. štev.
V Ljubljani, v t 20. januarija 1874.
Letnik II.
Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, «•>	o
n », >» »» 4 »i
15 „ „ „ n 3
Kolek (Stempelj) »nese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravni«tvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 163.
Polititei lisi za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. —	kr.
za pol leta . . fi ,, —	.,
za četrt leta . . 2 ,, fiO	„ r
V administraciji velja: /'' •,>'
Za celo leto . . 8 gl. 40	^
za pol leta . . i „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 V
V LinMjani na dom po Sil j »r velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgru hiS. it. 284.
Izhaja po trikrat na teden in 9irer v torek, četrtek in saboto.
Državne volitve na Nemškem.
Najimenitnejša politična dogodba, ki jo vsi listi pretresujejo, je izid državnih volitev na Češkem in izid volitev za nemški državni zbor. O prvih govorimo prihodnjič, danes se oziramo le na nemške volitve. Nemški liberalni listi so zarad teh volitev jako osupnjeni in „Presse" 16. t. m. naravnost spoznava, da celo tisti, ki so se najhujšega bali. kaj tat "ga niso pričakovali.
Izmed 324 voljenih jih je po vradnih poročilih okoli 11G državi nasprotnih poslancev, in za 48 poslancev bode treba še novih volitev, pri kterih bodo skoraj gotovo zmagali nasprotniki nemške vsredbe (centralizacije) Nemško ljudstvo je tedaj sijajno pokazalo, da ne mara za tisto nemško stranko, ki si je bn z ozira pripisovala pravico zaničevati ne le nemških narodov, ampak tudi tiste Nemce, ki ž njimi ne vlečejo. Oslepljeni od sedanjega liberalizma si ti ljudje domišljujejo, da slišijo travo rasti; ker se pa volitve niso izšle po njih mislih, so tako zmoteni, da ,.I). Ztg." pravi, da ne ume nemškega ljudstva, stara „Pressr'-pa hladno kri zelo priporoča.
Tudi mi, ki priporočamo napredek na političnem polji, pa brez prekucij, ki svet pretresajo, se nismo nadjali, da se bo spoznanje resnice in pravice tako hitro in zdatno razširilo med Nemci. Ker so nemški liberalni, posebno naši nemški ustavoverni listi ljudstvo vedno slepili in motili, smo mislili, da so se liberalna načelstva, ki se človeku le prehitro priljubijo, že tako vkoreninila v nemškem ljudstvu, da bode treba več let in veliko truda, da se bodo zopet zavedali svoje človeške časti
in dolžnosti. Pa ravno sedaj, ko se nam je zmiraj godlo, da omikano nemško ljudstvo nič več ne mara za krščanstvo in za vero, nemško ljudstvo na laž stavi svoje politične voditelje, ker je n. pr. na Bavarskem med 48 poslanci izvoljenih skoraj s prečndno edinostjo enoglasno 32 katoliških mož. Veseli nas ta zmaga, ktero so si katoličani pridobili ne le na Bavarskem, ampak tudi v Vesttalu, na Po-renskem, v Hasiji, na Hohencolernskem, na pruskem Šleškem in Poznanskem. Vidili bomo, če bodo zdaj državniki kaj ozira imeli na to dogodbo in na prepričanje ljudstva, ki se bolj in bolj razodeva, če bodo še mislili na staro-katolike, ki so jim bili doslej k srcu priraščeni, kterih, kakor so volitve pokazale, med ljudstvom nikjer ni. Toliko o volitvah v katoliškem delu Nemčije.
Ozrimo se pa še nekoliko v protestantov-ske dežele. Kar je njih naj >Iavniši pesnik Goethe tako mojstersko rekel: ,.Die ieh rief, die Geister, werd' ieh nun nicht los" — vres-n;čilo se je pri teh volitvah. Liberalci so mislili, da zamorejo ustaviti človeško hrepenenje po prostosti, kadarkoli bodo hoteli Mislili so, da niti bodo zaukazali: ..Dotlej smeš iti, dalje pa ne", pa močno so se ?motil i nad človeško natoro. Človeški duh nikdar ne počiva, ampak gre ali naprej ali nazaj. Na Francoskem so prišli za Volterom Jakobinci, ki so bili še hujši od njega. za komunisti konec unega veka so prišli socijalni demokrati, in za temi naši internacijonalci, ki vse poprpjšnje silo presegajo. Vresnečuje se tedaj, kar je nemški Schiller rekel: „To je prekletstvo hudega dja-nja, da rodivši rodi le hudo." In nemški liberalizem je rodil strašno hud rod; skoraj vsi
voditelji socijalistov so bili izvoljeni pri poslednjih nemških volitvah. Nekdaj v Hubertovi trdnjavi zaprti strugarski pomočnik Bebel, učitelj Liebknecht, 28letni bukvoveški pomočnik Most, ki je bil pred nekoliko leti iz Ljubljane pregnan, 1. 1870 na Dunaji zavoljo upora med delavci v ječo obsojen, ob Hohenvvarto-vem ministerstvu pa poiniloščen, potem Biz-markov osebni nasprotnik, ki je sedaj v zaporu, dr. Jakobi, internacijonalni mizar Joek in nevarni socijalni demokrat llasenklever. in še mnogi drugi enaki tički so z veliko večino glasov izvoljeni za poslance nemškega državnega zbora, in propadli so proti njim, ki so tolikanj nevarni, kandidatje zmerno liberalne stranke. Vlada je še za Moltke-ta v Berolinu komaj komaj nekaj stotin glasov nabrala, njeni nasprotniki pa so jih dobili na tisuče. In tako se sčasoma Bismarku lahko primeri, da bode med tremi stoli na tla sedel.
