O našem šolstvu (Iz šjovora min. prosvete g. Stevana Čiriča.) Prosvetni minister gosp. Stevan Oirič je govoril v soboto o našem šolstvu. Njegov govof so oddajale vse tri radio - postaje. Izvajal je: • Sedainje težke čase čuti Tiajbol.j prosveta. Prosveta je duhovna blaginja naroda. Eden pogojev za prosvetljenost je maiterialna blaginja ali vsaj zarvarovana eksistenca poedincev. V sedianjih hudih časih, ko gre 'borba za življenje do skrajnosti. spoznavajo mnogi cgromno vrednost kulturnih pridobitev in jih hočejo žrtvovati, 'da bi si s tem življenjsko borbo olajšali. Kraljevska vlada smatra za svojo dolžnost, da v vprašanjih narodne in državne vzgorje ne dovoli takih pojmovanj in da jih bo pobijala. Prosveta je najvišje merilo za> vrednost posamezne državne skupnosti. Države in narodli so propadli, toda njihovo vrednost cenimo še sedaj po item. kaj so storili za napredek človeštva. Negkde na preteklost, ki dokazuj.e potrebo kulturnih stremljenj. pa zahteva sedanjost od nas. da svoje kulturne pridobitve ohraniimo in da jih še izpopolnimo. V ostri tekmi življenja zmaga samo boljši. Da Dostanemo boljši in da lahko zmagamo, moramo prosveti posvetiti vso pozornost. Ne bi bilo večje napake, kakor kulturne potrebe žrtvovati trenutnim težkočam, v škodo prosvete. Zarto jih monamo nekako olajšati, ker bi v nasprotnem primeru ravnali krivo in bi se to prej ali slej maščevalo. Nansek. bi bilo gledati ina prosveto kot na potrebo. za kartcro so potrebne samo žrtve in ki bi bilo tudi brez nie mogoče izhajati. Vprav obupna je misel, kai vse iznašajo v javnosti nesmiselnega in kakšne redukcije zahtevajo v prosveti. Pai še ti^to, kar naj ostane ali kar mislijo, da bi moralo ostati, merijo z merili materialne vrednosti za socialne in gaspodarske potrebe. Tako smo prišli do čudne ,p;sihoze, da književnost in drugo prosvetno delo cenijo samo kot vir za živlienje tistih, ki se z njim ukvarjajo. N. pr.: gledališča »prenašamo«, češ da bi brez njih ostal ves stan brez dela. V resnici pa gre za izredni pomen vseh teh kulturnih tvorb, ki pomenijo pravi napredek i države i naroda, kajti brez njih bi padli nazaj. Kaikšen sreh bi šele bil. če bi puščali v nemar same temelje kulturnih stremlj&nj našeg"a naroda. narodne in druge šole. Naše šolsko vprašanje je zelo zamotano. Takšno bi bilo tudi brez taospodarske stiske, ki ga 'e kompMcirala do strašnega obsega. VPRAŠANJE OSNOVNEGA ŠOLSTVA. Ostanimo najprej pri haijpomembnejšem vprašanju, pri osnovnih šolah; tu imamo strašne podrobnosti. Poznam kraje v naši domovini, kjer imajo oeili srezi po 4 do 5 šolskih vazredov, prav tako pa imamo tudi kraje, kjer pride ena šola na 1500 km2. Tu ie treba nujne pomoči. Dozdaj smo storili mnogo. V nekaterih srezih, kjer smo imeli pred osvobojenjem po eno državno šolo, jih je zdaj do 30. Toda še vedno je tneiba storiti mnogo, mnogo. Kraljevska vlada se zaveda svoje naloge in ima> vse to pred očmi. Olajšati je treba samo gradnjo šol. Gradnjo novih šolskih poslopij hočemo olajšati s tem. da bomo dovoljevali graditi s skromnim in cenenim materialom, da ustanovimo fonde, ki naj kasneje olajšajo vrnitev dodeljenih podpor, ki jih prebivalstvo v o-stalem zelo radb sprejema, ker ljubi šolstvo. Vse to so naloge, ki jih j© treba rešiti. Najti bo treba načina, da prispeva ves narod in da se prispevki pravilno porazdele. Ni mcgoče več čakati, dai dobe siromašni