnice je vsak funt mesa, ki se proda garantiran. Samo en poskus Vas bode prepričal, da dobite pri nas bolje ko kje drugje. Postrežba je točna in solidna. — Cene so nizke. Naročila se tudi vozijo na dom.	'
Ker šo božični prazniki pred pragom, se ^oraj najtopleje priporočamo rojakom v Clevelandu in okolici, da nas v obilnem številu obiščejo kr zea te praznike, bodemo tudi cene vsemu blagu znižali, kot so sedanje.
Toraj na svidenje!
' Vsem skupaj vesele božične praznike ter srec-novo leto 1916.
John Kuhar & Co.

Iz Washingtona se poroča, da morajo biti potni listi oseb,katere nameravajo potovati v Nemčijo,: pre gledane od nemškega poslani ka oziroma od nemškega konzula v Združenih Državah.
Iz Berolina se poroča, da so kom.	*	•
ftaneoski zračni letalci krožili nad mestom Metz, in metali v mesto bombe. Močno je bil poško dovan unžetniški muzej.
Is Dunaja se poročaj da je bilo ž zavzetjem, mesta Bjelopolje v Črnigori zajetih 1650 mož, med katerimi se je nahajalo tudi nekaj Črnogorcev.
Vesele božične in novoletne praznike želi vsem .prijateljem ir| znancem,
F. Natlačen
SLOVENSKI ČEVLJAR 1100 EAST 63rd 'STREET.
Slovencem priporočam mojo lepo urejeno gostilno, kjer dobiste razne pijače, smodke in prigrizek.
FILIP EPPICH
miJR, .GLAIR AVENUE
Vesele božične in novoletne praznike.
Vesele praznike in srečno novo leto!
Vsem mojim cenjenim slovenskim in hrvaškim odjemalcem voščim vesele božične praznike in srečno novo leto.
JOHN CENTA
GROCERIST 6030 St. Clair Avenue, • Cleveland, O,
Priporočam mojo veliko zalogo raznovrstnih možkih, ženskih in otro čjih čevljev za delo in praznike. '
Kupite svojenju prijatelju za božično darilo par lepih Čevljev in ga bodete s tem najbolj razveselili.
Gen j enim rojakom naznanjam, da sem o tvoril. NOVO PRODAJALNO
Moških, ženskih in otročjih čevljev,
ter se priporočam v najobilnejši in pogosti obisk.
NAZNANILO.
i	Vesele božične praznike in srečno
m	Novo Leto 1916. želim vsem mo-
m	jim prijateljem in znancem.
Ik. JOS. FABIJAN
7405 ST. CLAIR AVE.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim odjemalcem
ANTON STRNIŠA
PRODAJALEC CIGAR, TOBAKA, SLAŠČIC itd.
3512 ST. CLAIR AVE.
Mike Jalovec
GOSTILNIČAR 6424 Spilker Ave.
Vesele božične praznike "in srečno novo leto želim vse mmojim prijateljem in obiskovalcem.
Pri nakupu grocerijskega blaga se blagovolite ozirati -• na tvrdko-
JOHN SKULiLiV,
3908 ST. CLAIR AVENUE
Ob jednem voščim vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele^božičnc praznike in srečno novo
leto.
Tel. Princeton 1233-L
Vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Priporočam se še za nadaljno naklonjenost!
A* NTON lPli\ JK. TELJ
1192 E. Gist Street,	Cleveland, Ohio.
SVOJI K SVOJIM!
Kadar sle namenjeni prepapirati Sobe s svežim papirjem so obrnite na
Fritz Sharlot
*
2544 ST. CLAIR AVE.,' CLEVELAND, O.
Vesele božnicne praznike in srečno novo leto želim vsem cenjenim odjemalcem in se jim priporočam za nadaljna naročila.
ALOJZIJ LACH
TRGOVEC Z GROGERIJSKIM BLAGOM IN ZALOGA NAJBOLJŠEGA DOMAČEGA VINA
1033 E. 62nd STREET, ' CLEVELAND.
-—Jako pripraven božični dar lahko dobiste v-
Braunlick Lekarni
; .1353 E. 55th Street cor. St. Clair Avenue, i Imamo popolno zalogo Kodak, cigar, dišav in slaščic.
■SfefeR*!^^'^.--«'	—i
iKf^,™ M^P Hi m®SSp|
m mm f. m IIZ Jfc K i m m r i i :ymA
PBSHfflffif^ ■
Predsednik: .. Dr. Jakob Seliškar, G127 St. Clair Av., Cleveland, O.
Podpredsednik:.......G, Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zalu-ajšek O. F. M., 21 Nassau
Ave., Brokolyn, N. Y.
Blagajnik:.. .... . .Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob' Čeme. t .___
Vsa pisma, pristopnina naj se.naslavlja: "Zveza Katoliških Sloven-.. . cev", 21 Nassau Ave,, Brooklyn, N. Y.
PODROBNOSTI ORJAŠKE BITKE OB SOČI.
Da ima laški topničarski ogenj grozovite uspehe, o tem so bili I-talijani tako prepričani, da so na nekem mestu poslali poizvedovat častniško patruljo, ki naj dožene, da so vsi. branilci res mrtvi. Prav blizu pred napol' 'sestreljeno oviro so postrelili patruljo in le ranjenega poročnika za nogo potegnili v jarek. Ujetniki pripovedujejo, da se boje Lahi najboli Podgore, katero imajo za nepremagljivo. Ta raztrganj, in po tisočerih izstrelkih razriti rjavi grič, ki se kakor ključavnica postavlja pred Gorico, je veljal že hekatombe mrličev. Preko gora padlih "tovari špv, ki še leže v ospredju, ženo Lahi vedno novih krdel. Dokazano je, da so v vseh oddelkih laške fronte pobrali čete in jih pritegnili pred to'peklensko žrelo ognja in železa.
Pred nekaj dnevi so postavili na sosednji Sabotin laško brigado. .Ujet laški podčastnik mi je pripovedoval, da je imela brigada 2000 mrličev- Polkovnik se je onesvestil,potem se ga je lotilo kr eevito ihtenje, tako ga je prevzel pogled na razbito krdelo, ki je prihežalo razrušeno nazaj. Bataljon kolesarjev, ki so ga pritegnili iz Tirolske, je bil pri Oslavju deloma uničen deloma ujet. Med ujetniki je bil tudi major in stotnik, lAjc* imel šele 2|; let. Strašne izgube na ^fttmkili silijo Lahe. da poverilo povegstvo večjih oddelkov čisto mladim častnikom, to pa na škodo disciplini. Govoril sem s korporalom, ki je porabil jutranjo meglo' ter 'jo odkuril k nam. Govoril je dobro nemški, ker je delal sedem kit v Pforzlicimu pri Monakovem. Ko sem ga vprašal, zakaj je. ubežal, je rekel: "Truden sem, radosti mi ;je vojne. Na Sabofinu smo izgubili 1000 mož pri samo ehem napadu. Nihče nas ne veruje vpfo, da pade Gorica.1 Vsi delavci,'pri nas mislijo o vojni kakor jaz, le oni. ki so jo provzročili, so drugih misli. Vam se godi bolje, bojujete se za domovino, ki vas preživlja. Kadar pa se jaz vrnem, po vojni domov, treba. mi.; bo zopet navezati culo in iti v tujino."