Kdor pri teh prigodbah še nc vidi malopridnega sadu sedanje dobe, ljubi slepoto in nalašč meži. Državnikom pa z odkritosrčno vdanostjo kličemo: Zdaj ste na razpotji, predramite se ne le ker so v nevarnosti vaše glave, ampak ker boste tudi odgovor dajali od vsega, kar iz vaše vnemarnosti in zanikernosti še hudega pride: ker to je prekletstvo hudega djanja, da rodivši rodi le hudo.
Avstrijsko ceaarsivo.
ttJoivztalir ileicle. Iz Ljubljane, 19. jan. V 11. številki skuša ,.Narod" opravičiti dr. ltazlaga, ki je z Zagorcem glasoval zoper predlog finančnega odseka. Da bi se mu to posrečilo, zasukal je to reč tako, kakor da bi
3Pa4listek
b®
Mladi Ladis.
(Povest iz sedanjega časa; poslovenil I. S.
Gombarov.)
(Dalje.)
VI.
Tistikrat je morala občina vsled novih šolskih postav šolsko poslopje povekšati, in preskrbeti nekaj potrebnih šolskih pripomočkov. Zavoljo tega je imel občinski zastop precej viharno sejo. Nastale ste v zastopu dve stranki; na čelu tiste, ki je bila zoper nove šol >ke postave, stal je župan, na čelu druge pa nek odbornik, ki je bil krčmar in z učiteljem in mladim Ladisom dober prijatelj.
Ravno je bil v seji razgovor najživahnejši, kar prinese občinski sluga pismo, kterega je župan z vidno nevoljo bral. List je bil od mladega Bolnarja. V njem ponuja Ladis občini
«
j precej denarja za zidanje nove šole in za na-kupljenje novih učnih pripomočkov. Ob enem je obljubil, da bo glede na veliko imenitnost ljudske šole za narodno izobraženje tudi v prihodnje občino podpiral, ako ne zgreši pota narodnega napredka. Zbrani očetje so vstali s svojih sedežev in sklenili Ladislavu Bolnarju za ta velikodušni dar zahvalno pismo poslati.
Ko je kmalu poznej bila volitev novega občinskega odbornika, bil je z veliko večino izvoljen Ladis in slišali so se še glasovi, da bi njega najrajši imeli za župana. Nasprotna županova stranka je morala molčati, ker je bila v manjšini. Najbolj je Ladisovo hvalo razširjal vaški učitelj.
Ta je bil za svoj kraj omikan in skoro povsod priljubljen mož, samo majhna županova stranka mu je nasprotovala. Obdolževala ga je drznih novotarij in tožila črez-nj, da vsako leto prosi za povikšanjc plače. Enkrat je župan očitno rekel govoreč o učitelju: „Ti gla-dovnjaki nimajo nikoli zadosti. Ako Ie kak goldinar zavošejo, že prežijo na-nj, kakor hudič na verno dušo". Učitelj je o tem govorjenju
županovem slišal, ter v prihodnji prošnji za povikšanje svoje plače kot dokaz, kako je potreben, tudi omenil, da ga je župan sam očitno imenoval gladovnjaka, ker poleg sedanje plače mora skoro glad trpeti. S tem se je nad županom maščeval, a župan mu tega ni mogel odpustiti. Vendar vse prizadevanje županovo in njegove stranke bilo je zastonj, da bi učitelja spodbili. Tudi ondašnji župnik, častitljiv in jako spoštovan starček, ki so se iz principa vsih strankarskih borb izogibali, se niso dali pregovoriti proti učitelju , ker še je bil ostal organist, dasiravno je po novi postavi vsaka cerkvena služba ločena od učiteljske. Ni se bilo toraj čuditi, da je učiteljeva beseda skoro povsod več veljala, kakor županova. In marsi-kteri vaščan, ki na tihem ni bil ž njim zadovoljen, pridružil se je očitno njegovi stranki. Tako se jc po učitelju tudi Ladisova stranka množila, šc preden se je v vasi naselil. Ker so nasprotno stranko pitali s črnuhi in mračnjaki, so se vsi ne le v vasi, ampak tudi v okolici, kteri so hoteli za omikane in izobražene veljati, morali njegove stranke držati.
bilo v zboru šlo le za 130 sežnjev zemlje. V članku: „Realka in deželni zbor" smo iz aktov dokazali, da ni Šlo za košček glavarjevega vrta, kterega je bil zbor voljen odstopiti brez ugovorov, ampak za to, ali se hranilnica zaveže v hišo vzeti realko, ali pa se jej prepusti na prosto voljo, da jo dene pod kap, kadar se ji zljubi in s tem napravi deželi veliko stroškov; to bi hranilnica gotovo storila, ako bi realka kilaj postala slovenska. A „Narodu" je to zdaj vse eno. „Vse res, pravi, da se hranilnica slovenske realke boji, vse res, da ji je prej drugače obetala, ali kaj se hoče?" „Narod", ki tako rad trdi, da se bojuje v prvi vrsti za narodnost, nezvest postane svojemu poglavitnemu namenu in blagovoljno prizanese še nemškutarjem, po kterih sicer tako rad udriha, da le reši čast dr. Razlaga, ki je zdaj poglavitna podpora mladoslovencev. On se tedaj v prvi vrsti bojuje za dr. Razlaga in potem pride še le narodnost. Sicer pa to za nas ni nobena nova prikazen, saj so se bili Naro-dovci že pri državnih volitvah v Celji in Brežicah zedinili z nemčurskimi liberalci, da so zmagali s svojim kandidatom. Mladoslovenski liberalizem se zamore vzdržati le s pomočjo nemčurskega liberalizma, iu kar je storil Razlag, storili bodo polagoma vsi „mladi". Čudno je le to, da pri vsem tem hočejo biti še narodni!