kraji svojc šole šele tedaj, kadar si jih bodo mogli sami zgraditi. Ministrstvo prosvete ima o tem neke svoje misli in zato upa, da bo našlo razumevainjs v naši javmosti in da bo tako moči šolam pomagati. Ne imeti šol ali imeti v šolah prazne razrede je že samo ob sefoi velika nesreča. Ne gre tudl da bi imeli na tisoče učiteljev 'brez službe, ko bi mogli toliko prebivalstvu pomagati. Tragično je to in kaže v močni luči položaj, ki ga je u;sitvarila igospodarska kriza. Če je že težko, če kdo nima službe, čeprav radi hiperprodukcije in prenasičenosti tržišča, ki zanj nima kruha — koliko strašnejše je še, če mora biti mlad človek brez dela in se za>vedati, da je njegovo delo državi in narodu skrajno patrebno. In ko so tako absolvirani učitolji in kandidati brez službe, ostajajo po drugi strani občine in celi srezi brez šol in brez ipouka, da, celo cele bainovine, kakor smo zadnjič slišali. Zaradi usode vseh teh vrlih in zavednih ter dda željnih ljudi v skrbeh, misli krailjev*ka vlada kljub težkočam na to, da vsaj deloma olajša njihov položaj. Zato lahko z veseljem raizglasim, da bo prosvetno ministrStvo v .kratkem daloučitcljem, mladim ljudem kruha, ko bo začelo graditi »ole, v katerih bodo služili domovini in kjcr bodo našli cilj in temelje svojega lastnega življcnja. Kraljevska vkida bo gledala, da čimprej popravi to sociano krivico. Zame je dal.je tudi krivica, da naši učitelji izgubljajo v svoji službi tista najlcpša leta življenja, ko so s svojo krvjo na bojnem kolju služili državni skupnosti. ali pa v mirni dobi izgubili svoje mesto, ko so šli na vojaški rak, potem pa ostali na cesti. Dokler se to vprašanje ne uredi zakonodajno, mislim, kot minister prosvete, te učitelje, ki se vrnejo iz vojaškega službovanja imenovati prcd vsemi drugimi. So pa tudi druge upravioeme težnje. ki jih bo kraljevska vlada v te.j smeri imela stalno pred očmi. Morda bi vrhunec v tem poeledu bilo, da kraljevska vlada glede disciplhtarnei^a sojenja in drugega izenači učitelje z drugimi uradniki državne uprave jn da postavi njihovo službo. ki je od nje toliko cdvisna, na boljše mesto. Pravo pojmovanje njihovega pleTnemitega poklica bo omogočilo učiteljcm, da vse svoje misli in skrbi posvetijo službi velike in lepe domovine. Če bodp služili njenim in edino njenirm iiDteresom in tako opravljali isvojo dolžnost, bodb učitelji nekega skorajšnjega dne doživeli izpolnitev teh svojih upraviSenih teženi. Zato bo kraljevska vlada v interesu učiteljskega stanu samega delala za ohranitev čud'ovite postave rodoljubnega učitelja, ki je bil že od nekdaj pa do danicis ponos našega jaivnega in kulturnega življenia in naše politične zgodovine. in ki je vršil svojo do<lžnost zmerom kot voditelj k redinjenju. Učitelji! Bodite zvesti sami sebft in svoji preteklosti. V vaših rokah ie bila usoda naroda, v vaših rokah je usoda Jugoslavije! IZENAČENJE UCBENIKOV. Da olajšamoito pomembno delo za pospeševanje duhovnega edinstva. je kraljevska vlada sklenila raz.p;isati natečaj za izenačenje učbenikov, tako da bodo v doglednem času izenačene šolske knjige. Sprejetje in objava tega sklepa prosvetniegai ministnsitva kaže odločnost kraljevske vlade, da postavii našo prosveto na zanesljiva tla. Očitno potrebo, da vsa šolska mlaidiifa čnpa svojo znanost iz enakih virov, predpisu je že zakon. Toda ta zakon je leta in leta ostal mrtva črkai, in