Drug ujetnik se je šalil rajši. "Cadorna je rekel, da ■ bodemo , tretji'dan ofenzive v Gorici, a da bodemo imeli vodnike na tej poti, tega ni povedal-"
Poleg takih elementov je tudi mnogo oddelkov, ki se bore z ju-naškim : prezir.anjem smrti. Znani . so v tem alpini in beffsaglieri. Pri j Pod gori je isti bataljon osemlaftit : jurišal na isto postojanko. Pcros-! mem' naskoku je bilo le še 100 ' mož, ki so jih ujeli naši. ; Prvi dan, ko sem prišel na soško fronto, sem videl laška orjaška letala, ki merijo počez 80 metrov in so oborožena s tremi strel nimi stroji, Le'tala so križarila pol ure vzhodno Gorici. Dvakrat je na padel majlien, naš letalec orjaškega nasprotnika in razločno se je culo..ragljanje strelnega stroja' z 2000 meterske višine. Hkrati je vrgel eden Ttalijanov tri bombe -po 25 kg. Dve sta sc razpočili komaj Sto korakov proč od naše sku pine in izkopale v zemljo globoke jame, tretja pa se ni razpočila, ker je priletela na močvirje. .
Drugi dan sem gledal, z griča po bojišču in videl od morja do poraslih vr|ov Sv. Gore, opazujoč silno streljanje topov.
Tretji dan sem prišel v Gorico. Mesto, katerega Lahi nekaj časa niso obstreljevali, so obsipali sedaj z razstreli. Oni dan, ko sem bil tam, je padlo v mesto pet težkih vin neštevilno malih granat-Na griču pri. Podgori, ki je bil | sicer lep gozd,, stoje1 le še tri gola j tenka debla. V kavarni s prelukn-'janimi okni smo eiili pri zajiltre-
-'	' '-'"'i ■/;.'■.-■ '?>.'•; -'. "	-'V,
ku najnovejši dogodek: granata je pred nekaj dnevi priletela v lokal pri oknu in pri vratih zletela na cesto, kjer se. je razpočila brez škode. Pri onem oknu je či-tal časnike nadporočnik, kateremu se ni zgodilo čisto nič.
Ko sem se vozil iz Gorice, je bilo grmenje od Šmihela sem. naj-jačje.in podgorski vrh je bil zavit v gost. rumen dim. Topovski streli in pritajeno godrnjanje oddal jenih eksplozij so me spremljali iz nesrečnega mesta, kateremu nedostaje v srečo samo še rešitev od svojih rešiteljev.
35 Gmofonov Zastonj!
• 35 Gramofonov Z-astonil
Krasni lmportirani govorilni, stroj, ali gramofon dobite popolnoma zastonj, vreden je $25.00- zaradi lepega, čistega in prijetnega glasu, in sicer, ako kupite 60 plošč.
Ta ponudba velja samo za 35 gramofonov. Toraj ne za-mudidite prilike. Cena ploščam je sledeča:
Svetovno znane Columbia dvostranske plošče, velikost 10 paleov, 65e. in75c., 12 palcev pa $1.00 in več do $5.00.
Tmportirane sloven-s k e dvostranske plošče svetovno znane JumbOla, Odepn in Favorite, 'velikost 10 palcev, po 85c. In 12 palčne, dosedaj najbolj glasne Par-laphone plošče po- $1.25. ' Velika zaloga Columbia gramofon ov % katere prodajam na lahke mesečna odplačila; 3 dni^vsakemu urf vaš dom na poskušhjo. Pridite ali pa telefonirajte, ter Vam ga takoj pošljem.
Vsakemu poštenemu člo/ veku jaz zaupam in dam na kredit, toraj pridite. Vaš kredit je dober.	x
Za božična in novoletna da rila sem pri urah in drugi zlatnini cene kolikor je bilo mogoče znižal, ravno tako na diamantnih prstanih. Pridi te in prepričajte se, da lahko pri slovenskemu trgovcu kupite ravno tako blago, kakor v mestu ter za manjši de n ar. ■■1 if-
Sprejemam • vsakovrstna "popravila ter jamčim za vsako delo in za vsako blago.
Vsak odjemalec dobi lep stenski koledar.
FRANK CBBNE, 6033 St. Qlair Avenue, vogal E|. 61. ceste. Cleveland.
Slovencem priporočam mojo trgovino slaščic, cigar, tobaka, cigaret in' drugih drobnarij
Steve Ifae
5701 St. Clair A ven
Kad/.r napravite izlet,1 piknik ali druge proste zabave, se obrnite po dobre prekajene šunlce, katere ima vedno v zalogi slpvencem dobro znani FRANK VESEL, mesar, 4030 St. Clair ave. Tel. Cent. 668K
ZAHVALA
OJb prehridki iii nenadomestljivi izgubi našega blagega soproga, očeta, brata, strica, tasta, očeta in botra, se naj prisrčen je zakva 1 ju jemo vsem onim, ki so nam v težki uri stali ob strani, ter nam. obupajočim s tolažilnimi besedami dajali pogum.
Posebno.se zahvaljujemo družinama Kolar-Molk za njihovo • požrtvovano pomoč med boleznijo in ob smrti rajnega.
Zahvaljujemo se Rev. B. Ponikvarju, ki so nebozabnemu ,u-
mrlemu prihitelji s tolažili sv. vere v pomoč ter ga pripravili na pot
v večnost. Srčna hvala tudi za njihov prekrasni govor ob krsti rajnega. • "
Nadalje sejsfcreno zahvaljujemo vsem darovalcem, prekras-7eJ!fuov' društvenim sobrs^toin, ki so se z društvenimi zastavami udeležili pogreba, in vsem, ki so umrlega spremili k zadnjemu počitke.
Hvala tudi g. Antonu Grdina, ki je skrbel za pogreb, ter izvršil vse v najlepšem redu.
Bog povrni vsem skupaj tisočkrat.
' ŽALOJOČI OSTALI.-'
.SLOVENCI, kadar želite videti lepe in čiste slike, pridite v
NORWOOD THEATRE
(poleg Kaušekove prodajalne) POSEBNOST; r—25. decembra 1915. se bode kazala v našem gledališču znamenita igra "MELTING POT", vredno, da si jo vsaki ogleda. ' v ./''.,; Vesele božične" prasnike želimo vsem našim obiskovalcem. —— —V NAŠEM GLEDALIŠČU JE 700 SEDEŽEV,—
17 stanovi j en o 1875.
IH A. Fischer
importira in prodaja
IIJ GODALA IN ŽIGE Popravlja vsakovrstna LJLJ godala.
•5516 ST. GLAIR AVENUE.
(Blizu 55. ceste.)
Vsem mojim obiskovalcem želim vesele božične praznike in srečno --— novo leto.-
JOS. SAMIC
GOSTILNIČAR 831? ST. CLAIR AVENUE.
• Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim prijateljem in obiskovalcem.
Frank Kmett,
GOSTILNIČAR
3922 Si Clair Avenue
Frank P. Carrel
PREMOG IN KOKS
na debelo in drobno.
Oba telefona. — 3027 ST. CLAIR AVENUE
Vsem 'e mojim cenjenim odjemalcem želim vesele božične praznike in srečno, novo leto

trgovec S čevlji, 6410. Sf Clair Ave.
Cenjenemu občinstvu priporočam moj, i , AUTOMOBIL za razne prilike kakor poro- j ke, krste in druge izlete.
Za točno in fino postrežbo odgovarja #
r? 1	1 -v i
rrank /Lakrajsek
6213 GLASS AVE., CLEVELAND, O.
PRI DELU.
(Konec iz 3. strani.)
Čez pot je skočila srna in izginila. Sin se je komaj dobro zavedel in jo videl, oče pa se je že kesal, zakaj ni vzel s seboj sosedove puške. Ustrelil bi jo in nesel domov. Nihče ne bi zvedel in greh tudi ni velik. Raz smreko tik ob poti se je vzdignil orel. Slišal se je udar peniti ob veje, sneg je padel na pot. Za orla se nista zmenija. Kaj jima mar orel in njega prosta pot v višave!