Iz Dolenjskega, 17. jan. — X — Dr. Razlag drugi politični petelin, pod tem naslovom pripoveduje se v Goriškem „Glasu", da je proti koncu 1. 1871 imel priliko, pogovarjati se z dr. Razlagom o slovenski politiki, Ze tačas je dr.Zarnik, sicer še bolj skrivno, trosil svoj lažiliberalizem med slovenskim narodom; dr. Razlag pa je takrat popolno obsodil postopanje in liberalne misli mladih ter „G lasovemu" dopisniku rekel: ,,Dr. Bleiweis stoji neomade-ževan med Slovenci, njega značaj je čist, kakor zlato, on je za nas Slovence na malem to, kar je Palacky za Čehe na velikem, njega se vsi držimo; dr. Zarnik pa bi bil, ko bi se mu le nekoliko voditeljstvo prepustilo, za Slovence to, kar je Starčevič za Hrvate". Naj k tem vrsticam še nekaj dostavim. L. 1871. sem tudi jaz imel priliko z g. dr. Razlagom se pogovarjati o slovenski politiki, zlasti o deželnih poslancih. Dr. Razlag je tedaj rekel: „Zarnik jc drugi Starčevič; s tem človekom ni nič početi in povem, da se ne bodem dal v deželnem zboru voliti v noben odsek, v kterega bi bil voljen dr. Zarnik." Da so to „ipsissima verba" dr.
Razlaga, bode mi pričal g. Luka Svetec, ki je takrat še z enim gospodom, kterega bom, ako bi bilo treba, imenoval. Tako je dr. Razlag takrat sodil o dr. Zarniku, s kterim se zdaj brati; pa kdo bi se temu čudil, ker sta oba politična petelina."
Dd Goriško - laške meje, 16. jan. G. — Znano je, da je 1. 1866. veliko lahov služilo v avstrijski vojni. Ker jim niso upali, odposlali so jih večidel na Pemsko, kjer so Prusi razsajali. V strašui bitvi pri Sadovi bilo jih je mnogo ranjenih in poškodovanih. Ko je Avstrija sklenila mir iu Lahom prepustila Bene-čansko, pogodila je z laško vlado, da mora skrbeti tudi za te nesrečneže, ki so se bili povrnili v svoje kraje in jim na dan plačevati po 10 kr. Pa laška vlada je kmalo pozabila na to pogodbo; prepustila je večjidel za delo nezmožne revčeke največemu siromaštvu in bi morali lakote poginiti, da bi se jih ne bili usmilili dobrotni ljudje. Prosili so pri laških gosposkah, naj jim izplačujejo pogojeno jim miloščino, pa odgovorili so jim, da potrebujejo denar za bolj potrebne reči. nego dajati ga ljudem, ki so se bojevali za sovražnike Italije. Eden izmed teh nesrečnežev «* Videmski okolici obrnil se je, ko so mu povsod vrata pokazali, do nekega oudašnjega duhovnika, ki je vso to reč sporočil nekemu imenituemu prijatelju na Dunaju. Prišlo je sicer do ušes cesarjevih, kako neusmiljeno laška vlada ravna z omenjenimi hromci, in cesar so zapovedali invalidu izplačati iz njih lastnega premoženja vse, kar je imel od laške vlade tirjati. To blago delo se je kmalo pozvedelo po vsih bližnjih okrajinah in kakor slišim, hočejo zdaj še drugi invalidi iz onih časov, ko so še avstrijski državljani bili, pri našem cesarju iskati pomoči, da jim ne bo treba beračiti pri beraški laški vladi. Ni tedaj čuda, da že Lahi sami za Laško dosti več ne marajo, iu si nazaj žele one srečne Čase, ko so bili pod avstrijsko vlado.
Sp. Avstrijsko. Z Dunaja 16. jan. --(Knaffl. Materi j al iz em..) Veseli me, da sem s svojim dopisom o KnatTelnovili vstano-vah nekoliko obtežene vesti razdražil. To mi »pričuje neki spis v „Narodu", o kterem Danica nekoliko poroča. Rad bi vedel, zakaj je dotični dopisnik skoval tak životopis že davno umrlega moža. Ali mar misli, da so zato vži-vateiji vstanove manj dolžni, ali pa še opro-steni spolnjevati vse dolžnosti, ktere so v vsta-novnem pismu naštete? Ali morda za to, ker
bi bil Knaffel prisiljen (!) duhoven, nič ne velja njegov namen, zarad kterega je vstanovil štipendije? O ne, le zapomnijo naj si vsi, da je Knaffel imel namen, „dass jene destofiiglicher der Tugend und fleissiger den Studien obliegen
—	einzig und allein Gottes Ehre und das Heil-der Seele zu befordern" ; zato je stavil tudi že znane pogoje, ker le s tem je mislil ohraniti slovensko mladino na potu vernosti in poštenosti. Kdor pa teh pogodeb ne spolnjuje in vendar vstanovo vživa ali jo je vžival, ta se redi ali se je redil s krivičnim blagom, ker je namreč ipso facto zgubil štipendijo, in naravnost nasproti ravna namenom blagega moža; on je grd nehvaležnik, in ko bi mrtva roka oživela, pač bi lastno premoženje obrnila za kaj boljega, kakor pa delila ga takim nehva-ležnikom.
Od kod je dopisnik zvedel za Knaffelnovo življenje? Kdor hoče o minulih osebah indja-njih pisati, ta pač ne more in ne sme zajemati le iz svoje domišljije ali pa samovoljno sklepati, tako delajo novelisti, pri njih ima zlaga-joča domišljija prosto pot. Takih predrznih skokov pa zgodovina ne trpi —in predrzni so skoki pri Knaffclaovem životopisu. Knaffel je bogoslovce izobčil od štipendij — tako krivo trdi Narodov dopisnik — in ni izvršitve dal duhovnom v roke, zato sta ga v semenišče prisilila očetova kletev in materin jok. Pride mi na misel pregovor: „Wie der Schelin selber ist, so denkt er von andern."