sieer zato, ker se je pozabljal vzvišeni cilj, pred očmi so bili pa samo težki posebno materialni in gospodarski odnošaji. Kraljevska vlada bo vse te težave premagala in imela pred očmi tudi najnujnejše gospodarske in socialne interese v globoikem prepriča/nju, da izenačenje učnega sistema zlasti v osnovnih šolah in z vdanim dfelom poklicnih učiteljev, na kar bo kraljevska vlada posebno pazila, dovede do edimstva duhov, ki se morai naglo pokazaitii v vsem našem javnem življenju. Veliko načelo. ki je vodilo kraljevsko vlado, da sprejme ta svoj sklep, pomeni v ostalem tudi veliko blaijšanje za vse roditelje, ki šolajo svoje otroke. Njihovo število je neizmerno, in globoko sem prepričan, da bodo ta sklep od srca pozdraviili in ga zagovarjali, kaikor je tniba. SREDNJA ŠOLA. Tudi v srednješolskem pouku je treba utreti pot temu pojmovanju, zlasti pri macionalnih predmetih. Nihče ne more presoditi važnosti tega dda. Po svojem značaju ima srednješolski pouk poseben pomen im srednja šola je usodnega pomena za formiranje volje naroda. V njej se ustvarjajo bodoči voditelji naroda. V sflednji šoli na učencu storjeoi greh ni tfreh samo na posameznem človeku, temveč tudi na nestetih dragih, s katerimi bo ta človek pozneje delaJ in nanje mogel vplivati. Zato je treba na uspeh in formiranje volje v srednji šoli posebno paziti, ker ta mspeh iin formiranje volje učenca pomeni pozneje, ko stopi v življenje, dragoceno vzpodbudno za vso državo in za delo v dobri smeri k pravemu cilju. Toda, da učitelj s poletom opravlja svoje delo im, s popolno odgovornostjo, je potrebno, da je gmotno zavarovan. To pa ni, ali vsaj ne v zadosfcni meTi. To smem odkrito povedati. V to vprašanje se tu ni treba pobliže spuščati. Tu stojim kot priča in ncposreden opazovalec. Laiiko izpričam, da je minilo 17 let, in vendar se profesorji še niso rešili svojih gmotnih skrbi. Posledice se opažajo v tem, da je čedalje manjše število moških, ki so se odločili za 'ta poklic, res idealen, toda po drugi strani jim ne da gmotne bodočnosti. Grenkai ironija je, da je neki uvideven prosvetni minister napravil poskus, da uredi ta problem, potem je pa prišla gospodarska stiska, ko je foilo posebno težko obremeniti proračun, tudi z najb-olj upravičenimi zahtevami. Kot daina&nji ,prosvetni minister vidim svojo dolžnost v tem, da se ustavim pri tem vprašanju. Kraljevsika vlada je sklenila omogočiti pravilno ureditev tega vprašanja. Globoko sem prepričam o resnosti pojmovanja dolžnosti tistega stanu, ki je dal velikane naroda, in mislim. da prosvetni delavec ni zaslužil, da se učinek njegovega dela meri z denalrjem. Enota merc bi morala biti moralna, ki bo pravilno zagotovila profesorskemu poklicu njegov položaj, kakršnega nje2ovo, za usodo naroda tako občutljivo delo v polni meri tudi zasluži. Profesor se mora tega zavedati in iti po sledovih svojih starejših tovarišev, ki so ustvarili našo veliko generacijo ter jo o&vobojeno in zedinjeno mogli izpopolniti. Hudo je tistemu. ki se hoo& od njih oddvojiti. Hudo je tistemu, ki hoče kreniti s prave poti narodne zgodovine. Tak človek se odtrga od svojega dela >za skupno domovino, a najhujši njegov greh je, če je krenil na stramska pota in hoče po -njih voditi mladino, ki mu je zaupana. Tak človek bi brez dvoma miogel ogroziti stavbo narodne bodočnosti. Ni pravljica, ni legenda. da se tirdi mesta ne zgrade brez