■Visoko na planini ima krnet bukov gozd. V maju ju juniju je posekal nekaj bukev. bkleStil veje in pustil ležati vse vprek, celo poletje in jesen. Ko pa pade sneg, jih zvozi z volom na "kraj," odkoder jih spusti čez strmino, da lete težke in gladke bukve po mehkem snegu čez grnipvje in skalovje. Kakor hudournik drvi z gore v dolino, trga smreke in ru-je skale. Se li bliža? težka vojska vozov in to^ov? Grmi in ropota z gore v vas. A kmet v gori^in družina doma sta vesela, ker dobro
i; ' ■ V , ;v'est,a, da žito ne bo pomandrauo
jn drevje na polju ne bo pokončano. •
Najlepše življenje in najveselej-še čase prinaša trgatev — pravijo ljudje — vinorodnim krajem. Pesem plove noči nasproti, ko se vrača mladina iz goric, tanek smeh gre kakor svečano potrkavanje s hriba v hrib. V gorah pa je najlepši in najveselejši ,zimski čas. Prantje vriskajo. Kaj zima in kaj mraz! Visoko na planini, v snežnem kraljestvu je srce veselo in dobre volje, kakor bi roka trgala težko grozdje. — Vsak kraj ima ob svojem času svoje ženitovanje Nekateri ob vinu in jesenskem solncu, drugi ob žganju in vodi in zimskem metežu.
Kmet Mobja s sinom in volom je prišel na kraj dela. Volu je dal seno in deteljo, sebi in sinu je postregel s kruhom in klobaso.
Vprašajte Dolenjca, zakaj greš smehom na obrazu v vinograd, dolenjska dekleta, in fante vprašajte, zakaj pojo, vprašajte jih, zakaj so gorice polne njih smeha. Vsi bi odgovorili: "Naša ura je prišla,
srcu se hoče veselja in grlu uka-
nja."
Po jedi. Kakor ljudje hite s strastnim veseljem na plesišča po dobri večerji, tako sta-se lotila dela. Nič žalosti v dušah, prav nič mraza v krvi. Lahka sta bila, kakor bi stopila iz kopeli in šla,, da se za vrti ta v urnem plesu. Kaj je mar mlademu fantu in zalemu dekletu, če sta vroča v lica in se oprijemljejo čela! Naprej v ples, do smrti bi plesala in če jima o-b^fiz zgori od strasti in vročine ! Njiju ura je prišla in da kdo reče: "V hladno noč stopita, mrzel veter vama zapihlja preko čela in lic in seme bolezni usadi „v mlada telesa" — zasmejala bi se in godba bi zaigrala in onadva bi utonila v gneči.	,
Mokra sta do pasu, v lica je vroče. Nič za to ! Čemu bi se sin žalostil. če ima strgane črevlje in pri vsakem koraku stisne umazano vodo iz njih? Že davno, deset let je, pri rojstvu je bilo gotovo in sklenjeno: Na planino bo hodil z
očetom, debel sneg bo ležal. Strgane črevlje bo ime] in vodo bo zajemal z njimi. Zato, moj sin, nič ne žaluj!
Ljubezen jima je prestavljala imge in brisala pot raz čelo, iz ljubezni so roke hitele in se trudile. Ljubezen ni elektrika in para. ni minljiva in odvisna, večna je in splošna. Goni kolesa mogočnih strojev celega sveta, žanje na polju in kosi mlado travo po travni- ■
kili. Zato ne bodite otroci in ne vprašujte: '' Zakaj toliko truda in nič veselja?" Vedite: Veselje je čista studenčina globoko pod zemljo. Prikopati moramo do nje, jiotem šele lahko odložimo krampe in motiko in se napijemo ma-kari do bolezni. Ljubezen ne koplje sreče o polnoči v trdi temi; pred vsemi ljudmi in pred očmi celega sveta koplje — brez sramu.
Zimski dan! Komaj oko zagleda' jutro, že stoji za hrbtom večer. Po leti bi prišli Čez tri hribe in bi še čakali noči. V zimi pa sto pimo čez prag in že se bojimo, da nas ne bi noč dohitela. Boječ je da'n V zimi in strah ga je; ne "upa posijati solnee. Skriva se na meglenem nebu i tam na robu roma, da hitro smukne za goro-1 ;
Za robom je čakala hoS'. Potuhnjena in hinavska. ' Delala sta oče in sin hitro hf tiho. Oko ni pogledovalo po nebu in iskalo noči. — Kar plane noč Čez rob razprostre roke in objame vesoljstyo.
Domov gre kmet Mobja s sinom. Hiteti Marata. Čakala bo žena z
večerjo, hodila na prag in gledala in poslušala v noč. V mislih jima poj de naproti.
Snežilo je gosto jntežkb so bile snežinke. Mirno in tiho povsodi. Tupatam pade sneg raz smreko ti-
ho in pohlevno. Zravna se; veja in si oddahne, a čez kratek čas zopet ječi pod mrzo težo.
"Oče, kje spe po zimi ptički 1 Mraz jim je pa vejah in sneg jih zapade."
"Zunaj morajo*spati. V ■goste veje se skrijejo in k deblu se pritisnejo."
Studenec v bližini žalostno rije skozi sneg. Pod snegom teče in preslaba je pesem, da bi predrla odejo. Zapuščen je kakor gobav bolnik. V vaseh po dolini in na hribih okoli prižigajo luči Vabijo in kličejo k sebi vse, ki so na poti in se vračajo domov. Skromni svetilniki na morju.
Na postaji je zapiskal vlak. Ljudi pelje v svet, ene na delo, druge na zabave. A oče in sin nista šla za vlakom, domov so jima hitele misli.
"Počijva malo!" je rekel oeje. Vol je stal sam mirno sredi in prežvekoval. Za trenotek je pogledal na očeta in sina. V bčeh je bila nema prošnja: "Hitimo domov, mraz je in lačen sem."
Sin je tolkel ob' čevelj in pihal v roke. Mraz mu je* bilo. Man-dral je po sneguf pogladil včasih vola: "Ja, cik, ja — — revež —" misli pa so bile v. hlevu pri teličku. Videl je pomlad, ko ga bo pasel na travniku, oba bodeta skakala, ker sta oba mlada. In mislil je dalje na drugo leto, ko ga bo gnal z drugo živino no planino ...
AMERIŠKE IN DRUGE 1 NOTO. '
Iz Pittsburgh, Pa. se poroča, da se je zgodil grozni umor v liiši, ki je oddaljena 10 milj od mesta. Umorjena je bila Karolina Plac-cius Vichmeyer, stara 71 let. Po-kojnico je našel neki farmar. line hi je zvezane roke in noge in bila crtva.
Iz Phoenix, Ariz, se poroča, da je bil v kaznilnici, v Florence, izvršena prva srmtna obsodba dne 14- decembra. Obešen je-bil morilec Roman Sllabolas.	\
Iz Londona se poroča, da je bil višji zapovednik na zahodnji fron ti John Frpneh odpoklican. Na njegovo mesto pa je bil imenovan general Sir Douglas Haig..
'Iz Pariza se poroča, da je bil potopljen od francoske križarkc "Descarters" ob bregu Porto Rip neki španski parnik.
Iz Krival, Anglija se poroča, da je dospel tja parnik "Oscar II." na katerem se nahaja Fordova mirovna družba.