Odkod je zvedel, da so bogoslovci odločeni? Iz vira gotove ne, ampak le iz zlagajoče domišljije. Vir je vstanovno pismo in to pravi, da ustanove so za „kranjske revne študente." Bogoslovci imajo z druzimi euako pravico — se ve, štipendij niso vživali zadnja leta (in iz tega morda dopisnik sklepa, da so izločeni),
—	ker jih tukaj ni bilo; a le pridejo naj, in dobili jih bodo. Ta razlog tedaj ne velja za
klep na očetovo kletev, ker ga ni; pa tudi iz druzega razloga se ne more izpeljati, kar izpeljuje životopisec Knaffelnov. Ta je dal izvršbo oporoke svojemu najboljemu prijatelju Wo-binz-u (da popravimo zadnjo pomoto: W. je bil Slovenec a ne duhoven), kterega nasledniki naj bodo „dr. juris, wo moglich der krainer Nation, iveil sie die krainer Studenten besser kennen."
Toliko sem zapisal, da še nekoliko zbudim vest vsem , ki sedaj tako lepo delajo za čast Božjo, da jim ni bolj pri srcu, kakor
Sem ter tje so že govorili, da pri prihodnjih volitvah morajo g. Ladisa za poslanca voliti. Gospod učitelj je zato po oštarijah marljivo njegove dobre lastnosti razlagal. Pravil je: „To je mož, kakoršnega zdaj potrebujemo. On ve, kje kmeta črevelj žuli; 011 je prijatelj napredka in svobode, je izobražen in izgovoren ter ve tudi povedati, kar za dobro spozna. Sposobnejšega za poslanca ne moremo najti." Kmalo se je po vsili oštarijah in zborih le o mladem Ladisu govorilo.
VIL
Vrh tega je prinesel nek časnik, ki je zastopal gospodarske zadeve, obširen sestavek, ki je bil poln slave o mladem Bolnarju. Zlasti se je povdarjalo, da je on prvi začel polje umno obdelovati poslužujoč se novih iznajdeb in strojev. Na Nemškem je že vse to dolgo v navadi; pri nas pa trmasti, vsakemu napredku sovražni in le starinskega se držeči kmet nasprotuje vsemu novemu. Če bo se enkrat le eden premožen, izobražen in za občno korist vnet gospodar umnega gospodarstva poprijel,
bodo ljudje kmalu opazili korist, bodo se sami umnega obdelovanja poprijeli ter zaničevali tiste, ki se nočejo starega ločiti samo za tega voljo, ker sta tako oče m dedek delala.
Več iztisov tega časnika se je poslalo v vas, kjer so romali od hiše do hiše, iz roke v roko, kdor je le znal brati. Čeravno so nekteri različno sodili, kar je bilo ondi napisano, je vendar Ladis prišel pri vseh v veče poštenje. Ladis je bil v „cajtengah" pohvaljen, to se le imenitnim možem zgodi.
Naposled pa so vendar začeli p spraševati, kje da bodi ta imenitni mož, umni gospodar, ki ima za celo okolico že toliko zaslug. Mesec dni je že preteklo, kar so 11111 očeta pokopali, povsod se o njem govori, videti pa gani nikjer.
Gospoda iz mesta, ki je poletno stanovanje pri Bolnarici najela, se je že pripeljala, pa Ladis je ni spremil. Pozno zvečer so se pripeljali v zaprti kočiji; Bolnarica je že spala. Vzbudili so jo in morala je prišlece v njihovo sobo peljati. Bile ste le dve gospe; ena stara in ena mlada. Starša je bila v črni obleki z
očali na nosu, mlajša čudno elegantna in silno prijazna. Starša jo je klicala Milko, to je Emilija. Bila je temnih oči, bledega obraza, kar jo je delalo posebno mično, zlasti kedar se je nasmehnola. S svojimi ročicami je božala staro Bolnarico po lici in jo prosila, naj jej bo dobra in prijazna. One dve s teto jej gotovo ne bote nadležnosti delale. Rado bi le mirno in tiho živele na bolj samotnem in zdravem kraju, da se prej okrepite, ker ste obe nekoliko bolni. „Ah", sklene Milka, ..kako se veselim teh prijaznih goric in prijetnih sprehodov med vinogradi in gozdi." Iu teta Ilildegarda, tako se je imenovala starša gospa, dostavi: „Vi mati pa bote nama izvrstno mleko iti sirovo maslo preskrbeli, kaj ne?' .,Kakoršno bomo imeli, milostne gospe!" Krma je zdaj za krave naj boljša, toroj bo tudi mleko dobro!"
„IIvald Bogu! To bo življenje I"
(Daljo prili.)
smešiti vero in razširjati svoj materijalni „Kohlerglaubenu. Pravim „Kohlerglauben" zato, ker si mora res oči zatisniti in v verige zve-zati pamet, kdor veruje materijalizmu. Gaz, pravijo, je bil nekdaj vesoljni svet (čemur ne oporekamo), počasi se je zgoščeval, masa seje sukala, od osrednje mase so se kosi odkruše-vali: od tod solnce in okrog njega vrteče se ozvezdje. Iz kamna je v tisučih letih nastalo življenje itd. Pa čudno, kako da se snovi raztopljene v gaz niso zvezale po postavi, ki se imenuje postava izborne sorodnosti „Wahlver-vvandschaft?" Kako se je izrilo iz kamenja življenje? Dokaze! Skušnje! Nimajo jih. ampak vse vržejo v milijone let in verujejo! To je slepa vera, vera skladalni domišljiji, vera brez dokazov 1
Črska. Pri državnih volitvah za mesta so tudi zmagali vsi od staročehov priporočeni kandidatje, mladočeski niso dobili še toliko glasov, kakor ustavoverni. Razpor med češkim ljudstvom je s tem srečno odstranjen. Mladi so se sklicovali na češko ljudstvo in trdili, da se hočejo njegovemu izreku podvreči; ravno tisto trdili so stari, ki so v svojem oklicu rekli, da reč prepuste razsodbi volilcev. Volilci so se izrekli za stare in upamo, da ostanejo mladi mož beseda.