žrtev, da ie trebai žrtvovaiti za zidanie tistega, kar je človeku najdražje. Kdor aleda, kako se gradi domovina, tnora razumeti prepričanje nairoda, da temelji vsaka gradba na žrtvah, ki jih zahteva z.godovina, in tako se ie od pamtiveka gradila domovina s krvjo natjiboljših. Evo, 'tludi mi smo sami priče vzvišene isamopožrtvovalnosti v službi domovine. ko je padla kraljevska vlada za obvarovanje in ohranitev Jugoslavije. Samo nacionalno prekaljeni ucitelji in profesorji lahko popoltnomai zagotove nacio nalno vzgojni značaj šole, ki mora poleg toJikih plemenitih in vzvišenih ciljev zmerom dstaiti največji cilj naše šolske in naše prosvcttie politike. NAPAČNO POJMOVANJE POMENA SREPNJE ŠOLE. Prav tako mora vsa pozornost biti obrniena ha to. da se učenci v srednji šoli dobro pripravijo. Toda eno stvar moram posebno naglasiti. in to je pred&odiek družbe. da ni po sečanje srednje šole nič dragega kakor priprava za vstop v državno službo. Ni ga napačneišecja tolmačenja od tega pojmovanja, zaradi česar ljudje tako pogosto greše nasproti šoli in govore, da imamo preveč sredniih šol in učencev ter mislijo, da^ iim to celo daje pravico da zahtevajo. kakor se ie to žc dogajalo, redukcijo srednjih šol. To je krivo. Srednja šola ni isamo pctrebna uradniku, temveč tudi vsakemu drugemu poklicu, in sičer v večii meri, kakor običajno mislimo, in sicer na vsakem polju, kjer se naj delo vrši s posebno izo"brazbo. Izenačiti svrho obiskovanja srednje šole z nadami na državno službo, kakor naša družba še danes počne, je krivo. Naša družiba se mora zavedati. da je obiskovamje sred^nje šole potrebno tako obrtniku, kakor trgovcu in gospodarstveniku ter vsakemu kvailiciranemu delavcu in da izobrazba, pridobljena v STednji šoli, ne samo ni odveč, temveč je potrebna tudi vsem svobodnim poklieem in je ravno glavni pogoj za uspešno delo tudi pri teh poklicih, kakor pri drugih. Takšno pojmovanje bo omogočilo otvoritev novih srednjih šol. Toda. ker je naša država na žalost še daleč od tega, da bi moglla pojmiti pravo vi&oko vrednost prosvetne izobrazbe in to, dokler obstoji takšno nenaTavno mnenje o srednji šoli, za zdaj še nc bo mogoče otvarjati novih srednjih šol. Takšno pojmovainje je krivo in vlada ga smatra za zlo, ki mu je treba najti zdravilo. Mnogim je prišla na um nesrečna misel, da bi se svetovna kriza mogla rešiti z uničenjem proizvaijalnih dobrin. Poznejši rodovi bodo z največjo grozo gledali <n& naš rod, kako je misflil, da se s sežiganjem pšenice. z razlivanjem mleka, s kurjenjem lokomotiv s kavo more najti rešitev gospodarske krize. Šc dosti pogrešneje bi bilo rnisliti uničevati kulturne dobrine in talko iskati zdravila zoper gospodarsko krizo, to je zapirati šole in zaustavljaiti ves narod v njegovem prirodnem napredku prosveitljevanja. Kraljevski vladi je zato do tega, da izjavi, da bo zastavila V6e svoje sile, da vse naše kulturne pridtabitve vsaj ohrani do boljših časov, ko bo njihov napredek omogočen. Drugo je vprašanje, ali so naše srednje šole pravilno razdeljene. Obstojajo znaki, po katerih bi se dalo soditi, da so ponokod vstale iz docela drugih razlogov, kakor jih sedanja prosvetna politika narekuje. Prav tako neke vrste srednjih šol niso bile v preteklosti najboljše izbrane in jih bo treba na novo razpodeliti. Učiteljišča na primer dajejo mnogo več učiteljic, kakor obstoji zanje dejanska potrebai. Po