Iz Columbusa se poroča, da je bil John HornUng, star 61 let, bivši blagajnik Dresden National Bank v Dresden, O. pred zvezno sodni jo spoznan krivim, ker je porabil $33.000 bančnega denarja za svoje priyatne potrebe in bil obsojen na 13 let težke ječe. ■ Unionske plače v Ohio so bile 15. maja 1915 večje, kakor ob istem času v pretečeneih letu. Plača delavcev se je zvišala za $1.00 na teden-
Iz Galvestona, Tex. »se poroča, da so si roparji v glavnem mestu v Meksiki v pretečenem tednu prilastili nič manj kakor $1,000. 000 vrednotili. Nekaj roparjev je bilo ujetih in ustreljenih.
Iz New'Ycrka se poroča, da se je v East River potopilo 600 konj, kateri so bili. namenjeni zavezni-Iz Berclina se poroča, da se je vršila pred kratkim Y stari nemški cerkvi v#Vilna na Ruskem služba božja, katere so se udeležili »cesar Viljem, princ Oskar, feldmar-šal' von Hindenburg in več drugih nemških voditeljev na Vzhodu.
Iz Washingtona se poroča, da je došel odgovor avstrijske vlade na noto glede potopa italijanskega parnika "Ancono." Nota je kljub ostremu odgovoru pisana v •prijaznem duliu.	1
Ifc Loncoln, Neb. se poroča, da se nahajajo že 4 preds. kandidat je na republikanske,m tiketii. Zvezni senator Georg W, N orris, ml. iz Nebraska, senator Burton, Ohio, William Hale Thompsons, župan čicaški in Henry Ford, Detroit.
Iz .Washingtona se poroča, da se je poročil predsednik Združenih Držav Woodrow Wilson z gospo vdovb Edith Boiling Gait, v soboto zvečer ob 8 uri na nevestinem domu.. Poročil ju je rek tor Herbert Scott, Smith, rektor St- Margarets protestantske škofijske cerkve. Poročenca sta se podala na ženitovanjsko popoto-! vanje v.Hot Springs, Ark.
Vesele božične -praznike in srečno novo leto želim vsem-mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem!
Anton Gerbič,
—SLOVENSKI GROCERIST—
16021 Waterloo Road,	Collinwood
f "
Prodajalna raznaga grocerijškega blaga
TEL.: WOOD 99-K	1
Vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele
i - v '
, i	božično praznike in srečno novo leto!
M.F.INTIHAR
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
15712 Waterloo Road ,,	Collinwood
Zavarujem proti ognja in drugim nezgodam
POSEBNOST! Varnostni bondi za društvene uradnike po' 25c od $100.00. Javni notar. - Pojasnila in nasveti zastonj.
-A.TJO-TTIST
1203 NORWOOD ROAD *
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim
_ . , .
vsem svojim cenjenim odjemalcem, ter se jim
zahvaljujem za preteklo naklonjenost in se
priporočam še v nadaljno naklonjenost.
Imam veliko zalogo ženskega blaga za obleke, platna, sukenj, kril, bogata izber zimskih jo-pičev, klobukov in spi ob vseh ženskih potrebščin. Oglejte si mojo zalogo predno kupite drugje.
Anton Anzlovar
modna trgovina in izdelovalnica ženskih oblek.
6111 ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND, OHIO.
Vesele folcne praznike in srečno nove leto
voščim vsem mojim odjemalcem ter se ob zaključku leta najiskreneje
zahvaljujem za naklonjenost, ki ste mi jo skazovali s tem da ste me podpirali v moji trgovini. Tisočkrat hvala. Nadejam in priporočam se, da me tudi za naprei podpirate v moji trgovini.,
Vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo lefo.
Frančiška Skuty
6208 St. Clair Ave.
Ga jo Gjermaiiovič
r lastnikedme srbske gostilne v Clevelandu
3003 Si, Clair A?e.
Priporoča svoje domače vino, žganje in vse druge ukusne pijače.
Prodaja na veliko in malo. Cene primerne. Lahko pišete ali se osebno zglasite.....
• > Vsem mojim prijateljem in slov odjemalcem voščim vesele praznike in srečno novo leto.
»i, ^ • i .
gostilničar
' • » / ' ' ■	', . v	'.	. ' .- ' ■	•	..-V '• ' "	\ . ' ,. . ' -	"	, .,.; V ■ . '•'..■	' - ,	< - ,'-; V
Za praznike dobiste 1 kvart žkanja fl^ 1 AA in pol pintas žganja za ... . . fD X ®UU
To velja samo od 19. decembra do 1. januarja 1916.
■ i ■
Zaloga vina žganja in drugih pijač. Velika izber cigar. Vsaki čas po razpolago.
' 1 ' ' V'; , '	"	■ 1 """ ' '	'' • .	'	' i ' ,
Cor. 55. & St. Clair A ve.
Cleveland, Ohio.
" SLOGA'V ČETRTEK, 23. DECEMBRA, 1915.
STRAN 6. — TRETJI DEL.
1 Facsimile Signature
VYEAS'T/
9a + CONTAINIfiO,,
I
Fleischmannov kvas I
■■■» ■
naredi več kruha, naredi najboljši , kruh in napravi to v krajšem času kot kateri koli drugi kvas.	|
The Fleischmaim Company
2158 E. Nineteenth St. Cleveland, O. >
Dr.
j 6127 St. Clair Avenue
Knausovo poslopje.
' (Nad Grtlinovo prodajalno.)
Vesele božične praznike in srečno novo leto v želim vsem mojim prijateljem.
Telefon Princeton 1277-K.
Vesele božične praznike in srečno nov leto želim vsem mojim cenjenim prijateljem, znancem in obi-skovalcem.
Obenem se vsem skupaj zahvaljujem za izkaza-no naklonjenost v pretečenem letu ter se priporočam
še, za nadaljni obisk.
Leo Schwalb,
GOSTILNIČAR IN JAVNI NOTAR
6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.
(Knausovo poslopje.)
Oliver Twist.
Spisal Charles Dickens.
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)
Pot ga je vedla preko mnogo zvitih ulic, dokler je dospel do Bethnal-Greena; potem, obrnivši se nenadoma na levo roko, je prišel naenkrat v mrežo zloglasnih in nesnažnih ulic, ki so se kar pre pletale v tem stisnjenem in gosto-obljubljenem okraju.
Oeividen je bil kraj, po katerem je hodil,- Žid predobro znan, da bi jse, zmotil v temi in zmedi teh cešt. Prihitel je mnogo obokanih prehodov, nazadnje je krenil v ulico, ki jo je razsvetljevala ena sama svetilka na drugem kon cu- Tu je potrkal na/neke duri, nekaj besed sta si ppmrmrala z osebo, ki mu jih je odprla, in ko-račil je po stopnjicah.
Ko je prijel za kljuko nekih vrat, je zarenčal pes, in moški glas je prašal, kdo je.
"Samo jaz, Bili; samo jaz, dragi moj," je rekel Žid} pogledav-
Ši V Sobo.	'
"Torej prinesi. svoj kostnjak noter", je rekel Sikes. "Lezi, neumna živalca! Ali ne poznaš hudiča, kadar ima plašč na sebi?"
Psa je po vsej priliki zmotila Fagijnova vrhnja oprava; kajti, ko si jo je Žid odpel in jo vrgel stolu preko naslona, se je zalezel v kot, iz katerega je bil skočil, ter je migal z repom, v zname-kor sploh more biti po svoji na-uje, da je tako zadovoljen, kolli-ravi.
"Tako," je rekel Sikes.
"Tako, dragi moj," je odgovoril Žid. "A Nancy!"
Ta pozdrav je bil izrečen malo v zadregi, ker Žid ni vedel, ^ako* ga bo vzprejela; kajti gospod Fa-gin in njegovi mladi prijatelji se niso z njo srečali, odkar se je ta-, krat potegnila za Olivera. , No, mlada dama se je vedla tako, da je Žida Mtr9jiniBPi%J„v,sa negotovost v tem oKiru. Potegnila je noge od omrežja pred kaminom, odmeknila svoj stol, povabila Žida, naj pritegne svojega, ne da bi omenila še kaj drugega, nego da je noč mrzla in nič namere..