Odrska. Na interpelacijo Huszarjevo o volitvi v Pančevi odgovoril je minister notranjih zadev, da so mu znane nepostavnosti te volitve, in da je zaukazal strogo kazen ter tudi prepovedal rabo serbskih zastav. Se ve. da po tem takem kaznuje le Srbe, ne pa madjarov, ki so se, kakor smo zadnjič omenili, najbolj pregrišili.
Minister prosvete položil je pred zbornico zakonsko osnovo o zidanju med - kirurgične klinike. — V odboru enoidvajstcrih govoril je Senyey o prenarejenju sedanjega upravnega sistema, o zmanjšanju centralne administracije, o znižanju uradnikov. Avtonomija municipij je želeti ali po angleškem zgledu se na Ogrskem ne more vpeljati, ker tu manjka vsih pogojev. Nova sodnijska uravnava potrebuje samo iz financijelnih vzrokov zopetno sprcmeno. Ločitev justice od uprave se ne sme do skrajnosti tirati.
Vnanje države.
Pruska. V deželnem zboru so te dni hudo pestili Bizmarka. 15. t. m. mu je namreč poslanec Schorlemer Alst očital, da je 1. 1806 v zvezi s puntarjem Klapkom Ogre in Dalma-tiucc po 0. Usedomu in Barvalu hujskal, naj hrbet obrnejo avstrijski vojni in vstopijo v Klapkovo ogrsko legijo. Včeraj pa ga je poslanec Mallinckrodt dolžil, da je nekdaj mislil nemške dežele unkraj Rena odstopiti Franciji. Bizmark jc Mallinckrodtu odgovoril, da je to gola izmišljija in laž, s ktero črnijo njegovo osebo. On ni besedice zinil o tem in nikdar ne mislil odstopiti Franciji kako nemško vas ali njivo. Poslancu Schorlemer-ju pa je odgovoril, da se v vojski vsakdo sme braniti. Po btivi pri Sadovi in ko se je Napoleon začel vtikati v vojsko 1. 1866, niso smeli izbiti nobene pomoči. Mallinckrodt je Bizinarku odgo-goril, da to, kar je rekel, stoji v Lamarma-rovi knjigi, ktere dosihmal še nihče ni ovrgel. Ker knez Bizmark, trdi da to ni res, se je tedaj Lamarmora lagal. Bismark je pri tej priliki tudi rekel, da Iti on zamogel o Lamarino-ri še vse kaj hujšega povedati, kakor Lamarmora o njem in jc konečno ponosno izrekel
besede: S ponosom rečem, da me med vsemi možmi v Evropi najbolj in najhujši sovražijo.
—	Deputacijo avstrijanskega drag. polka nr. 8 je 17. t. m., sprejel princ Karol, ki je, obdan od svoje sopruge, obeh dvorstcv, maršala Wrangela, čestitajoči deputaciji v imenu cesarja delil pruske redove. Princ Karol se poda potem z deputacijo k cesarju, predstol-ncmu princu in drugim udom cesarske rodbine. Popoldne je bil obed v palači na Viljel-movcin trgu, drugi dan pa pri avstrijiskem poslancu grofu Karolyi-u.
FriuscoHkii. Za Napoleona III. so si pariški liberalni, rudeči in vladni listi prizadevali na vse kriplje ljudstvo pregovoriti, da bi sardinski vladi posodilo svoje novce, da bi mogla izpeljati svoje nakane zoper pravo in cerkev. Zato so dobili oni listi žvenčečo plačo; a mesto bogata in močna, postala je mlada Italija država komaj životareča. Da bi nekoliko zadostila nenasitljivim potrebščinam, odredilo je .,kraljestvo Italijansko" visok davek na obresti državnih papirjev, in tako prelomilo pogodbo, ker je svojim posojevalcem odbilo del njim pripadajočih denarjev. Tudi plačuje obresti v papirju, pri kterem dobitnik zgubi 15—20 prcentov. Na Francoskem pa moraga-ribaldinsko-laška vlada v fraucoskem denarju, tedaj popolno plačati. Tega se poslužujejo mnogi njenih osvobojenih in osrečenih podložnih iu pošiljajo svoje obrestne povzetuice v Pariz. Temu nepatriotičnemu početju hočejo pa laški ministri konec storiti in so sklenili, da mora vsak obrestini prejemnik, ki v Parizu dobiva obresti, s podpisom mesto prisege potrditi, da so dotični dolgovi in obroki njegova last in da noben italijanski državljan nima kaj pri njih. Tedaj se tirja prisega, preden se da to, kar se s pravnega stališča dati mora.
Uiisškit. Liberalci vidijo se primorane ..poostriti" že nekaj časa obstoječo postavo o civilnem zakonu. Skupni pregled samo cerkveno, tedaj proti postavi sklenjenih zakonov in otrok v teh zakonih rojenih kaže take ogromne številke (otrok je čez 100.000) , da bodo v Italiji kmalo samo zakoni, kterih postava nc spoznava za veljavne, in otroci, ktere postava proglaša za nezakonske. Toda vse žene proglasiti za priležnice in vse otroke za nezakonske, to celo laškim liberalcem nedopada in zato je predložila vlada zbornici novo postavo, po kteri se spozuavajo do sedaj samo cerkveno sklenjeni zakoni za veljavne in otroci za zakonske, ob enem pa z denarno kaznijo in ječo žugajo vsem tistim, ki bi se v prihodnje cerkveno poročali, predem so se poročili civilno, in vsem duhovnom, ki bi cerkveno poročali, preden so zaročeni bili zapisani v civilnih registrih.
—	O pokrajini in o mestu Rimskem je vlada razglasila iz preteklega leta strahotne reči, ki kažejo, koliko sreče se vživajo v novi Italiji. Vseh skupaj je ondi naznanjenih biio 9110 hudodelstev, le pri sodnijah v Rimu 4840; med njimi je 19 radovoljnih umorov, 123 pobojev, 2007 težkih ranjenj in 0960 ro-parstev ali pa tatinstcv. Prebivavcev ima Rim s svojo okrajino okoli 730.000. Toraj na 80 oseb (z ženskami iu otroci vred) se eno omenjenih hudodelstev v 1. 1873 šteje.