drugi strani se pa opaža, da je premalo strokovnih šol, kolikor pa jih je, so potrebne reforme, Skratka, 'te stvari ni moči tu popolnoma v podrobnosti obrazložiti. Šola mora služiti svojemu namenu, in sicer tako, da se bodo učenci mogli z njo okoristiti, ne samo v eni, temveč v vseh panaga'h življenja, posebno ,pa v tisti, za katero so se pripravili. Želim, da ostanejo vse naše kulturne ustanove, tako tiste stare in častitljive, ki so se z največjim požrtvovanjem in taiko u&pešno upirale hudemu in ubijajočemu pritisku tuje oblasti, kakor tudi tiste mlade, ki so vstale v svežem zraku osvabojene domovine. na mestih, kjer so nastale tako, da postamejo vsemu svetu viden dokaz naše kulture in prostranih meja naše velike zedinjene domovme. To ne pomeni, da ne bi znal ceniti kul turnih vrlin naših manišin. Z brezpogojno lojalnostjo in s skupno ljiibeznijo dk> skupne domovine si bodo lahko utrdile svoj prirodni razvoj. PROSVETNO DELO MED NARODOM. ZA SLOŽNO DELO ŠOLE IN CERKVE. Toda glede na to, da nam pTimamjkuje celo še osmovnih šol, je treba narodni prosveti posvetiti tudi zunaj šole največjo po zornost. Tu ise odpira široko polje za obilnejše dek>, zlasiti za prosvetljevanje našega kmeta. Že leta in leta se dela na tem polju, toda še mnogo je treba storiti, da se razviiejo njegove osebne in družabne vrline, da bo s svojim imetjem. v katerem moramo gledati del narodnega imetja, mogel napredneje ravnati in tako znat.no olai.jšati ureditev vseh tistih gosDodarskih problemov, ki jih on sam najtežje občuti. Koliiko bi na pTimer bilo manj dodgov, ki kmeta tako zelo pritiskajo. da se je dosfci več delalo za narodno prosvetljevan.je! Tudi v političnem pogledu bo treba prosvetliti naš narod, da bo manj iz,postavljen zapeljujočim in sleparskim geslom; potem bo odprta pot pravi demokraciji. Naiposled mo-ra sistem dela za naTodmo prosvetljevanje priti narodu v zavest. ker bi vsi bili zedinjeni v prerprosti in naravni resnicj, da državna skupnost kot najviišja zadruga mora močno zagotoviti vsaikomur pošteno delo na vsakem polju, da bo živel življenje kulturnega človeka. Tako tudi vsi gospodarski. politični in nacionalni problemi zahtevajo obnovo narodne prosvete. To nalogo, pa naj bo še tako težka. se bo kraljevska vlada trudila. dai io izvedfe s prepričanjem, da so težkoče zato, da 6e premagajo, ne pa da bi šli mimo njih. Težke čase najbol.j občuti prosveta in kdor da/nes stoji .po svoji dolžnosti na^čelu resora, to najbolje ve. Z iskreno ia glbboko zavestjo mislim nai težave vseučiliške mladine, in če bi v trenutku slabosti prav gotovo klonil mi novih sil vliva tisti. čigar blagodeini veliki duh se je čutil v vseh podrobnostih in na vseh poljih državneaa in nairodnega življenja. To ie blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Tudi kljub velikim in usodnim skrbem za mlado državo, da jo napravi krepko in spoštovano na vsem svetu, je poslušal svoje plemenito srce in imdl casa in volje, da pokaže pot. po kateri moraimo iti Njegov študentski dom bo za zmerom spomm na njegovo toplo ljubezen do mladine in očetovsko skrb. da ji pomaga. Po tej poti resmične brige moramo iti, da lzvrsimo tisto, kar naj prinese solnoe v življenje nase mlaidine. VISOKOŠOLSKA MLADINA. Mladina mora postati tisto. kar je bila. Tudi zato, ker njeno slavno ime popisuie najlepše strani naše zgodovine. Mlaidina ve prva že v 60 letih