"Mraz pa je, mraz, ljuba Nancy," je dajel Žid, in si je grel koščene roke nad ognjem. "Kakor
bi šlo skozinskoz skozi človeka," t . ' je pristavil starec in se prijel za
svojo levo stran.
"Da bi šlo tebi skozi serce, bi moralo biti že pravo bodalo", je rekel gospod Sikes. "Daj mu kak šne pijače, Nancy. Vrag me vzej
-zasuči se no! Slab« mi priha
ja, ko vidim, kako mu šklepeta to, izsušeno staro ogrodje, kak'or da je vstala grda počast naravnost'iz groba."
Nancy je vzela steklenico iz o-mare, kjer jih je bilo še več, z mnogovrstnimi žganimi pijačami, kakor bi sodil po njih raznolikih oblikah.. Sikes je natočil kupico
z žganjem in jo ponudil Židu, naj jo izprazni.
"Že dovolj, že dovolj; hvala-Bili," je odgovoril Žid in postavil kupico na mizo, ko se je je ko maj z ustmi doteknil. .
"Kaj! se bojiš, da bi te potur-čali, ali ne ?" je prašal Sikes in za
pičil oči v Žida. "Uh!"
Z zaničljivim renčanjem je zgrabil Sikes kupico, izlil ostanke v pepel — in po tej ceremoniji jo je napolnil iznova1.
Žid se je oziral po sobi, ko je poganjal njegov tovariš drugo ča-šo po grlu; ne iz zvedavosti, saj je bil že večkrat tukaj, nego nemirno in nezaupno, kakor je bila pač njegova navada. Bila je revno opremljena soba; samo skrinja in nje vsebina in nobena druga stvar he, je pričala, da je stanovalec kaj drugega, nego delavec; kakih sumljivih predmetov ni bi-.
lo vedeti, samo clva ali trije težki cepci, ki so sloneli v kotu, in vd-lovska žila, ki je visela nad kaminom. v
"Tako", je rolcel Sikes in je cmoknil z ustnicami, "sedaj-sem nared."
"Za opravke!" je prašal Žid.
"Za opravke," je odgovoril Sikes,- "torej povej, kaj misliš povedati."1
"Radi hiše v Chertseyu, BiH" je menil Žid, pomeknivši stol naprej, zelo to .
"Dobro, kaj je z njo?" je prašal Sikes-
"A, saj veste, kaj mislim, dragi moj", je dejal Žid. "Saj ve, kaj mislim, ali ne, Nancy?
"Ne, ne ve," se je rogal Sikes. "Ali pa noče vedeti; in to je ena in ista stvar. Govori in reci bobu bob, a popu pop; kaj boš' tukaj se del, pa migal in mežikal in mi-go voril z znamenji, kakor da nisi bil ti prvi, ki mu je butil v glavo ta razboj. Kaj vraga misliš?"
"Tiho, Bili, tiho!" je Tekel Žid, ki je poskušal zaman potolažiti ta izbruh nevolje; "nas bo kdo slišal, dragi moj •— slišal nas bo kdo."
"Naj sliši", je rekel Sikes; "kaj mi mar." A gospodu Sikesu je bilo mar, zato mu je glas sredi besed podmolknil, in moz se je sploli pomiril.
"No da, no da;" je rekel Žid to laže, "samo previden sem bil ~ uič drugega. In zdaj, dragi moj, glede te hiše v Chertseyu; kedaj se bo to naredilo, Bili, e — kedaj se bo to naredilo? Srebrnina pa že taka, dragi moji, pa že taka!" je rekel Žid in si mel roke in vzbo čil obi-vi, že vnaprej blažen.
"Sploh ne — sploh ne", je jek nil Žid in se naslonil nazaj na stol.
"Ne, sploh ne," je ponovil Sikes. "Vsaj tako nieni nič tebi nič ne gre, kakor smo upali.."
"Potem pa se niste stvari spretno polotili," je rekel Žid, bled, tako ga je grizlo. "Le nič mi ne pravite."
"Pa ti bom povedal," je zavrnil Sikes. "Kdo pa si ti, da se ti ne bo smelo govoriti? Povem ti, da je golomišil Toby Craekit štirinajst dni tam okrog, pa ni speljal niti enega družinčeta."
"Ali mislite, Bili," je dejal Žid tem mirnejše, čim bftlj se je oni ugreyal, "da se ne da pridobiti nobeden tistih dveh slug?"
"Prav tako mislim", je odgovoril Sikes. "Stara gospa jih ima že dvanajst let pri hiši, pa da jima ponudiš petsto funtov," ju ne omaješ."
"Kaj pa mislite, Bili", je ugovarjal Žid, '' ali bi se ženske ne u-dale?"
"Še misliti ni," je odgovoril Sikes-
i "Ne? Niti zalemu Toby ju Ci'a-;eldtw ne?" je dejal Žid nejeverno. ' 'Pomislite, kakšne so ženske, Bili."
"Ne, niti zalemu Toby ju Cra-ckitu ne," je zavrnil Sikes. "Pra
vi, da je nosil ves božji čas, ko je stikal tam okrog, ponarejene zali?ce in rumen telovnik; vse bob ob steno."
"Z brki bi bil poskusil, pa z vo jaškimi hlačami, dragi moj," je dejal Žid.
"Saj je," je zavrnil Sikes, "pa mu je toliko pomagalo kakor dru go one."
To vesti so Žida porazile Nekaj miiiut je prevdarjal, brado na posili, vzdignil je potem glavo, vzdihnil in rekel, če je zali Toby Craekit poročal po pravici, da je šlo vse po yodi.
"In vendar", je menil starec; spustivši roke na kolena, "je žalostno, tolikanj izgubiti, ko. se nam je že srce priraslo."
"Seveda je narobe", je dejal Si kes.
Dolg molk je sledil. Žid se je po greznil v globoke misli; obraz se mu je nagubal v poteze, izražajoče naravnost demonsko lopov-si vo. Sikes ga je kdaj pa kdaj pq tajno pogledal. Nancy, ki se je očividno bala tolovaja razdražiti, je sedela, oči uprte v ogepj, k at or gluha za vse, kar se godi okoli' nje.
"Fagin," je rekel Sikes, in pre sekal nenadoma tišino, "ali je vmedna brkljarija petdeset čukov p osebe, če bi' jo izpeljali spretno od zunaj?"
"Je," je Vzkliknil Žid, kakor da se je vzdramil hipoma iz zamaknjenosti.
"Velja?" je prašal Sikes.
"Velja, dragi moj, velja," je odgovoril Žid, in ga prijel za roko ; oči so se mu zaiskreli in vse mišice po obrazu so mu zaigrale, tak nemir je vzburkalo v njem to prašanja-	jJD^lje prihod.).
PHONE CUY.:
PRINCETON 1835-R

obuval za ženske, moške in otroke, blagovolite se oziiati na priporočljivo domače podjetje, katero obstoji že nad 18 let v Clevelandu
TRGOVEC S ČEVLJI
Objednem voščim vsem t. cenjenim odjemalcem j in prijateljem	J
Vesele božične praz- j
.......................................... ..................".'	4
nik in srečno novo leto :
i «
111	4
4
ter se jim priporočam 1 za nadaljni obisk. :
Vesele Božične Praznike in Srečno Novo Leto
Vsem našim odjemalcem in prijateljem. Za naše pre-, teklo leto se moramo vsim našim odjemalcem zahvaliti ker smo čistili vsega. skupaj 18200 oblek ali 56940 kosov. Precej veliko število in za leto 1916 pričakujemo še enkrat toliko ali više ker naš sistem je sedaj popolno upeljan. Dela, cene, postrežbe ne dobite boljše v celem Clevelandu. Vprašajte naše stare odjemalce. Prepričajte se sami.