Iu ako se mesto in okrajina presoja vsaktero posebej, tedaj se pokaže še hujši sad. Kako so obrekovali deželno vladarstvo papeževo, pa kdaj jc bilo slišati kaj tacega? Sedaj pa, ko vlada puntarstvo, ki se vedno balia s svojo oliko in s svojim napredkom, jc to naravno, iu pripisovati se ima le slabi napačni, izreji Rimljanov!!
— Nek rimski liberalni list je raznese vest, da mislijo papež posredno sprejeti od sardinske vlade ponujano letno plačo, ker so pritrdili temu, da je minister Minghetti plačal nekemu belgijskemu bankirju dolg, kterega papež ne morejo vrniti. Kaj opozicijonalni list s tem namerava, ali dregniti Minghettija ali drug nečasten manever, je težko vganiti; a gotovo je, da papež nimajo nikakega dolga in čeravno ne morejo zdaj toliko storiti v dobre namene, kakor nekdaj, imajo vendar po dobrovoljnosti vernikov dovelj pomočkov in njih stanje je gotovo bolje kakor Viktor-Fmanuelovo.
Španjska. Iz Madrida se poroča, da se je nekaj razpuščenih kortesev tam zbralo in Castelarju izreklo zaupnico. Tudi uiu hočejo dati nalog, da naredi nek oklic do Španjske dežele, kar pa čisto nič pomagalo ne bo. —
Admiral Chiearo je 15. t. m. oficijelno izvedel, da se mu bo oddala fregata „Numancia", na kteri so bili Kartagenski uporniki pobegnili v Afriko. Vsled tega je vlada svojo za-dovoljnost o zadržanju francoskih oblastnij izrazila in izrekla svojo hvalo v Versaillesu.
Francoska fregata „Savoie'' seje stationi-rala v Mers-el-Kebiru, kamor se je vrnil tudi francoski parnik ,,Ardeche", ki je bil odpeljal španjske begunce v trdnjavo Laraevv in ue v Algier. Contreras, Ferrey in ustajniško kolo-vodstvo se bodo v Orauu zavarovali. Constautiui in Galvez nista se oddala v vojaško bolnico, zadnji jc zelo ranjen. Ušli hudodelniki se bodo izročili Španiji, begunci pa osvobodili.
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
Enajsta seja, 13. jan. Prvo na vrsti je poročilo odseka za pregledovanje poročila deželnega odbora o njegovem delovanji za dobo od 1. novembra 1872 do konca oktobra 1873. Poročevalec tega odbora je dr. Poklukar, kteri prebere sledeče predloge:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Ponoviti prošnjo do slavne vlade za zdatno podporo za javne ljudske šole na Kranjskem.
2.	Deželnemu odboru se naklada, deželnemu zboru staviti predloge, kako bi se zvek-šali dohodki za šolski zaklad.
3.	Na dalje pretresovati in dež. zboru poročati, ali bi ne bilo koristno, da se šolnina na javnih ljudskih šolah na Kranjskem odpravi.
4.	Deželnemu odboru se naklada, po vsi moči skrbeti, da se dela za posušenje ljubljanskega močvirja po obeh bregovih Ljubljanice uar pred izvršijo.
5.	Darila, odločena v deželnem zakoniku II. leta 1870, št. 142, se pripoznajo vsakemu, kdor skaže, da je tam imenovano zver oziroma steklega psa, kakorkoli usmrtil.
6.	Deželnemu odboru se naklada, pretresovati in deželnemu zboru staviti predloge, kako bi se pospeševal posel, spadajoč v področje občin, in kako bi se polajšala po novih naredbah občinam nastajajoča bremena.
7.	Slavno c. k. ministerstvo za trgovino se naprosi, naj vodstvu ltudolfove železnice naroČi, da svoj kolodvor v Ljubljani odpre za splošno sprejemanje popotnih in blaga.
8.	Deželnemu odboru se naklada, skrbeti za to: da se tiste ceste, ktere so deželo že mnogo stale, dodelajo in javni rabi dodajo.
9.	Deželni odbor naj temeljito preišče in deželnemu zboru predlaga, ali in kako bi se izpeljala cesta iz Litije čez Lipinsko bukovje.
10.	Deželnemu odboru se naroČi, prihodnjič na prošnjo dramatičnega društva 13 deželnih lož za slovenske predstave temu društvu prepustiti, nadalje
11.	ako je mogoče, s podvzetnikom nemškega gledišča se pogoditi tako, da se prepustita dramatičnemu društvu poleg štirih dosedanjih večerov še dva delovniška večera za slovenske predstave v gledišču.
12.	C. k. vlada se naprosi, vsaj za vsako okrajno glavarstvo namestiti okrajnega zdravnika.
13.	Deželnemu odboru se naklada, vse v izvršitev teh sklepov potrebno včiniti.
14.	Deželni zbor poročilo deželnega odbora za dobo od 1. novembra 1872 do konca oktobra 1873. leta jemlje na znanje in kolikor treba odobruje stavljene predloge in kar je v tej dobi storjenega bilo.
Dr. Zamiku, ki se prvi oglasi, se poročilo deželnega odbora premala debelo zdi in vendar je prišlo poslancem še le tako pozno v roke. Temu je, kakor je znano, iz prav go tovih virov, krivo to, da se mora to poročilo v slovensko prestavljati. Uraduje se nemški in slovenski le sem ter tje. Kakor se njemu zdi, je slovenski jezik le „Paradeschimmel", kteri se jaha tu v deželnem zboru, druzega nič. Če že uradniki zahtevajo tako velike plače, bi morali vsaj toliko slovenski znati, da bi ne bilo treba poročil drugam prestavljali dajati in prestave drago plačevati.