preteklega stoletja zasanjala naŠe zedinjenje. Ta najlepša ideia je njena. Zmerom palnai vere v narodno bodocno9t i_e učakala najlepšo ustvaritev najlepše domovine, kakršno je narod kdajkoh imel. Tudi če danes vidimo zmameTiie njene slabosti moremo in moramo verovati, da se jih bo mladina sprostila. Takšne reči so bile tudi poprej. Vštric s tem prizadevanjem mora tuai vsa Baša družba storiti svojo dolzno9t. dai z združenimi silami omogoči ureditev n&kateTi'h vnrašanj zlasti glede obsolviranih sjusateljev naših univerz. Zakai. to vprašanje dalec presega okvir encga resora. Prosvetm minister mora mnogo pripomoči k pravtlni ureditvi tega .problema z izdelavo primernega ucneaa naČPtai za vse srednje šole, posebno pa mora posvečati pozornost kakovosti dela v mjin. Tudi druge možnosti so, da se ognemo nesimpatičnemu »ome.jenemu številu« (nume.rus clausus) na univerzah in da se izbiranje najboljših za študii na univerzi vrši prirodmm potom, bodisi da se zrelostni skusnji da strozja oblika ali Pa da se uvede pnpravljalna skušnja za vstop za visoke šole. Toda to ne bo zadostovalo, če se nasa družba resno ne potrudi. da zaposh mlade krepke ljudi. Nočem delati nobenih očitkov, vendar naj tu navedem neka nasprotia. INa eni strani imamo ogromno število zdravnikov, ki ne morejo naiti službe. na drugi strani pa so higienske razmere v nekih nasih krajih uprav obupne. Tudi druge strani našega javnega življenja kažeio podobne razmere. Jasno je, da bi s prevzemom te mladine lastniki teh podjetij mogli izpolniti svoje obrate in jih razširiti. S prevzemom teh izšolanih dijakov pa bi podjetja dosegla tudi to, da ne pritiskajo preveč nai državne us'tanove. Ako smo v prvem zanosu .svojega uedinjenja ustanovili tri vseučilišča, ie treba. da iz tega sklepa slede tudi neke oibveznosti. Po teh sklepih ne more in ne sme struktura naše družbe ostati 'tako primitivna, kakor ie bila prej. Žive sile. ki jih ustvarjajo vseučilišča, inorajo koristiti, ne pa obremenjevati narod. Navzlic temu pa ne smemo postati malodušni. Dovoliti ne smemo, da> bi nam uaasnile ustanove, ki so nastale iz dobro utemeljenih nacionalnih Dotreb. Zato niti misliti ne smemo na ukinitev fakultef v Skoplju in v Subotici, kar zahtevajo z neke strani. Prav -tako bi ne bil u.praivičen prenos teh fakultet k njihovim maticam ali v druga mesta. Tudi sodelovanje med šolo vn cerkvijo ,no sme naleteti z nobene strani na ovire. Cerkev opravlja vzvišeni posel oplemenitenia človeških duš. Kdaj ,pa sta bila veličina in spokoj potrebnejša kakor danes, ko silijo splošne nevolje uprav k obupu? Ne smemo podleči malodušju. čeprav diha iz vsake naiše besede skrb, ki nais duši. Spomnimo se divnih časov male Srbije. kako je v svobodi planila k znanstvu. knjiž^.vnosti in umetnosti. Kako hitro ie mlada Srbija prehitela istaro vojvodino in prevzela kulturno vodstvo med Srbi. V naijkrajšem času so iz svobodnega političnega življenja vstale vse tiste us.tan.ove, s katerimi se kulturni narodi dičijo. Genij narodne svobode je rodil učenjake svetovnega slovesa. pe^ništvo in književnike « prekrasnimi deli, ki iih povsod upoštevajo čepraiv so vezane na časovne doaodke. Začeli so z osnovno šolo in končali z akademijo. Od "teda.j je poteklo celih 50 let in kot prosvetni minister bom skušal. da to 50-letnico proslavim s temeljnim kaminom za hram naše znanosti, ki bo vreden veličine tistih, .ki