Mi čistimo in likamo moške in ženske; obleke, kar-pete, odevala, rokavice, klobuke, peresa za klobuke itd.
Pridemo iskat in pripeljemo na dom po celem mestu in ob času odgovarjamo. Naše delo je garantirano.
Frank's Dry Cleaning Co.,
j • > •1. .•• ■ i
čistilnica oblek
EDINA- SLOVENSKA TOVARNA
Izdel ju jemo tudi nove obleke po pravi dehiin tudi
pristojnost garantiramo.
p R MERVAR} laslnik |
; ' ' ' '	S N
1361 E. 55th STREET,	CLEVELAND, OHIO.
nasproti Lake Shore Banke.
"SLOGA" V ČETRTEK, 23. DE CEMBRA 1915
'STRAN 7. — TRETJI DEL-
| BOŽIČNI NASVETI. I ZA M WERE
I Krasna zaloga ženskih sukenj od $3.98 naprej.
■	Ženska krila od $1.98 naprej.
■	Ženski klobuki od $1.98 naprej.
■	Bele okrašene jopice od 50c. naprej. : Bele svilene jopiče od $2.50 naprej.
' Ženski svilene šali od 50c. naprej.
Krasni predpasniki od 25c. naprej. ; Ženski jopici (sweaters) od $1.98 naprej. Ženska spodnja krila od $1.98 naprej. Ženske kimone od $1,00 naprej. Ženske nočne srajce od 50c. naprej. Ženske obleke za dom od 75e. naprej.
ZA OČETE
Krznene kape od $2.00 naprej,	■ Prazniške srajce od 50c. naprej. Svilene kravate od 25c. naprej. . <
Kravatne igle in zapestni gumbi po 50c.	<
Zavoji robčkov! z začetnicami po 50c.	<
Moške nogavice, 4 pari v zavoju od 50c. naprej.	<
Moške kape od 50c. naprej.	<
Moški šol ni. za dom od $|.00 naprej.	< Moški dežniki od naprej.
ZA MLADINO. . j
, ' •	' ■ -	4
Deški in dekliški jopiči od 50c. naprej. Deške rokavice iz volne ali usnja od 10c. naprej. < Deške jopice od 25c. naprej.	<
Dfkliške obleke za pj?ati od 50,q. naprej- ; V Punčke od 25c. naprej.	"
N&še zalpge so popolne, zato pridite zgodaj in dobite]
^ . najboljše izbere, cene zmerne. ; . '
«
5707-09 St. Clair Ave.
* BLISSU S5TH ST.
Kako so sprejemali na Ruskem avstrijske vojne ujetnike?
S Podolja je sporočil neki očividec ukrajinskemu časniku sledeče: Na postaji Kozjatin šem vi del nedavne avstrijske ujetnike, }b njih vrstah so hodili popi; ki so jih poučevali in jim razdeljevali odločno protiulcrajinski list 'Podoljanin". Ujetniki so bili 4elo čisti in dobro oblečeni, niso Mi zrnučeni na pogled in držali spi se zelo dostojanstvena. Ako je liotel n. pr. kdo kupiti znak kape od avstrijskega vojaka in mu ponujal zanj če treba tudi pet rabljev, ga je vojak kar s srepim pogledom zavrnil in nihče več se ni drznii s tem nadlegovati vojakov.
Kako so začetkom vojske sodili ruski vojaki o vojski?
Vojaki so šli na vojsko žalostno, brez zanimanja i» navdušenja. Govoril sem z nekaterimi ranjdnei, ki so' se vrnili domov iz galiških bojev- Hvalijo pogum avstrijske
vojske. V našo vas se je. vrnil ta čas, ko so imeli oditi na iia bojno polje nanovo, izbrani, nek ranjen Vojak. Brž so se zbrali okoli njega, da bi vprašali, ali je strašno v vojski. Ranjeni je pravil, da ni strašilo,da je tako,kakor na mape vrili, le sovražni šrapnel je delal nered in strah v četah. Ko to si-šli, reče eden izmed poslušajočih: "Strašno ali ne strašno, toda ali moremo mi streljati na naše brate .(Ukrajince-Galičane) 1
Zlasti na avstrijske Ukrajince ujetniki dela ruski urad že od prvega početka vojske z vso silo in vsemi mogočimi sredstvi, da jih pridobi "za pravoslavlje in moskal-stvo. Silijo jim moskalske časopise in knjige, in vzdržati morajo pravcate vojne napade popov in v članov raznih moskalskih družb ; s kakim uspehom se bodo mogli
vsi ti ponašati, bomo videli; koncem vojne.
/ Pisalcu teh vrstic so pripoyeda-
li ruski ujetniki, več'in?nia Ukrajinci, da niso večinoma niti slutili vojne, ko so jih vpoklicali. Vse je govorilo le o velikih manevrih. V kosarnah so nato razdeljevali qkol}ce cerkvenih oblasti (škofov., v katerih so ti vsplodnuli na
vojsko: "Pojdite rešit svoje brate jz nemškega krutega suženjstva!"
Ruski vojaki carja spoštujejo, Nikolaja Nikolaj eviča pa'sovražijo kot okrutfieža, ki nfpja srca in goni moštvo v smrt, kot govedo v klavnico. O njem pravijo, da je pred začetkom '-vojne nastavil carju revolver na prsa in mu žugal s smrtjo, ako ne ppčne. vojne.
Nek ujetnik je pripovedal, da je sam videl carja, kako je bridko jokal, gledajoč za Karpati strašno število mrtvih vojakov. : Kakšno podporo dqbivajo družine vpoklicanih ruskih vojakov vi dimo iz slučaja nekega ujetnika. Žena in pet; otrok j e dobilo za tri mesece 56 kron 'našega ^denarja,
a še za to se je moral mož pošteno truditi iii se' na vseh mogočih mestih pritoževati.
Do -krivoprisežnika Laha nima noben Rus .spoštovanja: "Je sicer naš zaveznik," pravijo "a se5ga sramujemo in morda ravno zaradi njega nam Bog ne bo dal sreče!"
Pripravljeni bi'bili celo mnogi, pač taki, ki nimajo družine, iti celo na vojsko v našh vrstah nad Laha, kot na sorvragft Slovanov: "Šli bi, a potem nam bi moral dati zemlje vaš car, ker bi ne: smeli več domov!" ' ,
O laškem junaštvu govorijo le porogljivo, nasprotno z vsem spoštovanjem o Avstrijcih. "Vemo, da je le malo vaše vojske proti Lahu, ker je večina drugod. Ko bi bili mi, Rusi, bi utegnjli prodreti vašo črto, a Lahi je ne bodo nikoli, kot vidimo."	','
S priznanjem govorijo o avstrijski upravi in zakonih. " Tak red bi moral' biti tudi pri nas. Za kmeta se pri nas nič ne stori. Slejari ga/ kdor ga more, živino kradejo kar na debelo, ker ni živinskih pot nih listov, za zdravstvene razmere na deželi se nihče n<> briga, za šole še manj in namesto šol otvarja vlada — krčme!" ,
-o-—-
Iz Dunaja' se poroča, da so avstrijski zračni letalci krožili in metali bdnibe 14. decembra nad Berane V Črnigori.
Avstrijici na Tirolskem.
(Izvirno poročilo "Slovencu.")