Deželni glavar odgovarja, da ni tako, ka kor dr. Zarnik misli. Uraduje se nemški in slovenski in le poročilo se je dalo prestaviti, ker je bilo več izdelkov nemškib.
Dr. Blei weis pravi, da je Zarnik dolžil deželni odbor, da mu je slovenski jezik le „Paradeschimmel". „Paradescbimmel-na" pozna le dr. Zarnik, kteri ga v deželnem zboru tako rad jaha. Kar je dr. Zarnik govoril, ni res.
Dr. Zarnik ostane pri tem, da je vse resnica, kar je govoril.
Dežman konštatira, da vendar-le ni resnica. On (Dežman) sicer ni prijatelj slovenskega uradovanja, pa pri dopisovanju občinam, ktere dajo slovenske vloge ali le slovenski umejo, tudi on rabi slovenski jezik. Kar se pa zlasti dr. Bleiweisa tiče, on splošno le slovenski uraduje. Izključljivo zahtevati slovensko uradovanje, bilo bi trinoštvo do onih deželnih odbornikov, ki ne umejo slovenski. On (Dežman) pa meni, da mora v dež. odboru zastopati kurijo velikoposestnikov, ktera ga je volila Da se prestave ne dovoljujejo, zato je tudi on.
Dr. Kaltenegger pravi, da se le Kočevskim občinam in občini NVeissenfels (Beli peči) dopisuje izključljivo nemški.
Dr. Zarnik pravi, da ni govoril o deželnih odbornikih, ampak le o uradnikih. Če bi se pri nas le prestave v nemško plačevale, bi se temu ne čudil, ker sc plačujejo navadno le prestave v tuje jezike.
Dr. Bleivveis konštatuje, da je dr. Zarnik mahnil po odbornikih, ne po uradnikih, ker ni razen zapisnikarja nobenega deželnega uradnika v zboru, da bi se na „Paradeschim-mel-na" vsedel.
Dr. Costa omeni, da so dopisi iz drugih krajev zunaj Kranjskega večidel nemški in da se za deželni zbor poročilo v slovensko prestavlja, to pa zarad tega, ker za ta izjemni stan ni dosti uradnikov. Kakor stenografi in pisarji, se morajo tudi prestavljalci za čas zborovanja najeti, med letom tega ni nikdar treba. Uraduje se večidel vse slovenski, za šolo na Slapu n. pr. Izključljivo vse.
Br. Apfaltrern pravi, da se prestavljanje ne da nikakor opravičiti in stavi predlog, da mora pri začetku deželnega zbora biti poročilo o računskem sklepu gotovo in sicer brez posebnih stroškov za deželo.
Poslanec Tavčar zahteva, da se Apfalt-rernov predlog razdeli v dva dela; za prvi del bo tudi on glasoval, za drugi ne.
Br. Apfaltrern še pristavi, da v poro čilo ni treba sprejemati dolgih spisov, ampak le kratke odlomke, ki bi sc dali naglo prestaviti.
Dr. Zarnik podpira Apfaltrernov predlog, čemur se dr. Bleiweis čudi, ker se je dr. Zar-niku še zdaj poročilo premalo debelo zdelo.
Poročevalec dr. P o k 1 u k a r zavrne le Dežmana, kteri je rekel, da mora zastopati v odboru svojo kurijo; odborniki so si vsi enaki, toraj to ne velja.
Pri glasovanji se sprejme prvi delApfalt-rernovega predloga, drugi ne. Zoper so bili Slovenci, za-nj pa nemškutarji, dr. Razlag, dr. Zarnik, Zagorec in Obreza; zadnji je obsedal in vstajal, kakor dr. Razlag, kterega si je menda izbral za svojega mojstra, ker ga v vsem posnema.
Potem se prestopi k specijalni debati.
(Konec prihodnjič.)
Razne novice.
(Začetek tukajSnih Sol) se je, kakor včerajšnja .,Laib. Ztng." naznanja, zopet odložil za nedoločen čas. Ali bi se ne bili mogli go spodje sanitetnega sveta to pred domisliti in učencem o pravem času na znanje dati? Prihranili bi jim bili nepotrebnih potov, ker jih je mnogo že prišlo v Ljubljano, zdaj pa ne vedo, kaj bi storili, ali tukaj ostali, ali zopet domu šli. Sicer pa čujemo, da so se koze pokazale po mnogih krajih na deželi in v nekterih še veliko hujši, kakor v Ljubljani.
—	Nesreča. Na dolenjski cesti seje 13. t. m. prevrnil poštni voz, ki se je peljal proti Novomestu, blizo Šmarije. V tem vozu se je peljal tudi g. Kramarič, naš deželni poslanec, ki je pri tej nesreči se ranil tako, da mora zdaj v Novomestu čakati zboljšanja, ker se po izreku zdravnika ne more še domu peljati. Poštni kondukter si je neki ramo iz-pahnil. — Cesta proti Novomestu je jako nevarna, čuda le, da se ne zgodi več nesreč. Čas je, da sc napravi železnica, da bo vsaj potovanje bolj varno.
—	Ved n e hudobij e. Iz Noršinec se nam piše: Pri nas je navada, da za božične praznike hodimo po vina v bližnje hrvaške krčme. Tudi A. Podgorelec, krojač iz naše vasi, je šel po-nj; kar ga v Stročji vasi pod Ljutomerom napadeta dva človeka in mu hočeta vzeti vino. Pa iztrga se jima iz rok in zbeži; vzela sta mu le palico. — To noč so roparji napadli tudi tržana in oštirja llonigmana iz Ljutomera, ki je šel po opravljeni vinski kupčiji domu. Vrgli so ga na tla in mu rekli: ..Denar sem, sicer bode smrt.'1 Prosi jih, naj ga oproste, da jim bo mogel dati denar, pa namesto denarja potegne revolver iz žepa in ustreli čez ramo. Dva sta precej obležala, pa priskočili so drugi, ktere je s strelom odpodil potem pa zbežal. Eni so jo potem vdrli za njim, pa ga niso dohiteli; ves prestrašen je prisopihal v Ljutomer in skoraj ni mogel spregovoriti. Ranjenih eden jc že nmrl pri Svetinju, eden pa še leži bolan. — Drugi večer so v Ljutomerskem gozdu zopet napadli nekega vincarja, ki je šel od gospoda, a on močan, jih pomeče od sebe in zbeži v Ljutomer. Take hudobije
se žahbože gode dan na dan, odkar se brez-verni liberalizem čedalje huje razširja. Človek si skoraj že ne upa iz hrama.