so jo ustanovili in tistih, s katerim.i se hvaležna domovina) .pred vsem svetom ponaša. JUGOSLOVENSKI POKRET MED HRVATI PRED ZEDINJENJEM. Ko se je v hrvatskem delu našeiga naroda prebudila njegova narodna zavest, je borba na prosvetnem polju privedla Hrvate do politične zmage. Ko so se hrvatski poslanci vrnili iz peštanskega sabora so opisali težko borbo za materinski jezik svojim 'tovarišem v Hrvatskem Zagorju z besedami: »Tako smo se borili tri leta v težkem položaju s tistimi, ki nas 6ovražijo.« Teda.j se je zaičel velik kulturni pokret pod imenom ilirstva in so Hrvati s ftern v zvezi kmalu dosegli svoj kulturni in politični preobrat. Letos slavimo stoletnico slavnega pokreta, fci je Hrvatom dal tisto. kar dateies izpričuje njihovo visoko prosvetljenost. Vse od osnovne šole do vseučilišča, muzejev, gimnazij, galerij in akademije, pa 'tudi slavna dakovska kaltedrala, vse je to vzniklo iz svežih duš in iz stremljenj svetle dobe. iz katere se odraža svetli lik vladike Strossmaverja. Kot cilj svojega preporoda je postavil l&po jugoslovansko misel. S svojimi duhovnimi očmi je videl Jugoslavijo. Jugo&lavija je zdaj stvarnost. Kako slepi bi morali bi'ti. da je ne vidimo zdaj, ko je postala stvarnost. Velika zedinjena državai je vlila polet, ki se> razvija vzporedno z drugimi narodnimi ideali. Tri vseučilišča. nove fakultete pri maticah in drugod, novi muzeji, novi pravci, novi časi v književmosti in umetno6ti, vse 'to je znamenje njene veličine. Todai prišli so nepričakovani udarci hudih časov, :ki jih najbolj čuti prosveta. Malodušni pa ne smemo biti. Zato smo se za hip spomnili tistih lepih časov kakor lepih sanj, da se bomo zavedali, da moratao iz te boi*be vsak na svojem mestu. izirti okrepljeni. Če nočemo, da se bomo teh grenkih dni spominj-ili z žalostjo — in ta paradoks leži v človeški prirodi — moramo storiti svojo dolžnost. Za zgled naj narm bo tisti, ki ie hotel vse svoje življenje posvetrti umetnosti in ki je zanjo storil toliko, da ie v teh hudih časih zapustil trajen spomin kulturnega napredka v muzeju, ki bo nosil njegovo visoko ime. Prvi kraljevi namestnik, ki je v usodnem času narodne nesreče po želji velikega kraija prevzel težko dolžnost, bo v enakem pravcu posvetil vse svoje sile naši veliki domovini. Tudi mi ji bomo služili. To mora vsak verovati, čeprav je slika naših kulturnih stremljenj za zdaj še temna. In če ibomo pomagaili svojim stvariteljem v brezštevi'lnih nujnih vsakdanjih vprašanjih, bomo to storili ne zaradi pomoči v borbi za kruh, marveč zaraidi zavesti, da dela.jo za brezsmrtnost nas vseh in vsega naroda. Ko minejo sedanje nemile preizkušnje, bodo niihova deiarnja pričala, da jih je prosvetni minister vlade Bo»oljuba Jevtiča pošteno podpiral. Pa tudi če bi tega ne storili, kaj zato. Skušali bomo vršiti svojo pošteno dolžnost. Napeli bomo vse sile, in zmerom bo dosti svežih moči za nami. Tedaj bomo hvadežni vsem svojim šolam, ki nam te nove sile le pripravljajo. Zato se ne bojmo še tako velikih žrtev zanje. To delamo čeprav je naše delo težko in so časi hudi. Vse naše težave bo obvladal čut do prosvete. Prasveta nam zdaj kleše ljubljenega krailja za veilikega očeta in vrednega naslednika. Naša dolžnost je, da kTaljevsko dete ne čuti burnrh dni, ki jih mi ipreživljamo. Dolžni smo storiti vse, da mladeniškegai duha povedemo Jugoslavijo k novi sreči in novi slavi.