Pr. Škof iz Dolenjevasi pri Cerk niči piše iz Tirolske:
"Imam nekaj priložnosti, da Yam malo opišem, kako se nam godi na bojišču. 4. oktobra pride
brzojav na_______' da moramo vsi
sankači našega bataljona takoj v ......, ker gremo proč. Mi poberemo svoja šila in kopita, in odrinemo vsak k svoji kompaniji, kjer so nas čakali ostali tovariši, ki so bili ostali v dolini. Drugi
dan odmarširamo proti.........
odkoder nas peljejo z električno
železnico v,........ Tam smo se
ustanovili v vojuašnici in ostali o-,sem dni. Pp mestu nismo smeli radi gotovih žensk in nalezljivih bolezni. V nedeljo smo imeli sveto mašo in skupno sveto obhajilo. Po Sveti maši je pripel naš sjvo-vlasi major nekaterim junakom svetinje za hrabrost. Popoldne' pa pride brzojav, naj spravimo vse, da odrinemo na drugo fronto. Čakali smo do srede zjutraj. Prišlo je 160 avtomobilov, ki so nas pe-< i
Ijali do mesta........Videl sem
tam cele vrste voz in avtomobilov Rdečega križa in cele prostore, po"; sajenp S križi na grobeh padlih1 junakov. Tukaj bo pa malo hujši boj kot na prejšni fronti, sem si mislil. Še isto popoldne smo odšli na fronto, potem ko nam je g. kurat podelil odvezo in nas še malo poučil. Prenočili smo v nekem gozdu. Zjutraj nas-je, preden so odkazali posameznin kompanijam njihove postojanke, nagovoril še major. Vše moči napenjajo (sovražniki, je rekel, da bi vzeli te hribe. Tukaj so yse drugače hujši boji kot na prejšnji1 fronti. Ce izgubimo te hribe, potem je izgubljena Tirolska. Zato jih moramo držati. Okrog 7. ure smo odrinili v postojanke, Vendar smo bili še dva dni v rezervi. V jarkih so bili Vojaki že 15 dni, zato So bili zmučeni,da so komaj govorili, Blata je bilo v jarkih skoraj do kolen.. En dan smo preživeli v jarkih, še dosti mirno. 17, popoldne je pa že. začel sovražnik po-malem obstreljevati naše postojan ke. Na 19. je pa tako obstreljeval, da je bilo strah in groza. Vsi mogoči kalibri so streljali na" nas. Slišati, je bilo en sq.m pok. Vsako sekundo so padale granate. Sovražnik ni spustil samo nekateri tisočak, temveč marsikateri milijon na naš hribček. Zeiilja je vsa
prerita od granat, niti za kobalt je ni cele. Hrib je bil ves v dimu, da nismo videli drug drugega. Si še živ, ti? smo vpili, zemlja in kamenje je pa kar letelo krog nas. Na večer se je pripravila sovražna pehota na napad. Mislilo so,
j fla so naše postojanke uničene. Tudi jaz sem mislil, da so naši vojaki vsi mrtvi. Toda cel božji dati ' in noč smo imeli 4 ranjence in e-nega mrtvega. Strelski jarki so ostali nepoškodovani, le tu pa tam so bili malo razkopani. Zvečer so pa začeli obstreljevati neki gozd, ne vem, zakaj, menda zato, da so kaki smreki vrh odbili. Začele so drdati strojne puške, mi pa pe-,ti v dobro zakopanih luknjah. Pride prva sovražna vrsta iz gozda, mi dobimo povelje: vsak le svoji puški! Tedaj pa prileti naš šrap-' nel in se razpoči -ravno nad sovražniki. Ti se takoj umaknejo, ocjkoder so bili prišli. Od tistega večera so se skesali napadati. Le kaka patrulja, pride do nas, naj- j rajse zjutraj, kadar je jako megleno. Menda mislijo, da tako spi- i' mo kakor Italijani. Seveda, kdor , pride do naših okopov, ne gre več " nazaj, je takoj za eno glavo krajši. Tukaj imamo kar cele zaloge ! bersaljerslrih klobukov. Sovražnikovi ranjenci kar ko polju unji-
Če se kakšen priplazi do na- ' ših jarkov, ali pa če jih gremo po- ' noči iskat, jih že rešimo trpljenja, i Ko kakega p.rineso, niu damo ča- f ja, juhe, jabolk, kruha ali kaj dru- ( g£ga. Ob takih prilikah nan#po- | vedo. Ko gremo na patruljo, vi- ( dimo večkrat mrtve Lahe z obve- j zanimi glavami. Menda so se še j sami obvezali, pa so morali umre- ( ti, ker ni bilo pomoči. Kako se , imamo pa mi? Veseli smo vedno. Hrane-nam ne manjka. Dobimo bel kruh, kuhan kostanj, vino, čaj, ' sir, surovo --maslo in slanino, Vsega. prinesq ponoči v strelske jarke. Kadar smo v barakah, molimo tu-dij sveti rožni venec pa zapojemo kako fantovsko, kot včasih na sre ;dj vasi Pa še jo bomo, če bo božja volja. Zabave je dosti, prijetno je, ker smo skupaj samo Sloven ci.
C. 0. F.
i ALl
RED
rtižir
BORŠTNARJEV
jO . najveftja -katoliška življenje , zavarovala orKanfzaclja v Zdr. Drž. to Ca-tiaol. .-".""■	' • ! . v1'
Ima 150,000 .članov vseh naročUiostl,' Hit-v.ervna kIutuH-h »;ua»ii V4,1f>o.<)(l(i. Omenjena; glavnica jo razppBojena. po prayilih, .večin.oma:-v Municipal Bands. Sku [m it K votli I>la?-nue poMiurlnlite od ustanovitve -organizacije do 1. 1914
•niiMii $20,000.000.	'
S3;WOOW>na	»»Hlpor« »nitto
. Siovcnultl od<tol«fc Dvor Bara«u sprejema praktične katoličane od 18 do 50 leta. Kandidatje sc lahko vpišejo pri vsakem članu in pri aejl, ki ne vrfit vsako prvo sredo zvečer in tretjo" nedeljo ob 1 uri v stari Soli Sv. Vida. Vstopnina $2.50.
Podrobnosti daje drage voljo odbor in vsak član druStva.
Naznanilo.'
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo na novo urejeno
GOSTILNO
y^atieri dobiste, vedno sveže pivo, vina, razna žganja, cigare ip drage pijače. V zalogi m?a.pi rasne importira-ne pijače po nizkih cenak Nadalje priporočam mojo izvrstno d^mač^ kphinjo, kjer -bodete vedno kar najbolje postreženi.
Za obilni obik se priporoča
STEVE. KOVAČIČ
-LASTNIK-546—152nd STREET, ^ ' CLEVELAND, O.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem skispaj.
Slavnemu občinstvu priporočam mojo moderno opremljeno gostilno [saloon], in da točim
najboljše likerje, vino, pivo in druge pijače. .
Ob jednem voščim vsem cenjenim gostom vesele božične praznike in rečno novo leto in se jim priporočam za -nadajni obisk.-^
I JOHN SHMRAKy gostilničar .
VOG. 33 CESTE IN ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim prijateljem in znancem.
Kadar nameravate zidati hišo se Vam priporoča, da se obrnete na zanesljivo domačo tvrdko, katera vam preskbri potrebne načrte, materij al in vse drugo.
Imam tudi konje ter prevažam rojakom vse > karkoli potrebujejo po primernih cenah,
ANDREJ ULLE
SLAVBENIK
452 EAST ISSth STREET, CLEVELAND.
TBjpjK!.; ^oo|j.|iH|
m HRVAŠKA VELETRGOVINA DOMAČEGA TROPINOVCA1 DOMAČEGA VINA
Domači tropinoyec po gal. $3.00, $3.25, $3.50 Domače bele vino po galon1 $1.00 in $1.50 Domače rudeče vino po galpn 50c. in $1.25
Vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Za nadftlj-na pojasnpa $e obrnite, ustmeno'ali pismen^,iia;.-' -
JOHN m% I
3537 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
STRAN 8. — TRETJI DEL.