—	Iz Gradca se poroča, da c. namest-ništvo namerava po zaukazu ministerstva razpustiti društvo Jezusovega detinstva, ki je po vsi deželi razširjeno. Vzrok razpuščenja imenuje se prestop zakona o zbirališču.
—	Knezoškof dr. Zwerger je nekoliko dni že bolan. Značaj bolezni provzročuje nekoliko skrbi. Iz privatnega vira izvemo, da se je že na bolje obrnilo.
—	Pri zadušnici, ktero so 9. t. m. bonapartisti v Parizu napravili po ranjkem Napoleonu III., bila je navzoča tudi bivša španjska kraljica Izabela. Sicer je bil Napoleon glavni vzrok pregnanja Izabelinega iz Španije; kajti on je bil glava in štitnik vsake prekucije in zaprisežen sovražnik Boutbonov in Orleani-stov. Pa za sovražnike svoje moliti je krščanska dolžnost.
Eksekutivne dražbe.
23. januarija 2. Ant. Aucin-ovo iz Drškovc v Bistrici. — 3. Mart. Vičič-ovo iz Harij (500 g).) v Bistrici. — 3. Jož Dekleva tovos Prema (2100 gl.) v Bistrici. — 3. Ant. Božič evo iz Gradiše (365 gl.) v Vipavi. — 3. Jož. Fatur-ovo iz Bač v Bistrici. — 3. Km. Lukšič-evo iz Grma (600 gl.) v Novem mestu. 3. Jan. Gregorič evo iz Zg. vasi (560 gl.) v Novem u:cstu. — 3. Jož. Vičič-cvo i i Zarčicc v Bistrici.	2. Juri MuSič-cvo iz
Dragatuša (470 gl.) v Črnomlji. — 2. Jak. Go-rišek ovo (1610 gl.) iz Zg. Orcheka v Novem mestu. — 3. Jančar Bokav ovo iz Kresniške gore (1374) v I.itiji. — 2. Marije Pogačnik ove na Brdu. — 2. Greg. Martinčič evo iz Sp. Košane (786 gld.) — 2. Fr. Dovgan-ovo iz Orehoka (932 gl.) — 2. Martin Susel-ovo iz Sp. Košane (786 gl.) — 5. Luka Bolc-ovo iz Koče (3221 gl.) vse štiri v Postojni. — 2. Marije Kržen-ovc iz Žir (580 gl.) v Idriji. — i?. Matevž Bcseljak-ovo iz Jclinčcnvrlia (1065 gl.) 2. Ant. Fiden-ovo iz Sp. Košane (1755 gl.) v Postojni. 2. And. Ain-brožič-evo iz Stnerja v Bistrici. — 2. Pavel Je-lovšck ovo (15.400 gl.) v Bistrici. 5. in 3. Katre Gril ove z Verba na Berdu. 1. Karoline Fabiani ove hiša na Poljanah ^65.000 v Ljubljani.
lelesraliriir ilcunrii«* rme
19. januarija.
Papirna renta 69 70. — Srebrna ronta 74-46. — 18601etno državno posojilo 105 25. — Bankine akcijo 990 — Kreditne akcije 240 —. —London 113'75. — Srebro 10S 10.— C^s kr. cekini —.—. — Napoleon 9.07.
Dinnrsh ene cene. 17. januarija.
Državni fondi.				Denar.	Blago.
5°/o avstrijska papirna renta .				69 65	69.80
o°/o renta v srebru				74.50	74 65
Srečke (loži) 1854. 1.				97.25	98.—
„ 1860. 1.,	celi.			105,—	106.25
„ ., 1860. 1.,	pol.			115.50	116.—
Premijski listi 1864 1				137 60	138.—
Zemljiščine odveznice.					
Štajarske po 5% .	• -. .			93.—	—.—
Kranjske, koroške in	primorske po 5°.			85,—	89,—
Ogerske po 5% •		•	• .	74.75	75.25
Hrvaške in slavonske	po 5% .		, s	75.50	77.—
Sedmogradske po 5°/0				73 75	74.25
Delnice (akcije).					
Nacijonalne banke				1026	1027
Unionsko banko	...			128.—	128.50
					244,—
Nižoavstr. eskomptne	družbe .			880.—	885,—
Anglo-avstr. banke	. . .	•		165 25	155.75
Srečke (1	ozi).				
Kreditne po	100 gld.	a.	V. ,	167.50	168.60
Tržaške ,,	100 „	k.	d. .	—.—	117.-
» II	50 „	n	n	•	53.—
Budcnske ,,	40 gld.	a.	v. .	23.50	24.—
Salmove „	40 „	ti	i» •	34.—	35.-
1'alffi-jeve „	40 „	11	n •	— .—	22.—
Clary-jevo ,,	40 „	n	v •	31.50	32.—
St. Genois „	40 „	n	II •	22.50	21.60
VVindiscligriitz-ove „	20 „	•1	II •	20.50	21.50
\Valdstein-ove ,,	40 „	H	»1 •	21. -	23.-
Srebro ia	zlato.				
Ces. cekini . . . •				5.37	6.88
				9 08	9.09 -
				107.60	107.85
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blaznikovi dediči Ljubljani.