■ tfiWMrtumfci iUMMMMf »i i Vil'n i minir-^-"—————-----
. .	. ,	_•	_____^^^ES^^1 ^^^
slovenska modna veletrgovina
6202-06 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
TRGOVINA ODPRTA OD 8 ZJUTRAJ DO 10-ih ZVEČER.
Zaloge raznega blaga kakoršne imamo letos v naši trgovini še nismo imeli, odkar imamo trgovino.
Posrečilo se nam je nakupiti veliko zalogo zimskih ženskih in dekliških sukenj, kril, volnenih jopičev [weaters] plaht, kovtrov in drugo raznovrstno blaaro Letos se ne dobi tako lahko blago, kakor druga leta.	'	v
Ker se bližajo božični prazniki bode gotovo vsakdo kaj potreboval. Ni vam treba čakati zadnjega dneva. Vsled vaše koristi pričnite z nakupovanjem božičnih potreoscm m daril že sedaj, ker zadnji dan vam ne bode mogoče zbrati blago tako lahko, ker bode v trgovini preveč opravila.
Ne kupujte svojim sorodnikom, kake nepotrebne reči, marveč jim kupite kaj koristnega. Tudi otrokom kupite za božično darilo kaj potrebnega, kajti igrače m letos zelo drage vsled evropske vojske/ poleg tega jih pa še primanjkuje, ker so bile skoro vse igrače importirane iz Nemčije.
V zalogi imamo veliko izber ženskih zimski h .siikenj, vse velikosti, raznovrstno bla go in najnovejša moda. Cona od
NAPREJ.
Pridite in oglejte si nhso zalogo sukenj,. da se prepričate. Pri nas nikogar ne silimo kupiti.
Velika izbora. dekli škili J zimskih sukenj od <
NAPREP. j
Vse velikosti od 1 leta: do 17 leta.	i
Pri suknjah smo znižali cene za božič od 25 proč.} do 50 proč.
Za tako cene še nismo-nikdar prodajali sukenj]
i'1	T':'"	V J
Volka izbera deških zimskih sukenj iz raznega bla ga za stare od 2 do 17. leta. To je popolnoma sveža zaloga, ker dosedaj sploh nismo imeli v zalogi deških sukenj.
Cena od $1.98 naprej
V.-;*S:r izbira deških oblek raznega blaga za sta ra fal i do 17 leta.
Cena od $1.98 naprej
Velika
izber
svilenih
in tis-1
njatih
•rokavi;
[I ZA ŽENSKE.
J
l
[ priporočam za nakup bo S J žičnih daril sledeče bla-; go :
I Lepe bluze svilene ali J yz raznega druzega bla-; ga, cene od 50c. naprej.
; Spodnje peril od 25c,
: naprej.
Svilene šerpc od 50c. naprej. ■» ■ . i
Mačke in mufe ocl 98c. f naprej.
Razne okinčane glav- I nike od 10c. naprej.
Raznovrstno zlatnino za ženske, moške in otroke.
■	' ::	. ..	. • ' 'V',:
Lepe usnjate in srebrne ročne torbice od 50c. naprej.
Lepe namizne prte od 25c. naprej.
Lepe plahte in gorite l kovtre.	|
Lepe sVilene rute, le- J
-'t	ter
pe in dobre svilene dež-	|
nike, lepe svilene lil ttS--	I
njate rokavice in še na	|
stotine- drugih lepili in	|
koristnih rcčij imamo v	f, zalogi, ki so primerne za božično darilo. 1
| ZA MOŠKE
%
H Priporočamo za nakup božičnih daril-sledeče reči:
Lepe modne srajce ra znovrstne barve od 39c. naprej.
Lepe svilene kravate od 15c. naprej.
Lepe svilene kravate v škatuljah od 25c. na-\ prej.
Lepe naramnice v škafi tuljah od 25c. naprej.
| Lepe kravatne igle in zapčstne gumbe od 25c. i naprej.
Lepe svilene rute za okoli vratu za moške.
Svilene in volnene nogavice za moške.
Moške hlače iz raznega blaga od 98c. naprej.
Lepe in trpežne klobuke. Imamo tudi prave importirane klobuke I razne barve, i - Lepe moške zimske I kožnate ali suknjene ka 1 pe od 25c. naprej.
Možko spodnje peri-
1 lo. ■
Nadalje imamo še ve-| liko drugih rečij v bo-| žičnih škatuljah s katerimi lahko razveselite svoje" drage.
za deklice in dečke
Priporočamo za nakup božičnih daril sledeče
blago:	............. . ..
Lepe deške obleke iz raznega blaga za 2 do 1'7 tet od $1.98 naprej;
vsled velike zaloge smo prisiljeni prodajati obleke pod tovarniško ceno;	'
lepe in gorlfe volnene jopiče vse barve od 39c. na-prej;	.
lepe kape od 25c. naprej;
raznovrstno spodnje perilo za dečke in »deklice od 25c, naprej;	?! ■»
deske hlače iz raznega blaga vse velikosti od 25c. .
deške roSavice usnjate in volnene od 25c. naprej, dekliške razne obleke od 1 leta do 17 leta od 25c.
dekliške suknje iz raznega blaga od 98c. naprej; dekliško spodnje perilo od 25c. naprej. . dekliške mačke in mufe po znatno znižanih cenah.
Velika zalaga raznovrst, hili moder-' nili hlač. Vse velikosti. — Vam. .se ne splača naročati hlače pri krojaču, ker jih dobite že dovršena za
1 in NAPREJ.
Velika izbera modernih ženskih kril z čisto volnenega in raznovrstnega blaga
$1.50 ,
naprej.
Velika izbera ženskih in otročjih klobukov.
PO ZELO ZNIŽANIH CENAH
■ Velika in' lepa ižbera ženskih in svilenih oblek. Razne barve in najnovejša moda.
Za deklice in otroke imamo veliko
izbero volnenih jopičev [sweater]
od 39c naprej
Vse barve in velikosti Take zaloge še nismo imeli nikdar poprej.
Velika izbera svilenih in drugo vrstnih ženskih \ bluz. Cena od \50c naprej. Narejene vse po najnovejši modi
Velika izbera finili platnenih ; robcev za možke in ženske. Zelo primerno božično darilo.
Velika zaloga raznovrstnih otročiih oblek
od 25c
naprej
' V-' *
v zalogi imamo lepe svilene krstne oblekcg
Velika zaloga razno vrstnih mačk in mu fov (Furs) za ženske,, in deklice. .Posebno znižane cene, kljub temu, da se je kožuliovina vsled ropske vojske podražila za 50 procent. Pri nas se ce -\ •
na ni nič podražila, ker imamo preveliko zalogo.	|
; velika : izber ; glavni -I kov, ► krtačič : in tudi ; orodja
: za
k,.
: čiščE-
: nje
prstov,
Manucu-
ring
Sets.
Velika zaloga raznih ženskih volnenih jopi-\ cov - sweter - od 50c naprej
Slovenci ne hodite v mesto!
Priliko za nakup raznovrstnega božičnega blaga imate pri slovenskih trgovcih. Dovolj je slovenskih trgovin v naši naselbini, poleg tega pa je blago še ceneje in enaka izbera. Pri nas dobite vedno sveže blago in se lahko zgovorite v domačem jeziku. Vsi naši odjemalci so bili še vedno zadovoljni z našim blagom in našo poš trežbo.	. . *. .
Največja izbera božičnih daril